____Poltotaa perjartran«. Leto V., fttev. 44 LTublfana, sreda, 20. februarja 1924 Cena 2 Din UbM« »b < zlutraf. _ Stane mesečno 20-— Din gj inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: jUklošičeva cesta št 16fL Toletoa it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnIStvo: Llublfana. Prešernova ul. it. 64. Telet. BL 3V' Podružnlch Maribor. Barvarska ul. t,' Cel|e, Aleksandrova c.-' Račun pri polm. čelcor* zavodu tiev. 11412. tika Ljubljana. 19. februarja. te parkrat smo pokazal! na zle po-tleillce dejstva, da so Slovenci stopili v svojo, narodno državo b 6tarimi jtrankarskiml formacijami. Klerikal-sicer ni prav, a mi ostanemo pri tom, da je prenos klerikalnega sltste-jjU1 v narodno državo arilironizem. To dejstvo je zlaetl usodno za stalile, ki ga imajo Slovenci v državi. S»mo desetino prebivalstva tvorijo, a ^li položaja na zapadni granici in rJdi svoje razvitosti so važen činitelj. Jinooro se je od Slovencev pričakovalo zlasti Srbi so v nas videli organi-jatorje. A Slovenci so se utopili v klerikalnem partizanstvu. Vse so storili, da Nvičrtajo svoje separatistično stali-in zndi^ijo splošne simpatije, ki jih uživali od začetka. Usodna pa klerikalna orljentaella tudi za naSe gospodarske interese, ki čuvani od se-•ritistov ne najdejo uvaževanja, ker jim odreka stvarnost in se jim podilo Kimfl separatistične namere, potem, ko je ustava za jamčila popolno ravnopravnrst vereizoovedi in ) jii7oslovpnske vlade brez razliko rank vselej v verskih vprašanjih po kazale girokngrudno zmernost, ki se •jasti pojav!« v načtnn. kako se priti vi ja konkordat z rimsko kurijo, se jravzaprsv težko razvidi, femn jf novima od cerkvcne strani organizira-klprikp'"'1 stranka. Cui prodest? Somu koristi? Oa škoduje moči najo-kl pa razdvaja brez pot-ebe. o tem je dokazov dovolj in to čutilo zla-v-i "o^rvvlar^ki Itm"i Slovenije. Da narivin koristi, tega torej ne more tr-iiti nihče. Po srbskem vzgledu je vidno, da so akozvani verski interesi mnogo bolje »varovani, ako se v vseh strankah lah.iiajo versko živahni in zavedni C-i litelji. Verski Interesi, katere čuvati je zavzela ena stranka za monoix>l, v nevarnosti, da trt«, kadar je ranka na vrsti, da jo dmtf porazijo, prskt Interesi v ničemer no zahte-rajo. da imamo v Jugoslaviji posebno tiVriknlno nolit.if.no orgnnizaeiio. Naša duhovščina se še vedno drži sestij Mahnlč-Mtflsijeve vzgoje. Ml-ili, da si bo mogla kot čisto klorikal->a formacija izvojevati večje prej°m-(p in stanovske privilegije. Ne vidi, tako jo ves ta boj ponižuje, ji škodn-A ne le njei. tudi onim činitoljem, 0 njih trdi, da jih čuva. Videti pa i«1 r« make. da se sem in am tudi med duhovščino pojavljajo tmerni elementi, kl ne vilijo nobenc-a «reha v tem. če niso pristaši SLS, ki politiko izločujejo iz corkve. '"a'o se svobodno izjavljati, da si po-itične svobode kratiti ne dalo. Čemu duhovnik ne močo! biti nristag dru-'£• stranke, nego SLS? Tak« se vpra-«jno mnogL Klerikalizem počiva v glavnem r.a firsiranem nvn*f>vanjn vpliva duhovitega stanu. Toda zaman je misliti, ra bodo drugi stanovi kedaj sprl-iznili r tn V"-"telo. Nikoli ne pojis-svobodni stanovi [tod vodstvo du vščine. Pač pa bo lc-ta morala uvi-ti. da je le en — sicer enakopraven član naroda, a nič več. Klerikalna stranka si jo vzela za m o akcije načela, ki narod ramlnižu-:jo. Zato mora avtomatiki stati v na-nrr>tIti z boritelji za utrditev narodne n državne edinosti in iz tega sa.m po ("bi sledi mnogokrat očitek protMr-svnMti. Ali je tega treba? Vse fo bi 1 padi o, n!io bl za podlago politične ;wanizftciie nikdar ne jemali razdru- vf^th is ima v smislu člena 3. evakuirati in Izročiti Jugoslaviji oni del dosedaj reškega teritorija, kl po novi razmejitvi pripade nam. Ta evakuacija bl s« torej izvršila v torek. Ker je pa mo-goče, da se Izmenjava ratifikacij z« par dni zavleče, bl sc odložili tudi roki ■za evakuacijo. Računa pa se, da bo Izročitev i enega i drugega teritorija te« kom prihodn'ega tedna Izvršena. 0 korekturah v Sloveniji nihče veS ne govori. Minister Ninčlč se teg« vprašanja v svojem govoru sploli nI dotaknil, akoravno Je navajal v obrambo sporazuma vsako malenkostno nrldobltev. Izgleda, da v tem vprašanju nI še nobene odločitve, kar no nudi baš dobrih Izgledov, da se bo v tem oziru kaj dosetrlo, akoravno je vla. da popreje neprestano širila vesti, da je korektura mej v principu že dosežena. Soc. dem. Ned. Divac govori o lm- polju, ki sc ne more na noben način o« perializmu Italijo in o londonskem pnk- ' pravičitl. Radikalna vlada radi tega za> tu. Italija so stvarno paktu ni nikdar, služi, da jo narodni predstavniki naj« odrekla, stopila pa jo z nami v direktna ostreje obsodijo in da vsi klubi Izrazijo pogajanja, ker se jo zavedala, da bomo protest proti postopanju vlade prt tera mi slabejši. Reško vprašanje je samo nečastnem sporazumu.« Težkoče pri trgovinskih pogajanjih z italijo PRETIRANE ITALIJANSKE Z4IITEVE. - NOVA CARINSKA TARIFA!« ZAHTEVA PO ODLOŽITVI POGAJANJ. lan od komisije pod predsedstvom na- Wa zmaga Pome are j a Dvajsetodstotna doklada na davke sprejeta. Pariz. 19. februarja, e. V nočni seji, ki trajala od 21. sinoči pa do S. danes iotraj, je bil končno s 315 glasovi pro ! 2M 6prejet 8. člen finančnega načrta, določa 20-odst. naklado na vse dav-;V pristojbine ln dajatve. Gailhardov "Miog, da naj se doklada začne pobi-a'i šele potem, ko se izterjajo vsi zadali davki, je bil odklonjen s 380 pro-I 80 glasovom, Tardicujov predlog, da ai so pred uvedbo vsakega drugega no-davka Izterja predvsem polovica !,vka na vojne dobički, Je bil odlilo 'frn s 325 proli 240 glasovom. detajl lz kapitalistične politike Italije. Italija izvaja proti nam blokado, kor nam je odvzela Zadar, Lastovo in Reko. S tom jo blokada vzhodno jadransko oba li popolna. Ako ostane med obema državama dosedanje razpo'ožen;o, jo oborožen spor mod njima neizbežen. Ko M šlo tu ros za sporazum, nihče ga ne bi bolj iz srca pozdravil kakor on in njegovi somišljeniki. Ali tu ni sporazuma, temveč samo za nove konflikte so ustvar jeni temeljL Radikalee Milan Stefanovič govori za sporazum In polemizira z demokrati. Za njim govori zajedničar dr. Mate D r i n k o v i d, nakar je bila dopoldanska razprava končana- POPOLDANSKA SEJA. Top. ob 16. se jo nadaljevala seja, prvi ie govoril radikalee Tajsič, ki je kritikoval postopanje opozicije in nje« nih govornikov. Izjavil je, da je moralo priti do rimskega sporazuma, ker ni bilo drugega izhoda. Poročevalec večine posl Vasa Jova« novič (rad.) je v dolgem zaključnem go« voru polemiziral z opozicijalnlmi pred« govorniki, češ, da so njihovi ugovori ni« čevi. Sporazum z Italijo glede Reke je povoljen, ker ustvarja prijateljske od« nošajo med nami in Italijo. Zato mora skupščina na vsak način odobriti ratifikacijo. Za njim je zopet govoril minister zu» nanjih poslov dr. Ninčlč, ki je izjavi), da ne bo odgovarjal na ugovore opozi« clie, ker imajo ti politično tendenco. — Razlika je ta, da hoče vlada kosolidi« rati odnošaje med obema državama, o« pozicija pa stremi za tem, da na tem vprašanju kompromitira vlado. Poročc« valeč manjšino je vladi očital, da si jc Izbrala ravno najslabši čas za sporazum. Zamudila je mnogo priložnosti, ko bi sporazum z Italijo lahko rešila korist« nejc v naš prid. To je priznal tudi dr. Ninčič, dejal pa je, da sc je to zgodilo vedno v momentih, ko Pošiča ni bilo v vladi. Minister Ninčič smatra, da trdi« tev opozidje, da je naša država izolirana od 03talega sveta, n) točna. Ml Imamo velike zaveznike, ki so nam Iskreni pri« JatcIJi, vendar je Italija v tem momentu neobičajno močna. Na ugovore opozici« je, da je vlada zamudila moment, ko je Glardini prišel na Reko, ker ni prote« stlrnla radi tega pri Zvezi narodov, jc dr. Ninčič izjavil, da bi od tega nc imeli nikakršne koristi. Ako bi bili protesti« Lrall, bi nc mogli zahtevati soorazuma. Po tej Izjavi so klerikalci in muslima« nI zapustili sejo. Z njimi je odšlo iz dvorane tudi precejšno število demo« Beograd, 19- februarja, p. Delo v sek-cijah komisije za trgovinsko pogodbo z Italijo Je pričelo. Reči se mora že sedaj, da ne bo lahko. Italijani so prinesli s seboj obširen tiskan projekt, kl vsebuje vse polno prcdlocov, kateri so za nas nesprejemljivi. Italija zahteva za nič manj nego za 200 predmetov, na katerih uvozu v Jugoslavijo ima Interes, carinskc olajšave, zahteva nadalje privilegije za Italijanske veleposestnike v Jugoslaviji in da-lekosežne koncesije za Italijanske obrtnike In trgovce v naši državi, akoravno s priznanjem rcciprocltcte. Razgovori v sekcijah Imajo zaenkrat neobvezen In le pripravljalen značaj, kažejo pa žc sedaj, da pogajanja ne bodo kratka. Oiavna težkoča je v tem, da manjka ena glavnih osnov t. |. carinska tarifa. Kakor znano pripravlja vlada nov carinski tarif, kl naj bl najpozneje l. aprila Ul Ul a IIV IUUI |il VbVJOllU JlbtllU UVI1117' | '»" IMl III «»• " ■ • ■----------" —r---- kratov. Ncmcl sc seje sploh niso ude« stopil v veljavo. Projekt, kl je bil tzde-lcžili. Nato je prešla zbornica na glasovanje Glasovalo Je vsega skupaj 147 poslan« cev, za konvencijo je glasovalo 123, pro« ti pa 24 poslancev. Pri glasovanju po edinostih je glasovalo za ratifikacijo konvencij 123 poslancev, proti pa 21. Za ratifikacijo so glasovali radtkalcl, diemijet, srbska stranka In Romun, a proti pa navzoči demokrati ln zemljo« radniki. Prihodnja seja narodne skupščine je odrejena za jutri dopoldne ob 9. uri z dnevnim redom : Debata o državnem proračunu. V četrtek je na dnevnem redu parlamenta obtožba opozicijo proti hivšemu ministru Lazi Markoviču. čeinika Savtiča pa od flnačncza ministra nI bil odobren, češ da ima preveč protek-cljonističcn značaj, kar bi moglo znatno povečati draginjo industrijskih produktov. Zato je bil projekt Izročen mi vi komisij! pod predsedstvom bivšega gen. direktorja carin Kuluča, da ga revidira. Nova carinska tarifa naj bl stopila v veljavo na podlagi pooblastita, ki ga hoče vlada zahtevati v finančnem zakonu. Trgovinski dogovor z Italijo naravno ne more sloneti na dosedaj veljavni carinski tarifi, temveč žc na novi. Pogajanja t italijansko dcicgacijo bodo torej, kakor vse kaže, stopila v odločilni štadlj še le v drugI polovici marca. To stališče zavzemajo vsi resni gospodarski krogi in današnji Trgovinski Olas-nlk naravnost zahteva, da se pogajanja z Italijo spioh odložijo, dokler ne bo odobrena nova carinska tarifa. Posledice zborničnega glasovanja POMEN TAKTIKE OPOZICIJE. - MUČNA ZM\GA. — IZ SEJE MINI-STRSKEGA SVETA. Turki proti temu, da jim je g. Pašič do- DVE ITALIJANSKI VOJNI LADJI NA DONAVI. Rim, 19. februarja, e. Prve dn! meseca marca odplujeta iz Spezie topovka «Qiovamdni» In torpedovka «75 O. L. T.» na križarjenje po Donavi ter posetita na tem potu Pircj, Carigrad, KoStanco, Ru-ščuk, Beograd In Budimpešto. Topovka ostane v Budimpešti, torpedovka pa bo plula do Bratislave, Dunala, Mauthausna, Llnca in če mogoče, do Pasaua in Rc-gensburga. V Mauthausnu položi cvetje na grobove tamkaj pokopanih italijanskih vojnih ujetnikov. NOVI ČLANI BEOGRAJSKE AKADEMIJE. Beograd, 19. februarja, r. Akademija znanosti v Beogradu je izvolila za redne člane dr. MllJutina MUenkovlča, profesorja beograjske univerze ln kiparja Ivana Meštrovlča, a za doj isne člone dr. Ferda Sišifia, profesorja zagrebškegn vseučilišča, profesorja Kotzerja. upravnika muzeja v Sarajevu, književnika Ivo Vojnoviča in pesnika Jovana Dučlča. ODSTOP MADŽARSKEGA FINANČNEGA MINISTR\. Budimpešta, 19. februarja, j. Finančni minister Kalay je z ozirom na dogodko v narodni skupščini in na odpor, ki so pojavlja proti n'ogovim novim predlogom po vsoj skupščini predložil danes ministrskemu predsedniku Bcthlenu sva-io demisijo, ki Jo jo ta vzel na znanje lor poveril trgovinskega ministra Ludvika Nalka s provlzornlm vodstvom poslov finančnega ministrstva. • *. • • „ Beograd, 19- februarja, p. S poniževalnimi koncesijami džemiictu si je vlada zasigurala danes večino za sprejem rimskega sporazuma. Taktika opozicije napram temu dejstvu nI bila jednotna. Skupine tkzv. federalističnega bloka so pred glasovanjem zapustile zbornico, kar je storil tudi velik del demokratov. To postopanje je povzročilo sledečo situacijo: V zbornici je od 313 poslancev (kolikor jih po zakonu šteje naš parlament) ostalo le 147 torej daleč Izpod polovicc. S tem je bilo dokumentirano, da večina naroda odklanja rimske pogodbe. Formalna večina, ki se ie Izjavila za delo gg. Pašiča In Ninčiča znaša 123 poslanccv, kar znači le nekaj glasov več nego eno trctl-no narodnega zastopstva. Formalni uspeh vlade je torej .silno dvomljiv, moralično pa pomenja današnji dan za vlado eno najmučneJŠIh preizkušenj: razen radikalov se nI našel Iz cc-lega naroda niti eden zastopnik, kl bl se bil Izrekel za rimski pakt, pač pa so volil nove koncesije se izrekli, da je to kar sta Pašič In Ninčič storila dobro za — Jugoslavijo... Razumljivo je, da vlada med radikali gotova deprhniranost In da se danes baš iz njihovih vrst znova čujeio glasovi: Tako ne gre naprej. Pašič bo dcmlsljonlral. Te vesti se sevcd;i službeno demontiralo. Beograd, 1». februarja, p. Danes dopoldne se jo za časa skupščinske debato vršila v ministrski sobi narodne skupščino seja vlado. Na seji so navzoči mini-, stri razpravljati o invalidskem zakonu. Odobrili so že polovico določb in upajo, da 1)0 invalidski zakon prihodnji teden pripravljon za narodno skupščino. Po tej debati so dolgo časa razpravljali o težavnem parlamentarnem položaju vlade. Nato so odobrili nokatere rosortno krc-dito. Mininru prosveto je priznan kredit v znesku pol milijona Din za kurjavo v Erednjih šolah v Sloveniji. Anarhistična zarota v Sofiji Krvav spopad z orožniki. Sofija, 19. februarja, s. Policija Sofije jo bila obveščena, da se ima v hiši v predmestju vršili anarhistično zborovanje. Obkolila jo hišo ter pozvala navzoče, naj S" udajo. Anarhisti pa so na la poziv odgovorili z ognjem iz pušk, pri čemer je bilo nekaj orožnikov in policijskih uradnikov ustreženih. Med streljanjem so je hiša vnela. 1 ožarna bramba Je udušila poiar. Dosedaj so bili ujeti trije anarlii stl. Izpod razvalin hiše so spravili tri upepeljena trupla. Sest policijskih uradnikov Je bilo ranjenih. Aretiranih Je mnogo oseb. UK1NJENJE CENTRALNE BORZE DELA. Beograd, 19. februarja, r. Iz finančnih rozl gov se ukine centralna borza dela v Beogradu. Inozemske borze 19. tebraarja: CUUin: Beograd 7.35, New-York 578.25 London 24.80, Pariz 24.15, MIlan 24.75, Praga 10.70, Budimpešta 0.0198, Bukarešta 3.05, Sofija 4.15, Dunaj 0.0081. T UST: Beograd 28.50 do 29, Dunaj 0.03:8 do 0X328, Budimpešta 0.04 do 0,05, Praga 07.20 do G7.70, Pariz 00.75 do 97.50, London 100.20 do 100.45, Ne\v-York 23.25 dc 23.41), Curlh 403 do 407, dinar 28.50 do 29, dolar 23.20 do 23.35. carinski franki (20 zlatih) 88.40 do 88.80, DUNAJ: Borza radi bančne stavke ni poslovala. rit AHA: Beograd 44.378, Dunaj 4 AVI. Berlin 7.775. Rim 150.875, Budimpešta 5.25, Pariz 145.25, London 149.675, New-York 84.825, Curih 607.50. LONDON: Beograd 325, Pariz 105, Italija 100.37, Svira 24.82, Now-Vork 420.25, Dunaj 305.000, Praga 148.25. NHW-YORK: Beograd 127.50, London 420.02, Pariz 418, Švica 1732, Italija 429.50, Budimpešta 85, Praga 200.25. / Politični položaj O konferenci predstavnikov federalističnega bloka je bil izdan sledeči jtomunikč: V nedeljo, dne 17. februarja so se v Zagrebu v prostoru 1IRSS sestali predstavniki slovenskega narodnega zastopa gg. dr. Korošec in Bedjanič. predsednik parlamentarnega kluba J-MCl g. dr. llrasniea ter pred-fctavniki hrvatskega narodnega zastopa gg. dr. Maček in dr. Krnjevič. Gg. dr. Korošec in dr. llrasniea sta poro čala o konkretnih predlogih, kl so se razpravljali v Beogradu za ustvaritev opozicijskega bloka z nalogo, da ee iruši sedanji nasilni in korupeijoni-stični režim tor da se utro pota končnemu sporazumu med narodom slovenskim, narodom hrvatskim in narodom srbskim. O teh predlogih se je razpravljalo ter se je ob tej priliki ugotovila enodušnost prosojevanja političnega položaja. Končno so so sklenili zaključki o nadallni taktiki. Po konferenci je dr. Korošec dal novinarjem Iziavo, da konferenca »pomeni važen korak naprej*, nl pa o poteku povedal ničesar bistvenega. je omenil, da pri utrjevanju bloka gTe tndi za »programatična vprašanja*, a se o tem ni točneje izjasnil. A!-"žen, je nadaljeval dr. r •>.i'di za delo po strmo?lavl'enju vlad \ Stdoh so rešena vsa vpra?nn's raznn vprašanja dneva naSega pri' c Ia. To so bo reSIlo z ozirom r.a raivoj situacije. RoševaJo se bo o tem skupno ln soglasno. Na vprašanje, ali jo sporazum dosežen na podlagi Mariukoviče-ve;ra načrta, je odgovoril dr. Knijevič: To je zadeva, o kateri momentano no morem reči ničesar. Glavno je, da smo dogovorjeni sporazum sprejeli in odobrili. Nadaljnji obstoj opozicijskega bloka ni veo vprašanje principa, te m vrč taktike. Podpredsednik 1IRSS dr. Maček Je dopisniku osiiofckega »Hrvatokega lista. na vprašanje, ali bo opozicijski blok res stopil v akcijo Sele po izglasovanju proračuna, odgovoril: »To ni odvisno od na«, temveč od beficrrajske opozicije. Da se stvarno razumemo, je treba vedeti, da radičevci sploh neposredno no nštvariamo opozicijskega bloka, temveč se ta posel nnbaja v rokah Davidovima, Kort*ca in Snah*. On! snujejo čirn Slrši in močnejši blok celotne ono-s'"'!«. Ko ta akcija dozori, smo se mi obvezali, da jo podpremo — v kolikn bo potrelmo.* Radikalska vlnd.i js., kakor smo že brzojavno poreiSaH, naenkrat začela lanslratl vesti o novi kontteijl. Tekoče z džemijetovri na eni in nedeljska konferenca v 7n:Yr"hn na d rt vri strani sta težko omai.ili sknrrncst *la>, Kako bnda je stiska radikalov ••o'-dejstvo, da celo Tttvvi vr-lltosrb-skl Tiispmvljr'o8 o ttlflma- tivnom nastrmanjn džomliet.-t rp l'a: tak rasten d*onii!ctn. ki lahko vlado v-rik bin vrže v krizo, jo najbolj sili k temn. da ro-sno poišče možnost rove koalicije 7. demokrati. Isto-časno cBoosrrad* tudi doznnvn. da bodo rif'-lkalei čim ure} po«ki»«IH sto. niti v st'tt z demokrati. Zanimiv od-jeJt so bile te novobnsimne vesti v zarrrb-kl »TH!eč'». ki pi.*e: »DS ima *vo'o politično linijo in j« koalicija r. ra-iiknH ne more odvrniti od toga. To je vseVako pabnnnj primerno sredstvo j m r>zbit'e akcijo proti radikalom. Radikalom bi (rotovo sedal konvPnirala i noipnČ demokratov, da bi prikrili svo- j je škan'b'.'ozno postooa-nje n. pr. pri : redTikefji urndništva ln sporaznmn z: jltalHo, ter da izpolnijo praznine, ki' nrttPo restati radi nastopanja Nemcev in dž^mreta. ki neprestano stavila jo vladi ulfmafivne zahteve In jih ona mora neprestano zadovoljevati, ako si hoče obdržftl ni-h milost, DS nl voljna podpreti radikalo s koalicijo.* Meščanske stranke v Turlngtll so sklenile za volitve koalicijo In se zvezale v meščanski blok reda, kl je uspel in dosegel 303.593 glasov ln 33 mandatov. Socl-jalni demokrati so dobili 183.715 glasov In 15 mandatov, komunisti 146.180 glasov lil 13 mani'atov. Poleg teh pa so dobili narodni socialisti ali kakor se imenujejo DcutschvOlkische, sorodni Hlttlerjevcem, tedaj ekstrcmnl nacionalcl, 63.84-1 glasov in 6 mandatov. Na neodvisne meščane |e odpadlo 4883 in na gospodarsko stranko 1959 glasov, — obe sta ostali brez mandata. Ta Izid pomeni, da je koallrano meščanstvo socljallstom vzelo večino. Najbolj so prizadeti socijalnl demokrati, kl so Izgubili skoro polovico glasov In polovico mandatov. Pridobili pa so močno komunisti ln pa ekstremnl nacijonald, tedaj skrajna levica In skrajna desnica. Pripomniti je še. da sta obe ti dve stranki sploh prepovedani in da Je bilo baš radi njih na Turlnškem proglašeno Izjemno stanje, kl se je ukinilo samo za dan volitev. Ne ena, ne druga nista smeli ofl-cljelna eksistlratl, ne prirejati zborovanl In tudi nlšta Imel! Časopisja. Da mora pa tem Izidu socljalistlčna vlad odstopiti tn da se nahajajo meščanske stranke pred nah.go preiti na vlado, nas več toliko ne zanima. Sklepa se, da Je proorljentacila volilcev k ekstremnlm strankam posicdica silne inflacije, kl ie povzročila strašno draginjo In gospodarsko stisko sploh. Posledice stabiliziranja marke se še niso mogle blagodejno uveljaviti; kdaj se bodo, — od tega bo zavi-sen v nemajhni meri rezultat predstoje-člh državnozborsklii Volitev v juliju. na — slovenske demokrate, češ ml bl že, toda tl preklicani demokrati obvladujejo Javno mnenje v Sloveniji ter nam ne dalo miru... Koroščeva Izjava v »Vremenu* se mora presojati s tega stališča. V ostalem g. Korošec vč, da opoztcljo-nalnl blok snujejo predvsem demokrati. Oni so bili proti radikalski vladi že, ko Je g. Korošec pretil kroni z nemiri, čc nc da Pašlču mandata za radikalsko homogeno vlado. Oni so bili za to, da se ta režim zruši že, ko Je »Slovenec* vsemu klerikalnemu svetu oznanjeval triumfalen svoj uspeh, da Je Imenovan radikalski kabinet. G. Korošec nima torej pravice, da sumi in sumniči. Seveda tako, kakor bl SLS rada, da prikaže namene opozicijskega bloka, ne gre. In to ml slovenski demokrati odkrito povemo. Iz Škuljevega pasalika Velike defravdacije v Dolenji vasi. Občinski tajnik pobegnil. Kako gospodarijo klerikslci v občinah. Dolenja vas pri Ribnici slovi kot naj več ia trdnjava SLS, ki jo 5-e ob vsaki priliki pokazala, da tamkni rastejo orlstne klerikalne korenine. Za župnika Imajo slavnega g. Skulja. ki so ga občani skoraj soglasno volili za narodnega poslanca. O. Skulj pa ni le :upn'k in poslanec, marveč jc tudi dejanski župan; vsaj občinski tajnik O ovc, ki je na njegovo priporočilo dobil to mesto, je v več krajih izjavil: I »ftkulj .je župan, jaz sem izvrševalec njegovih ukazov. Zupan je figura. I Zona županova nosi ključe od hlagaj-1 ne, jaz pa denar.* Zatlnle čase so ae v dolenjevaSkl ol>č.\ni prliprtili dogodki, ki pojasnjujejo, kako izgleda v praksi klerikalna avtonomija In ka.ko t-e dela z ljudskim premoženjem v oblinah, kjer pašujejo kit.'.kalni veljaki. Pr«d krntk'm je nnmreč pobegnil z več,jo vsoto občinskega denarja občinski tajnik in organlst v Dolerji vasi Janez Govc, mili-nec In "lavni zaupnik tor sotrudnik župnika in poslanca Skulja. Kakor se nam poroča. &o zadevo orožniki raziskali, ni pa še nobenega odziva, niti od okralnega glavarstva v Kočevju, niti od tamoš-iijetra sodiččn. Klerikalci se hvtlijo, da bo že posl. Skulj vso zadevo tako uredil, da ne bo zatem-iela njegova zvpzda. Pobeg tajnika Oovca se spravlja v •zvezo s koruzo, ki jo jo g. Skulj 110-t'">m občine naročil za revne sloje. Koruza pa je b'i'n "'osnlva. Po izinvi po-beglecra tajnika bl se morala zato 1 • >• dajati oo 10 K 1 kg. Proda lala nn se je po 13 K !>0 vin., dočim je bila is'i <:ns zdrava in dobra koruza v proda-iplnah po 12 K. Tajnik je bil poob'.1.-Sr^n 7.a prodii.no koruzo denar pobirati. Pobra.ni denar v znesku 4S.000 K je pa — odneM. Dalje jo bil tajnik ror>b!aščen pobirati tudi različne b oinske takso, osobito ve£je vsote pri gostilničarjih zn prekoračenje policijsko ure in dovolitev plesov. Izlta > ,11 te je, da ti zneski sploh niso vpisani v blagainiSkih knjigah! Občinski taj-r.ik se je že pred botrom Izrazil, da }Triman'kuje v občinski blagajni več tisočakov denarja, za kar si pa on r:n!je roke. čeS. da naj za to odgovarjata fiknll in župan. Iz tega se t>k'~r>a, da ni bilo no Školju in ne Županu nr-.—n. kako se dela z občin-eJ-rirn dernrjem. Razumljivo jo, da so klerikalci na dflu, da bi manipulacije Skttljeve.-j ob?!n«keo-n tilnika z občinskim de-nar'em prikrili, da !' '' td'tvo ne v. delo k"ko se gospodari v jnvnlh za-ete-lb t!>m. Vt-r imtti) ST,i bi'a klerikalna korupcija, a-to bl nami Skuljevi pri ja tel ii sedeli v onih oblastih, ki so poklicane kot nadzorsi vene in kazenske oblasti v takih slučajih brezobzirno postopati Sprememba režims na A Bavarskem j. Mtinchen, 19. febr. Bavarski ministrski svet jc nocoj sk1c> nil naredbo, po kateri ostane kljub od. stopu generalnega državneg« komisarja dr. Kahra Izjemno stanje ie v veljavi. Za posamezne dele dežele se bodo ime. novall posebni pooblaščenci, ki bodo modi Izdajati slično kakor bivši gene« ralni državni komisar naredbe za vzdr. ževanje reda in mira, vendar pa vedno v sporazumu z vlado In po njenih na. vodilih, na kar bivši komisar Kahr ni ! bil vezan. g. Mtinchen, 19. febr. I Odstop bavarskega generalnega drž. 1 komisarja Kahra ni posicdica napadov, ki so bili naperjeni proti njemu v zvezi s Hitlerjevim procesom. Dcmislja je na« sprotno sVdila radi tega, ker jc Kahr nasprotnik de'itve Izvrševalnc oblasti med generalnim državnim komisariia« tom in državnim ministrstvom, kakor je bilo to sklcnicno med vlado in ba« varsklm purlamcntom. Kahr smatra, da dcžc'a še ni dovolj pomirjena, da bi se smel izvršiti ta korak. Tudi general Lo. ssow Je odstopil samo zato, da omogoči popo'no spravo med ccntralno In ba« varsko vlado. Preklica izjemnega stanja pa za enkrat še nl pričakovati in bo iz« vedlo to skupno državno ministrstvo. g. Berlin, 18. februarja. V političnih krogih se zatrjuje, da jc padec Kahra in Lossowa posledica na« stopa angleške vlade. Macdonald jc namreč po generalnem konzu'u Clivc sporočil bavarski vladi, da se Anglija ni« kakor ne bi mogla zavzemati za vzpo« stavitev bavarske avtoritete v Pfi'zS, nko Bavarska ne jamči za povratek us'-i-,n'h razmer v lastni državi. Volitve v Turing ji Berlin. 18. februarja 13. t. m. so se vršile volitve v deželni zbor v Turlngljl. Turlngtja Je bila poleg Saške edina dežela oziroma država v Nemčiji, kl je Imela doslej socljallstlčno večino. Imela je sprva socljallstlčno-ko-munlstlčno deželno vlado, po padcu Zclg-nerja v Saški pa Cisto socijalno-demo-kratsko. Notranjepolitične razmere v Nemčiji so še Jako razdrapanc. Dasi so Nemci zadnja desetletja prišli na glas jako discipliniranega naroda, vendar bl polltlč.struktura današnje Nemčije ne mogla potrditi tega slovesa. V Juliju letošnjega leta sc vršijo v Nemčiji splošne volitve v državni zbor In volitve v Turlngljl morejo smatrati kot nekaka predigra k njitn. Politične beležke + Državno pravni modrijani v »Slovencu* modrujejo naprej. Love se j za besedami. Zdaj Je militarizem naenkrat enak centralizmu. Prosimo, da 2g. nekoliko bolj temeljito študiralo svoj« knjige, predno pišejo naprej take abot-nostl. Edinstvena država Jc lahko centralistična aH pa tudi nc. Ona lahko velik del javnih odločitev prepusti samoupravam (teritorialnim t j. občinam, c-kra-jcin, oblastim In strokovnim n. pr. stanovskim komuram, gospudarskim korpo-racljatn kakor je zavarovalnica za nezgode In bolezni Itd.). Centralizem ie v naši državi že sedaj Izločen z zakoni o upravnih sodnljah (11 o oblastni upravi In samoupravi. Ko bosta ta dva zakona povsem pruvedena, bo malokoja odločl-čltcv spodnjih instanc vsled pritožbe šla na ministrstvo, ampak redno na upravno sodniju v Celje. Da ccutrallzcm šc obstoja v gotovih panogah, jc krivda onih, ki so zaprcčill prevedbo ustave. JDS Jc bila In bo dcccntrallstična, noče pa, da bl imela ena oblast druge in večje pravice nego druga, kar jc tudi zuuk militarizma. Gg. okrog SLS naj pridno študirajo, počasi žc pridejo na ukus. Vprašanje revizije ustave jc potisnjeno v ozadje, in kdor hoče dobro opozicijskemu bli.ku, naj ga ne pokrcne brez potrebe. Ce Vam je res za to, da sc demontira ccutrallzcm, jc edina pot dosledno zakunodajstvo v tej smeri ln bodo po njega pro\cdbi uvideli vsi, da Jc državno jcdlnstvo povsem oču-vano, a o centralizmu ni ne duha ne sluha. 4- Jeseniške volitve vznemirjajo »Slovenca*. SLS je padla od 18. marca 1933 od 530 na 378 glasov. Okrog tega dejstva nc pride nihče. SLS Ima komaj četrt vseh jeseniških volilcev za sc, torej Jcscnlce niso klerikalne. Ce so socialisti Iz nerodnosti ln otročje zavisti za nekaj časa še zapravili napredni značaj Jescnlc, zadene nje odgovornost. Mi pa smo z Izidom volitev za enkrat zadovoljni in upamo, da se šc letos znova spoprimemo. Jamčimo Vam, da Jcsenice ne bodo imele črnega župana. + Dva radikalska odllčnlka. Neki J. Crctnik jo poslal »Samoupravi. Iz Prevali ginljlv dopis, v katerem opisuje, s kakimi žrtvami in težavami Jc zvezana nJega in njegovega prijatelja Marčlča — agitacija za radikalsko stranko v Mežiški dolini. In vendar sta Imela »požrtvovalna. dclavca lepe uspehe, ker se jima jc baje posrečilo, da sta organizirala celih 165 pristašev edino rešilne radikalske stranke. Sedaj pa pride Jedro! »Oba (on In Marčič) sva uboga državna uradnika, ki zasluživa komaj za stanovanje In hrano in sva na tej agitaciji potrosila vse, kar sva puprej prihranila.* Po tem precej prozornem pozivu —• se pripoveduje, da Jc »radikalski narod«, ko je prišel na skupščino v Prevaljc, bil strašno nezadovoljen z NRS. Cetnu naj potem leze vanjo? Z nagrado nc bo nič, g. Crctnik. + Dr. KoroSec v Zagrebu In v Beogradu. Po zagrebški konferenci v nedeljo je dr. Korošec Izjavil uredniku «Ju-larnjcga lista.: »V demokratskem klubu se formiranje opozicijskega bloka spremlja z enodušnim pristajanjem. Ne samo center kluba temveč tudi ona grupa, kl se navadno označuje kot protlvna. Je obveščena o vseh naših sestankih z gg. Ljubo Davldovlčcm In dr. Marlnkovlčem. Vsi tl činitelji se držijo lojalno In niti s strani g. Prlblčcvlča nl nobenih Izjav, ki bi se dale tolmačiti nasprotno.* — Hip nato Je dr. Korošca Intervju val dopisnik beograjskega »Vremena*. In ga m. dr. vprašal: »Ali sc med demokrati nahaja stru-Ja, kl se protlvl sporazumu opozicije?. In zdaj Je dr. Korošcc razodel: »Da! V njej so vsi stovensk1 demokrati. Ta stru-Ja ne želi sporazuma!* — To Je pravi vzorec klerlkaln: Iskrenosti, Za Ljubljano nekaj druzega nego za Zagreb, za Zagreb zopcl drugače nego za Beogradl Klerikalci sc namreč v Beograda za vse svoja politične neiskrenosti radi Izgovarjajo Iz demokratske stranke Okrajni sestanki JDS se bodo vTŠUi 24. t. m. Na teh sestankih se imajo v smislu strankinega statuta izvoliti delegati za strankin veliki kongres. Obenem se bo z ozirom na predstoječe volitve vršil pripravljalni razgovor o postavitvi kandidatov za narodno skupščino, za oblasti in sreze tn q taktiki, ki je potrebna za pripravo občinskih volitev. Končno bo treba spopolnlti organizacijo v krajih, kjer še ni formalno dovršena. Velike odločitve so pred durmi. Vse krajevne organizacije naj v Izrednih sejah pro-uče položaj v svoji občini in store potrebne korak©, da se utrde med ljudstvom! • V fkotjl Loki se je vritl občni zbor k. 0., kojega so je udeleži) kot delegat načolstvn g. dr. Gregor Žerjav. Po poročilih dosedanjega odbora so se izvršile volitve, pri kojih je bil aoglatno izvoljen sledeči odbor: predsednik Rudolf Ziherl, trgoveo, podpredsednik Janko Rabit, tajnik Vinko ZahraMnik, blagajnik Fran Kocjan) odborniki: Lovro Sušnik, Primožič Frane, Bernik Janez, dr. Jcrala Frnn, Anton Komolar, Cnleari Ilumbert. Po Izvršenih volitvah je dr. Žerjav govoril o organizaciji, poudarjal potrebo |>odrobne-ga dela in stavljal agilno matično organizacijo v Skofji Loki kol žarišče za razplet popolne mreže podružnic In za središče, Iz kojegu naj prihajajo nasveti la rešitve za lokalne potrebe. V Kranjski gori se je vršil sestanek JDS, kl je bil Izvrstno obiskan. Udeležili so se gu somišljonlki iz Kranjske gore, Podkorena in iz Radeč in so napolnili dvorano hotela »Slavec*. Delegat načelstva g. Tavzes Je podal sltuaeijsko poročilo, kl so mu vsi z zanimanjem sledili, nakar so je razvila Eivabnn debata. Na predlog g. notarja dr. Grnšifa ae Ja tudi Izreklo neomejeno zaupanje v agilno vodstvo in požrtvovalno delo predsednika oblastvene organizacije dr. Žerjava. Sestanek se je končal a trdno vero, dn Je nastopil trenutek, l;o »n strnejo vsi napredni Slovenci pod okriljem demokratske stranka. Po svetu — Prof. dr. Jan Dey! — umrl. V so-1)0to jo umrl v Pragi profesor dr. Jan Devl, katerega žlvl;ensko delo Je bilo posvečeno znnnstvu in človekoljubnosti. Rojen je bil leta 1R35. r Vys Veseli In e študiral medicino v Pragi In na Dunaju. Deloval Jo po raznih bolnicah In postal asistent n.i češki očesni kliniki p of. Pchtlbla in kmalu nato docent. L. IP93. je bil imenovan za Izrednega In eta 1002. za rodneia profesorja. Napisal je mnogo publikacij, v katerih se je ba-vil t. velikim uspehom z najtežjimi vprašanji, odkril je med dragim vzrok tuber-kulldov, razložil vzroke pogostne tuberkuloze v nekaterih očesnih delih Itd. Prof. Devl je bil kapaciteta svetovnega imena. Voda je Izgubila z njim nenadomestljivega delavca, ljudstvo velikega človekoljuba. — Če5loS'.ovaš!-a odlikovanja tujih vladarjev In državnikov. Uradni list CSR nd 18. febr. objavlja, da jo bil velik! krl-'ec reda beloga lova za civilne zaslutre podeljen predsedniku francoske republike Millerandu, ministrskemu predsedniku Poincaroju, p edsodnlku senata Doumer-•meu, predsedniku poslanske zbornice PAretu ter ministroma ManouryJu in Bč-rardn; veliki križec reda belora leva za vojaško zasluge pa jo bil podeljen italijanskemu, jugoslovanskemu in rumun-skemu kralju, maršalu Focbu, francoskemu vojnemu ministru Mnginotu, francoskim generalom Gourandn, Janlnu ln Pellčju, nizozemskemu poslaniku v Pra-trl Verduvnenu ter ministrskemu predsedniku Pašlču ln ministru zunanjih stvari Nlnčlču. — Nadaljnja žrtev šplrllove afere na Češkem. Poštni minister Tufinv, ki pripada narodno - socialistični stranki, je zaiadi zadnjih afer predložil v pondeijek predsednika Masarvku svojo demisijo, kl je bila sprejeta. Njegov resort prevzame dosedanji minister za prehrano dr. Franke. kl pripada isti stranki. Z ministrom Tučnvm je po senatnem predsedniku Prašku padla sedaj tudi politična žrtev znane afero s špiritom. TuCny jo bil ob-dolten, da jo vedel za denar, ki je bil določen iz fonda za špirit za sanacijo »tranklne?n kinematografa. — Fašisti napadli vlak Italijanski listi poročajo: Mladi fašisti so v pondeijek na odprti progi ustavili brzovlak Fioren-c.a-RIm, vrgli iz poštnega voza vse opo zlcionalne liste ter jih sožgali. Ko je ministrski predsednik Mussolini dobil ob- vestilo o tem dogodka, je takoj oditi vil podprefekta r Pisca j! ter odredil tacijo krivcev. — Stavka bančnih uradnikov na D„. naju se nadaljuje t vso strogostjo. Str se je stavka razširila tudi na emisij, banko, se čuti le precejšnje pomanjk». nje denarnih srodstev. Nekatera Indn. atrijska podjetja niso mogla več dobiti denarja, da bi Izplačala svoje obvezni st!. Vlada je včeraj pričela s posredoval-no akcijo. — Sprememba t poljski vladi. Is V»f. lave poročajo, da je bil na mesto odst* pivšega dosedanjega vojnega ministiv Sosnokowskega imenovan za vojnega tai. nistra general Sikorskl, ki bo skušal zo.' pet pridobiti maršala Pilsudskcga za jr.l mado. Sodišče § Razprava proti iT. Goršlču vslet zasebnih tožb gg- dr. Žerjava in A. Rl(y nikarja je bila včeraj opoldan pri tnlfaj. šnjem deželnem sodišču. Dr. Ooršič j* namreč v »Poolaneai* r »Jutranjih No vostlh* napisal napad, v katerem jo dot-žU gg. Žerjava ln Rlbnikarja, da sta bila, napram njema v službi krivična, G. Gor-šič je predlagal nekaj prič, n. pr. bivSej» namestnika Hribarja, da poskusi dokaza, tl Istinitost svojih trditev. Da se ti do kazi provedejo, je bila razprava presežena. g Tretjič pred poroto. Pred 12. leti jt nekdo zažga! županu Ivanu ltanšlu na. Pohrežju pri Mariboru gospodarsko po. slopje, ki je bilo ie takrat vredno če? 10,000 K. Kot pnžigalca so eumlli sls. boumnega pastirja, pravega storilca pa niso rnocll dognati. Lansko leto pa w je Roza Trop s Pobrežja skregala s svojo »ostro, katera jI jo pri tem oči tih. požig Itnušlovoga poslopja. Kmalu natr, jo orožni štvo aretiralo Rozo Trop, ki je prišla lani v jesenskem zasedanju pred poroto. To porotno razpravo pa so pre-ložill, ker je zagovornik predlagal zaslišanje novih prič. Pred zimsko poroto jr bila nato Trop obso'ena na 8 let težke ,'eče. Proti tej obsodb! ee je pritožil zagovornik obsojene, ker sodni dvor nl to-pubtll zaslišanja vseh predlaganih prlf Stol »edmorlre v Zagrebu je pritožbi ros ugodil in Roza Trop pride 6e tretjfl! pred porotnike. g Krvave posledice godovanja. Dne 10. novembra 1023. sta šla brata Fr. ia Dominik Kričcj v spremstvu Isc. PeMs-ka iz Pake k posestnika Ofl-ikn, k! je ravno obhajal Martina. Ze precej razgreti so so nato vračali fantje proti domu ter «o priMi mimo hišo posestnika Pogo-rorca. Moti petjem in harmoniko sp se naenkrat zaslišali tud! glasovi »Auf biks>. Po-orevc j« kar nato vstaj iz svojega ležišča ter se podal v zasedo. Ko so prisil veseljaki mirno ogla njegove hV So, jo skočil prod nie z odprtim noiiro tor jih vprašal, kaj hočejo Ker ga Je sunil Kričej Fr. nazaj, je v divji jezi zapadli svoj nož napadalcu r neposredno bližino srca. Zagovarjal je svoj čin pred celjskim okrožnim sodiščom, da bi ga sicor fantje imznej« zasmehoval" zaradi bojazljivosti, Obsojen 10 bi! na 2 meseci poostrene ječe. g Ljubitelj športa. Gostilničar *prf operi* je dobil novoga gosta, tkzv. banf-nega nradnika na dopustu. Dalj časa ju ostal pri njem na hrani In stanovanju. Večkratni gospodarjevi terjatven! ohiekj so ju seznanili podrobno« in pri takih prilikah si jo navidezni bnnžr.l uslužbenec sposod!! r,omtertja kakšno malo ?«o-'|co. Napravil mu jti tudi tnnatam rarM usliuro, kakor n. pr. kupovanje vina. T« je bilo tiste čase, ko je v Uubljani cvete] kolesarski šport in eo bila dnevno iavljona pogrošena kolesa. Zvesti gost s! je počasi urnlslil šo kredit pri natakaricah in živel, kakor gre bančnemn činov-niku na dopustu. Naenkrat pa ja zamislil usodno špekulacijo-, prodaja! je klavir. kl ga nI Ime!. Po raznih nesrečnih zapletPajih so končno dornaH, da ni mogel videti kolesa brez gospodarja in je vsakemu samotnemu kolesu priskrbel prlmernepra kolesarja,. Nekaj jih je odposlal naprej, nekaj pa jih jo odpeljal tja, kamor nosijo reveži svo,1« zaklade. V celem se je polastil koles v vrednosti 7-100 Dln; če jo res toliko zanje dobil, j9 dvomljivo. Ljubljansko deželno sodišč« sra je obsodilo na 14 mesecev tožk« ječe ln povračilo koles — morda po priporočilu neke oškodovane olikane priče, ki je še v zadnjem trenutka zalilo »al, da naj zločinca »dobro zn Sije jo...* § V gostilni jirl »rdečem nosu* sta ee odpočila tudi oba brata M. Po okrepčilu sta se zmisllla, kako bi dobila prenoči-Me. Ker »ta bila precej dobre volje, krč-mar pa nekam čemeren, »e nikakor nls« mogli zlepa sporazumeti. Začela »ta m pogajati z ročnimi sredstvi za dosego prenočišča, kar jima pa je gostliničar 1 krepko odločnostjo preprečil na ta način, da J« prijel za železen drog, ki ga je eden obeh bratov imel s teboj ter po-trapljal z nJim oba gosta po clavl. Tako namreč pravita brata M. Natakarica Ančka pa ve povedati, da »ta brata M-p-ISla k nji in zahtevala vino, čemur p» ona ni ustregla. Nato je Petor M. zamah; nll z drogom proti njtj, pa ga je težki nahrbtnik potegnil na tla — in to je bila njena sročii; »kajti sicer bi bila precej mrtva* (kakor je »daj procej živ«)-Nato pa eo jo Sele razvil pretep med gospodarjem in zasebnima obtožltcpema. Pil tem j» bila navzoča tudi ?o«tihilčitf-jeva Jena, dael je »pet otročičkov Jok«' lo znnjo* in jo i-povedala olnjšllno » gostilničarja, ki je bil nato oproščen. Naši Kraji in Uariborska nedelja Maribor, 18. februarja, prezgodnji pomladni dihi so zamrli v soboto so zopet oledenole ceste , ulice, izpod mraSnega svoda so pa-Mf. snežinke. Car zimske poezije se je 1T„jl. Rad imam takšne nedelje., ker reganiajo z ulic monotonost in dolgočasje. PogiedaS te drobne bele zvezdi-. ena za drugo padajo. loskečejo, jjr0i .vabijo in prinašajo življenje, ono veže, lzčiščeno, zdravo, ki se hoče gi-,anja. dela. Iti res je bil včeraj zopet dan plodna dela in ustvarjanja. Bilo mi .iu jrjgo, da smo dobili baš v soboto od-ifnega posta, češkesa lurnallsta iz 'rase. ki je hotel videti naše duševno .emifienje. Komaj se je v nemškem ioteln nmil, in s'iSi! vlscki tarif pre-inčlšča, že smo kreiiii po mestu, naj-irei pete v redakcije, potem pa v čo-ta šo'd. Mlada gospa, češka rojakinja rMnafa češki deci r/*od.,vino. govori Slovaški, zbira drobce, ki so ee !ranil! v stoletjih liemškeea in m.T-i,irskega suženjstva. Deea posluJa, sli hite daleč na sever, k daljni do-lovini in nazaj v temne in še nazaj, svetleiše "dneve. Lo ve!'ka moralna sila more vršiti akšno apostolsko delo: mo*a ima v iajrrebu. kier poučuje dva dneva ta-jcižnjo čefko deeo, dva drrva uči v ,'ubl'ani, in potem pride še v Mari-mr, kjer tudi poučuje v dveh oddel-db. Češkega rMhktorja peljem proti iLjuuski knjižnici«. G osna učiteljica f --le vol je prifcuži ekskurziji in še Irugi. Že v prifiVhi «e te*ko razume-so, kajti iz biblioteke prihaja vri*č. meh ln kliean.V. Le s težavo se pre->mo v s^bo. Derale mamice in .panani držati na idm. da -so .videli Oašnerčka. Kdor »1 vide! teh široko odprtih začudenih oči in slišal - pritajenega diha, ta ne pozna lepote, roetigno in ubrano je končala node-l. Še pri večerni predst« vi »Boheme* e bilo gledališče polno. Tudi na odru so padale snežinke in pesmi so zvenele v noč. Maribor, naš jnsoslovanski, ni več skromen, dovolj ima pokazati gostu tudi kulture. In zato eem opustil vsa številna politična, soortna, društvena in gospodarska zborovanja, ki so tudi to nodoljo na/polnila vse sobe in dvorane Narodnega doma. Skok preko kože (Tradicionalna rudarska svečanost.1) »Akademski klub montanistov* v Ljubliani priredi v soboto, dne 23. februarja pod pokroviteljstvom g. dr. Milana Srskiča, ministra za šume in rude, tradicijonalno rudarsko svečanost; »Skok preko kože». Ker bodo na večer svečanosti med 20. in 21. nro korakali uniformirani motit.i-nisti z jamšarienmi v tokah po ljub; ijanskih ulicah v hotel »Unior-. »c n". zdi potrebno, da podam javnosti v kratkih potezah smisel in pomen »s'-o-ka preko kože*.' Izmed vseh stanov je "lorda radarski najtežji in najopasnejši Oljboko pod zemljo v večni temi k vije radar zemeljske zaklade in jih ovmj «gor skemu škratu«. Naj se odtrga 'eV.a, nad njecovim znojnim čelom preteča plast, naj se nenadoma užgo re*kavi plini, naj ndere voda v jamo, — po niem ;e! Trajni »memento mori« in gluha podzemska tema, vse to je -i-lo že od nekdaj rudarja k mistl izum in praznoverju. Tako so nastali prav ljiee in vraže, kojih jedro tvorij i predvsem mistično personificirane ul m> n Urne sile. Ko je v drugi polovici pr»'-~kb ga stoletja tehnika nastopila ij.> zmagoslavno pot, tedaj se je vndi rudarski stan izpopolnil in preobrazil. V ne-številnih iznajdbah so 66 modernizirali obrati, enranizaere — nekdanji ehi — so se izpopolnile, g p 0 š t o f n j e do tradicije pa nam je ohranilo vse nekdanje šego in običaje neokrnjene in nfijiokvarjena do današijih dni. Tudi radarske visoke šolo so posnele cercmonijalni »skok* po rtarh tradicijah in "a očuvalo pri. vseh narodnostih neizpremenieneTa. Vendir pa so ga Francozi. To! laki, Cehi in Nemei še prav posebno slovesno praznovali in ga še vodno praznujejo. Po petih letih obstoja rudarskega oddelka tehnKke fakultete nn ljubljanski univerzi so montanisti sklenili pri-re'liti radarsko svečanost, ki naj bo jrva svoje vrste v Jtigosliviji, — Vsi bruci, ki bodo »skakali., se z'i°ro v iudatskom kroju v akademskem kolegiju in odkorakajo s prižgani"!! jim-šaricami v rokah pred stanovanje »brtieuž-maiorja«. (Jamšarice bodo rn -»nlK ti-intr 5nni«l.*'h Po pozdravnem govoru se dvignejo bruci in odkorakajo proti odru. Prvi stopi na stol, »akl>j glaano svoje ime, rut rodnost in geslo. Na povelje: »Skoči!«, je že preko »kože«, kjer ga sprejme njegov »kuni« (navadno starejši kolegi, ki so že skakali, ali rudarski inčenjorji iz prakse), ki mu Beetita, ga poljubi in mu priveže sllčno »kožo« okoli ledij. S tem j« postal šele pravi pripadnik rudarskega stanu. Ko so vsi skočili, se dvigno eden izmed brucov ln se gostom in veem navzočim funkcionarjem zahvali zn počašče-nje večera. Po končanih govorih pevnjo vse *tablice» ved rudarskih pesmi, nakar se »Jahtni dan« nadaljuje po tradi-cionelnih prodplsih. D. F. mn Je'dobro na zemlji, v ministrstvu In radikalljk Nakažena novorojenčka. V Vodicah v Dalmaciji je neka selja-klnja rodila donošeno dete ženskega spola. Novorojenček pa nima nog niti leve roke, nu desn! pa samo 4 prsto. Se bolj čudna Igra narave, ki vzbuja v zdravniških krogih dokaj zanimanja, se ie prisodila v rumunskem kraju Magureld.kjcr je žena posestnika Nikolaja Oazea povila novorojenčka, ki ie pol dete pol ribo. Dočlm Je namreč gornji del, osobito glavica, povsem normalen ln človeški, se spodnji del mesto nog končuje v ribji rep. K sreči je čudno bitje živelo lc pol ure. Tragedija dveh zaljubljencev. PrOšlo soboto zvečer se ie v Brczov-cu pri Belovaru zgodila za našo dobo redka tragedija. Fant Nlkola Jančarcvlč se !e do blaznosti zaljubil v sosedovo bčerko Jellsavo Bach. Ker ie on bil pravoslaven, ona pa Iz rodu bivših čeških kolonistov, so sc njeni starišl protlvlll zvezi, četudi Je Nlkola bil Jellsavl prav po Volji. Po daljšem trudu, da sl pridobi naklonjenost njenih starlšev le Nikola i, zavestnega odnesli v belovarsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Dopisi Kretanje nalezljivih bo lezni v Celje leta 1922. in 1923. Leta 1022. se lažje otroške bolezni, ku- končno obupal. Pfošlo soboto zvečer Jo kor ošpice, veterulce, nalezljivi kašelj ie pričakal, ko Jc v spremstvu svojega 1. dr. uradno niso prijavljale ih zato tudi, brata Sla v vaško gostilno na predpustno ne zabeleževale. Od nnznanjenlh infekcij- ] prireditev, pristopil k njej. Jo s samokre-skih bolezni so bile: legar 4 (v domači som pogodil v prsi, z drugim strelom pa oskrbi 1, v bolnici 3), griža 2 (v domači ubil še sebe. Jelisava ie po par hipih Iz-oskrbt 1, v bolnici 1), fkrlatlca fi (v do- dllinlla na cesti, dočlm so Nikolaja ne- .... .... a i,f, ». > . 1 .>»i>Ar»MA-rč otrok, kot je tu navedenih, ker k lažjim obolenjem stranko ne kličejo vedno zdravnika in torej tudi izostane prijava. Obolelo je na ošpicah 50 oseb. veternici 2, škrlatici 15, legarju 6, griži 13, difterljl 3, otrpnjenju tilnika 1, na šenju 6 ln oa trnehomu 1. Otroci, ki so oboleli na o5pt-cah, so se zdravili večinoma doma. na Škrlatici 5 doma in 10 v bolnici. Od vseh na infekcijoznib boleznib obolelih oseb je umrl samo en bolnik na legarju v bolnici, vsi drugi v domači ali bolniški oskrbi so ozdraveli. Iz statistike obeh let se že vidi, da se uradni zdravstveni seznam od leta do leta bolj izpopolnjuje in da dobiva zdravstvena oblast vodno večji upliv nad zdravstvenim stanjem prebivalstva, zlasti pa v slučaju nalezljivih bolezni Prebivalstvo je žal še vedno v tem oziru skeptično in sebično ter noče priznati potrebe takoj-šjne izolacije bolnika od zdravih otrok. In vendar dokazuje gornja statistika, da so vse infekcijozne bolezni, ker bo bile pravočasno naznanjene ter Je snniletnu oblast ukrenila potrebno, zahtevale saniu eno žrtev. Pri tej priliki Je treba ugotovili, da mesto Celje ni tnko zelo okuženo z raznimi nalezljivimi boleznimi, knkor bi se moglo lo 6klepati Iz večkratnih poročil v časopisju. Mnogo bolnikov j-irm» na čelu do univerze, kjer se zapoje rudarska himna. Sprevod >» nad-lluje do »Uniona*. kjer se ust vi pred zaprtimi vrati velike -Ivmine. V dvorani so postavljene tri <\iMiee> (tri vrste miz). Prva —■ »proz, ijalna-. — jo zasedena po najvišjih p-e-l-tav-nikih jugoslovenskega rudarstva in radarskih inženjerjih, druga — »konfra-ri'-ka» — po vseh onih, ki so že »a'; -čili*, tretja »bracovska« v -redi m'-d nrvima pa je šo prazna. oda sl očividno že- rf li povratka inkvizicijo, toda ti časi so že davno minuli in se ne vrnejo nikdar > več. . Kulturni prei Gledališki repertoarji LJublianska drama. Sreda. 20,: »Beneški trgovec«. F. Cetitek, 21.: »Liiiom«. (Ljudska predstava.) Izv. Petek, 22.; .Hamlet*. A. Sobota, 23.: »Tri masko, »Smešne pro-ciioze«, »Priljudni komisar«. Izv. Ljubljanska opera. Sreda. 20.; »Oorenjski slavček«. C. ktrtik. 21.: Zaprto. Petek, 22.: »Tosca*. B. Sobota, 23.: »Oosposvetskt sen*. Ob 3. Pop. Dijaška predstava. Šentjakobski oder v Ljubljani. Nedelja, 24.: »Vražji Rudi*. Celjsko gledališče. Petek, 22.: »Mamzeile Nltouche*. Izv. Mariborsko gledališče. Sreda, 20.: »Mcrcadet«. E. četrtek, 21.: »Mogočni prstan*. A. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: »Pr! treh mladenkah*. B. •m 9 mentnosti dirlgcntovi nI bilo vedno I gmg M j*. skladnosti med njegovim hotenjem in uspehom. Ponekod sc je predstava v ^^ tempih zavlačevala, kar jc itak dolgo . _ ,,,,„, j opero raztegnilo 6koraj do poldvanaj. Ijena flpera »Gorenjski slavček> za red ^ C. Mlifco poje gospodična Zikova, Jan-, x,^ccnaclja jc bila obnovljen«, a nc kota g. Sjmenc, ostale vloge g. Lewan-I iod 8rcen0> tako dan nam jc bila dovska, Sfiligojeva, Kor«mjakoya ln Je- ^rt.j5nja mnogo boIj vSeS, Va'purglna romova ter gg. Zupan, ŠubelJ, Perko, Mo- no8 z ba-ctom naj bi v današnji opremi horič ln Debevcc. |jn izv6dbi rajSe izostala. Mcfisto prod Ljmlska predstava t ljubljanski dra- ceTkvijo ni oscba, nc«o glas vesti, nc mL V četntek, dne 21. t. m. Se uprizori v v!c]ne -n ,c s,išne> v Zagrebu sto M Me. dramskem gledališču Malnarjeva igra ,jsto v 0]tarju> preoblečen v negibnega «Liliom». Predstava je ljudska pri zni- 8VEtnika. To je kajpada nesmisel, ker žanih cenah. Vstopnice pri dnevni bla- Mcfisto n0 morc v notranjost svetišča S'1!0'- ' In celo na oltar. Najumestncjc bi bilo. Šentjakobski oder v LJubljani ponovi da prlhnja g]as iz stcbra aM st-Sri. tretjič burko »Vražll Rudl» v nedeljo Vohčc jc imela uprava na razpolago no. dne 24. februarja. Igra je Imela dosedaj vc (iclcoracljc po Boitovom »Mefistofc vsled svoje silno liumoristične vsebine ]U)> in se nl troba bi'o truditi z zastarc velik uspeh. Predprodnja vstopnic v ka- iinii dekoracijami malomestnega ali celo SpremumVa opernega repei toarja Ljubljani. Vsled obolelosti gdč Thaterje- ve se dane« v sredo ne rorejo peti oper- varnl Založnik na Starem trgu. „Faust" v Ljubljani O sobotni predstavi Gounodovcg« »Fausta* smo poročali le, v kolikor je bila hkratu častni večer vzorno marljive« ga In vsestransko uporabnega g. H. Za« theya. Predstava p« nl stal« na priča« kovanem višku, dasi so se vsi solisti in tudi zbori odiikdvali. Pač vsi žc dolgo docela obvladujejo svoje partile. Očlvid no pa je imel orkester z g. Matačlčcm trškega značaja. Za 1. dejanje Imamo vendar krasna me6tna vrata in hiše; tudi Faustova knjižnica je bila v Boitovi operi boljSa, nego ta mrtvašnic« z gro« tesknim skeletom. Ako se opere že na. novo režlrajo, naj gre oprem« naprej, nikakor pa ne z« dvaiset let nazaj. G. Zathcy sl jc izbral z« svoj častni večer partijo Mefista, ker jc dosezal ž njo kot pevec in lgra'oc vselej največji uspeh. V predigri še nekoliko nervozen in po viharnem aplavzu zbegan, se jc dvignil v 1. dejanju s svojo romanco ter bil ves večer dciber. Njegovi kre> aclja dokazuje, kar smo konstatirali že pri marsikateri priliki, pevsko intcligen« co in igralsko eleganco. Njegov f nega vraga fino in brez tcatralike, e!«^ stično v kretnjah in kava'irski v gestah. Skh.tki dob . kreacija. Občinstvo ga je po vsakem dejanju pozivalo pred za« stor. Idealna Margaret« je bila v vsokem pogledu gdč Zikova. Z i Jo v drugem dejanju jc žela viharen aplavz ter je bila v prizorih pred cerkvijo in v ječi nevski In igralski močna In krasna. G. Sowilski kot Faust ni bil posebno razpoložen. Menda ga jc oviral kostim. V pevskem oziru je b:l okuren, zmagovit; po kovatinl jc žel aplavz ter je do za« ključka obvladoval svojo partijo z ver« vo. JVslimo pa, da bi bila tudi pomlaje« nemu dr. Faustu brada ugodnejša, kakor golo lice. Nov Valentin je bil g. Popov, k! je postavil pravega srcdnicveškega hrusta zunanje in glasovno. Svojo partijo je ibsolviral z imponujočo bravuro (žal, ruski!) in žel mnogo priznanja. Petje v občinstvo pa nl po našem okusu. Nov je bil tudi Sicbi gdč. Korenjake ve, korektne a še malo plahe. Zbor si ie pred cerkvijo zaslužil ob|. čajni aplavz. Balet Ima očividno boljScga ":itc'ja, kakor ga jc imel; toda zamujeno sc nc da tako kmalu nadomestiti; Treba nam je pač vsaj še dveh rutini« ranih plesalk. Opera, ena najbolj po« pularnih ima stalno občinstvo. Vredni jc, da se podaja znov« v možni popolnosti. Ncdellsko gostovanje zagrebškega baleta v ljublj. operi. V nedeljo zvečer jo zagrebški balet v nabito polnem gle« dališču ponovil svoje gostovanje. Pri' nesel ni nič noveg«. Maks in Margarita. Froman sta žela zopet mnogo priznanja ter sta morala več posehno efektnih točk ponoviti. Takisto ostali plesalci hi plesalke. Gospcj Fromanovi jo bil po« klonjcn šopek cvetja. Prri mladinski koncert r Celju se je vrši! v nedeljo dopoldne 17. t. rti. v »Narodnem domu*. Velika dvorana Je bila nabilo polna. Na vsporedu Je bila vijolin-ska sonata. Skladatelj Osterc je uvodoma pojasnil njeno bistvo tn sestav, pred pro-izvojnnjem posameznih točk pa na kratko skiciral življenje In delovanje Schuber-ta, Mozarta ln Griegs, katerih sonate Je ob spremljevanju klavirja s priznano pre-rlznosljo ln umetniškim tolmačenjem pro--Izvajal ravnatelj -Glasbene Mot!c«» gospod Sancin. Mladina »e je zamaknjena naslajala ob divnlli zvokih klasične glas-bo. Da sla Ji Schuberl In Mozart vzprtčo lahkotnosti kompozicije in melodijoznostl bolj ugajala kakor Grleg, Je naravno., »Gh sbenl Matici* Je n« prvem uspehu čestitati; za muzlkalno vzgojo naše mladino so take prireditve največje«?" ■••.nivna. 1 Jjtkfv Tipe// ' Moskva AacT\Jth - VVUfri g svoflml čarobnimi ka KULUK. Ono nui se ml je pripetilo nekaj, kar se ne dogaja čestokrat. Moral sem zibati. To bi samo na sebi Se ne bilo tako 6trašno. Huje pa je bilo, da se je mala Cici drla vedno litijo, da je kar letelo skozi ušesa. Migal sem z vozičkom neutrudno sem in tja in tja in sem, dokler me nI iz skoraj noprcmag-l^ive zaspanosti zbudilo enerfriP.no temno karanje: «Clej ga no, kaj pa dola.«? AH si bij v oštariji?» Pogledam natančneje m vidim: Mala Ciei je na postelji in se dere vedno buje. Jaz sem ves čas zibal — pr-ni voziček. Spoznanje me je globoko presunilo. Prav avtomatično pa so jo pojavila asociacija idei: SLS ln avtonomija, — prazni voziček, dete se kljub neprestanemu zibanju dere vedno huje. Zibanje nikomur nič ne pomaga, ko trn Slovenije ni v tistem vozičku, ki gn SLS praznega gunea ... M. A. C. * * Obletnica smrti ('r. Irana Tavčarja. Včeraj je poteklo leto dni, odkar Je umrl dr. Ivan Tavčar. Vse naše javno življenje 5e čuti globoko vrzel, ki jo Je povzročila njegova smrt. V danaSnJih težkih časih politične omahljivosti in ogabnega opotunizma se posebno sveti krenienltl značaj velikega pokojuika in obnavlja ae žalost, da smo ga izgubili Slava njegovemu spominu. * Kralj in kraljica v Dalmaciji. V Splitu dozuuvajo, da kraljevi par ollcijeluo poseti Dalmucijo tekom meseca aprila. * Imenovanje učiteljev. Minister pro-svete Je imenoval vse provizorue učitelje, ki že 6 let služijo na svojem mestu, za de.initivne. * (Uradni listi prinaša v It. 13. nared-bo o prijavljanju izgubljenih obveznic predvojnih državnih avstro-ogrsklh posojil, razglase zdravstvenega odseka za Slovenijo, razglase oddelka ministrstva za trgovino in Industrijo v Ljubljani ter razglase drugih uradov in oblnstev. * Slovenec docent na beograjski univerzi. Fakultetski svet beograjske uuiver v je pozval našega rojaka g. Boris Godimov nik izhaja iz nekdaj na Kranjskem znane rodbine Luscbanov v Lužanih v Skofj' loški okolici. V svrho antropoloških raziskovanj je prepotoval velik del sveta, posebno azijskega, avstralskega in afriškega kontinenta In prišel med narode in plemena, ki so bila do tedaj ie malo ali pa nič poznana. 1'roiesor Lusclian se Je mno- j ki Ima V mladem GrlgorUu svojega go pečal tudi s slovanskim vprnšunjem v najhujšega ncprljatclja. Peter Grlgo-antropološkem oziru. Zanimal se je tudi rlj zaupa V SCbs bl V Svoje carslvo. za Slovence ln prihajal tltoro vsake leto Po sijajni zmag! In svatbi pride v na poletni oddih na Koroško. Se pred Moskvo k mnjki Marll, ki ga pa raz-nedavnim časom je želel dobiti Iz Kranj- krinka kot sleparja... Zdaj se prlč-skega večje število lobanj (Iz grobov ali »e okrutna gonja ln maščevanje nad s svojimi čarobnimi katedralami, Krcmlotn, silhuetami Rdečega trga, grandijozno arhitekturo Iz Rurllcove dobo, Je domovina človeka, I i se zovo kostnjakov), da bl jih preiskal in premeril v antropološkem pogledu. * Natečaj. Uprava Ljubljanskega vele-sejma razpisuje dve nagradi za najboljša plemenitim In nedolžnim človekom. Vsi ga zapuščajo In divje preganjanje ne preneha preje, dokler on Izmučen ne psdleže. V svitu ncčnlh bakclj ob- plnkatna osnutka. In sicer prvo v znesku jokn,°. njegovo smrt njegova rodna ----------mati ui gorite solze njegovo Uublce, krasne plesalke Vastjo, padajo na njegovo truplo... Ta sujet Jo dal po-vod žeuljalnemu kompinlstu Mttsor-gslju, da je dovršil svoje mojstrsko glasbeno delo. PremUera tega mo-numentalnega (Uma Je v četrtek, dne 21. t. m. v kinu Matica. V glavnih vlogah sodelujejo Alired Abel, Paul 1500 Din In drugo 1COO Din. Osnutek za plakatni format G8 kral 05 cm, pripravljen za tri- ali šliribarven tisk. Osnulke je vposlall do dne L marca tek. lela na velesejmskl urad zapečatene In opremljene s šilro. Vse podrobnejše Informacije daje ravnateljstvo velesejmskega urada (telefon 140). * Na okrajni cesti Olje-Laškn bo delna proga od vas. Debro d« kopali«. Laško E!" radi prevoza transformatorjev za elektrarno Falo do konca fcbrunrja t. I. zn avtomobile in težke vozove zaprta. • It "Inuli kmet. Dne 8. t. m. se Je mudil kmet Ivan Napast Iz Strntgonjcev pri Pragerskcm v gostilni Leskova r na Pra-g"rskem. Iz te gostilne je šel Se v drugo, kjer jo bil v družbi ruskih dplavcev, ki gradijo poljsko železnico. Odlod Je zginil neznano kam ter ga Se niso naSIl. Imel Je ori sebi takrat 60.0TO Din, ker Je mislil oditi na sejem. Sumijo, da Je postal žrtev roparskega umora. * Novosadskl leseni most pornšen. Včeraj zjutraj ob S. url Je volika ledena plošča treščila v leseni most preko Donave v Novem Sadil. Most, ki je bil te šibek. |e vsled udarca zrn511. Detnmor » Dobronji pri Maribora. Iy in Ilannl \Velsse. Za ta lllm (rajajo predstave po 2 url lil sicer vsak dan ob 3„ 5, 7. In 9. zvečer. Pred-prodaja vstt.pnic od 10. ure dopoldne daljo. krivdi g. Mchlcla v tem slučaju ne more bili niti govora. * Kanil aUki ples. Med zagrebškimi listi kaže največ ogorčenja nnd razdolilvijo Hrvatske Iu Slavonije v oblasti znjednl--arsUo ln obenem rudlčevsko glasile »llrvat*. Poseben povod mu daje še sam likvidator dr. Cimič, ki priredi dne 25. te-p- meseca ples v bnntVih dvorih. «IIrvat» je strahovito razburjen nad to »kanibal-ščlno* tn za vekomaj proklltija vsakogar, ki se bo prireditve udeležil. Najbolj seveda dr. Čimiča samega, pozabljajoč, da Je isti dr. Cimič lani zlezel v banske dvo- re. letos veliko plesno prireditev ns pustno soboto, dne 1. marca t. 1. ob 20. url v veliki dvorani Narodnega doma. Pri pri' redltvi sodeluje častni komitč primorskih istega tri zastopnike. Nameravana jo 7 gospa; vsem udeležencem Je zagotovlje« tudi za jesen večja družabna priredij na prvovrstna zabava, kakor jo mor« nu Kiubovi večeri se vrše kakor do»ed*| nh Am.lok .MUI tlllk. nat.n. .. L. . ' osnuje pod vodstvom dr. Schwab» tebnl odsek. Zn slučaj, da se vrli p^ll jlnski turnir, , inerava poslati klub ditl le primorski ples. Tekom tega tedna se razpošljejo vabila; morebitne rekla, macije naj blagovolijo pomotoma Izpu« šČcni nasloviti na P. Marc, lur, univer, za. Odbor. u— Velik pustni korzo v LJubljani Slavčeva maskerada 2. marca L L u— Velesejem v LJubljani otvori se žc 4. marca. Ker pa bi hllo t ozirom na čas na prostem nepriktadno, se vrli pri. rodltev v Narodnem domu. Vodstvo Je prevzel poseben odsek ljubljanskega So« kolo. Otvoritev te Izvrši slavnostno ob 8. uri zvečer a sodelovanjem vojaško godbe. u— Policijske prijave prestopkov. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni po lici ji nas'edn|l slučaji: 1 tatvina, 3 radi kaljenja nočnega miru, 5 prestopkov cestnega policijskega reda, 6 radi krše« nja pasjega kontumaca, 2 prestopka o« brtnega reda, 2 radi prekoračenja poli« cijske ure, 1 poškodba tuje lastnine in 1 radi nespodobnega vedenja. Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Avreli) Zebokln, delavec, 24 let Antonija Kovač, gostilničarka in po« aestnic«, 58 let. — Janez Pirnat, občin« ski ubožec, 83 let — Ivan Juiina, stroj« nik v p, 37 let. — Josip Svete, sin pe« kovske«« pomočnika, 9 let. u— Vlom. Dne 18. t. m. med 19. In 20. uro Jo hilo vlomljeno v stanovanje Jo« sipa Suhega v Knafljevi ulici It. 18. Tat Češkoslovenska chbec ▼ Ljubljani Češkoslovenska Obec v Lftbljanl, če. Kar članstvo tvori živo vez itfgoslovensko češkoslovaške vzajemnosti, le Imela pred kratkim ob oblini udeležbi v< restavracij, skih prostorih Narodnega dbma svoj VII. občni zbor, ki Je pokazal, da veže (lani stvo češko-demokratska nifrodna zavesi ic odnesel več obleke, budilko In žepni |n Iskrena ljubezen do bttitskeea jujo. kronometer v skupni vrednosti 10.000 slovenskega naroda. Iz tfckanega poroči. oh sredah, sedež kluba ostane v kava« Evropa. Iz Maribora a— Demokratski večer priredi dan« v sredo ob 20. uri v gostilni Vlahovij gospodarsko in politično drultvo. dnevnem redu Je razgovor o obrtniilcjfc vprašanjih In nadaljevanje čltanja 4 Pivkovega spisa. Sledi prosta zabav«. a— Jugoslovensko • češkoslovaška ft ga priredi v četrtek 21. t m. ob 20.^,, v mili dvorani Narodnega doma v riboru zanimivo predavanje a sklcrtjfc nlml slikami o Slovalkl. Predaval bo p«* fesor dr. fvan Lah iz Ljubljane. a— DalJnje padanj« cen. Vfier^ „ ponujale kmetice nt mariborskem. trgg jajca po en dinar komad. Micko jJačo, jejo izvozniki na deželi po dva dfn«r), za liter. V mestu so torej ceno ravno radi brezbrižnosti tržnega naJborstv( kljub padanju še vedno previsne. dinarjev. u— Tatova smola. Zidar Jakob Lenar« sič Iz Smartnega oh Savi ae je pripelial la za leto 1923 je razvldnb, da Je bilo delovanje društva pod spletnim vodstvom predsednika, ravnatelja Chvatala nadvse se je vračal v nedeljo zvečer domov, je nkočil za hip v gostilno Cotič na Marti« novi cesti ln prislonil kolo zunaj pred vežo. To priliko pa je porabil neki ne« znon «ko'esar» In mu kolo odpeljal. Pol ure noto Je ie drvel n« kolesu naravnost . r.,, v . «. . ... 1«, , , , . iv smeri proti Smartnem, koder mu Je 10 otna Elizabeta M., posestniška hči Iz re ravno - na priporočilo zajedničarjev. | kokflr ri5cl „ EtrnJnik, kj . „.„ "ob":n,ie M?,r,*oru Ie ime,a ■ d0",n-! » k . Iaj° \ "»'f^lse le mudil tamkaj v gotovih poslih, v T- { . PC.em ,r)ne fripelja l sel uka Jovana Ko je tflt op(lziI v tom| "pHhai.ti str.ž« \ojka Ko- 14. t m. Je porodila živo dete lenskega, Kekiča iz Črnega vrela pri Knrlovcu.1 nikfl se je tako U5traSi ds ie t,0j0 „„. privnika, lum. Inženjerja ia absol. prav- »pola. Da bi prikrila tvojo tramoto, je Pred 8 te in »Sumarske sencu. S lem udarcem mu je zlomila d-s-! vode, kadar pa ga napade besnost, laja politike* • Prvi zlatniki. V finančnem tninistr-fctvu se izdeluje načrt za kovnuje zlatnikov t sliko kralja Aleksandra. Zlatniki bodo vliti v malem Številu Iz zlata, ki tmo e« prejeli od Avstrije. no temenico, nakar je ncslo-dla rri detetu obširna notranja krvavitev ter povzročila takojšnjo smrt. Sodna komisija se Jo v ponodeljek podala iz Maribora na li--e mesta. • Milijoni v korčoru. Včerajšnja naša * Odstop ptujskega podžnpana. Ljub- beležka pod tem nntlovom Je vzbudila novanj, d. z o. z., Ljubljana, Gosposvet-1 jonski »Socijalist* poroča, da je ptujski v javnosti mnogo pozornosti ter izzvnla s' cesta 13. Priporočamo ogled njene za-podžupsn g. Ivan £egula odstopil. u-ibanja, ki prizadetim nikakor ne tluti- loge blaga od najboljše do najnavadnejše * flimen. Dne 18. t. m. se je poročil Jo v ponos. Zato poživljamo g. velikega vrste. Opozarjr.mo posebno na spalnice po v Ljubljani g. Drago Ceh, železniški župana in g. trboveljskega gerent.i For- izredno nizki ceni, dalje na tajiclniške iz-uradnik v .Mariboru, z gdč. Marico Žab- tičn, da se izjavita o zagonetnem kovčegu. delke in vso ostalo kar spada v to ttro-kar, učiteljico v Središču. Obilo sreče I I Gre za pupllarno varni dennr. zn kalere- ko. Izdelujo se vsakovrstno po' ISlvo po * Srebrna poroka. Dno 0. t. m. je sla- J gi se mora nadzorstvena oblast, 1. J. v naročilu najsolidneje in najceneje. Zaloga vil v krogu svojih dragih višji davčni tem slučaju finančna delegacija Se posebej bi zastopstvo smlrna-preprog. 830 ujiravitelj v p. g. Aleksander Orožen v zanimali. Šmarju pri Jelšah, srebrno poroko. Od-1 * S avka v šibenikn. V šibenišklh tvnr-li"neinu rodoljubu in njegovi družici nlcah sufida Je delavstvo pričelo stavkali, kakor pes. Rešitve nI ln bo v kratkem n oral izdi'-ultl v strašnih mukah. Slučaj Je strahovit primer ljudske malomarnosti Ln neukosti. * Na novo te Je uredila ln povečala trgovina t pohištvom Kollzej oprema tta- Liičemo: Se na mn.ga leta! * Smrtna kosa. G. Kristanu Kacafarl, trgnveu v Kožni dolini je po 15 mesečni tižM bolezni umrl njegov dveletni sinko Aleksander. Pogreb se vrši danes v sredo ob 4. popoUne nn pokopališče na VI-čii. Prizadeti rodbini naše sož-djel ker lastniki niso hoteli pristati na povišanje mezd. Lastniki so tovarne zaprli, delavstvo pa odpustili. • Samokresnl «trel na favercl. O Incidentu. ki se Je zgodil v gostilni g. Franceta Mehleta na Lavercl In o knterem smo poročali včeraj, te nam nakn-dno * Smrt najstarejšega duhovnika v Jngo- poroča iz povsem zanesljivega vira: Dne slavij i. V Dubrovniku je včeraj v 05. le'Q 28. januarja je sknšolo priti okoli pol s'arosti umrl don M :te PIšta, kanonik, troh zjutraj več oseb čez Me'letovo ogra-nnjstarejši katoliški duhovnik v Jugosla- io. Med njimi je bil tudi Franco Slrtrar Iz viji. Užival je splošen ugleL Lusclian, redni pro- noC v pijanosti razbijal pri svojem svn-{t-sor berlinske univerze in ravnatelj an- ku in pa tudi oklsl, nnkar jo bil nnsled-t-opološkega instituta v Berlinu. Pokoj-1 njega dne od orotuikov aretiran. O kaki Kakor slišimo, se bedo mladinski kon- j stransko poučno. Ilustrirale so ga šte-corli še v tej seroni nadaljevali. j vilne skioptične slike. Kurz Umetnostno- Dirkens, Tagore In lladožestveniki. zgodovinskega društva te bliža tvojemu V soboto in nedeljo zvečer so Zagrebčani koncu. Vršili te bosta še dve predavanji, gledali Dickensa in Tagoreja r iuterpre-j 15. in 22. marca. Tema prvega te glasi: tnciji Hudožcstvenikov. Dickens .boj živ- ' Smisel proučavaiija umetnosti; predavn-ljenja* se jih Je dojtnil s svojo zdravo,1 tclj dr. Moie. 22. marca pa zaključi clklut čisto poezijo, v kateri prevladuje poteza dr. Mesetnel, ki bo pojasnjeval »NoAc plemenitosti, Tagore »Kralj temne sobe« razmerje do umetnosti*. pa jih je očaral t svojim iegend.unit,i slogom bi svojo vzvišeno liriko. »Boj življenja* jc priredila za oder ga. Krnsno-poljska. Stvar je polna Bliliovitosti ln svetlih barv. Odlikovali so se v njej gg. Komisarov, ZnlickiJ, Sjerov, Masalitinov in Nirubov, o knterem meni kritika, da Je mogoče predestlniran za Kočalovega naslednika. Tagorejev »Kralj temne sobe» je nudil loliko krasnih notranjih tlik In intimnih razpoloženj, da so se poslušalci topili od tvečane ubranosti. Ga. Clerma-nova Je tu vnovič pokazala vso intenzivnost tvoje umetnosti in Je v Tagorejev! pesnitvi živela s svojo najtanjšo občutljivostjo. Postojna partnerka jI je bila gospa Kritanovska — Hudotcslvenlki se Jiislove od Zagrebčanov t Cehovovlti. »Slričkom Vanjo* in z reprizo Ibsenove »Gospe z morja*. Enotnoit stila raznih Istodobnln umetnostnih panng. O lem znnimivei-problemu je v soboto 16. L m v dvorani ljubljanske univerze predaval g. dr. Štele, M je v ciklu Umetnostno-zgodovInskegM društva letos imel te par predavanj. Predavanje Je bilo nazorno podano ter vse- Iludoiestvcniki v Sarajevu. V prvi polovici meseca marca bodo Iludožoslve-niki gostovnli v Sarajevu z uprizoritvam, dol: »Striček Vanja*, »Crešnjev vrt* (Ce-lov) in »Gospa z morja* (Ibsnn). LJubljana torej ostane za Sarajevom. Gos ovanje nco-raj'anov t Za-:rcbn in obratno. Poročali smo Že, da bodo !e-kom meseca marca goslovnll člani zagrebške drame v Beogradu. Istočasno pridejo v Zagreb Beograjčani, ki uprlzoro na za grebškem odru štiri komade tvojega rt pertonrja: Nušičcvega »Narodnega po slanca*, Vcsellnovičevega »GJida*, ?,iv»-dlnovlčev »Neverjetni cilinder kralja Kristijana* ler Nicodemljcvega cScamrola*. Igralci se bodo v Beograd, ndnosno » Zagreb In nazaj vozili zastonj. Drama'lk fvo Vojnnvlč bo v četrtek 21. februarja v prosloi-1'i zagrebškega Narodnega gledališča Čilal svojo dramo fMaskarate ispod kupljn*. Drama bl te morala uprizorili že lansko Jesen, toda Je bila odgodena radi pisateljevih družinski'' n-zmer. Sedaj bo v nadomestilo VoJ-novič delo samo čitaL Olje za pisarniške stroje. THE REX C0.. LJUBLJANA." Iz Ljubiiatie u— Osebna vest. Kemik tukajšnjega carinskega kemijskega laboratorij«, g. inž. Dušan D. Kostlč, jc od artiljerijsko« tehniškega oddelka vo!nega ministrstva odpos'«n v svrho študiranja vojno kc« mijc na Francosko. u— Zdravstveno stanje v LJubljani. Od 10. do 16. t. m. jc umrlo 38 oseb in sicer 15 moškega in 23 ženskega spola, med temi 12 tuiccv. Smrtni vzroki: živ« ijenska slabost 2, jetika 3, pljučnica 3, Skrlatlnka 1, zastrupljene rane 2, srčna hiba 3, rak 3 in druge nVczljlve bolezni In drugI naravni smrtni vzroki 19, ter slučajna smrtna poškodba L V tem času pa se je rodilo 23 otrok in sicer 14 mo> škega (1 mrtvorojen) in 10 ženske«« rpola. Narnin'ene na'ezljivo bolezni: škrlatlnk« I, trebušni lcgar 2, varicclla 1 In duš'l!vl kašelj L u— Obč;nskl svet Orugo nadaljeva« nje redne iavne seje občinskega svet« sc bo vršilo v t. m. ob 6. zvečer. Ni dnevnem redu je po'cg pre« ostalih točk še poročilo pcrsnnVnnprav« ne"« odseka g'cde izprememb in dopo!« nltve službene pra^mitike za mestno u« shižliencc in poročilo finančnega odseka o P-oračunu mestnega zaklada za leto 1924. u—• Wllsonov večeri J. n. a. d. «.!«• dran» priredi v četrtek, 21. t. m. ob 20. v dvorani DijafVer1« doma za Narodnim domom Javen \VI'sonov večer. Stolan Bajič predava o \\rl1sonu, Branko Joka« novič o nlegovlh zaslugah za Jugosla« vijo ter Anton Urbane o \Vi!sonu in •^choslovaški. Vsa napredna javnost je vljudno vabliena. Vstop prost. Odbor. u— Zeli Interesnntno predavanje v društvu «Soča» v Ljubljani se vrSI v soboto 23. t. m. v salonu pri «Lcvu». Na tem večeru predava namreč prvič v društvu «Soča» ravnatelj trgovske ak«> dcmPe g. dr. L. Bolim, o ze'o važni temi In sicer: «rPomcn mor|a.» K temu vc'c« zanimivemu predavaniu vabimo člane, prijatelje in znance posebno Iz trgov« skih krogov. Prlčetck točno ob pol 9. zvečer. Vstop prost. u— IL Prl-,iorskl p'e». Kakor preteklo leto, prlrcde primorski akademiki tudi 1 Danost Danes! zadnji dan zelo uapi-t* rodbinska dram« ZfiKONOLOM z Marijo Corda. Kari £b«it iu W«rn. Kram« * gluvinh ?lomiti Pred ta vo ob 3., V.3.• V, 8. In g. ui-l Kino M\m\ dvor" s kolesom po opravkih v Ljubljano. Ko uspešna Poročila posameznih društvenih odbornikov so podala Jasno sliko sploj. nega napredka v pru&lem letu v narod, nem, prosvetnem In družabnem oziru. Cn Ska Obec Je primerno proslavljata vse slovanske narodne praznike In se korpo. ratlvno udeleževat« pomembnih Jugoslo. vanskih prireditev. Društvena knljžnlca ie bila Izdatno pomntif.cna tn Je dostopni tudi vsem članom Jugoslovensko-čcško-slovaške lige. V Mladiki je bila ustanov. Lena češkoslovaška nadaljevalna šola. u katero je čefkoJUovaSka vlada namestiia potrebno učIteHfco, ministrstvo prosvete pa je darovaOJ Češki Obci v upurabo kompletno rmtrfbnetno gledališče In prireja članstvo redne nedeljske predstavil Odločno Izjavo zaslužnega predsednika e. Chvatala, da ne more več sprejeti predsedstv^ je vzelo članstvo z Iskrenim obžalovanjem na znanje. Novi odboje sestatfjen sledeče: Predsednik Jan Ružička, -podpredsednik Avgust Ludwi;. odburniklj Josip Baran, Jaroslav Chvojkn, Jaroslav Klapalck, Inž. Jan Mflllcr, Rudolf Rypka, Vaclav Skružny, preglede-valca uačunov Inž. dr. Miroslav Kasal ln Jan Vančata. V odbor so bili dalje za leto 1924 kooptlranl: generalni kor,i'.:l dr. Otokar Beneš, Fran Budilovsky, dr. Vaclav Burlan, Rikard Fries, Ladislav Splldck, Ivan Vavpotlč In Edvard Šk> pek Češkoslovenska Obec vabi vso ju-gosldvcnsko Javnost, da naj se udeležj je češkoslovaškega družabnega, narodnega In prosvetnega delovanja, da ss bratska slovanska ljubezen še bolj razvije. Po osvobojenju mora priti še u;e-dlnjenje. Iz Celja e— Razstava zasebnega prikrojevolne« ga tečaja g. Ivan Bizjaka v Celju je bila otvorjena v nedeljo, dne 17. t. m. ter obiskana od lepega števila celjskega občinstva, ki sc jc zelo zanimalo za po« samezne izstavljene predmete, zlasti pa za risbe gojenk. Razstavljene so bile tudi slike raznih ženskih oblek od leta 1850., po katerih so obiskovalci lahko zasledovali razvoj ženskih toalet v raz« nih desefetjih. Razstava je imela lep moralni učinek. e— Celjski šahovski klub jc Izbral na svojem rednem občnem zboru v od« bor sledeče gospode: predsednik dr. L. Brence, podpredsednik Ivo Pctrak, taj Hešimo softolsVi Tate! Poslano.® S. Inž. Al. Lavrenčtču Ljubljana Mestni trg 24. Vaše »Poslano, v .Jutru« št 42 z duc 17. t m. nima kakor Vam dobro znano nebene stvarne niti pravne podlage. VaSa domišljija take podlage ne more ustvariti In tudi ne pravni položaj lastnikov tvrd-ke spremeniti. Celotna vsebina poslanega le torei brezpredmetna. Vsekakor se Vam zahvaljujemo za brezplačno reklamo. Pozabil! ste le šc navesti, da Izdelujemo poles Carbon-, indigo- ter svetlokoplrnega papirja tudi parafln-, ceresin- ter voščen! nik prof. L. Vttgaja, gospodar Franc Pa"lr v vsch barvah In raznih težinah. Munda, reditelj prof. Srečko Brodar, od Polc* tcRa bl morall zalntcrcsovatl knji-bornlka Josip Crašcr in Julko Kovačič, *ovezc ln kar(ora*e ^ "aše umetniške revizorja Karo! Florjančič in mag. An« | PaPhic, kot »Unlcum., »Irls. In »Carra-dro Posavcc. V stalno razsodišče so bili ra»- ki vzbujajo kot novost na tehniškem izvoljeni gg.: Ivan Prckoršck, dr. Anton P0"" splošno zanimanje. St. Vid nad UuMjano, 19. februar. 1924 cMarlon« kem. tehn. tvornica d. 1 o. t Schvvab in dr. Ivan Vrtačnik, n.imcstni« ki: dr. Alojzij Goričar in dr. J. Vlčar. Klub šteje enega častnega, dva ustanov« na in 68 rednih članov. Da sc poleg red« ne šahovske Igre goji tudi problem, se • Za vsebino uredništvo ni odgovorno. Vremensko poročilo Liuhljana 19 felirnaria 1024. I.hihliani FOB nad moriem Krai opnaovania Ljubljana l.iiililitna . Ljnliliaiia , Zapreti . , Beograd Dunaj , , ' raca . I »»most ob 7. U. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tisk 7.V.I t 7VI2 7fil d 766 4 "67'G 7M)B 7ft'.l 8 75:0 Zračua tcmnerntiira —j-9 —09 — 17 -4 0 -2 0 -40 -6-0 -80 Veter Oblačno 0-10 Padjviue ranit tevrr Ib*. v/h jug. «ap. vthoil tev v«h. luc vab ig; za p. lT«vetra V Ljuhl ani liaroueter nestan temprr. nitja Dunajsko vremensko poročilo 19. febr. Izboljšanje vremena je bilo le kratko. Po jasni noči je bilo danos v Avstriji zopet nejasno in nekoliko mraz. Opoldne Je snežilo v Monako vem Ia Gradcu. Napo-1 sne-; oblačne •neg oblačno 01 01 01 megla Snlnce vzhaja ob C'57, uha a ob 17'Sl vod za 20. febr.: Močni tevetnil In zapad-ni vetrovi. Zjutraj mraz. Cetz dan miiuj-še. Zjutraj zelo oblačno ali meglo. Ce" dan precej jasno. ^Ivij^FlJSI IU sveta Berlinsko pismo padlo. — »Deutscltland, Dcutscliland jiber allcs« In postala na Cllllovcra »lolpu v Parizu. — Crkarska pravda In ceno r Irebnim In nepotrebnim stvarem. Berlin, sredi februarja. Kailo... samo o tem se tovori v Berlinu, kamer stopite čujete to čarobno besedo, na tramvaju, v gledališču, v šoli, v kavarni, na cesti. Ore za splošno manljo In skrivno željo vsakega, da prisluškuje na brezžičnem telefonu konccrtom, predavanjem ln drugim takim zabavnim aranžmanom, kar Je danes na Angleškem (n posebno v Ameriki že splošno vpeljano. Seveda Nemčija v tej tehnični modi ne mara zaostajati. Me gre tu za radio v kolikor služi državnim ln Javnim Interesom, temveč za amterstvo za Igračka-■nJe s tem najmodernejšim športom v privatno zabava Množijo se poljudne edicije o lastni Instalaciji radlo-telefona, vsak tneščan, kdor le premore potrebno svoto, «1 nabavi najpotrebnejše rekvizite In sc peča z instalacijo v lastni hlšL 1*34 pa tudi tukaj Sv. Birokracij dela prccej neprlllk. Poštna oziroma brzojavna uprava povzroča amaterjem pri osnovanja privatnih sprejemnih postaj hude ovire In škoduje s tem razvoju tega športa vobče. SIcer se pa počasi vendar že Ijuje ln naj i vedno močnejšimi valovi pošilja v svet nemško državno himno... Uspeli koncerta, kl Je sledil, pa nl bil ravno sijajen In je gotovo ohladil prevročo kri marsikaterega ljubitelja radlo-sporta. Govor In klavir sta se glasila kakor srednje dober gramofon, orkester pa znatno boljše. Posrečen Je bil tudi poizkus z gramofonskimi ploščami na oddajni postaji, kl so se čule prav razločno Ic čisto. Ob koncu seveda običajna »Dcut-schland«.,. Čudili smo se, da med Igranjem državne lihnne nihče nl vstal aH sc zato zmenil. Da prireditev nl prvovrstno uspela, K pripisati nezgodi, kl Je zadela enega Izmed aparatov pri prenosu Iz ra-dlo-iaboratorlja v fizikalno predavalnica Jaz sem med tem Imel priliko poslušati tudi drug brezžični koncert, kl pa me Jc naravnost očaral ln sem na mah razumel, zakaj pridobiva radio toliko slmpa-tlzcrjcv posebno med onimi, kl željni glasbe nc razpolagajo vedno z denarjem za drage glcdallSčne ln koncertne vstopnice. Zdaj pa še nekaj patrljarhallčncga. Da Imajo Nemci kljub slabim časom in radio manljl še veselje za dlakoccpstvo (oprostite to strahoto!), dokazuje tale resnična zgodba: V nekem mestecu na Saškem je prišlo v občinskem svetu do resnega prepira med očeti ali naj se ob kontu kakega uradnega dopisa piše »Hochach- 't par trenntklh so se Izdale In naposled priznale vso, celo to. da so pomagale Jugovi snovati načrt, kako »e najlažje usmrti. | Najstarejšo, ki je že dopolnila 1L leto, so izročili so llžču, kjor se bo mo-raJa zagovarjati rad! umora, drugi dvf !pa h ta začasno ostali Se v mladinskem zaporu. mehčajo uradniška srca, tako, da sc kon- »ungsvoll* s klicajem ali brez nJega! ccslja za privatno postajo dobi proti tak- 04ctjc 80 se končno zedlnill v tem, da so i! 25 mark. Popolna postaja z anteno sta- M 5 Posebno prošnjo obrnili za pojasnilo re danes 300 do 500 mark. Ker pa so te naravnost k viru modrosti In učenosti, ccnc tudi za domačine prcccj visoke, si na deželno univerzo, na germanski Insti-ainatcrji po lastnih sposohnostlh sestav- tut v Leipzigu. Odgovor, ki jc dospel po ljajo aparate sami, kar Jim je omogoče- Pdr dnch- i® dal Prav onlm očclotn obi,n-ao z 20 dq 30 M In Instalirajo enostavno sklm- kl so ,rd111- da klica) nl na mcstu-brez konccsljc. Pošta je na vsako tako1 «llocliaclitungsvol!» sc torej piše brez •tajno Stacljo razpisala 5 M nagrade _ I klicaja! Tako je srečno rešena najnovej-za denuncljadjo. S kupljenim aparatom 5a Crkarska pravda v nemški Abdcrl In se Ia! 'Pct umirjeni razdvojeni duhovi, konccrti, s samozgrajuilmi pa le berlin- ob koncu 5e nekal cen- Hleb kruha ski In to vsak večer od pol 9. do 10. ure.'stane '-50 Pfenlgov, l/. kg narezka 40 do Za take male naprave zadostuje antena :60 P' P° ,c£' ,r2°vine ln kakovosti blaga, v sobi aH pa cclo klavir ali pa šivalni ma,a elklama 1.50 M, dopisnica v Inozem stroj.... I stvo 20 in pismo 30 pf. Kdor ima ali dolž- Posebno priljubljeni so Javni radlo-kon-' nost a!l čas a" veselje, naj sl to sam certl, kamor pa je radi splošnega Intcre- \ Preračuna v domačo valuto posebno pa sa publike težko dobiti pristop. Jaz sem !onl« ki ne pišejo radi .previsoke pošt-nedavno bil deležen brezžičnega koncer- n,nc»- O"- ta v fizikalni predavalnici politehnike. Preden nadaljujem, ml dovolite, da obrazložim nekatere običaje ali, če hočete, razvade nemških akademikov, slccr bi bilo nadaljevanje razumljivo le maloštevilnim. Na nemških visokih šolah Je navada, da dijaki butajo z nogami ob tla (»štamlajo*, ako profesor kak težavnej-?! problem razloži na zelo 'enostaven in lahko umljlv način, ali napravi dober dov-tip, aH se mu posebno posreči kak poizkus. Skratka, butanje Je znak zadovoljstva, pritrjevanja. V nasprotnem slučaju pa je drsanje po tleh (Jako priporočljivo za akademske podplate!) znak nerazumevanja, ncsoglašanja ali ogorčenja. Obe Strahovita propalost velemestne mladine Šestnajstletna deklica ce je obesila s pomočjo ravno tako mladih tovariiic. Dnnaj ima zopet novo senzaclb. V petek popoldne je prišlo na n ' ' <•': cijski komi-iarijat mlado, komaj lClet no dekletce Ana Jug in zahtevala, naj jo sprejmejo v seznam prostitutk. Ker jo bila za to So premlada, so jo obdržali začasno na ptlioiji. dokler ne b! poiskali zanjo meata v kak in mladinskem zavetišču. Ju«?ova pa se j« v manlrl se lahko uvelJavita tudl pri knn- boto zvečer v svoji ee'H ebesils ,certlh. DljakU posebno on! z huršovsklml1 Tragičnemu koncu mlade iz-^ibljen-čcpicaml na glavi (v predavalnic! slccr ke daje posebno sonzacijornlno ebe ne, pač pa v koncertni dvorani) nikdar lt>2je od preiskave ugotovljeno dej-ne ploskajo marveč vedno butajo ali pa'stvo, da so ji pri samomoru nomnera) drsajo... |tri dekliee, ki so bile skupno ž njo za- 1311 je torej v fizikalni predavalnici prte. Tudi te tri so Se otroci: stare so Koncer« s predavanjem. Poslušali smo namreč 15, 10 fn najstarejša 18 lel. «Voxhaus», kjer Imajo oddajne aparate Ko jih je Jugova nagovarjala, naj ji tri odkoder sc vsak večer oddajajo brez- [pomagajo. da se bo obesila, ker noče iičnl koncerti. Prcdno se je pričel naS i več živeti, so se samo upirale, da bi koncert. Je prolcsor tehnike na kratko to storHn podnevi, dokler »e Se vidi. Velika tajnost OJkritje Tutankamnove grobnice it-obrnilo pozornost ljudstva na predstave, ki so si jih ustvarili razni narodi o usodi človeka po smrti. Te predstave so zelo zanimivo. Učenjaki razlagajo različno postanek vere v posmrtno življenje. Ena razlaga pravi, da so prišli ljudje, ko so vldcU, kako kratko In trudapolna je večkrat človeško življenje, na misel, da s smrtjo nI končano življenje, ampak da traja Se po smrti. V posmrtnem življenju so videl! Številni narodi, zlasti Grki ln Rimljani, nadaljevanje zemeljskega življenja. Po njihovi veri Je bilo človeško življenje razdeljeno v dve dobi, katerih prva je znana, druga neznana. Kdor umira, stopa sicer v neznano življenje, a vendar v življenje, kl je v bistvu sllčno življenju na zemlji. Zato so dajali mrtvecu orodje In predmete s seboj, kl bi mu mogli okrasiti in razveseliti njegovo življenje: želeli so, da bl mrtvi živci tako, kot je živci na zemlji. Tako n. pr. so starogrški grobovi v Južni Italiji podobni človeškemu stanovanju, grobovi pod zemljo so bili podzemeljska stanovanja. Grob Jo tvorilo nekoliko lzh, kl so blic često zelo razkošno opremljene. V nekom grobu so n. pr. našli posteljo, okrašeno z reliefi, kl so predstavljali lisico In druge živali, neka Izba je bila okrašena z mrjasccm v naravni velikosti in nJemu nasproti jc Stal lev; na postelji je počival bojevnik v polnem orožju. DrugI grobovi so imeli zopet poslikana vrata In okna, lepe slikarije, pred stavllajočc ples aH ženo s cvetlicami ali Jezdcca na konju. Našli so celo kuhinjsko posodo, da bl mogel mrtvi, ko sc prebudi, vse to uporabiti, naSH so tudi svetiljke in škatljlce; videti je, da je bil vsak grob opremljen po okusu umrlega... Podobne nazore o posmrtnem življenju vidimo Se danes pri primitivnih narodih. Esklmo n. pr. lovi na onem svetu dalje. Karenl, prebivalci Birme, sl predstavljajo Plu, zemljo mrtvih, kot kraj, kjer sl umrli zida svojo hišo In goji rlž. Itd. prilike. Končno pa Je med trojico vendar prišlo do sporazuma. Prvi mož je plačal drugemu 30.000 Diu odškodnine ln žena se jc zopet vrnila v njegovo naročje. X Hudomušna maska. V nemški hi-Sl v Moravski Ostravt je bila v sredo nemška maškerada. Med maskami je i vzbudila posebno pozornost maska, na ! katere obleki je viselo polno zavitih bon-bončkov kakor na božičnem drevesu. — I Vsakdo sl je smel odtrgati bonbonček , 'n ljudje so mislili, da gre za reklamo I kake slaščičarske tovarne. Toda nl traja-| to dolgo In plesna dvorana sc je začela ' polagoma prazniti, za to pa je bila večja ' gneča zunaj pri vratih, označenih z med narodnim znamenjem «00». Maska Ja v srdoSnl zmedi Izginila in so jo zaman Iskali. Ugotovili so, da so bili sladkorfkl napolnjeni z živim srebrom, kl Je popolnoma IzvrSllo svojo nalogo. X Zanesljiv osvojltelj. — Ko Je francoski kralj llcnrlk II. hotel 1. 1550 od Angležev zasedeni Calais dobili nazaj, Je vprašal svojega zaupnika Brusqueta za svet, kateri maršal bi bU najbolj sposoben da zavzame trdnjavo. (Veličanstvo,« je odgovoril nagovorjcnec, »noben maršal bl za ta posel ne bil spooobuejšl kakor Dtlssac.* »Kako, Brissuc«, se je kralj začudeno ozrl, »Brlssac, ki Je bil radi po. ueverbe žo večkrat v preiskavi ln ste ga ie sam! obdolžili nepošten,>stl?» »Ravno zato, Veličanstvo,* Je smehljal Brus-guet, tega morate poslati tja, on vzame \-se!» Socijalna politik & pojasnil ustroj In stanje svetovnega radio omrežja. Ko je med obravnavanjem posameznih držav prešel tudi na Francijo je nastalo med dljaSkim delom občinstvu rahlo drsanje, kl sc je kmalu poleglo. Ko pa Jc predavatelj omenil, da skuša posta ia na Elfflovem stolpu z oddajanjem močnejših valov preprečiti aH vsaj motit! himno »Dculschland, Deutschland Obcr al!cs», kl lo v berlinskem Voshausu zaigra godba ob sklepu vsakega konccrta, nastalo v dvorani vehementno drsanje v znak protesta, a se Je takoj spremenilo v frenetlčno butanje, ko Je predavatelj pripomnil, da naj Voxhaus le tako nada- Ko jim jo obljubila, da bo počakiia mraka,_ so ji Sle brez nadaljnega odpr-ra na 'roko. Odtnrale so od )K^t.'ljne rjuhe za ped Širok trak in ga /vi'e v vrv. Zvečer so prosile nadzornico, naj ugasne luč, da bodo lažje zaspale, v temi pa so nato pritrdile vrv na steno, dvignile Jugovo, da si je ovila vrv okrog vratu nl jo »pustile. Bila je baje takoj mrtva. Deklice so t'l.:ile kakih deset minut In Sele potem poklicale nadzornico, ki je Jugovo »ioer takoj snela, a je bilo že prepozno. Mlade zločlnke so sprva tajile, da bl bile pomagale pri samomoru, a lo X Kaznjenec kot borzijanec. V kaznilnici v Bostonu v Scv. Ameilkl sedi neki Jesse Pomeroy, kl Je bil svoj čas obsojen na dosmrtno ječo. S svojim korektnim obnašanjem sl je pridobil simpatije kaznilnjškega osobja in si Izposloval ugodnosti, ki sicer kainjcnccm niso dovoljene. Smel je naročati liste, vodit! obširno korespondenco in tz ječe upravljati svoje vcčmilijonsko premoženje. Krono pa je postavil svojemu početju, ko jc zahteval In tudi dobil dovoljenje, da sl sme v svoji cclici Instalirali telefon In po njem dajati naročila — na bostonsko borzo. Iinei jc pr! tem veliko srečo In zaslužil lepe dolarske tisočake, kl Jih Je potem ko-legijalno delil z drugimi kaznjenci In baje tudi z osobjem zavoda. Ko sc jc zadeva zvedela v javnosti, so jo sprva splošno smatral! za borzni »vic*. Pokazalo pa sc Jc, da jc vest resnična, ln zdaj jc halo šo večji, češ da borza In kaznilnica Itak — spadata skupaj. X Lastno ženo kupil za 23.009 dinarjev. Matija Lošlč, premožen trgovcc lz Bezdana pri Subotlci, sc je vrnli te dni lz sedemletnega ujetništva iz Rusije. Njegova žena, ki ves ta čas ni prejela od moža nobenega obvestila. Ic prosila sodišče, da se moža proglasi mrtvim da more skleniti nov zakon. Prošnji je sodišče ugodilo In žena se Je poročila z nekim subotlSklm trgovccm. Ko se Jc vrnil prvi mož, se Jc žena hotela vrniti k njemu, a drugI mož JI je delal velike ne- Organi mednarodne organizacije dela Naloga mednarodne organizacije dela obstoji v tem. da ustvari povsod enako ali vsaj približno enako mednarodno delavsko pravo. Tako pravo mora biti sestav-, ljeno oa ta načiu, da je Čim bolj prilago-deno razmeram tu potrebam držav, kl to zastopane v mednarodnem uradu dela, , ker se drugače slvar ne bl dala praktični, izvesti. Jasno je, da je treba temeljito poznati razmere v raznih državah, prodno ee pripravljajo zakonski predlogi, ki naj bi imeli mednarodno veljavo. I>a s« pride do cilja, mornjo sodelovati zastopniki mnogih narodov m medsebojno it | menjali svoje znanje ln svojo Izkušnjt. j To nalogo imajo letno vsaj enkrat s« vršeča zasedanja mednarodne organlza-«ije dela, ki tvori tako rekoč meddržavni parlament dela, kakor tudi Mednarodni urad vodi priprave za razgovore na kon-vall) v Ženevi, kl obstoja kot stalna Institucija in Je del Društva narodov. Ta urad vodi priprave za razgovore In konferencah, krilerlh zasedanja eo naravno omejena na krotko časovno dobo. K mednarodnim konferencam za zaščito delavcev pošilja vsaka drživa, ki je član organizacije, štiri zastopnike, in sicer ne ve? kot po dva zu vsako vprašanje enega delojemalskega. Zadnja dva s« določita v sporazumu med vlado ln najvažnejšimi stanovskimi organizacijami podjetnikov ln delavcev. K temu pridejo še tehnlčul svetovalci teh zastopnikov, in sicer no večkrat po dva za vsako vprašanje dnevnega reda. Ne obstoja pa obveznost za države, kl so Člani, da se udeležujejo konferenc. Tudi niso prisiljene poslati štirih zastopnikov. In v resnici Je bilo vet držav na konferencah zastopanih po vladnih delegatih. Vsaka država Ima na konferenci enako glasovalno pravico, ako pošlje polno število zastopnikov; vendar niso delegati ene države prisiljeni, da vsi enako glasujejo, temveč si njih glasovi lah!;o nasprotujejo. Sklepi o odredbah za zaščito delavcev, kl se predlaga državam, se morajo sprejeli z dvelretjinsko veČino. Tl sklepi imajo prvič obliko načrtov za me<1nnrodne sporazume, kl se uveljavljalo potom ralifikn-cij, aH pn so to predlog! za državno zakonodajo, kl »e naj ujemajo. Če ž« ne v posameznostih, pa vsaj v principu. Zakonodajne oblasti držav — članic pa niso obvezane »prejeli predlogov, kl so bili sklenjeni na konlerencah, pač pa mora vsaka vlada take preti lopo v dobi 18 mesecev po sklepu konference predložili parlamentu. Če kaka vlnda tega ne slorl, se ji labko pripeli, dn se podvzamejo proti njej sankcije gospodarske vrste. Države se morajo držati mednarodnih sporazumov, ki so bili ratificirani, knkor tudi predlogov za državno zakonodajo, kl so bili sprejeti. Ako kaka drživa mednarodni dogovor, kl ga je ratificirala, sploh ne ali le nepovoljno Izvršuje, se labko vsaka druga država, kl Je pri tem zainteresirana, pritoži zoper njo pri Mednarodnem uradu del«. Isto prnvlro Ima upravni svet urada deln, kakor tudi vsako stanovsko društvo podjetnikov ali delavcev. Stalna upravna institucija mednarodne organizacije dela Je Mbtinarodnl urad dela v Ženevi, katerega naloge so: zbiranje in ruzdajanje malerljala, ki se nanaša pa i, od narodno urejevanje delavskih razmer; priprave za razprave na mednarodnih konferencah za zaščito delavcev; sprejemanje poročil včlanjenih držav o ukrepih glode uveljavljenja mednarodnih dogovorov, ki se tičejo delavskega prava, k 'ior tudi pritožb o zanemarjanju lakih dogovorov; izdajanj« Časopisa o gos|>od«r-skib in političnih vprašanjih kakor tudi drugih razprav. Hazeu tega je konferenca z« zaščito delavcev dala temu uradu Se . druge naloge. Upravni svet Mednarodnega urada dela , seV.oji iz '„'4 članov, od teh jo 12 zastopnikov vlad ln po 6 zastopnikov delavcev in podjetnikov .Upravni svet določa splošne smernice za delo urada, Imenuje ravnatelja in njegovega namestnika Ilavnatelj Je odgovoren za delo urada. Obenem Je g'avui tajnik mednarodnih kouferene del«. j Organlzalnrlfno Je deljen urad v ravna- ■ feljslvo In tri oddelke, In sicer: dlplomat- . ski oddelek, raziskovalni oddelek in od-jdelek za poročila ln zunatije zveze; tem so dodane razne administrativno pisarne. | Diplomatski oddelek pripravlja konfeTen-ce za zaščito delavcev In je radi tegn v stalni zvezi j vladam! včlanjenih itriav. ItnzU.kov.ilnl oddelek w peča predvsem z znanstvenim delom, ki uleataljuje potrebo mednarodno zaičite delavcev, razen toga se bavi s statistiko delavcev, s študijum zaščite zdravja in varnostnih priprav, kakor tudi drugih pojauieuiib problemov (delovni čas brezposelnost itd.). Pol volstvoni tega oddelka so izdaja, znanstven mesečnik, ki vsebujo daljšo članke, kakor tudi kiajšj poročila iz vseij panog mednarodna organizacije dc',i. Razen tegn izdaja Študije iu poročila, b topi« Mednarodnega urada del« in med drugim tudi obširno naslovno knjigo organizacij delavcev ln podjetnikov in sindikatov v vseh državah. Oddelek za jiorofcila in zunanje zveze z' Ira ln razfslrja poročila najrazličnejša vrste, ki spadajo v področje mednarodna organizacije dela, V pismen! zvezi Je z Interesenti v vseh deželah In zasleduje pojave v udruženjih in sindikatih. Velik del zbranih poročil ee objavlja v tednika, ki Iz'i«Ja v trrnrosl;»m iezlku ped naslovom flnforninlions tocjales* In v angleškem »Industrial and Labour Information*. Dn se Javnost obvešča o važnih problemih, izvršuje Mednarodni urad dela posebna raziskovanja In objavlja njih rezultate, tako n. pr. o industrijski produkciji In njenih odnoSajlh k delovnim pogojem in življenjskim cenam, nadalje o prouča-vanjj delavskih razmer v sovjetski Rusiji, o koalicijskem pravu na Madžarskem, o metodah plačevanja Itd. Razen tega daje urad poročila o sindikatih In udruženjih posameznim vladam, kakor tudi raznim korporncijcm, kl se tozadevno nanj obračajo. Urad skuša dati na vsa lak« vprašanji kolikor mogoče natančen in Izčrpen odgovor, da s tem služi čim najširšim krogom. Ljnbljsnski gJetfoJiški film Lepo Ju Lilo v soboto na proslavi Za-thtyevega j:;bileja. Mnogo Jubilejev naših gledaliških članov smo že Imeli, a malo tako prisrčnih, po publiki In tovariših tako Iskreno In harmonično proslavljeni!t, kakor Zat!ieyjcv. Oder Je bl! podobe« dehtečemu gaju, k! ie poln cvctlic In zelenja, In Zathey b! moral Imeti 24 rok, ako bl bil hotel držati vse vence, šopke hi darove. Oporni kapclnlkl, solisti, Igralci In Igralke, moški In ženski zbor, bnlct, elevi in tehnično osebje, vsem na čelu upravnik M. Hubad na odru. Izza kulis sodeluje ravnatelj Rukavlna, Iz globine Sarž obrazi članov orkestra, Iz lož,, par-terja, stojišča, balkona In galerije pa grme salve ploskanja In vzklikanja kakor brezkončno ragljanje strojnih pušk. Vence so prbiesll jubilarju ludi O^unašl, slovenski napredni akademiki, ruski akademiki In cclo naS! lovci! In nič narejenega, nič teatra pri vsem tem lirušču In truSču; vse od srca, lz duše. Zares, lepo je bilo. Dva momenta pa sta bila najlepša: ko Je naš mojsler pevec Betclto objel Iti poljubil |tibl!anla ter ko Je po poljski čestitki vzkliknil g.So-wllskl: «Kochajmy sili« »Ljubimo se!» — Poljskega tenorja vt-klik pač nl veljal samo rojaka poljskemu basistu, ticgo vsemu ansamblu. Ta vzklik pa Je bil publiki prav posebno vSeč. Zakaj ^nikjer se navadno toliko ne sovraži In ljubosumno nc spletkar!, kolikor med gledališkim osebjem. Sovvilskl pa je vpričo slavnostnega občinstva pozval vse tovariše: »Ljubimo sc!» In s tem dopolnil Betcttovo Iskreno željo, naj bi Jubllar še dolgo vneto In uspešno deloval za slovensko operno umetnost, deloval v slogi, harmoniji In ljubezni s tovariši In upravo. SiučaJ je, da sta imela g. Betctto In g. Zathcy, naša prva basista, v isti sezoni isti jubilej 201etncga opernega delovanja. Obema Je naša publika na Izredno prisrčen način Izrašala svoje priznanje. G. Julij Betctto je naS rojak iti kot pevec ponos In kras slovenskega opernega ansambla; g. Hugon Zathcv je Poljak, naš slovanski brat, kl se žc dolgo ne čuti več tujca tned nami. V svoji zahvali |e z odra tudi sam prav lepo naglašal, da smatra Slovenijo za drugo svojo domovino. In občinstvo mu Jc z ovacljatnl ter z ljubeznivim! darili potrdilo, da ga smatra za svojega.j. Po radosti pa nas je zadela vcsl. da sta za bodočo sezono naši operi gdč. Zd. Zlkova in g. Šimenc Izgubljena. Ml s stališča publike in kritike odločno protestiramo, da bl nam Zagreb ali Beograd Jemala najboljSe pevke In pcvce (ko so sl pri nas pridobili repertoar In umetniško višino) s tem, da llcltirata gaže aa v& Obe Imenovani glodallig razpolagate1 z večjimi sredstvi kakor Ljubljana, zato laže najdeta pevske talerrfe ln Jih vzgojita zase do ljubljanske višine. LJubljana ni bila, nl in ne bo dramatična šola za Zagreb In Beograd. Dolžnost umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva je, da zatre nezdravo tekmo med Jugoslovensklml gledališči. Govorica, da ostavl gosp. Betctto našo opero, je po naših Informacijah neutemeljena. Naš najodllčncjšl slovenski pevec, umetnik bellcanta ln duhoviti predstav. IJalec ralrazllčnejšlh značajev, je s pogodbo vezan Se za neko dobo na Ljubljano. Umetniško sc labko svobodno Izživlja. Njegove krcaoije Kecala, Lotharlja, Tomasa, Sallcrlja, Ramfisa, Basllia, pu-Sčavnika v »Carostrclcu>, Nllakanta, Spa-rafuclln l.dr. so bile sprejete z neomete-nlm priznanjem po publiki In kritiki V Um oziru je Betctto brez tekrrcca. Ako ima Se spccialnlh želja glede repertoarja, Jih uprava gotovo tem rajši vpošteva, ker Je vsaka njegova nova kreacija nov velik uspeh. Z radostjo se Jc vrni! g.Bctetto v domovino. Kaj bl ga torej inoglo pregnati z mesta, na katerem Je v vsesplošno navdušenje Jedva zače! delovati? Retctlo Jc še danes poln dclnljubnnstl. A vabijo ga nazaj na Dunaj. Stvnr uprave In ravnateljstva jc, da sc mu omogoči mirno delo v procvll naše opere ln pesmi. Skratka. Bctctta ne damo! Nikoli več! Kar nl v redu, se popravi. 1 Za 1. marce se nam obeta v gledališču proslava Smetanovega jubileja. Uprizori se po več letih znova Smetanova ljubezniva kmetiSka opera »Poljub*. Obenem se menda ponovi »Prodana nevesta* kot slavnostna predstava v prvovrstni zasedbi. — Zclctl bl bilo, da pri tej priliki nastopi tudi g. L. Kovač kot priznano najboljši Vašck ter ga gospod TrobIS temeljito Izpopolni balet ter nastop komcdlantov. Seveda se priredi tudi gledališka matineja. Tudi Zveza godbenikov In Godba dravske divizije se pridružijo gledališču pri proslavi Smetane. Nato sc uprizori O. Pucclnlja »M a n o n Lescaut*, lirična drama v štlrli aktih, z gdč. Zikovo v naslovni ulogl ter z gospodi CveJIČcm, Šimencem In Zupanom v glavnih partijah. Tej operni noviteti sledi ruska »Carska nevesta* z gdč. Rozumovo v naslovni ulogl. Veliko partijo poje zopet g. Jul. Betctto. Ponovi se Verdijev «R I g o I e 11 o* z g. Slmcncetn v glavni tenorski partiji. Ako sc res uprizori Se Verdijev »Ples v maskah*, bomo lincll v Isti sezoni kur štiri Verdijeve opere. Vsekakor za slovensko gledališče preveč laškega repertoarja. Zclell bl sl bolj Dvofakovo »Ru-salko* z gdč. Zikovo, gg. Betcttom In Slmenccm ter z go. Borovo. Ta poslednja itak tie pride do primerne partije. Oluk-kova opera eOrfeJ In Eurldlka* se ne pripravila, das! sc je dosfi govorilo o njej v zvezi z go. Borovo In bl bila kot prva reformna, moderna opera vclezanlmiva Mczzosopransko vprašanje pri naši operi Jc zelo drago. Imamo nainrcč pet mezzosoprantstk: Borovo (alt), Rcwlcze-vo, Ropasovo, Saxovo In Sfitlgojevo. Kakor dvorna gledališča! Večina pa poje zelo malo. Za vsako najmanjšo partijo se bije zakulisni boj. Kajti vse dame so ambiciozne In nočejo rjaveti. Sopranlstka ga. Kattncr Je že drugo sezono očividno odveč. Zdaj ne poje niti v »Nižini vcčl Vendar je prišla šc gdč. Rozumova. Ako gdč. Zlkova na vsesplošno obžalovanje In ua največjo škodo repertoarja res odide, bo treba zanjo najti zunanje In umetniško vredne namestnice. Naj M se povabilo kandidatke na gostovanje, da pri njih eventualnem engagementu soodločata kritika In publika. Po slabih Izkušnjah z nekaterimi angažlrancl tekom poslednjih dveh sezon bl bil plcblsclt edino umesten... Baje sc v kratkem popolni tenorska stroka z domačinom dr. Moriccm, kl je zdravnik in obenem anga.?evan na dunaj-ski Ljudski operi. Gotovo je, da nosita gg. Sovvilskl In Simcnc preveč napornih partij. Poleg petih mczzosopranlstk In šestih baritonov sta dva prva tenorja preobložena. G. Kovač pride s »Poljubom* končno do nove partije: g. Burja pa Je še konscrvatorlst In po.'e le kot gost — Itak prezgodaj. G. dr. Morlc bo torej dobro došeL Ako pa odide g. Sltscse, be Iskafi J , Oslabljeni e dinarja N«dvomno j«, da naraščanje dinarja td prišlo nepričakovano. Zboljšanje na« Hh gospodarskih prilik in ugoden naš »uniinjepolitični položaj, podkrepljen posebno z uravnanjem razmerja do Ita« fije sta morala imeti za posledico višje mednarodno ocenjevanje dinarja. Zria« men je, da je inozemstvo dobilo zaupa. l>Je v dinar, je bilo tudi to, da je bil naS dinar v zadnjem času edina cvrop* »ka valuta, kl jo kazala res odločno ten« denoo naraščanj«, dočim so baš v istem easu padali francoski In belgijski frank, ila sti pa madžarska krona, ki katastro« faloo nazaduje. Vendar pa se je prehitro naraščanje dinarja vzeto alo od naše javnosti t. ne« zaupanjem na znanje, ln to z upravičen nostjo. Za lahno naraščanje dinarja so dinl pogoji, a tako hiter skok ni bil v hartneniji z našim gospodarskim sta« ujem. Zato sc je z mnogih strani napo« redovaU reakcije, ki jo faktlčno ušle« dila včeraj. Ze na predvčerajšnji ra« grebškl borni so se pokazali p.-vi znaki bližajoče se reakcije. Včeraj so tečcii deviz na zagrebški borzi znatno porasli. Ta reakcija pa nos nikakor ne sme u« plaiiti. Gotovo je, da Je dinar pognala s tako brzino in tako visoko inozemska Špekulacija, M pa irrvira baš Iz zaupa« nja v našo gospodarske prilike. To za« upanje pa ima svoje meje in tudi za naše gospodarske razmero je boljše, da skok ni prevelik, ker bi r.am to povzro« čilo hude preturbacije v gospodarskem življenju. Saj so se že slišali glasovi, da je /bog nekonvenirajočih cen zastal izvoz. Dmširavno so včeraj tečaji tujih plačilnih sredstev na zagrebški borzi ja« ko močno porasli, sc je vendar pod ko« sec borze in tudi v popoldanskem pro« »tem prometu pokazalo s»pet oslablje« nje. V interesu našega ger-podarstva bi pa fiilo, da sc vsaj za enkrat stabilizira di« sar, da tako lahko dohitijo tudi cene pravo razmerio do dinarja. Cene so za« cele zaradi naglega porasta že padati, vendar močno zaostajajo za ocer.jeva« njem haše valute. Premočen skok va« Jute nim ne more prinesti koristi, ako j-iradi tega oslabi aH celo popolnoma zaostane lepo se razvijajoči Izvoz, 8 čc« rficr pa fci prišla končno občutni in nc kmalu popravljiva reakcija. Kljub včerajšnfl reakciji nas zaupanje v dinar no zapušča. Uverjenl smo, da resne nevarnosti za dinar nI več, sol so ,je naša valuta celo lansko leto krepko držala, in to v razmerah, kl so bile tako v gospodarskem kakor v zunanjepolitlč« r.em pogledu elefcše za nas, nego pa sO Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t m.) P&cica: baška, 100 odst. kasa, 1.5 va. gona 300; 79 do 80 kg. 4 vagoni 312 do .'12.3. Tirrščica: baška ,13 vagonov 232.5; ■n marc, 20 vagonov 230 do 235; za april J 3 vigonov 225 do 230. Otrobi; v papir« natlh vrečah, 1 vagon 195. T ">t slabe. Izvoz drv za kurjavo ti ::. a-v* v Švico je v zadnjem časa skoro popolnoma prenehal. Kakor nam poročajo, JC kriva temu močna francoska korku-renea na tamoš-njern lesnem trgu. Francozi izseka vajo ardenske gozdove kakor ■tudi ostale obmejne gozdove, kl so trpeli zaradi vojne In se morajo vsa ranjena drevesa izsekati. Ta les je kolikor toliko 2e 6ar.j na sebi cenejši; cene pa konvenirajo Se toliko bolj, ker je frank padel. Francija je izvozila v Švico že okrog 2000 vagonov tega lesa, okrog 5000 vagonov pa se namerava še Izvoziti tja. Da Švica vobče tako malo povprašuje po naših drvjh za kurjavo in drugem losu, je kr: vo tudi to, da so mnogi naši izvozniki oferirali prvovrstno blago, s so poslali tja drugovrstno. — Lesni Izvozniki se opozarjajo, da ao do nadalj- naslednlka tudi zanj, drugače nova tenorista ne bosta mogla dohajati želja po dovolj naglih izpremembah v repertoarju, g. Sowllskl pa omaga. • Priprave za uprizoritev treh operet so se ukinile, a tudi o Wagnerjcvem »Tann-h8oser|u» se ne govori več, dasi se le z izkušnjami začenjalo že lani. Popolnitev orkestra v to svrho bl bila pač predvsem potrebna. Drama pripravlja Shawovo historično komedijo »Cezar In K l e o p a t r a. z St. Putjato In go. Nablocko. Obeta sc tudi O.Zupančičeva tragedija v verzih »Veronika D e s c n IS k a* z go. Saričevo. Aktualna postane pred bodočimi oblastnimi volitvami Br. Nušlčeva komedija .Narodni poslanec*. Za pomladno dobo priporočamo Svobodno komedijo »Poslednji mož. z g. Putjato v Pallenbergovi In g. Kraljem v Edtholerjevj ulogi. V kratkem dobimo Izvrstno češko veseloigro Fr, Langerja »V e l b l o d skozi ?i v a nk I n o uho--., zdrave socialne barve In shawovskega humorja, brez koledarske tendence in sentimentalnosti, s tipi U življenja, prostimi literarnega pa-tosa, v današnji bolestni dob! posebno dobrodošla z zdravim nazorom na življenje, na moškega, ženo In dete. V «Lu-tnlru. je napisala Zdenka Haskova o Igri in predstavi na Svandovem gledališču prav ugodno kritiko. Za Ljubljano Jo Je loslfijjna p. Sest. -------- .QMf&3k& njo odredbe ustavile avstrijske železnico prevzemanje naših pošiljk lesa za Švico in Francijo, ki so dirigirane tranzitno preko postaj Buchs in Rt. Margrothen, in to za les v hlodih, kladah, steblih (obdelan ali neobdolari), les za celulozo, železniške prage do 2.70, lesne odpadke, nanje in vsakovrsten los za rndokope. = V trgovinski register so Be vpisale nastopne firme: Administrator — Podjetje za administracijo hiš in nepremičnin, eskontlranje terjatev, posredovanje kreditov itd. d. z o. t. v Ljubljani; Kovači« & .Tapelj, trgovina z mešanim blatom v Ljubljani; kovinska industrija H. NujšiS in drugovi, d. z o. z. v Mariboru: Mlekarna in trgovina t mešanim blagom Anton Vaji i 2 in drug v Ptuju. V zadružni register so se vpisalo nastopne zadruge: Planšarska zadruga na Cašnjici, r. z. z o. z.; »Klavnica«, r. z. z o. z. v GuStanju: »Panonlja., osrednja gospodarska zRdniga v Mariboru, r. z. z o. r..; flrarillalca in posojilnica v Prci-I osljih. T. Z. Z n. z. ! == Plenarna sija Trgovske In obrtniške zbornice v Zagreba se jo vršila v pon- deljeh. Predsedoval jo zbornični predsednik g. Vladimir Arko, ki je podal poročilo o gospodarski konferenci v Zagrebu. Nalalje se je mod tlnieim pročital tn-cli nujni predlog zborničnih svetnikov, v katerem se prof! predsedstvo, da prvdvza me energične korake, da so naredba o pr!-'lui poravnavi izven konknrza ne zlo rabija, v svrho obt)gaten}3 nepoštenim potom. =» O lični zbori delniških družb. Pno fl. marca je rerfni občni zbor Zadružne bilke v LiuKianl. d«) 27. marca ps, Delniške st.-ivbiiiske družbo »Unlon> v Ljubljani. Izredr.l on Sni zbor sklicuje industrijo ntnija in r;sn5atih izdelkov daea je namreč tudi — birt, pravi pristni -iSkupejskl blrt Nikar ne zijajl Pri nas ,0 namreč n. pr. advokati tudl direktorji (31inih bank in drugih takih koristnih podjetij, in so konki»re.ntje radi tega ,elo hudi. Ta so Jih adVokatje dobro zsfrknlll, kakor to sinjo oni znajo, m dejali: Ml smo prost svoboden stan ako lahko čevljar ali krojač prodaja tudl drugo robo, in tio samo Šivano, za« Vaj bi advokati no mcjgli tudi kaj dru. ,;j;ia početi. Tako {mamo v Piškopeji sijvokato, ki ima pofeg svoje pisarne — šiecerijo. Ce pride kak klljent, ga po* kličejo kav Izza pifdtlna v pisarno, v rr:aiotnih zadevah pa opravi svoj posel icar za pudchiom, In pokasira svoj ho. rjrar v Stacunsko kaso. Futira potem te dohodke VB« ekupnj z dohodki Spečo, nje, — zakaj pa ud> Pa (i je mislil moj t,'jdac: zakaj bi pa jaz no bil tudi birt? faj je tudi to pdStcn, častivreden ln ko« «Hen stan, posebno če znaš dobro rav« riti z vinom ln pri tem g'edaš, da ga ne prodajaš v svojci — tzgi rnpj sudac obenem prav in vse ga ima rado. In Ukor oni SpOcerist bagute pravil in razsodil kar v o pisnika pri tepi itak nI treba. I logike, ln da je zato ubogi norce, — To ko životarimo, dohtarimo ln juri« s pristavkom, da le jako žalostno in hu« ftarimo mi v Piškopeji. — | do, da Bog pripuSča, da morajo tudl ta. Zadnjič pat sem bil v Zagrebu. In sem tki ljudje živeti na svetu, Boga soditi pa saj nobenega advokata, ker bi se siccr lahko zgodilo, da bl spravil vse svetnike v pravde In ob njih mirno posest, in Se Sreda 20. II. 1924 ===== Maksim Gorkij: Starec Maksim Gorltlj, kl je uvedel v rusko in svetovno književnost tip oo*j.i'cn, jo zadnja iuta t»uIon/>;. Mudil to jo v uetu-šk.u tdtavillMih in Jo v lud.ijem Caiu p.l»j| na (V! eslovaško. Zdravje te mu jo obrnilo na bolje v toliko, d;i toda; /.•oiiiii lalA" ii'. i m o dela. P1>1 r.ajno^rj&ega pisateljevanja Goi-jo roman r. naslovom .?tarv». l'c!o Je iti iz31o. a ni mike revijb ie objavljajo nj ','ovo -rsal no. Snov »Starci. .'i slo-d.jftv; tibi'fk' obsojenec so je ."nI! Iz jo- če lo v pekel, v n obesa pa povzdignil sa. ^ .(l „Tlg,a,,i:fVS' ter želi žl.-Hi m> nc in poin-rc Odprl j«? trgovini."), '.) ne- mega luclfcrja, in morda potegnil sa mega Boga čc nc v kazensko pa vsaj v učeni gospodje zelo hudi, čel da porot, disciplinarno preiskavo niki nimajo pravih razlogov in da sodijo | Pa se ti, oj 2olna, spuŠčaS v tajbo s tja v en dan, oziroma da njihovi razlogi j takimi gospodi pred poroto, in nc |>omi> niso «ta pralc, kakor pravi profesor ' sliS, da sl rozžali! cel čcstitlilvi odvetni« Plcmelj. Bral sem pa v tisti «Kohill», da Ski stan, za kar irnamo tu § 104 s. k. z. so na Abdcrltskcm učeni gospodje en« In ti misliS, da ml ne vemo, kdo ie tisti krat tudi nekoga oprostili, kl Je tudi dr. Ažcnpeč in dr. Peter Čeljust. Ml vsi n-rc tifipri je re v ljudsko dobroto ln usmiljenje. Nje ?ovo geslo je Krikov Izrek: »Kdor jo hrr-i p roba, naj ?aluči kamen vame!> Veruj« v r,voja bližnje trdno prepričan, da ljndj<3 ne bodo ve6 obsojali za izpo-Icorjeno pregreho. Toda ljudje ao drugačni kakor »i jih predstavi ja on. Dasi bo v jedra dobri in usmiljeni, vendarle n.v samo pokorila. Gorkij torej sklepa: ljudje so sami po sebi dobri, toda da delajo dobro, rabijo dobrib posameznikov. Na žalost je življenje takJno, da se večkrat pojavijo slabe, negativne energije, ki navajajo svet li 7.1 u. ,\li zaradi tega ni treba obupavoti. Kajti polog slabih energij iive v množici tudi dobre sile, kl se bodo prej a!l floj pojarile In usmerilo ljudi na pravo pot. »Zemlja je dobra ln btagodarna, zrno, vsejano vanjo, bo rodilo dober plod». Tako se glase sklepne besede Oorke-ga evangelija. In človek občuduje «Star-c.u, ki jo napisan v pomih letih pisateljevega življenja, pa je tako bogat na vedrini in optimizmu, kl je lasten samo mladim duhovom, kateri od zdravja kipeči povsod iščajo borbe proti ilu. prizna!, da je stori! nekaj nalaSS. toda vemo, da je prvi dr. Pečenažcvič, !n si ^^ k(,nk,iwmu obsotenca, odtuji so oni rekli, da je to storil pravzaprav ti samo besedo narobe postavil. tq da ; ; ^ ^ ^ kot sonambul in pridejali take razloge, da je dr. Peter Čeljust pravzaprav dr. * etirec umJre v WL da lahko z njimi vola ubijež in ne samo Pavel Glava sedaj Glave. Stragno si ne- j ^ ^^ ^ ,JK d, Cork optimlz-dobra enoiti. tisto revno Clovelko pamet. Gla^o pa roden in neveden v paragrafih, čo misliS, \ so razlogi. Pa ie porebil tole neki da ti ne morejo do živega in da nM | atna ■, «tb^«ltn*taoptta Abderlt in ao Je tiko zagovarjal, da Je r.,žaiil p^eff« .durch deutllche auf ihn ^ ^ ... .«_______ 1.1» 1. ........T-.j.-i..^. i a i namera, vna.li ijiidfke neusmiljeno! dr. C. J. Nabasan, pravni praktikant pri Stolu v PiSkopcji. u-ebna gotora sila, energija. V slučaju «8toro:i> je Min ta. Sila negativnega ina^ iSfija, Pro-ast stare« fre na njon račun. Množica to je pi inertni prirodl toj sili maxacgS!.x'aiam>)itaMw.vwj X Žive črpalke. Vsaka rastlina le živa črpalka (pumpa). botanik llfthnel io 3 leta meri! s posebnimi prav duhrivltlinl napravami, koliko vode Izčrpalo In porabijo pcedine rastline. Dosrnal Je, da |e tia 1000 gramov listne substance jeseno-ve v treh razdobjih rasU prl5lo 85 ks vode, pri brezi 81 kg, rdeči bukvi 14 kff, smereki 13 ks, jelki 7 kg. Breza z okrog 200.000 Usti, na samem stoječa, porabi vročega poletnega dne sama 60 — 70 kg povprečno dnevno povprečno dnevno 60 kg. guzda porabi dnevno 1 Crpalna sila rnst-vlsoka. Če bi hoteli na jednak način črpati vodo Iz tal la jo gnati do vlilne drevesnega vršiča, bl za Isto delo morali konstruirati najtežje stroje. 8» ■■«■■■■■———— .,.« ...t. ttr.^. sn z. .....m ~ r»-tl»k« pristojbina U l>iol ISčem stanovanje | < I 2—3 aob a prtttVJInnml. nsj-r»J» v imtro. Primer™ ho-urirar. - Naslov pove upir.va i [i juUft". aso: Kortspordlrala bl rada r »em leot — |i Mesečno eoho po rnnlr.i.tt . poaehnlm vlio- tlom, pri brtlj*! nnpreilnl voJ-blnl. I^fui ■ t. rrmroeni. — r .nu'1'1. ..VI«" nn upr»-vo ..Jutra". 3T40 Stanovanje v Celju imam premoitnje tn dobro trve. — kdor bl mo rad tmij. DnJ eo obrn« na rt:* — pod „Crne cWI" un podruSnlt-o ..Jutra" v Mariboru. 3700^ Samostojen trjrovec I i.lt imatija i go«[,ojicoo dp 21 trt. One. I(i bo k-imoaloJne, Imajo prednost Ponudbi (Iščejo) Trgovski pomočnik Pnd'et|e z loValom (atrojno ptatnij«), doDro Ido. fe na Piromstam Vrajo »r«!t laeata, «0 aa 17(1.000 Din prod«. Heml reflektantl naj m,5„n, j>ro>f. atareJS« ir.oi k o*lo«Uo pod ..Podjetje t Vc41«tniml Irprltcvoll. »rt! 116.000 Din" ua upr. J«,r»- prlmerneo roeata takoj ali 37*2 pozneje. Snmo reane ponudba pro.I pod ..Skorajftnjl na. •top" oa upravo „Jutra". I Nizke čevlje | Hifa prodira po nitki ceni. N»"loy vrllka .tmo™nJVka I »rt aoharal. ae »atnenja • arta- 11'"'"ZJ. ^'Tnafko Jovo up.ova ..Jutra". 8Wl rt.novanjl, vrllko kktjo a 00VanJem v M ubija al. Oopl« ' • J".^ '______________i vodovodom, ae por.r.l proda ^ „Znmtolav»" na upravo »7RR v Olju, Oret. - Ved pova „p,'ova dob«" v Celju. 36a3 >^)utra . ~j7R5 Mo"kn »Meta ■ Anton ZnldrrllK. t^»ko\-»fl_____ roda Oflcda m v Vrhov Zadovlnek pri KrJkem. 3773' KflM, PRIJATELJ? Da ne zamudim ugodnega nakupa pri nanovo znlianlhctn&li hitim k tri AJssikovic nosi. K. Ion IJub.Jana, Mestni t t St 19 a« p:____ fcevt u1!lI 0, pritličje, levo. 3SJ6 Sobo Po?or, Amerikanci! PohIStvo. Kompletna barvana apalnlf« po B200 Din In peresni rime- Suiiib bukovih desk „ru ......... ..... ... - ...........„„„ _„ SO«.. 20 mm la plohov 40 " " " »832 Proalm dvIpUt.Vmo » „:,, mw ter 4 m orehovih 50 mm, hl»l so goalllnlSkl proatorl In o^- -------- po ufOo kohtaje. UCem. .... . 1 Pismene ponudh« na npravo Amerik, bencln-molor ..Jutra" po.1 ..Zve^". asu ..Jutra". 3807 Dijak MBjeloJee). sprejme »ne«a ali dva prvo- aH drugorealuo gimnasljča v pouk v vaeb realnih predmetih. -S7VB uprava ^Jutra" s mnogoletno prakso — ItCa alutba. Oro tUdI nadelalo. - dobro chianjen, a kompleloo ' JJ oiM^piJ,«,"^''"..Gostil-Ponudha port ..Mnogoletna kroSn0 ,„o, aa proda takoj. ^"."J, urr0v°15tv0 .Ijutra". praksa' na upravo ..Jutra". 3701 Kje, KovoSki pomočnik vozova! In podkOTakl, pove uprava „Jutra" 80CS Ilrastovl hlodi voaovni in pnnrr,V..,, lell ' »rtma. Iranko vagon KoKerJa Llubliana spremeniti meato. Je priden. 860 Din m', proda In dobavi Tratnik, Ljubljana. polten, imolen voditi tudl takoj Joalp Putia, MoacIJ 41------ delavnli-o. Naalov pove upra- pri KeCevJu. Vrt za zelenjavo odda r najem. — Hotel pradii" 45".' 3831) Opremljeno sobo IICs starejši gospod r htlllnl pivovarne ..Polon" s posebnim vhodnm, — Ponudbe pod T. O., T.JublJaoa 1, p»«tnl S544 Kemik iell snanja s mlaJHo vdovo, kl bl ga g,rtntno podpirala. - Tlorise na upravo ..Jutra" pod ..Dobro arca". 3638 S336 va ..Jutra" ped „Dobra mot" S7ST Kntlgovodja- Naslov bllanejat, IMa v prostih arah 3780 sveter sapoalenja pri kakem podjetju. — Cenjeno ponudbe pod ..mianclet" ca uprav« ..Jutra". 381« (dobe) Razpisana služba Ivth mltarjer v tovarni ee-aenta v Zidanem mostu. Jo oddana. V vednost »sem pro-lllram. ker nI roogote n« 100 prolenj poeametnlm odgovarjal t 37 U3 KnJIgovodklnja a Tletn« prakso tn Irvrstftlral •pričevali, ilell prlmerncja mesta. — Ponudb« s navedbo plaCe pod ..Knjlgovodklnjn" na upravo ..Jutra". 8756 Bolj?e dekle nt 118« k dvema otrokoma, vajena tudl laljlh hllnlh del. latotam s« sprejme tudl po- itfno dekle, kl Ima veaelje do kuhe In vrtnih del. — Naalov tove uprava „Jutra". 3813 Knjlpovodklnja čftbro Izvelbana, dobi po-elranskl za.lulek za par po-poldsOBklh ali vefernlh ur. Ponudb« na upravo ..Jutra" fod ..Postranski saatulek". 8817 I8čem potnika »t potuj« po oell JugoalarlJI, proti proviziji. Ponudbe pod ..Soliden" na upravo ,Jutra'. 8748 Driavna uradnica dobra računarlca, tU« del« v v«(ernlh urah. Ponudbe pod ..Jutra". 3812 ,Nujno" na upravo filvllja •pretna, orna la kl Ima dober okua, atauuJo«a T LJub-tjnnl ali okolici, se sprejma v modni trgovini. — Pismen« pnnudb« • navedbo sposobnosti na poltnl predal 8S. 9706 Prodajalka IIC« slulbe v melanl ali spe-cerljakl trgovini, kl bl oprav. Ijala In pomsvala tudi drura bitna dela. C« mnsoce blizu Ljubljana ali v Ljubljani. -Ponudb« proalm pod ..Dobra moC" na upravo ..Jutra". 3889 KARO J« varstvena znamka priznano najboljih ln najtrpetnejiih ievliev. Dragotln Rogllft, Mirltir, Komiki o. U. Lastne delavnice In rodao dela 70/a Resna Jenltev! Inteligentna goaplea. premol-nlh atsrSev s del.le. n.omadeževane preteklosti, mirnega znaCaJn. 3 dokaJ*nJo doto, iell poročiti gospode primerne starosti, k| bl Imel prijazno zunanjost, trezen In Častno preteklost. Resne po- " . ,.,„ i.«-,.v. Hlailns" s« takoj odda gostilna »a se- nudbe na upravo ..Jura" pod pod Ilir« ..llogalka Slatina |o pron,elntn) ,r,ju „ent. „Dogata nevesta ". 8834 se tudl takoj proda. Ponudba pod ..Prometni kraj 850" na upravo ..Jutra". 3004 Velika tovarna žao In orodja v Nemčiji ISče za Slovenijo pri ia^ah in trgovcih dobro vpeljanega zastopnika za prodajo njenih prvovrstnih izdelkov. Ponudbe, podrobne navedbe o dosedanjem delovanju in v nemškem jeziku, je vposlati pod .Rcmscheider" na upravo .Jutra". 7lti/a MAUAMAilMMi I.ep stavbni prostor v RognAkl Slstlnl In drugI v tigu na zelo prometnem kraju tik kolodvora, ae proda. — Ponudbe na npravo ..Jutra" Skoraj novo hišo kl Roji ob skrajni reatl In oa najbolj prometnem prostoru v Trbovljah, prodam srn Ljubljanski Zvon letnik 1923 prvo Itevllko. kupi Tlskovoa sadruga v Ljubljani, Prelernova ulica It. 54. Trgovina z usnjeni Kitaro . ---------.---odda z Inventarjem «11 staro, dobro ohranjeno. ki> I nizko eeno Pripravna Je za Jr"fl0H°p„jm, „ t„a, dmlab- plm. Ponudbe pod ..Kitara" trgovino ali obrt. Cena ln |k Plsmen, »prakanja pod na upravo ..Jutra . 378« drugI podatki se Uvejo pri ----- Isstnlku : JurlJu Pere ne :: Trgovski pomočnik :: ieleznlnika ln Ipooorljiko stroko, la — vajenec SS te sprejmeta v veletrgovini 748/a EtS. Suppon". Pristava. zidarski mojster, TrbovlJ* ti. 8388 Pozor, Amorikaneil Proda M Iz prosu rok« v«CJ« kmečko posestvo s vsemi gospodarskimi poslopji, s lepim .artnlm vrtom, njivami, trav. nlkl In gozdoma, v bili ..Trgovina 888" aa uprnvo ..Jutra". 3800 Skladišče s pisarno v K-'"dvora1rl ulici. se tskoj odda. — Na-tov pove uprava ..Jutra". 8745 Dve plrr.r-T-1 »ohl ata takoj sa oddati. Polzve s« nnhaja sedsj tudl rostllna In v Oosnoskl ullol 4/11, Dež- ___ -L ___.. A.__I ...__- ..T Kromatlčno harmoniko znamk« Lnbas, dobro ohranjeno, a« ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra". 8730 sicer ob restl SVofJa Loka — kolodvor. NatnnCneJla pojaa-nlla daje M. Krtllnlk, Rsl-henburg. 3092 F.nonndstr. trg. hiSo IzveZban knjlgovodja- bllsnclst, obenem korespon. dent z znanjem veC Jezikov Ur 1 daljlo organ IzatorlCno Portal z rolo-om za trgovino (1 vrata 2 Is lolbl) .s« kupi. Ponudb« I nsvertbo cene In velikosti trgu na 8p. Štajerskem, pro pod ..Portal" &A upravo dam po nizki celil. — Naslov ..Jutra". 8725 pove uprava ..Jutra", 2783 Majhen lokal M 115« proti Tl«okl odškodnini v okolllu glavne polte sil magistrata. Ponudbe pod Fozterler star 7 tednov, čistokrven, kratkodlak, se proda za 1000 Din. Kje, pove upr ..Julra". | 3803 Krompir, zdrav, prebran, kupujem. — Touudbe t navedbo najnižje cene poslati na: Predojevič, Nova Grad ška. Psa — braka Izvelbanega na saje« In 11- ___________________ Cebulčeh In koren levo prakso. lel| premenltl svoje ' seme kopnjem«. Sever a Kotnp - " .....Ljubljana, Wolfova ulica 12. dosedanje mesto. — Nastop 1. marca. Cenjen« ponudbe na upravo „Jutra" pod „Per-fekten". 8665 26 francoskih knjig (leposlovje), dobro ahrsnl«-nlh prodam Naalov pri ..Jutra" pod ,,Knjige" upr. 37V0 Konje bosanska pasm« • op revo«. Hlapec e{enjfcn, brsz otrok, priden hi »olten. se takoj sprejme » _______ ,_____ _ LJubljani. Kot zanesljiv kod- I |ahek koleselj. platovos, sani, lat |ma prsdnost. Stanovanj« alam«r«snlco In kompUUn I« Je na raspolag«, plaCa po do- rabljen Itodllnlk, proda Dra- jovonj., Naalov pov« uprava ^nn Herzog, Breg 48 pri - - „ ma 1 . _ .. ""-" Jabolka 10.000 kron nn^-rde dam onemu, k| ml polic« atanovaoje za sam. a, obslo-JeC« Iz dveb neopreinljenlh ..Jutra' v lepem In Jako prometnem H'ro .;TakoJ 10" na upravo ,|cf „„JraJe |,ir»k« paaine, " • ' ' *..........S83b poldrugo do 3 let starega. kupim. Poskuftnja pogoj. — Franc Kolenc, Ponikva, polta Treboje, Dolenjsko. 36U8 Jazbečarja kl Js Izvelban In zelo oster na lisic« ur gre rsd v llnicje Jsme, kupim. V. Jakll, Kr melj. Doleojako. 84P0 Soba za pisarno na dvorlicnem trakt«, a« odda takoj. VpraSa ae: Dalms-tluova ulica 15. 8875 Kapital Kateri plemeniti človek _____________"Ob * souporabo kopalnice, v T 0.,„e), . PotreiKm kapiui 75 do •«.J"t« » n«lera. - Kupi §» upremijCIin so na 100000 Dln , J, br„ «,„„. tudl oprava. - Ponudbe na -T- - :;, ri-.. « ssparlranlm vbodom, »tek- B,„a ao.leluv.nJa, - Ponudb« upravo ..Jutra pu4 8069 Dobro ohranjeno auknjo za trICno razav.UJav« v Sodni pod ..Tov,,,,, puhluv." na ..Koncealja . gUpoda ur vrt drugih oblek ''J upr ul1,cl' uJJ'- N"l0T T -> sklanjata na [kristalno kupo, polno čiste vede, ki . fctoji na mizi. Ta kupa je prorejšiRip veliko-tj in j napolnjena le do poleriee z vodo, ki '.je je gotovo tri litre. • Okrog obeh moi se vzdiguio lahno i brnenje, in iz tega enakomernega šu-goče rešiti Ireno, je sklenil, da se sam usmrti... In prepričan je, du. tudi Itay-mond, kakor hitro mu vrnem nj govo zavest in svobodo misel, no bo hotel preživeti izginotja Ireno ... Dra&i moj \Vilfripd! IVvini Matto' r>ač ne ve, da od 11. maja Od 1. 10-kunde tega dneva nikdo ne bo mogel ne živeti, ne nmreti — n," 'lm namreč samomor — če tega jaz ne '- im hotel, kajti vsnko dejanje, izviraj jče h svo hodne vol K bo odvisno od moje voljo, od moje željo ... Pustimo zdaj Ma-ttolal Irena se je končno ve! javno odlomila, da reši vse, ki jih ljubi, in ki njo lju- bijo, pred trpljenjem in mukami -h Irona se jo odločila, da se mi proste- voljno po." Puhtimo torej zdaj Lampas v oblasti teledjmama. Vstoni in pojdi z menojl Hočem ti zdaj pokazati svoj stroj, a ne samo tega, hočem ti tudi pojasniti nekateri stvari, ki jih ob prvem oo^le. du „e boš razumel.« " j S temi besedami G16 vstane in Wi!-' frlod za njim. Oba odložita telefonska aluSala —' črno luknjičaste krogle, ki so tako majhne da sta jih lahko vtaknila v uJesno votlino — in jih položita v ku. po. Krogle ee do podovice pogreanejo v vodo. Glo XIII. in za njim njegov polbrat \YiX ic-d stopita na stopnice, ki vedejo do fel&djnama. Ko sta na vrhu stopnic, postopita ia f-e naslonita na ograjo. I Prod njunimi očmi se vzdlguje tele-dynamo. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Specijalna mehanična delavnica za poprav pisalnih in računskih strojov st s I-JUBLJ4t74. SelonDorgov« ul. 6 I. Ii. BARAGA, Prvovrstno cementno strešna opeSfD, «ao- la dvozaresno garantirano aa 25 let, oddaja po brezkonknrenčolh eeuah tvrdka 78S/» Mihael Omahen, Vifinja gora. S podrobnimi p.nin.lbami in vzorci vedno na razpolago mnanRiHrina pošta Straža objavlja 3lavrnemu občinstvu svoje delovanje in prevzema vsa v to stroko spadajoča dela tor se izvršujejo tudi načrti in proračuni. Priglasi naj se naslove na Stražo in podružnici Novo mesto in Metlika. Zahvala. Za ob priliki pre rane smrti našega predragega tina, soproga in brata, gospoda Franca Prebila ae iskreno zahvaljujemo vsem ia izraženo sočutje, 'a pokloujeue vouce, posebno se fe zahvaljujemo 8okolu RuSe, pevskemu zbora in godbi «Drava» za krasne žatoitin'.e, Udruženiu narodnih železničarjev in vim niegovim stanovskim tovari-em, prijateljem in znancem, zastopnikom Sokola Maribor in direkcite državce železnica Ljubi ana itd. za zadnje spremstvo io gauljivo slovo ob grobu. Vii, ReSe, Maribor, dne 18. februarja 1924. 750/» Rodbini Prebil - Reigott. s igg 1 ilavensha banka PODRUŽNICA: LJUBLJANA Delniška glavnica Din 50,000.000'— in rezerve preko Din 12,500.000-— PODRUŽNICE: Beograd, BJelovar, Brod n. S., Celle, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, šibe-nik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka in Jesenice. AGENCIJI: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILIJACI JI: Slovenska banka, Liubliana, Jugoslavenska industrijska banka d; d., Split Izvršuje vse bančne poste najkulantneje. E S'8/a iminii »iiiinf 111111 n u 1111 m vi 11 f si ■ vi h u» vi ■ vi 11 im »iiiuttiiciiiiiiTiiiiiiiini hti iiiiiiaiiiiHrTrimn niti mu i mmimiii mu vntnnm iiminini niimnin ra ZAHVALA. Ob prebritki izgubi, ki nas io *ndel:i s preiano smrtjo naše iskreno ljubljeno, zlata in nenadomestljive mame, tta.-e mame in tašče, gospe 75T/T HDhrbtnilrc* naramnice Ustnega prolntd! 11 veliko SI ew(|i lit It Igezanttva luan Sovnlh KUBI. Slovsnijc. Ka željo se pošljejo vzorci I Promet e^presnlit poSiljt: potom Sžmplon-Orient Efesprcsa. Vsa tozadevna pojasnila daje tvrdka „GROM" czrinslio posrednlšlii h spedlc-fsMI b!ro, Liubliana, Ko oduorsKa nllca 41 kot zastopnik Mednarodne družbe spalnih vozov za promet ekspresuih pošiljk- " J J 1 I 1 » » )X1-I -T-I X_t X-J Zidarski polir 716/4 vešč pri gradnji mostov in zidov, ae IšSe s 1 marcem pri gradnji železnico Knin- Prihudii?. Prednost imajo oni, ki so že bili zaposleni pri takih železniških delih. Ponudbe in zahteve na: Primorsko gradjevno d< uitvo s. o. j. Knin. 16. Artilerijski polk v vojašnici kralja Aleksandra (Dunajska cesta), ima na prodaj do 15.000 kg krompirja in 3.000 kg čebule lastnega pridelka. — Prodaja se bode vršila licilai-ijskirii potom, na dau 2G. februarja t, l. v polkovni' pisarni točno ob 11. ari. 703 a posestnice so nam bili v veliko tolažbo mnngolte-vilni izrazi toplega sočutja, ki ao nam prihajali od blizu iu dale«. Za t>« to dokaze »krene ljubezni do blage nam pakojnlee se zahvaljujemo najtoplaje vtem dragim prijateljem ia znancem ter vsem. ki so jo spremili v tako obilnem Številu na njeni zadmi poti. tlloboko zahvalo smo dolžni preJaititi dnhorSčini, mestnemu pogrebat-mn aa,-voda, gg. pevcem za ganljive žalustinke kakor tudi vtem blagim darovalcem krasnih vencev ter epluh vsem, ki io kakorkoli iikaiali zadnjo Čast nepotalmi po kojaiei ter nai tolažili ob tej lirid I izgubi. Zgornji Rožnik, 18. februarja 1021 755/» Žalujoči otroci. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne ponudne obravnave dela in dobave za izvršitev osrednje knrjave, prezračevalno in naprave za gorko vodo, potem vodovodna dela ter dela in dobave za opremo kopeli in straniSč v novem uradnem poslopja na Mikiofiičevl cesti Proračnnjena vsota za vsa ta dela in dobave znaSa okroglo 3,500 000 Din. Fonndbs morejo obsegati vsa navedena dela in dobave, nanašati se pa morejo tudi le na osrednjo kurjavo, prezračevalno in napravo za gorko vodo na eni ter na vsa ostala dela io. dobave na drugi strani Zapečatene, na ovitku ž napisom: „Ponudba za izvriitev osrednje kurjave itd.", oziroma »Ponudba za vodovodna dela itd. v uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani" opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do dne 28. marca 1824 ob 13. ut>i pri Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev t Ljubljani, Turjaški trg it. 4/L Ponudbe, ki bi doSle pozneje, ne bode v nobenem slučaju vpoetevane. Za ponudbe, oddaja in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev med uradaimi urami, ozirima si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno. V Ljubljani, dne 19. februarja 1924. Okrožni nrad za zavaruvanje delavcev v Ljubljani. Predsednik: Ds. Golia b. r. Ravnatelj^ Koomur ». r. Brinte italilansko, istrslco in hrvatsko ima v zalogi I. Knez Ljubljana, Gosposvetska S 732/» Posori Ažurira i jigir-Ci Dvorni trg L .Plemenita bosa1 je na]boi|ia. Kdor hoče za prihodnjo »ezijo pravočasno itrn-ti dulire »ose t zalogi, nai mi tokoi pnjili« sv»je naročilo. Cena za «PLEMENITO hOSE. bo brezkoukuren-i;na ln to bo ugntorila po Btaniu natega dinarja napram tvie. franku dne 15. aprila 1924 Kose bom tudi leto« dal y komisijo, e pogojem, da ae pl&> a polovica naročenih kos en mesec po prejema, ostanek pa po liončaai se.iji. Oli k<>učaui seriji se vzamejo tudi vt>e neprodane, kakor tudi os-rabne kose, akotudi so bila že poafcutone, . nazaj, ker za vsako koso jamčim. Kose začnem razpuMljati začetkom meseca aprila. Za obilna naročila se priporoča Mihael Omahen, Višnja gora. Prednost ima oni, ki ima večletno prakso in dobra izpričevala ter biti mora izučen ključavničar. Plača po dogovoru. ?«/• Parna žaga Franc Ravnikar, Linhartova nI. 25. Kupujemo mehko tesano snov zn zidanje (gradju). Cenjeno oferte s konsignacijo na naslov: 74!)/» Brsta Miletič, Zagreb, llica 119.au Pa Celje, Ko:enova ulica.