Poltnlna plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
85.
kos.
V LJUBLJANI dne 23. oktobra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
564. Uredba o dopolnitvi uredbe o pomožni vojski državne obrambe.
565. Dopolnitev naredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili.
566. Pravilnik o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij in industrijskih in obrtnih podjetij.
567. Pravilnik o sprejemanju in strokovnem izobrazovanju uradniških pripravnikov poštno-telegrafsko-telefonske stroke.
ratifikacija
568. Odločba o maksimiranju cen špirita.
569. Konvencija o prisilnem ali obveznem delu Švice.
570. Konvencija o pravieah združevanja in koaliranja poljedelskih delavcev — ratifikacija Švice.
571. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
564.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico tole
uredbo*
o dopolnitvi uredbe o pomožni vojski državne obrambe'**
Clen 1.
Za členom 8. se dodaje nov člen 8.a, ki se glasi: »Clen 8.a.
Izjemno od člena 8. te uredbe sme minister za vojsko in mornarico po sklepu ministrskega sveta, kadar je to potrebno, odrediti v rednem, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju vpoklic obveznikov pomožne vojske posamez in ne glede na njih vojni razpored in sestaviti iz njih posebne delovne edinice, katerih ustroj Predpiše s pravilnikom.
K tem delovnim edinicam se smejo vpoklicati tudi obvezniki vojaške sile ob istih pogojih.
Za obveznike, teh delovnih edinic veljajo iste določbe o disciplinski in kazenski odgovornosti, ki veljajo ** obveznike vojaške sile.«
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 14. oktobra 1940.; M. s. št. 1361.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
565.
Dopolnitev
naroclbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili.*
Na podstavi člena 1. uredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili z dne 10. novembra 1939., M. s. št. 1460, predpisujeva tole dopolnitev naredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili.
Člen 1.
V členu 2. naredbe št. 4 se dodaje na koncu nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Banska uprava oziroma uprava mesta Beograda sme dovoljevati tudi druge izjeme, če to terjajo gospodarski ali javni oziri. Prošnje za take izjeme rešuje poseben
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	*	»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
oktobrt 1940., št. 237/LXXXTII/717.	19.	oktobra	1940.,	št.	241/LXXXIV/728.
i* »Službeni list« št. 249/45 iz 1. 1940.	**	»Službeni list« št. 517/81 iz 1.1940.
odbor, ki ga sestavi pristojni ban oziroma upravnik mesta Beograda izmed uradnikov njemu podrejene uprave.«
V odstavku 2. člena 5. naredbe it. 4 se za besedo »podjetje« postavlja vejica in se nato dodajo tele besede: »izvzemši gospodarska podjetja in lastnike avtotaksijev.«
Člen 2.
Ta dopolnitev stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 16. oktobra 1940.; II. št. 38.085/40.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
566.
Na podstavi točk 3., 4. in 5. § 4. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni ter V. in VI. oddelka zakona o zatiranju malarije predpisujem tale
pravilnik
o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij in industrijskih in obrtnih podjetij.*
Člen 1.
Pod higienski nadzor spadajo:
a) odtočne (kanalske, straniščne, kuhinjske idr.) vode v mestih, naseljih, bolnišnicah, zdraviliščih in na zasebnih posestvih;
b) odtočne vode obrtnih in industrijskih podjetij.
Člen 2. ;
Ta nadzor se nanaša:
a) na odtočno vodo;
b) na naprave in ureditve za čiščenje odtočne vode;
c) na mesta in način, kjer in kakor odtočna voda V obrtnih in industrijskih podjetjih postaja;
č) na odvodne kanale in hitrost odtekanja vode;
d) na pregled bregov kanala, po katerem teče odtočna voda, in bregov javnega vodotoka;
e) na vodo javnega vodotoka, jezera ali morja, kamor se zliva;
f) na bližnjo in daljnjo okolico kanala ali vodotoka, reke, jezera ali morja.
Nadzor pod točkami 5., 6. in 7. tega člena se vrši ob Bodelovanju in vpričo organov pristojnega pristaniškega ali luškega poglavarstva.
Člen 3.
Nadzoru je namen:
a) da ugotovi, ali odtočne vode iz člena 1. motijo, onesnažujejo ali okužujejo bližnjo okolico, koder teče odtočna voda, in s tem posredno ali neposredno spravljajo v nevarnost zdravje okolnega prebivalstva;
b) da ugotovi, ali onesnažujejo te vode javne vodotoke rek, jezera ali morje v toliki meri, da to povzroča motnje ali škodo njih bregovom, prebivalstvu in podjetjem, ki jemljejo iz njih toka svojo porabno vodo ali jo uporabljajo v druge namene;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	oktobra 1940., št. 229/LXXX-A/694,
c)	da ugotovi škodljivost odtočnih voda za ribogoj-stvo v vodah, v katere se zlivajo;
č) da po možnosti priporoča na podstavi raziskav in dognanega stanja način, kako odpraviti težave, nastale z odtočnimi vodami.
Člen 4.
Nadzor je:
1. v terenskem pregledu, opisanem v členu 2.;
2. po potrebi v laboratorijskem pregledu;
3. v oddajanju mnenj o škodljivosti odtočnih voda po členu 3. in v predlaganju ukrepov za odvračanje škode, škodljivih vplivov in nevarnosti, ki bi mogle nastati od odtočnih voda, po določbah odst. 2. in 3. § 119. zakona o obrtih.
Clen 5.
Postopka po zakonu o obrtih radi izdaje odobritve za postavitev delavnic in naprav, ki imajo odtočne vode, se udeležuje tudi predstavnik pristojnega higienskega zavoda. Njegova dolžnost je, da po naravi odtočnih voda, ki se morejo pojaviti, odda svoje mnenje in predlog, kako bi se te vode najlaže odstranjevale.
Člen 6.
Motnje, povzročene z odtočnimi vodami, imajo v razvidu in za njih prijavo higienskim zavodom radi pregleda 'skrbe občna upravna oblastva prve stopnje po obstoječih zakonskih predpisih. Strokovni organi za to delo po tem členu so sreski sanitetni referenti, pri mestnih poglavarstvih pa mestni fizikat.
Člen 7.
Za odtočne vode iz točke 1. člena 1. opravljajo laboratorijske preglede, odvzemanje ogledkov in s tem zvezani terenski pregled pristojni higienski zavodi oziroma podrejene higienske ustanove.
Za odtočne vode iz točke 2. Člena 1. sta pristojna Osrednji higienski zavod v Beogradu za dunavsko, moravsko, vardarsko, drinsko in vrbasko banovino, higienski zavod v Ljubljani pa za dravsko banovino.
Strokovni organi člena 6. morajo po pristojnem občnem upravnem oblastvu prijaviti pristojni higienski ustanovi iz prednjega člena v osmih dneh vsak novo zgrajeni in v obrat dani objekt iz točke 2. člena 1.
Člen 8.
✓
Higienski zavodi morajo po svojih strokovnjakih ali njim podrejenih higienskih ustanovah opraviti laboratorijski pregled odtočnih voda, odvzemanje ogledkov in s tem zvezane terenske preglede, kadar koli jih obveste strokovni organi iz člena 6., da je kaj motenj iz člena 3.
Člen 9.
Po opravljenem terenskem in laboratorijskem pregledu se odpošlje izid z mnenjem in morebitnim predlogom za asanacijo ali prepoved uporabe odtočne vode pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki postopa dalje po obstoječih zakonskih predpisih in o svojih odločbah obvešča higienski zavod.
Clen 10.
0 tem, ali povzroča odtočna voda motnje, oddaja mnenje higienski zavod kot strokovni organ, ob sporu pa ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta.
Clen 11.
Potni stroški strokovnega osebja higienskih zavodov za odhod na teren radi pregleda odtočnih voda se poravnavajo iz rednih proračunskih kreditov, dovoljenih za potne stroške osebja teh zavodov; laboratorijski pregledi pa so brezplačni.
Če se s pregledom ugotovi, da so povzročile odtočne vode iz člena 1. motnje iz točk 1. do 3. člena 3. po nemarnosti ali zaradi kake opustitve podjetja ali da je podjetje s svojim obratovanjem povzročilo, da nastopajo okolnosti iz točk 1. do 3. člena 3., trpi podjetje stroške za odhod na teren in za laboratorijske preglede.
Določba prednjega odstavka velja ne glede na izid pregleda, če gre za odhcd po členu 5. tega pravilnika ali ga je zahteval lastnik podjetja.
Clen 12.
Če zvejo strokovni organi iz člena 6. in organi higienskega zavoda med terenskim pregledom industrijske tajnosti podjetja, so dolžni te varovati kot službeno tajnost; drugače so odgovorni po § 71. zakona o uradnikih.
Člen 13.
Osrednji higienski zavod v Beogradu in higienski zavod v Ljubljani pošljeta, ko stopi ta pravilnik v veljavo, pristojnim banskim upravam ustrezne obrazce radi prijave vseh objektov, na katere se nadzor po tem pravilniku nanaša.
Člen 14.
Kdor se pregreši zoper predpise tega pravilnika, se kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
Člen 15.
Ko stopi ta pravilnik v moč, preneha veljati pravilnik S. št. 453/37.*
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«.
V Beogradu dne 16. septembra 1940.; S. št. 22.482.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr, Srdan Budisavljevic s. r.
567.
Na podstavi členov 2., 43. in 51. uredbe o organi-saciji ministrstva za pošto, telegraf in telefon predpisujem tale
pravilnik
0 sprejemanju in strokovnem izobrazovanju uradniških pripravnikov poštno-telegrafsko-telefonske stroke.**
Člen 1.
Uradniški pripravniki poštno-telegrafsko-telefonske stroke se sprejemajo v službo samo na podstavi natečaja.
»Službeni list« št. 490/75 iz 1. 1937.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8-. septembra 1940., št. 206/LXX/606.
Natečaj razpišejo direkcije pošte, telegrafa in telefona po potrebi in ga objavijo v »Poštno-telegrafsko-telefonskem vestniku«, »Službemh novinah«, »Narodnih novinah«, v banovinskem uradnem listu in pri posameznih poštah.
Izredno in brez natečaja se sprejemajo samo pripravniki, katerim je pripravniška služba v poštno-tele-grafsko-telefonski stroki prenehala radi odsluženja rednega roka v kadru.
Člen 2.
Natečaj za sprejem uradniških pripravnikov mora obsegati:
1. število kandidatov-pripravnikov po šolski izobrazbi;
2. pogoje za sprejem v službo (občne pogoje po zakonu o uradnikih in posebne pogoje po uredbi o organizaciji ministrstva za pošto, telegraf in telefon);
3. pripombo, da se bodo morali izbrani kandidati pred imenovanjem dati pregledati po uradni zdravniški komisiji;
4. urad, pri katerem naj se vloži prošnja, in rok, do katerega se mora vložiti, in
5. rok za nastop službe.
Člen 3.
Zbrane in po kvalifikaciji urejene prošnje s potrebnimi listinami in popisom predloži starešina splošnega odseka seji direkcijskega sveta. Svet sestavi seznam kandidatov po prednostnem redu za imenovanje. Skupno mnenje sveta z morebitnimi ločenimi mnenji se vpiše v zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani in delovodja. Nato se predložijo prošnje z zapisnikom in seznamom direktorju v izbiro. Izbrani kandidati se pošljejo na pregled po uradni zdravniški komisiji. Če komisija ugotovi, da je zdravstveno stanje kandidatovo zadovoljivo, izda direktor odločbo, da se kandidat postavlja pri kaki pošti, telegrafu in telefonu III. do VI. reda, za kandidate s tehnično izobrazbo pa pri kaki telegrafsko-telefonski tehnični sekciji, poštno-telegrafsko-telefonski delavnici ali poštni avtogaraži. Če komisija ugotovi, da zdravstveno stanje posameznih kandidatov ni zadovoljivo, izbere direktor iz seznama potrebno število drugih kandidatov, ki se pošljejo komisiji na pregled.
Enako se postopa, kadar odloči o imenovanju minister.
Pri sprejemu v službo imajo ob enakih zakonskih pogojih prednost tisti, ki so že v poštno-telegrafsko-telefonski službi, odpravniki razrednih pošt, otroci poštno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev, poštarjev in poslovalcev, vojnih invalidov, vojne sirote in otroci oseb, odlikovanih s Karadordevo zvezdo z meči ali z zlato Obiličevo medaljo za hrabrost.
Odlok o imenovanju se mora izdati takoj po pregledu po uradni zdravniški komisiji. Novo postavljenim pripravnikom se priobči odlok takoj s pozivom, da morajo nastopiti službo v zakonitem roku.
Člen 4.
Radi strokovnega izobrazovanja uradniških pripravnikov poštno-telegrafsko-telefonske stroke se prirejajo strokovni tečaji.
V strokovnih tečajih se daje pripravnikom teoretični in praktični pouk za posle, ki se opravljajo v poštno-telegrafsko-telefonski stroki.
Člen 5.
Strokovni tečaji so višji in nižji: višji poštno-telegrafsko-telefonski tečaj pri ministrstvu in direkcijah pošte, telegrafa jn telefona v Zagrebu in Ljubljani, nižji poštno-telegrafsko-telefonski tečaji pa pri vseh direkcijah.
Višji tečaj pri ministrstvu obiskujejo pripravniki iz območja direkcij pošte, telegrafa in telefona v Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju in Cetinju, višji tečaj pri direkciji pošte, telegrafa in telefona v Zagrebu pripravniki iz območja direkcij v Zagrebu in Splitu, višji tečaj pri direkciji pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani pa pripravniki iz njenega območja, kolikor ne odredi minister drugače.
Nižje tečaje pri posameznih direkcijah obiskujejo pripravniki iz območja teh direkcij, kolikor ne odredi minister drugače.
V višje tečaje se pošiljajo uradniški pripravniki po odst. 2. in 3. § 45. zakona o uradnikih, v nižje tečaje pa uradniški pripravniki po odst. 1. § 45. zakona o uradnikih, izvzemši tiste, ki imajo izobrazbo za nižja uradniška tehnična zvanja.
Pripravniki s fakultetno izobrazbo in z izobrazbo srednje tehnične šole smejo biti poslani iz območja vseh direkcij v višji tečaj, ki je pri ministrstvu. Pripravniki arhitekti se v strokovne tečaje ne pošiljajo.
Po potrebi se razdelijo višji tečaji lahko tudi na več oddelkov, kolikor je pač slušateljev po členu 7. Ti oddelki imajo lahko isti učni program ali pa je eden za pripravnike z izobrazbo za tehnična zvanja, vsi drugi pa za vse ostale. Pripravniki z izobrazbo arhitektonskega in gradbenega odseka (§ 45., odst. 2., uradniškega za- • kona) ne spadajo v oddelek za tehnična zvanja.
Clen 6.
Preden vstopi pripravnik v tečaj, mora najmanj eno leto praktično delati pri kaki pošti, telegrafu in telefonu III. do VI. reda oziroma v kaki telegrafsko-tele-fonski tehnični sekciji, poštno-telegrafsko-telefonski delavnici ali poštni avtogaraži.
Med tem predhodnim praktičnim delom se morajo pripravniki enako vaditi v vseh službenih panogah tiste ustanove. Za to morajo skrbeti neposredni starešine, ki jih morajo postopoma uvajati v vse posle in voditi njih delo kot starešine in kot učitelji. Pri večjih ustanovah smejo prenesti starešine to dolžnost na druge višje uradnike.
Neposredni starešina vodi o delu in uspehu dela pripravnikov predpisano razvidnico, ki jo pošlje starešini strokovnega tečaja, ko se pošlje pripravnik v tečaj.
Natančnejše določbe o predhodnem praktičnem delu predpiše pomočnik ministra s posebnim navodilom.
Clen 7.
Strokovni tečaji se odpro z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon; in to višji tečaji vsako leto 1. septembra, kolikor ne odredi minister drugače, nižji tečaji pa po potrebi.
Višji tečaj traja deset mesecev, nižji tečaj pa pet mesecev.
Slušateljev mora biti v tečajih najmanj dvajset, največ pa petdeset. Če je tečaj razdeljen na več oddelkov, je v vsakem oddelku lahko do petdeset slušateljev.
Člen 8.
V višjem tečaju se predavajo tile predmeti:
1. notranja poštna služba;
2. mednarodna poštna služba s poštno zgodovino;
3. telegrafsko-telefonska in radijska služba;
4. računsko-blagajniška in ekonomska služba;
5. poštno-prometna služba z geografijo;
6. poštno-hranilna in čekovna služba;
7. zakonodaja in administracija;
8. telegrafska in telefonska manipulacija;
9. telegrafsko-telefonska tehnična služba;
10. vojaška poštno-telegrafsko-telefonska služba;
11. francoska konverzacija in korespondenca s strokovno terminologijo in
12. nemška konverzacija in korespondenca s strokovno terminologijo.
Člen 9.
V tehničnem oddelku višjega tečaja se predavajo tile predmeti:
1. osnove telegrafsko-telefonske tehnike;
2. telegrafske in telefonske naprave;
3. brezžične telegrafske, telefonske in radiooddajne naprave;
4. telegrafsko-telefonske proge;
5. telegrafsko-telefonska in radijska služba;
6. poštna, računsko-blagajniška in ekonomska služba;
7. zakonodaja in administracija;
8. telegrafska in telefonska manipulacija in
9. vojaška poštno-telegrafsko-telefonska služba.
Člen 10.
Če ni dovolj pripravnikov s tehnično izobrazbo, da bi se ustanovil poseben tehniški oddelek, se smejo poslati ti pripravniki v tečaj z ostalimi pripravniki. V takem primeru obiskujejo predavanja iz predmetov, naštetih v členu 8. pod točkami 1., 3., 4., 7., 8. in 10. Za predmete, naštete v členu 9. pod točkami 1., 2., 3. in 4., so za te slušatelje posebne ure.
Člen 11.
V nižjih tečajih se predavajo tile predmeti:
1. poštna in poštno-prometna služba z geografijo;
2. telegrafsko-telefonska in tehnična služba;
3. računsko-blagajniška in ekonomska služba;
4. poštno-hranilna in čekovna služba in vojaška poštna-telegrafsko-telefonska služba;
5. zakonodaja in administracija in
6. telegrafska in telefonska manipulacija.
Člen 12.
Učni program za naštete predmete v tečajih in oddelkih predpiše pomočnik ministra.
Clen 13.
Vsak tečaj ima starešino, učitelje in delovodjo, ki jih postavlja pomočnik ministra za pošto, telegraf in telefon izmed uradnikov ministrstva oziroma izmed uradnikov direkcije, pri kateri je tečaj.
Starešina tečaja je pri ministrstvu uradnik od III. skupine 2. stopnje, pri direkcijah pa od IV. skupine
1.	stopnje navzgor. Učitelji so v višjem tečaju uradniki po odst. 3. in 2. § 45. uradniškega zakona od VI. skupine navzgor, v nižjem tečaju pa uradniki po odst. 3. § 45. uradniškega zakona od VIII. in uradniki po odst. 2.
§ 45. uradniškega zakona od VI. skupine navzgor. Delovodja je uradnik po odst. 8. § 45. uradniškega zakona.
Učitelj za vojaško poštno-telegrafsko-telefonsko službo je lahko tudi vojaška oseba, učitelji za francosko in nemško konverzacijo pa so tudi lahko osebe izven poštno-telegrafsko-telefonske stroke.
Clen 14.
Starešini, učiteljem in delovodju gre honorar, ki ga določi pomočnik ministra.
Honorar se izplačuje mesečno iz določene proračunske partije po seznamu, ki ga napravi delovodja, overi pa starešina tečaja.
Clen 15.
Pred otvoritvijo tečaja pozovejo ministrstvo oziroma direkcije kandidate-uradniške pripravnike, ki bi radi obiskovali tečaj, naj se priglasijo s prošnjo. Ministrstvo oziroma direkcija izbere kandidate in jih premesti na sedež direkcije. Pri tem je treba upoštevati pokazani uspeh in vedenje v službi kakor tudi čas, ki ga je kandidat prebil v službi. Ce na sedežu direkcije ni tečaja, se pošljejo kandidati z njih privolitvijo brez pravice do dnevnice v kraj, kjer je tečaj.
O pripustitvi pripravnikov v tečaj odloči pomočnik ministra oziroma direktor pošte, telegrafa in telefona.
Odlok se priobči pripravnikom po neposrednem starešini, ki jih po prejeti naredbi pošlje v tečaj.
Slušatelji se morajo določenega dne in ob določeni uri prijaviti delovodji, ki o tem poroča starešini.
Starešina objavi vpričo vseh učiteljev in delovodje, da se začenja delo v tečaju.
Clen 16.
Slušatelji tečaja morajo redno obiskovati predavanja, redno opravljati vse dolžnosti, ki se jim v tečaju naložijo, in si prizadevati, da dosežejo čim boljši uspeh.
V tečaju ni predavanj ob tistih dneh, ko ne posluje urad, pri katerem je tečaj. Razen tega je slušateljem dovoljeno, da izostanejo ob dneh zakonito priznanih verskih praznikov.
Za trajanja tečaja, toda v prostih urah, se morajo odrediti slušatelji na praktično delo pri posameznih poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah za največ 3 ure na dan. Slušatelje razporedi po ustanovah starešina tečaja, ki tudi skrbi za uspešnost tega praktičnega dela.
Dokler traja tečaj, se slušatelji ne morejo koristiti z letnim odmorom.
Razmerje slušateljev do starešine, učiteljev in delovodje je razmerje podrejenih do nadrejenih.
Clen 17.
O poteku predavanj v tečaju se vodi dnevnik, v katerega vpisuje vsak učitelj svoje opazke.
Poleg ustnega predavanja smejo dajati učitelji tudi Pismene naloge, ki se morajo izdelati v urah ali pa doma. Razen tega je treba zlasti skrbeti za praktične Vaje v tečaju. Z odobritvijo starešine smejo učitelji voditi slušatelje v posamezne poštno-telegrafsko-telefon-ske ali sorodne ustanove, da bi se seznanili s posameznimi posli in se praktično vadili.
Clen 18.
Starešine, učitelji in delovodja morajo storiti vse. kar utegne prispevati k čim boljšemu spiošnemu uspehu tečaja.
Clen 19.
Starešina tečaja mora stalno nadzirati delo učiteljev, delovodje in slušateljev in kar se da pogosto prisostvovati predavanjem; ukreniti mora vse, česar je treba za uspeh in pospeševanje pouka.
Glede ocenjanja po zakonu o uradnikih ima starešina tečaja položaj starešine urada, le da predlaga oceno po zaslišanju učiteljskega zbora. Glede kaznovanja zaradi neredno, ti ima položaj neposrednega starešine.
oper izrečeno kazen, če je ukor ali denarna kazen, se sme slušatelj tečaja pri ministrstvu pritožiti na ministra, slušatelj tečaja pri direkciji pa na direktorja. Ce je starešina tečaja pri direkciji direktor sam, je treba vložiti pritožbo na ministra.
Starešina tečaja dovoli lahko slušateljem bolezenski dopust do 30 dni, odsotnost po privatnem poslu pa do 10 dni.
Clen 20.
Delovodja mora voditi vso administracijo tečaja po navodilu starešine, pripravljati gradivo za seje učiteljskega sveta, pisati zapisnik na sejah, skrbeti za vse materialne potrebe tečaja in nadzirati služabništvo. Dolžen je vsak dan obhoditi tečaj, pregledati zapisane opazke in izostanke slušateljev, z njimi ustno obravnavati vzroke izostanka in izostanke opravičevati. O neopravičenih izostankih kakor tudi o vsem drugem poroča starešini, ki izda potrebne naredbe.
Slušatelj, ki izostane iz katerega koli vzroka od predavanja in praktičnega dela 60 delavnikov v višjem tečaju ali 30 delavnikov v nižjem tečaju, se lahko izključi iz tečaja in pošlje na redno dolžnost, o čemer odloči pomočnik ministra oziroma direktor na predlog učiteljskega zbora. Za takega slušatelja velja, da ni tečaja obiskoval.
Clen 21.
Predavanja se morajo vršiti v tečaju po učnem programu. Ce ni tiskanih učbenikov, morajo pripraviti učitelji iz svojih predmetov pole, ki jih ministrstvo oziroma direkcija pomnoži in ki ostanejo po končanem tečaju last slušatelja.
Clen 22.
Ce je starešina tečaja za malo časa odsoten, ga na-domestuje po činu najvišji učitelj. Odsotnega učitelja in delovodjo nadomestuje učitelj, ki ga določi starešina. Za posamezne ure, za katere ni bilo namestnika, se odtegne učitelju sorazmerni del honorarja.
Namesto starešine, učitelja ali delovodje, ki je zdržema odsoten več ko šest tednov v višjem tečaju ali več ko tri tedne v nižjem tečaju, se mora odrediti drug starešina, učitelj ali delovodja.
Ce učitelj, ki nima odsotstva od redne dolžnosti, več ko petnajst dni ne predava, se mora razrešiti dolžnosti učitelja.
Clen 23.
Starešina, učitelji in delovodja tečaja so učiteljski zbor.
Učiteljski zbor obravnava vsa splošna vprašanja glede pouka, Čim boljšega uspeha v tečaju, discipline, izostankov, zdravstvenega stanja, letnega ocenjevanja, delovnega časa, urnika, izpitnega reda, razvrstilnice po činu itd. 0 urniku, izpitnem redu in razvrstilnici po činu odloča svet dokončno; glede tistih vprašanj, o katerih ne more sam dokončno odločiti, pa predloži pomočniku ministra po starešini poročila in predloge.
Učiteljski zbor se mora sniti vsaj enkrat na mesec kakor tudi pred začetkom in na koncu tečaja ter po končanem tečaju. V seji pred začetkom tečaja se mora določiti urnik, v seji na koncu tečaja izpitni red, v seji po končanem tečaju pa se mora sestaviti razvrstilnica po činu.
Učiteljski zbor sklicuje na seje starešina tečaja in mu vnaprej priobči dnevni red. Na sejah predseduje starešina; seja je sklepčna, če sta prisotni poleg predsednika in delovodje vsaj še dve tretjini učiteljev. Pri sklepanju odloča večina glasov navzočih članov sveta; če so pa glasovi enako razdeljeni, odloči predsednikov glas.
Clen 24.
Višji tečaj se deli na dve polletji. Vsako polletje traja po pet mesecev. Učitelji morajo na koncu prvega polletja vpisati vsem slušateljem ocene v dnevnik. Po seji učiteljskega zbora priobči delovodja slušateljem ocene vpričo starešine.
Ocene so: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (2).
Za slušatelja, ki dobi na koncu prvega polletja tri slabe ocene, predlaga starešina tečaja odpustitev iz službe.
Clen 25.
Snov, predpisana za višji tečaj, se mora predelati v devetih mesecih, za nižji tečaj predpisana snov pa v štirih mesecih. Prva polovica desetega oziroma petega meseca se mora nameniti ponavljanju, vajam in pripravljanju za tečajne izpite, ki so v drugi polovici tega meseca.
Clen 26.	,
Izpitna komisija za tečaj pri ministrstvu so predmetni učitelj za vsak predmet, en član učiteljskega zbora in starešina tečaja. Starešina je predsednik komisije.
Pri višjih tečajih, ki so pri direkcijah, spada v izpitno komisijo poleg predmetnega učitelja in enega člana učiteljskega zbora tudi še odposlanec, ki ga odredi pomočnik ministra izmed višjih uradnikov ministrstva. Odposlanec ministrstva je predsednik izpitne komisije. To velja tudi za nižje tečaje, če spozna pomočnik ministra za potrebno, da odredi odposlanca. Ce odposlanca ne odredi, predseduje izpitni komisiji starešina tečaja.
Vprašanja zastavlja predmetni učitelj pismeno na listkih, ki jih slušatelji vlečejo. Na vsakem listku morajo biti najmanj tri vprašanja. Razen tega imajo tudi navzoči člani pravico, ustno zastavljati vprašanja.
Iz telegrafske in telefonske manipulacije se izprašujejo slušatelji praktično na aparatih, ki se v ta namen postavijo.
Clen 27.
O uspehu pri tečajnem izpitu odloči komisija z večino glasov; o tem se spiše zapisnik, ki se vloži v dnevnik.
Ocene so: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (2).
Velja, da je tečaj uspešno dovršil tisti slušatelj, ki dobi iz vseh predmetov vsaj dobro oceno.
Za slušatelja, ki dobi slabo oceno iz treh predmetov, predlaga predsednik komisije odpustitev iz službe.
Iz predmetov, iz katerih slušatelj izpita ni napravil, ga ponovi lahko na prošnjo čez najmanj tri mesece po končanem tečaju. Za postopek pri ponovnem izpitu veljajo iste določile kot za izpit na koncu tečaja. Komisijo za ponovni izpit odredi pomočnik ministra. Slušatelj, ki
pri ponovnem izpitu ne dobi vsaj dobro oceno, se odpusti iz službe.
Slušatelj, ki je opravičeno zadržan, da bi ob določenem času opravljal tečajni izpit, ga opravi brž ko preneha zadržek.
Uspeh tečajnega izpita se vpiše v uslužbenski list slušatelja.
Clen 28.
Razvrstilnica po činu slušateljev tečaja se določa po seštevku ocen, dobljenih pri tečajnem izpitu iz posameznih predmetov. Ce je seštevek ocen pri dveh ali več slušateljih enak, odloči o njunem Činu učiteljski zbor.
Razvrstilnica po činu se objavi v Poštno-telegrafsko-telefonskem vestniku.
Clen 29.
O pohajanju tečaja in o končnem uspehu iz posameznih predmetov pri tečajnem izpitu se izda vsakemu slušatelju izpričevalo s podpisom članov učiteljskega zbora. Obrazec za izpričevalo določi ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.
Clen 30.
Po končanem tečaju se slušatelji pošljejo oziroma razporedijo po posameznih ustanovah poštno-telegrafsko-telefonske stroke po veljavnih splošnih predpisih.
Slušatelji, ki so po činu najboljši (prvih pet), se morajo razporediti v tiste ustanove, ki jih sami izberejo, če bi tega ne zabranjevali važni službeni oziri.
Clen 31.
Pripravniku, ki ni obiskoval in ni uspešno dovršil strokovnega tečaja, se ne dovoli opravljanje državnega strokovnega izpita, razen če v poslednjih dveh letih takega tečaja ni bilo. To ne velja za pripravnike-arhi-tekte.
Clen 32.
Višji poštno-telegrafsko-telefonski tečaj pri ministrstvu pohajajo tudi častniki, ki jih odredi ministrstvo za vojsko in mornarico.
Za častnike ne veljajo določbe členov 6. in 30. Prav tako zanje ne veljajo določbe tretjega odstavka člena 7. o najvišjem številu slušateljev in tudi ne določbe tretjega odstavka Člena 24. in četrtega in petega odstavka člena 27., kolikor se nanašajo na odpustitev iz službe. Za kaznovanje, odsotstvovanje in letno ocenjevanje častnikov veljajo vojaški predpisi. 0 njih uspehu in vedenju v tečaju poroča starešina tečaja ministrstvu za vojsko in mornarico.
Clen 33.
Za strokovno izobrazovanje naraščaja za tehnična zvanja po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih veljajo določbe posebnega pravilnika.
Clen 34.
Pripravnikom, ki so na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, že v službi, se šteje Čas, ki so ga prebili na delu pri pošti, telegrafu in telefonu I. in II. reda, v rok za enoletno praktično delo po členu 6. tega pravilnika.
Clen 35.
Izjemno od predpisov člena 13. so dve leti po tem. ko stopi ta pravilnik v veljavo, učitelji v višjem tečaju
lahko tudi uradniki VII. skupine po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih.
Clen 36.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Z dnem, ko stopi ta pravilnik v veljavo, preneha veljati pravilnik o sprejemanju in strokovnem izobraža-nju z dne 4. septembra 1928., št. 38.181.*
V Beogradu dne 22. avgusta 1940.; št. 3016.
Minister za pošto, telegraf in telefon dr- J. Torbar s. r.
S tem pravilnikom se je izrekla soglasno glavna kontrola pod št. 117.501 z dne 3. septembra 1940.
568.
Maksimiranje cen špirita.**
Minister za finance je z odlokom št. 61.200/111 z dne
8.	oktobra 1940. na podstavi petega odstavka pripombe 10. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini v besedilu § 4. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini št. 31.680/111 z dne 18. aprila 1932. odločil, da se začenši s 15. oktobrom 1940. do nadaljnje odredbe določajo uradne prodajne cene špirita po njegovi vrsti in namenu takole:
1. za denaturirani dehidrirani špirit, namenjen za mešanje z bencinom, franko tovarna špirita oz. dehi-drirna postaja za 1 kg din 10'—, vštevši skupni davek;
2. za rafinirani špirit za izdelovanje smodnika franko kupčeva postaja za 1 kg din 11'60, vštevši skupni davek;
3. za rafinirani špirit za pitje franko kupčeva postaja za 1 hi" din 16'80, ne vštevši skupni davek;
4. za gorilni špirit 90 %> franko kupčeva postaja za 1 hl° din 10'50, ne vštevši skupni davek;
5. za gorilni špirit 95/96% franko kupčeva postaja za 1 lil" din 12'50, ne vštevši skupni davek;
6. za surovi špirit za izdelovanje kisa franko kupčeva postaja za 1 hl° din 10'—, ne vštevši skupni davek;
7. za rafinirani špirit za izdelovanje kisa franko kupčeva postaja za 1 hl“ din 11—, ne vštevši skupni davek;
8. za surovi špirit za industrijske namene franko kupčeva postaja za 1 hl° din 11'—, ne vštevši skupni davek;
9. za rafinirani špirit za industrijske namene franko kupčeva postaja za 1 hl° din 13'—, ne vštevši skupni davek;
10. za špirit za ojačitev vina za izvoz franko postaja tovarne špirita za 1 hl“ din 10'—, ne vštevši skupni davek;
11. za rafinirani špirit za izdelovanje izvoznih predmetov franko kupčeva postaja za 1 hi" din 9'—, ne vštevši ®kupni davek;
12. za rafinirani špirit za zasebna trošarinska skladišča radi obdačbe franko tovarna špirita za 1 hl° din 20'80.
* »Uradni list« št. 317/91 iz 1. 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
IS.	oktobra 1940., št. 240.
Od uradne prodajne cene denaturiranega dehidriranega špirita, namenjenega za mešanje z bencinom, se mora kot doslej uporabljati 1'50 za 1 kg zgolj v korist kmetijskih tovarn špirita za zvišanje njih že obstoječega preferenciala.
Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance dne 16. oktobra 1940.; št. 64.200/TII.
569.
Konvencija o prisilnem ali obveznem delu.*
Ratifikacija' Švice.
Generalni tajnik Društva narodov je z okrožnico C. L. 73. 1940. V. z dne 12. junija 1940. obvestil ministrstvo za zunanje posle, da mu je Švicarski zvezni svet dostavil formalno ratifikacijo konvencije o prisilnem ali obveznem delu, usvojene po mednarodni konferenci dela dne 28. junija 1930. na njenem štirinajstem zasedanju. Ta ratifikacija je bila registrirana pri tajništvu dne
23.	maja 1940.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo v Ženevi dne 4. marca 1933.; objavljena je v »Službenih novinah« št. 297/CXl z dne 22. decembra 1932.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dno 25. junija 1940.; Pov. št. 16.375/XIII.
■ —
570.
Konvencija
o pravicah združevanja in koaliranja poljedelskih delavcev.f Ratifikacija Švice.
Generalni tajnik Društva narodov je z okrožnico ,C. L. 72. 1940. V. z dne 12. junija 1940. obvestil ministrstvo za zunanje posle, da mu je Švicarski zvezni svet dostavil formalno ratifikacijo konvencije o pravicah združevanja in koaliranja poljedelskih delavcev, usvojene po mednarodni konferenci dela dne 12. novembra 1921. na njenem tretjem zasedanju. Ta ratifikacija je bila registrirana pri tajništvu dne 23. maja 1940.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo v Ženevi dne 30. septembra 1929.; objavljena je v »Službenih novinah« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 25. junija 1940.; Pov. št. 16.376/XIII.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. junija 1940., št. 145/L/424.
** »Službeni list« št. 398/62 iz 1. 1933. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	junija 1940., št. 145/L/425.
Banove uredbe.
571.
Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z due 5. oktobra 1940., I. št. 9247/1, je bil Klemenčič Jakob (Rado), upravnopisarniški uradnik VIII. skupine pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe k predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 7. oktobra 1940., 1. št. 8531/1, je bila postavljena Lavrič Marija, arhivska uradnica X. položajne skupine pri Higienskem zavodu v Ljubljani, za arhivsko uradnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. oktobra 1940., I. št. 8577/6, je bil S e i -beri Josip, podnadzornik policijskih agentov I. razreda VIII. skupine pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe k predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. oktobra 1940., I. št. 7196/10, je bila Vidmar Ivanka, upravno-pisarniška uradnica IX. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, premeščena po potrebi službe k upravi policije y Ljubljani.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske ba-' novine z dne 14. septembra 1940., I. št. 8007/1, je bil Florjančič Ivan, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik III. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika
II.	razreda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. septembra 1940., I. št. 8442/1, je bil Kek Alojzij, policijski stražnik II. razreda-zvanič-nik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika I. razreda-zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. septembra 1940., I. št. 8927/1, je postavljen Kratner Jože za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovino z dne 18. septembra 1940., I. št. 8390/1, je bil Megla Matija, policijski stražnik III. razreda-zvanič-nik III. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika
II.	razreda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. septembra 1940.', I. št. 8769/1, je bil Mlakar Jakob, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika I. razreda-zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. oktobra 1940., I. št. 7081/2, je bil na osnovi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Mušica Matija, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik 1. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. oktobra 1940., I. št. 8938/1, je bila postavljena Orozel Rozalija, dnevničarka-zva-ničnica pri državni bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju, za državno zvaničnico III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine	z	dne 24. septembra	1940.,	I.	št.	7879/1,	je	bil
Pilih	Jakob, državni	dnevničar-zvaničnik pri	od-
delku kontrole mer v Celju, postavljen za zvanič-nika-žigosača III. skupine na dosedanjem službenem ' mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine	z	dne	30. septembra	1940.,	I.	št.	9097/1,	je	bil
Rener Alojzij, policijski stražnik-pripravn:k-zva-ničnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe k predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine	z	dne	28. septembra	1940.,	I.	št.	8567/1,	je	bil
Rupnik Franc, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Kranju, postavljen za policijskega stražnika I. razreda-zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. septembra 1940., I. št. 8776/1, je bil Sekirnik Jožef, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika I. razreda-zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. septembra 1940., I. št. 3967/1, je postavljen Zupančič J. Ivan za policijskega stražnika pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. septembra 1940., I. št. 7295/2—40, je bil imenovan dr. Breznik Vladimir, zdravnik zdravstvene občine Ptuj-okolica-levi breg in banovinski uradniški pripravnik, na dosedanjem službenem mestu za uradnika VIII. položajne skupine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano vine z dne 11. septembra 1940., I. št. 8234/1, je po stavljen inž. Eiselt,Erik, banovinski kmetijsk’ višji pristav VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, za banovinskega višjega pristava VL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 85. kosu XI. letnika z dne 23. oktobra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
v.	No. 6258/20.	3051-3-1
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji *a napravo in dobavo 200 parov — vež ali manj — delovnih ževljev za državne cestarje, ki se bo vršila dne 8. novembra 1940. ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, odseka za državne ceste in mostove, Gajeva ulica št. 5, soba 19, pritličje.
Kavcijo v višini 10% skupne ponudbene vsote za jugoslovanske državljane je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-mesto.
Proračun in pogoji so interesentom tla vpogled med uradnimi urami v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5, pritličje. Tam se morejo tudi dobiti vsi ponudbeni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Zapečatene p( nudbe, kolkovane z državnim kolkom po tarifni postavki 25. taksnega zakona, predpisane dokumente in vzorec je izročiti licitacijski komisiji Ha dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne. Predložiti jih je v obliki enotne cene za par čevljev in navesti število Parov, ki jih namerava ponudnik izvršiti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 19. oktobra 1940.
*
‘V-Št. 379/16—1940.	3016	3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad-Jjo klinične predavalnice medicinske •Akultete univerze kralja Aleksandra I., *a prevzem in izvršitev težaških, zidarjih in železobetonskih del R javno pismeno ponudbeno licitacijo ®a dan 4. novembra 1940. ob 11. uri dop. ?, sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi
13 navedenega oddelka.
Ponudbe je predložiti tako, da vpišejo Ponudniki v uradni izvod ponudbenega Proračuna ponudbene enotne cene s Štefkami in besedami ter ponudbene zne-za posamezne postavke ter seštevke 20 vsa dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz [Oglasa o licitaciji na razglasni deski ’ehničnega oddelka.
Rralj. banska uprava dravske banovine.
,V Ljubljani dne 15. oktobra 1940-
V. št. 186/39.	3008	3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgrad-njo železobetonskega mostu čez Savo pri Krškem brez dobave betonskega jekla in njegovega dovoza do postaje Videm-Krško
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. novembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 42 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehn. odd. kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, na ta način, da se v ta obrazec vnesejo ponudene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne J5. oktobra 1940.
•j*
K V št. 83/91.	2940-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dovrši-tev gradbenih del pri stalni zatvornici na Ljubljanici v km 26-380
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v prostorih tehnične sekcije za regulacijo .Ljubljanice v Ljubljani, Prule št. 8. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 1,112.875-15.
Kavcijo din 112.000 (tuji državljani din 224.000—) je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana, najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Za pripust k licitaciji je do 11. ure predložiti sledeče dokumente: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tek. četrtletje, odo-brenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravne oblasti o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 10. oktobra 1940.
*
K V št. 315/15.	2974-3-3
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih ter tesarskih, krov-
skih in kleparskih del pri gradnji poslopja državne tekstilne šole v Kranju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana od 11. oktobra 1940. V 'št. 315/15 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne
6.	marca 1910. ter njegovih sprememb oz. dopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, oz. je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu stroškov za vsako vrsto del pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kol-kovati po tar. post. 260. taksnega zakona z državnimi kolki.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. in banov, kolkom, vsaka priloga z drž. kolkom za din 4-— in banov, kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponud-r iki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo >Ponudba za prevzem gradbenih del pri gradnji poslopja diž. tekstilne šole v Kranju od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbo znaša:
1. do ponudbenega zneska din din 20‘000—........................... 50—,
2. nad din 20.000-— do din 100.000—  100—,
3. nad din 100.000'— do din 500.000-—	........	200-—,
4. nad din 500.000— do din
1,000.000--	 j	300—.
Poleg tega mora biti vsaka ponudba še kolkovana z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 10% od ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake do zneska 1,000.000'—, za
presežek tega zneska pa 5% zaokroženo navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva c. 13, v vrednostnih papirjih oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. praviln ".a za izvrševanje določil iz oddelka >B. Pogodbe in dobave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico; to položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo
III.	četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in ne čez tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi
(trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. oktobra 1940.
*
K V št. 264/18-1940.	2941 3-3
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo drobnih kock in robnikov za tlakovanje drž. ceste gt. 2 od km 546'797, 40-549'143,82 (Žabja vas—Novo mesto— kolodvor), ki bo
dno 7. novembra 1940. ob 11. uri dop.
v pisarni tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani — pri odseku za državne ceste in mostove, Ghjeva 5, priti., soba št. 19.
Proračunska vsota znaša dinarjev 2,141.762'50.
Kavcija v znesku din 158.000'— za jugoslovanske državljane se polaga najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-mesto v Ljubljani.
Proračun, načrt in pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 19 odseka za državne ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva 5. Tam se morejo tudi dobiti vsi ponudbeni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Zapečatene ponudbe, kolkovane z državnim kolkom 500 din, predpisane dokumente in vzorce je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med
10.	in 11. uro dopoldne.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. oktobra 1940.-
V-Št. 117/130-1940.	2983	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za vgraditev cevi in armature za vodovod v Predosljah in Suhi
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. novembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova cesta 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 204.306'—.
Kavcijo v znesku din 21.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije, najkasneje do
10.	ure dopoldne.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripustitev k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravne oblasti o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. oktobra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 35/40—2.	3048
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Podmenik Franc, roj. 5. XI. 1895. na Marnem, pristojen v občino Hrastnik-Dol, je bil spomladi leta 1915. pozvan v 87. peš. polk, ter služil v 5. ali 6. četi. Še isto leto je pisal domov staršem, da odide s svojim polkom v Galicijo na rusko bojišče. Od tedaj ni bilo več glasu o njem.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., o. d. z., se uvaja na prošnjo občine Hrastnik-Dol postopek za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, Prelogu Mihaelu, sodnemu oficialu v pokoju Celje, Glavni trg.
Imenovani Podmenik Franc se poziva, da se zHasi pri podpisanem sodišču ali drugrče da kako vest o sebi.
Po 1. XII. 1941. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. oktobra 1940.
Og 29/40-2.	.	3019
Amortizacija.
Na prošnjo Tee Čater, trg. z lesom Sp. Hudinja 46, p. Celje, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil) ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev, počenši 10. X. 1940. svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Priznanica (reverz) št. 6312 z dne 27. septembra 1939., izdana od depozitne blagajne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu na ime Tea Cater, trgovina z lesom, Sp. Hudinja 46 pri Celju, glaseča se na din 5000'—.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 15. oktobra 1940.
S 73/40—1.	3025
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 10. septembra 1940. I. R 100/40-1 je bil Žagar Jožef, posestnik v Imenem št. 2, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Bršee Jožef, pos. v Imenski gorci.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. L, dne 13. oktobra 1940.
S 34/40-2.	3047
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljub* ljani z dne 31. avgusta 1940., opr. šilil R 136/40—4, je bil Sekardi Ivan, bivši tovarniški delavec iz Jesenic, Savsko Nabrežje št. 18, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bila postavljena Sekardi Ivana, Jesenice, Savsko nabrežje št. 18.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. h
dne 16. oktobra 1940.
* «
Nzk Tešanovci.	304»
Oklic.
V postopku za napravo nove zemlji' ške knjige za k. o. Tešanovci bodo ra*" grnjene posestne pole pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 v času od 25. okt®* bra do 25. novembra 1940. na obči vpO-
gled- M
O morebitnih ugovorih, ki jih treD8
prijaviti v navedenem roku ustno pismeno, se bo razpravljalo dne 25. novembra 1940. ob 8. uri na mestu samem v kraju Tešanovci.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. VI., dne 21. oktobra 1940.
•J*
I 404/40-12.	3029
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1940 o poi* desetih bo pr.i podpisanem sodišču ' sobi št. 11 dražba nepremičnin (hiš8’ gospodarsko poslopje in zemljiške P0f' cele) zemljiška knjiga k o. Rigonf, vi. št. 8, zemljiška knjiga k. o. Veli** Obrež vi. št. 268.
Cenilna vrednost: din 111.225—.
Vrednost pritekline: din 2.590-50, ki Pa je že všteta v gornji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 74.150'—.
Varščina: din 11.122'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 24. septembra 1940.
H*
1 296/40-12.	-	2868
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1940. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrovnik vi. št. 119 Pod B 22 1IS pare. št. 134 b — vrt v vasi >n vi. št. 224 pod B 33 pare. št. 1189 — njiva Bologiši.
Cenilna vrednost: din 1.000-—.
Najmanjši ponudek: din 667'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava
dne 30. septembra 1940.
H5
I 722/40—14.	2912
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1940. ob o s -
i h bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Skaručna vi. št. 22.
Cenilna vrednost: din 37.837-—.
Najmanjši ponudek: din 25.227'—.
Varščina: din 3.784—.
t Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, > priglasiti sodišču najpozneje pri draž-pnem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati |lede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega SodiSča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 1. oktobra 1940.
1 655/40—13.	3026
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1940. ob d e -^ e t i h bo pri podpisanem sodišču v ?°M št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Olševek vi. št. 3, 4 in 65 skupaj.
Cenilna vrednost: din 251.194—.
Vrednost priteklin: din 12.400'—.
Najmanjši ponudek: din 167.463'—.
^arščina: din 25.120-—.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
-Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 14. oktobra 1940.
I 952/40-6.	2786
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: 1. k. o. Velka Goba vi. št. 97 in 2. k. o. Vodice vi. št. 404.
Cenilna vrednost: ad i. din 42.363-—, ad 2. din 1:203—.
Najmanjši ponudek: ad 1. 28.242— din, ad 2. din 802-—.
Varščina: ad 1. din 4.237—, ad 2. din 121—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 25. septembra 1940.
I 1004/39-17.	2964
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k. o. Martjanci % vi. št. 92, 188, H vi. št. 196; k. o. Andrejci Vk
vi.	št. 287 in k. o. Mačkovci % vi. št. 112, hiše'št. 29 z gospodarskim poslopjem, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: din 34.753-—.
Vrednost priteklin: din 1.550-—.
Najmanjši ponudek: din 23.168'39.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer- bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd TV.,
dne 18. septembra 1940.
I 722/39—10.	3020
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin vi. št. 48, 49 in 105 kat. obč. Legen.
Cenilna vrednost: din 373.181'—.
Vrednost priteklin; din 22.200—.
Najmanjši ponudek: din 263.588'—.
Varščina: din 39.239'—.
Pravicef, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II.,
dne 18. oktobra 1940.
•g.
I 52/40-23.	2944
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 47 in 229 k. o. Radohova vas.
Cenilna vrednost: din 85.070-—.
Najmanjši ponudek: din 56.714'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 2. oktobra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1299.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 17. oktobra 1940. Besedilo: Hacker in drug, družba z
o.	z.
Obratni predmet: Izdelava, prodaja in nakup galanterijskega blaga vsake vrste.
Po sklepu družbenikov z dne 28. septembra 1940., posl. št. 117/40, se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme:
Hacker in drug, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator je dosedanji poslovodja dr. Cazafura Krištof, industrialec v Mariboru, Kralja Petra trg št. 4.
Likvidator zastopa likvidacijsko firmo in podpisuje zanjo tako, da pristavi k natisnjenemu ali napisanemu imenu tvrdke svoje ime.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 17. oktobra 1940.
Rg C III 13/12.
1300.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 17. oktobra 1940.
Besedilp: Narodna banka kraljevino Jugoslavije, filijala v Mariboru.
Vpiše se Hudnik Albin, višji uradnik, ki je upravičen sopodpisovati firmo podružnice tako, da podpisuje kolektivno z upravnikom podružnice Žakom Dra-gutinom, a v njegovi odsotnosti s po-
močnikom upravnika podružnic^ Ryba-rem Milošem.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 17. oktobra 1940.
B II 29/19.
*
1301.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 17. oktobra 1940. Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica v Mariboru.
Izbriše se prokura, podeljena Kopoldu Dragutinu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 17. oktobra 1940.
Rg B I 27/42.
1302.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 17. oktobra 1940. Besedilo: »Zora« tvornica konfekcije, družba z omejeno zavezo.
Vpiše so kot poslovodja Schreiber Ludvik, tovarniški ravnatelj v Mariboru, Ruška c. 45, ki bo podpisoval tvrdko tako, da bo pod besedilo tvrdke postavil svoj podpis kolektivno z enim od dosedanjih poslovodij.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 17. oktobra 1940.
Rg C I 76/48.
*
1303. Uradni izbrisi:
Uradno se je izbrisala dne 17. oktobra 1940. tvrdka Klančnik, družba z omejeno zavezo v Mariboru, ker že več let ne posluje več. (Rg C II 31/19.)
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 17. X. 1940.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1304.
Sedež: Filovci.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: Lončarska zadruga v Filovcih, tegistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na redni skupščini dne 23. avgusta 1940. in prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah od 11. septembra 1937.
Naziv: Lončarska zadruga v Filovcih, zadruga s omejenim jamstvom.
Osnovana je za nedoločen čas.
Namen: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da
1. skrbi za povzdigo umnega lončarstva tvojih članov,
2. skrbi za umno izdelovanje lončarskih izdelkov svojih članov,
3. nabavlja svojim članom pri izvrševanju lončarske obrti potrebne surovine,
4. vnovčuje lončarske izdelke svojih članov oziroma posreduje pri prodaji takih izdelkov
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 4—7 članov. Člani upravnega odbora so:
1. Lovrenčec Franc, pos. v Filovcih,
2. Nemec Stefnn, pos. v Filovcih št. 109,
3. Baligač Jožef, pos. v Filovcih št. 146,
4. Ivanič Josip, pos. v Filovcih.
Podpisovanje: Firmo zadruge podpisujeta po 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec.
Deleži: Poslovni delež znaša din 50'— in se mora vplačati takoj ob pristopu ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Jamstvo: Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge s svojimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila: Zadruga objavlja svoje priob-čitve na razglasni deski v 6voji poslovalnici, po potreba še na drug način. Vabila na skupščine pa se morajo razglasiti še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora Felbar Jožef, Rožman Martin, Ošlaj Štefan, Bukovec Franc in Ferencek Franc. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 19. septembra 1940.
Zadr. II 77/18.
1305.	*
Sedež: Gornja Lendava.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: Gornjelendavska posojilnica v Gornji Lendavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se izstopivša člana upravnega odbora Fartek Janez in Maršik Alojz.
Vpišeta se novoizvoljena člana upravnega odbora: Lužnik Franc, šolski upravitelj v Vidoncih in Šeruga Mihael, posestnik v Radovcih 61.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 19. septembra 1940.
Zadr. II 14/16.
1306.	*
Sedež: Ivanjkovci.
Dan vpisa: 20. septembra 1940.
Besedilo: Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 19. maja 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Spremenjeno besedilo: Vinarska zadruga »Jeruzalemčan«, zadruga z omejenim jamstvom v Ivanjkovcih.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. posreduje ali na lasten račun za zadružnike vrši kolikor mogoče ugodno prodajo vina in raznih postranskih pridelkov na debelo in drobno,
2. vrši pouk o vinoreji, kletarstvu in sadjarstvu,
3. sprejema in prodaja sadje od zadružnikov,
4. prireja razstave, sejme, licitacije itd. za vino, sadje in sadne pridelke, sploh pospešuje vsako mogočo prodajo vina.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 500'— din in se vplača ob pristopu, ali v petih letnih obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi z osebnim vabilom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov tako,
da izstopita po prvem in drugem poslovnem letu po dva odbornika, po tretjem pa preostali odbornik.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar v to pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, ali p° en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. septembra 1940.
Zadr. III 37/12. — Zadr. II 42/12.
1307.	*
Sedež: Komenda.
Dan vpisa: 25. septembra 1940.
Besedilo: Stavbna zadruga »Komendski dom« v Komendi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. aprila 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej:	Stavbna	zadruga
»Komendski dom« v Komendi, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da *e pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali P° en član upravnega odbora in en v to P0" oblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati go-spodarske koristi svojih članov s tem. da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ah jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100— i® se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi p®* slovnimi deleži in še z njihovim em kratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnic1* Vabila na skupščine mora poleg teg* objavljati v listu »Narodni gospodar< * Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani) odd. III.,
dne 21. septembra 1940.
Zadr. IV 31/3.
1308.	*
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 24. septembra 1940.	.
Besedilo: Zveza živinorejskih selekcij**'* zadrug za pinegavsko govedo, registrov** zadruga z omejeno zavezo v Kranju.
Na občnem zboru dne 25. avgusta so bila sprejeta nova pravila v smislu z**10®., o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept®1® bra 1937.
Besedilo odslej: Zveza živinorejskih z®1®* cijskih zadrug za gorenjsko rdeže-eik** govedo, zadruga z omejenim jamstvom. .
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružni*
»e voli za dobo treh let. Vsako leto iz-*l°pi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo ee podpisuje tako. da se pod Njeno firmo svojeročno podpišeta po dva 6ana upravnega odbora ali po en član ''Pravnega odbora in en v to pooblaščeni Nameščenec, zadruge.
^amen Zveze je, pospeševati gospodarje koristi včlanjenih živinorejskih organ i-jfiij s tem, da jih podpira v njihovem pričevanju za povzdigo umne živinoreje. Pri Jem je rejski cilj ta, da se vzreja srednje ježko govedo za mlečnost, delovno uporabo ln mesnost, katera odgovarja naravnim go-•Podarskim prilikam rejskega okoliša. Na-jjen Zveze je tudi ščititi interese svojih "anic, kakor tudi interese živinoreje sploh.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 200'— in 6e flora vplačati ob pristopu ali v obrokih, ki iih določi upravni odbor, vendar najkasneje v 1 letu. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi ^slavnimi deleži in še z njihovim trikrat-Nitn zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razjasni deski v svoji poslovalnici. Vabila Ja skupščine mora poleg tega objavljati v 'iatu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Po Potrebi se vrši tudi objava z okrožnicami ali Pa kak drug način.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljaui. odd. III,. dne 21. septembra 1940.
Zadr. IV 30/10.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. septembra 1940. Besedilo: Keramična zadruga, regi-Nfovana zadruga z omejeno zavezo.
Bo sklepu občnega zbora z dne 24. ?vgU8ta 1940. se je zadruga razdružila ‘a prešla v likvidacijo.
^ Likvidator Marija Šaunik, uradnica keramične zadruge.
Likvidacijska firma: kakor doslej s Pristavkom: »v likvidaciji«.
Bodpis firme: Zadrugo v likvidaciji Opisuje likvidator Marija Šaunik. krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1940.
Zadr. VIII 64/21.
110.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. septembra 1940.
. Besedilo:	Oblačilnica za Slovenijo,
:^istrovana zadruga z omejeno zavezo Ljubljani.
. Bo sklepu občnega zbora z dne 30. JJrila 1940. se je zadruga razdružila Prešla v likvidacijo.
»Likvidatorja* dr. Basaj Jože, ravnali,
s Lesjak Franc, knjigovodja, oba pri ^fužni zvezi v Ljubljani. Likvidacijska firma: kakor doslej s Pristavkom: »v likvidaciji«, podpis firme: Likvidatorja skupno %>isujeta likvidacijsko firmo.
■ kroino kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1940.
Zadr. VII 52/37.
Un.	*
Ljubljana.
ir«u vpisa: 24. septembra 1940. deeedilo: Stavbna zadruga »Akademski
dom« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. maja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937
Besedilo odslej: Stavbna zadruga »Akademski dom« v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida in nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani ali v dnevniku »Slovenec« v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva: dr. Fabjan Janez, dr. Valenčič Vlado, dr. Kulovec Fran, dr. Kodre Anton, dr Puntar Josip in Hartman Alojzij, vpišejo pa se člani upravnega odbora: Širca Ignacij, banovinski inšpektor, dr. Capuder Karl, gimnazijski ravnatelj, dr. Zupan Alojzij, stolni kanonik. Tomec Ernest, gimnazijski profesor, dr. Uršič Andrej, uradnik Zadružne gospodarske banke, Ložar Alojzij, uradnik P. A. B., vsi v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. septembra 1940,
Zadr. IV 24/28.
*
1312.
Sedež: Nova vas pri Rakeku.
Dan vpisa: 24. septembra 1940.
Besedilo: Vodovodna zadruga, Nova vas pri Rakeku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 25. avgusta 1940. so bila 6prejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Vodovodna zadruga v Novi vasi na Blokah, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da ee pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi in vzdržuje vodovod ter dobavlja svojim zadružnikom vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo proti primerni odškodnini.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100-— in ee mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z pisanimi poslovnimi deleži, in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi s pismenimi vabili zadružnikom.
Izbriše 6e član upravnega odbora Marolt Franc.	,
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. septembra 1940.
Zadr. IV 29/9.
*
1313.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 14. septembra 1940.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Ormožu, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 20. julija 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Spremenjeno besedilo:
Zadružna elektrarna, zadruga z omejenim jamstvom v Ormožu.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi svojo elektrarno ali od druge elektrarne nabavlja električni tok in ga dobavlja svojim zadružnikom, izvršuje za njih instalacije ter jim dobavlja vse v to stroko spadajoče potrebščine.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50-— na vsakih 5 luči (žarnic) oziroma pri motorjih na vsako konjsko silo, in se vplača ob pristopu ali v enem letu po vpisu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščino pa tudi v enem dnevnem časopisu, ki ga določi upravni odbor; v posebno važnih primerih lahko dostavlja zadruga članom pismena obvestila.
Upravni odbor sestoji iz 6 'zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar v to pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 12. septembra 1940.
Zadr. II 106/37 — Zadr. II 27/37.
*
1314.
Sedež: Pečarovci.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Pečarovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na izredni skupščini dne 13. avgusta 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., na katerih odslej zadruga temelji:
Ime: Hranilnica in posojilnica v P«-
čarovcih, zadruga z neomejenim jamstvom.
Sedež: Pečarovci.
Namen: Zadruga ima namen, zboljše-vati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem? da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje: Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10-— in se plača takoj ob pristopu ali najkasneje y enem letu v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 7 članov. Ti so:
1. Zelko Štefan, pos. in gostilničar iz Pečarovcev št. 49,
2. Berdon Dragotin, šol. upravitelj iz Pečarovcev št. 2,
3. Horvat Aleksander, posestnik iz Pečarovcev št. 28,
4. Palatin Aleksander, posestnik iz Pečarovcev št. 121,
5. Zelko Jožef, posestnik iz Pečarovcev št. 111,
6. Palatin Aleksander, posestnik iz Pečarovcev št. 39,
7. Panker Karol, posestnik iz Pečarovcev št. 30.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni leski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine pa mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 19. septembra 1940.
Zadr. II 79/16.
❖
1315.
Sedež: Stranje.
Dan vpisa: 24. septembra 1940.
Besedilo: Planšarska zadruga Stranje, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 7. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Sedež odslej: Zduše pri Kamniku.
Besedilo odslej: Planšarska zadruga v Stranjah pri Kamniku, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno tirmo svojeročno podpišeta po dva
člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih zadružnikov s tem, da:
1. skrbi za dobre pašnike;
2. nabavlja potrebne stavbe in inventar;
3. priskrbuje svojim zadružnikom gospodarske potrebščine;
4. skrbi za strokovni pouk.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100"— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega priobčiti članom po okrožnici.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Zveržina Benedikt, Burja Franc, Potočnik Valentin, Rak Franc in Urbanc Janez, vpišejo pa 6e člani upravnega odbora: Burja Jakob, posestnik na Brezju 9, Košir Jože, posestnik na Brezju 8, Koritnik Franc, posestnik v Sp. Strajnah 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1940.
Zadr. IV 26/30.
*
1316.
Sedež: Št. Janž na Dol.
Dan vpisa: 24. septembra 1940.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Janžu na Dol- r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Št. Janž na Dol.
Besedilo odslej: Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Janžu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10'— in se plača takoj pri vstopu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je neomejeno. Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali pa tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov, od katerih sta dva že vpisana.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa še poleg tega z oklicem pred cerkvijo v Št. Janžu.
.. II, Izbrišejo se vsa dosedanja pravila
in člani načelstva Bec Alojz, Erniati Ignac, Bajt Jože, Repovž Anton in R®* povž Jože.
III.	Vpiše se novo izvoljeni član upravnega odbora Majcen Ivan, posest' nik, Št. Janž št. 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestUj odd. II.,
dne 24. septembra 1940.
Zadr. II 13/5.
*
1317.
Sedež: Tišina.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica T Tišini, registrovana zadruga z neome* jeno zavezo.	j
Na redni skupščini dne 28. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smisl11 zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937., na katerih odslej zadruga temelji.	,	j
Ime: Hranilnica in posojilnica na T1" šini, zadruga z neomejenim jamstvom.
Sedež: Tišina.
Namen: Zadruga ima namen, zboljsf’ vati gospodarske razmere svojih zadrug nikov s tem, da jim priskrbuje kredu po kar najbolj povoljnih pogojih. Za do sego tega namena opravlja zadruga sle* deče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojil®’
2. budi in širi smisel za varčnost i° sprejema od vsakogar hranilne vlog® na vložne knjižice in na tekoči račuu>
3. si pridobiva nadaljnja potrebna de* narna sredstva z izposojili;	„	j
4. nabavlj1 na račun. svojih zadrti' nikov potrebna sredstva za kmetijsfe® j proizvodnjo in sprejema od svojih **' družnikov njihove proizvode v komis'!' sko prodajo;
5. posreduje zr. svoje zadružnike v 7®' varovalnih poslih.	|
Trajanje: Zadruga je ustanovljena *® nedoločen čas.	<	■
Poslovni delež znaša din 10'— in . plača takoj ob pristopu ali najkasnej v enem letu v obrokih.	,
Vsak zadružnik jamči neomejeno vsem svojim premoženjem in ner® delno.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 5 članov 7® I družnikov. Ti so:	*	I
1. Antauer Evgen, okr. šolski nad*0 , nik in posestnik v Tropovcih št. 2, ^ j
2. Rehn Janez, posestnik in trgove® Tišini št. 5,	■a
3. Gider Jožef, posestnik v Van vasi,
• 4. Serdt Štefan, posestnik iz Tišine.
5.	Pajžlar Anton, posestnik iz * tajncev.	^
Za zadrugo se podpisuje tako, d® } pod njeno firmo svojeročno podp1*.., po dva člana upravnega odbora, terih sme enega nadomeščati po®D ščeni uslužbenec.
Zadruga razglaša svoje priobčitve^, razglasni deski v svoji poslovalnici- * bila na skupščino pa mora poleg : objavljati v listu »Narodni gospodar Ljubljani.	b#(j
Okrožno kot trg. sodišče v Murski dne 19. septembra 1940.
Zadr II 80/11.
1318.
Sedež: Tolsti vrh.
Jan vpisa: 20. septembra 1940.
Besedilo: živinorejska zadruga za Tolsti vrh in ®,,0o» registrovana zadruga z omejeno zavezo.
«a skupščini dne 6. maja 1940. je zadruga spre-[e!a nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah n. 9. 1937.
Sedež odslej: Dobrije.
. Spremenjeno besedilo: Pašna zadruga za Tolsti vrh n ekolico, p. GuštanJ. zadruga z omejenim jamstvom. Predmet poslovanja: liK uga ima namen> pospeševati gospodarstvo svo-•k Zadružnikov s tem, da *• skrbi za dobre pašnike,
J* nabavlja potrebne stavbe in inventar,
. Pnskrbuje svojim zadružnikom gospodarske po-irebščine,
J skrbi za strokovni pouk.
Kot rejski cilj sl postavlja zadruga vzrejo živine, J se odlikuje po Čim večji hasnovitosti, posebno J*ede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe vprego.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 2.50 din se vplača ob pri* Hopu.
..^sak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z Jdlovim desetkratnim zneskom, zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje jnobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, abila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospo-,ar« v Ljubljani, spravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli a dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina gornikov, jadrugo zastopa upravni odbor.
^a zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno .aPisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno JfDio podpišeta svojeročno po dva člana upravnega ^ ^ora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en to pooblaščeni uslužbenec zadruge, tzbriše se dosedanji član načelstva Čevnik Franc, #£lSe se pa na novo izvoljeni član upravnega odbora ^vnik Ivan, posestnik na Dobrovi Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. septembra 1940.
' Zadr. II 91/23. — Zadr. II 41/23.
«19.	*
Sedež: Žabnica.
Ban vpisa: 30. septembra 1940. Besedilo: Mlekarska zadruga za Žab-|‘«o in okolico pri Škofji Loki, registroma zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. julija 1940. bila sprejeta nova pravila v smislu :*kona o gospodarskih zadrugah z dne *• septembra 1937.
. Besedilo odslej: Mlekarska zadruga za pbnico in okolico, zadruga z omejenim mstvom v Žabnici.
.Upravni odbor sestoji iz 6 zadružni-m in se voli za dobo treh let.
»sako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa predsednik upravna odbora ali tisti, kogar pooblasti "Pravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali po .? Član upravnega odbora in en v to pomaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati go-jPj^arske koristi svojih zadružnikov,
. U sprejema od svojih zadružnikov l^ako in ga predeluje v razne mlečne
t ‘k vnovčuje za svoje zadružnike mle-mlečne izdelke; l posreduje za svoje zadružnike naju"0 gospodarskih potrebščin in vnov-"anje ostalih pridelkov, i, ^a dosego svojega namena zadruga L,bf*vi in vzdržuje potrebno zgradbe in ■"entar.
^adruga je ustanovljena za nedoločen
poslovni delež znaša din 100‘— in se /??a vplačati ob pristopu ali v obrokih. 'Sak zadružnik jamči z vpisanimi po-
slovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega razglašati tudi s pismenimi obvestili zadružnikom.
Izbrišeta se člana načelstva Hafner Kocijan in Agrež Boris, vpiše pa se član upravnega odbora Vidic Anton, šolski upravitelj iz Zabnice.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 28. septembra 1940.
Zadr. IV 40/13
Konkurzni razglasi
1320.	3052
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Sevškom Ivanom, trgovcem na Janževskem vrhu št. 63 in njegovimi upniki dne 19. septembra 1940. pri okrajnem sodišču v Marenber-gu sklenjena poravnava izven konkurza se potrja.
Po tej obravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih terjatev v desetih enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi v dveh mesecih po pravnomočnosti sodne potrditve poravnave.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 17. oktobra 1940.
Por 6/40—61.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 19183/1.	3013 2-2
Razglas.
Z vlogo z dne 30. septembra 1940. je zaprosil Kosi Viktor, trgovec z usnjem v Mariboru, Kralja Petra trg št. 9, za obrtnooblastveno odobritev ter podelitev gradbenega dovoljenja za napravo pomožnega obrata usnjarne, ki ga namerava urediti v Račah št. 12.
O tem se odrejata v smislu določil §§ 107., t. 61., in naslednjih ter § 121. zak. o obrtih ter § 144. stavbnega reda za bivšo Štajersko z dne 9. februarja
1857.,	dež. zak. št. 5, komisijski pregled in obravnava, ki se vrši v torek dne
29.	oktobra 1940. s sestankom komisije na mestu samem ob 15. uri.
Pri tej obravnavi je vložiti morebitne ugovore, ki se niso že prej ustno ali pismeno uveljavili, drugače se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z nameravanim podjetjem in se bo razsodilo ne oziraje se na poznejše ugovore.
Izvršitev naprave še bo dopustila, če se uradno ne podajo.pomisleki.
Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da prisostvujejo tej obravnavi.
Načrti so do dneva komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelniku.
Sresko načelstvo Maribor desni breg dne 10. oktobra 1940,
Narodna banka 3030 kraljevine Jugoslavije.
Stanje 15. oktobra 1940.
Aktiva	dinarjev
Podloga . . 2.402,638.817-87(4- 14,697.226.38) Devize, ki niso v podlogi 575,841.592-01(4- 43,842.631‘83) Kovani denar 202,378.881‘50(— 2,296.606\50) Posojila . . 1.642,691.304-05(4-	517.701-60)
Vrednostni
papirji . . . 285,227.487-50(- 30,216.967-—} Prejšnji predjemi
državi . . 1.633,490.311-30-—
Začasni predjemi gl.
drž. blag.. . 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od
24.	VIII. in
16.	IX. 1939. 839,450.000-—
Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18. XI. 1939.5.421,000.000--(+155,000.000--) Vrednosti re-
zervn. fonda 244,457.885-54(—	2.550—.)
Vrednosti ostalih fondov ......... 41,295.541*—
Nepremičnine 	 218.054.429-21(4-	426.751-17)
Razna aktiva 1.85r,23».863-l6(—	119.787-62)
15.965,820.113-14 Pasiva	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond  251,842.078-21(4-	19.050*-)
Ostali fondi	42,509.564-84(—	729-17)
Bankovci v
obtoku . . 12.524,402.100--(— 11,489.400-—)
Obveze na
pokaz . . . 2.637,978.166-69(4-193,551.257-20) Razna pasiva	329.088.203-40(—	234.778-17)
15.965,820.113-14
Obtok in obveze. . . . 15.162,380.266-69 Skupna podloga - dejanska vrednost 3.844,222.108-59 Celotno kritje . , . 25-35°/0 Kritje v zlatu . . . 21*96 °/0
Obrestna mera:
po eskomptu................................ 5%
po zastavah:
na zlato in varante.............. 5 °/»
na vrednostne papirje.............6°/»
Št. RU 209/10-149.	3050
652/30—10.
282/14—69.
Agr. op.: Onek I.
Mačkova vas—Onek.
Livold.
Razglas o razgrnitvi načrta
1. o nadrobni delitvi	in	ureditvi	užitkov in uprave na skupnem	zemljišču
posestnikov iz Oneka,
2. o glavni delitvi	skupnega	zemljišča posestnikov iz	Oneka	in	Mačkovf
vasi,
3.	o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Livolda.
K 1. Načrt o nadrobni delitvi in ureditvi užitkov in uprave na skupnem zemljišču, vpisanem v vi. št. 133 k. o. Mačkovec, k 2. načrt o glavni delitvi skupnega zemljišča, vpisanega v vi. št. 29 k. o. Mačkovec, k 3. načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, vpisanega v vi. št. 188 k. o. Livold in vi. št. 229 k. o. Mozelj, k 1., 2. in 3. bo na podstavi § 96. zakopa z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2/1888, k 1. in 2. od dne 29. oktobra do vštetega 11. novembra 1940. pri načelniku gospodarskega odbora Knapflu Francu v Oneku hšt. 10, k 3. od dne 30. oktobra do vštetega
12. novembra 1940. pri načelniku gospodarskega odbora Kuruzarju Martinu v Livoldu hšt. 20,
k 1., 2. in 3. razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
K 1., 2. in 3. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
K 1., 2. in 3. Načrt se bo pojasnjeval k 1. in 2. dne 29. oktobra 1940. od
13. do 14. ure pri načelniku gospodarskega odbora Knapflu Francu v Oneku hšt. 10,
k 3. dne 30. oktobra 1940. od 8. do
9.	ure pri načelniku gospodarskega odbora Kuruzarju Martinu v Livoldu hšt. 20.
K 1., 2. in 3. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j.
k 1. in 2. od dne 29. oktobra do 28. novembra 1940., k 3. od dne 30. oktobra do 29. novembra 1940., k 1., 2. in 3. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana dne 18. oktobra 1940. Komisar za agrarne operacije II:
Dr. Maršič s. r.
St. 2193.	3033
Razpis.
Občina Žetale, srez Šmarje pri Jelšah, razpisuje pogodbeno mesto občinskega služitelja. — Zahteva se pismenost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Žetale dne 18. oktobra 1940.
*
3045
Razglas.
Krajevni šolski odbor v Sebeboreih (srez Murska Sobota) razpisuje licitacijo zidarskih, težaških, tesarskih ter
krovskih del za gradnjo novega šolskega poslopja. Licitacija bo dne 4. novembra t. 1. ob 11. uri v stari ljudski šoli.
Pismene ponudbe je poslati kraj. šol. odboru najkasneje do 4. novembra 1940., ali jih pa predati na dan licitacije med
10.	in 11. uro.
Načrti in proračuni so interesentom na vpogled v upraviteljevi pisarni v Se-beborcih.
Krajevni šolski odbor v Sebeboreih dne 20. oktobra 1940.
•j.
Broj: 57.649/1940.	3032
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održat če u prostorijama Okružnog ure-da za osiguranje radnika u Nišu na dan
2.	novembra 1940 u 11 sati prije podne drugu javnu, ofertalnu licitaciju za iz-davanje električnih instalacija novogradnje sanatorija »Knez Pavle« u Knez Selu kraj Niša.
Ponude imadu se predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda za električne instalacije novogradnje sanatorija . ,Knez Pavle' u Knez Selu kraj Niša.«
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno podnešene ponude neče se uze-ti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponuda mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog odsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/1 V. ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Nišu za vrijeme uredovnih satova i to uz naplatu od din BOO'— za cjelokupni operat, a din 100'— samo za operat za nabavku električnih diza-lica.
U Zagrebu, dne 15. oktobra 1940. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
*
3027
Objava.
Gospod dr. Brecelj Marijan, advokat iz Ljubljane, se je dne 15. oktobra 1940. preselil s svojo pisarno v Kranj.
V Ljubljani dne 17. oktobra 1940.
Za odbor , Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Št. 1675/40.	3036
Objava.
Gospod dr. Sernec Gvidon, advokat v Celju, je umrl dne 10. oktobra 1940.
Po § 44/f adv. zakona je postavil odbor za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda dr. Hrašovca Jura, advokata v Celju, Za Kresijo 6.
V Ljubljani dne 18. oktobra 1940.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
I)r. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
V O 489/40.
3019
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1940- ob 14. uri bo
pri podpisanem javnem notarju kot sodnem komisarju v Mariboru, Aleksandrova cesta 14, prostovoljna dražba nepremičnin pokojne Hiter Terezije, P°" sestnice, Janževa gora 1, obč. Selnica ob Dravi, zemlj. vi. št. 132 k. o. Zg. Selnica in 191 k. o. Sp. Selnica s posest' nimi priteklinami in premičninami P° cenilnem zapisniku z dne 18. septembra
1940.,	ki jih prodajo zap. dediči. Cenilna vrednost: din 299.821-50. Najmanjši ponudek: din 300.000'—. , Varščina: din 30.000'— v gotovini al' v vrednostnih papirjih s pupilarno varnostjo.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je priglasiti sodnemu komisarju najpoz' neje pri dražbenem naroku pred začet' kom dražbe, sicer se ne bi mogle ve« uveljavljati glede nepremičnin v škod0 zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. , Vse vknjižene terjatve in služnost' ima kupec prevzeti brez zaračuna 1)8 kupnino ter dovoliti, da se vknjiži stanovanjska služnost Hiter Genovefe v smislu dražbenih pogojev.
Vsi natančnejši podatki so na razp0, lago pri sodnem komisarju.
Gajšek Karel, javni notar kot sodni komisa^
*	o	t
3034-3"1
Poziv upnikom.
Tvrdka »Peca, mehanična tkalnih' družba z omejeno zavezo v Prevaljah je stopila na svojem občnem zboru d°® 15. oktobra 1940. v likvidacijo in va 1 vse svoje upnike, da prijavijo v tek treh mesecev likvidatorjem tvrdke sV0" je terjatve.
Za likvidatorje:
Mislej Anton, veletrgovec, Celje, Razlagova ul.,
Svetek Andrej, zasebni uradnik, CeUe' Razlagova ul.
*
Objava.
3043
Razveljavljam ukradeno benci*^ karto potniškega avtomobila št. 40*1 evid. št. 2-749, izdano na moje ime-Oreški Josip, Maribor, Gosposka ul-
*	3044
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od 9 , skega načelstva v Kranju, št. 957 *
31. decembra 1938., za nošenje puške • dvocevke in avtomatske pi»* pa ga proglašam za neveljavnega.
Verbič Joško, jt< tovarnar usnja, *r
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur y Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.