Posamezna številka 14 vinarjev.
Siev. 4.
S Velja po pošti: =
za celo leto napre] .. K 36 —
za en mesec ...... 3*50
2« Nemčijo celoletno . „ 40'— ■a ostalo Inozemstvo. „ 46 -
V	Ljubljani na dom: Za oolo leto naprej.. K 32'— ga en mesec „ .. K 2-70
V	naravi prejeman mesečno „ 2-50
Sobotna izdaja: ~
Za oe o leto.....K 8 —
sa Hemčljo oelole*no. „ 10 -n ostalo inozemstvo. „ 13 —
v umijani, v sodoio, floe 5. jannarja m.
LeiO XLVI.
Ms	
	*m \
	
; i v	
	
	
' 'V'-	L J
L i	
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 50 v za dva- in večkrat . ,, 45,, pri večjih naročilih primeren popust po dooovoru. Oh sobotah dvojni taril.
- Poslano: ==■■= Enostolpna petitvrsta K 1"— izhaja vsak din izvzemši ue-dolje in prazniko ob 3. ari pop. Redna lotna priloga vozni rod
Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne oe= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list m slovenski narol
Upravnlštvo je v Kopitarjevi ulici št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske šl. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
Nevarno ip.
Mnogi so pojmovali spor v S. L. S. feot osebno nasprotje med nje načelnikom dr. šusteršičem in nje duševnim očetom dr. Krekom. Vendar to naziranje ni upravičeno, kakor so dogodki kmalu pokazali. Dr. Krek je bil v osebnih zadevah mnogokrat junaško spravljiv, kakor bo mogel zgodovinar na več zanimivih dogodkih demonstrirati, in z vso silo se je razkol pojavil potem šele, ko dr. Kreka ni bilo več med nami. Če bi ga ne bila vzela nagla smrt, bi se stvari najbrže sploh ne bile razvile tako, kot so se razvile; on sam ie botel enotnost stranke ohraniti tudi z osebnimi žrtvami, po drugi strani pa bi dr. Čusteršič najbrže ne bil prišel na nesrečno misel, razdruževati S. L. S., če bi bil dr. Krek še živ. Mogel je to storiti potem šele, ko je mislil, da je opozicija v S. L. S. po Krekovi smrti truplo brez glave. Napačno je torej mnenje, da je oseben «por med obema voditeljema kriv sedanjega političnega položaja na Slovenskem. Zunanji najmočnejši motiv, ki je vodil opozicijo proti dr. Šusteršiču, je bil njegov neznosni absolutizem, ki se je pojavljal vsepovsod v notranjem strankarskem življenju ter najbrutalneje slednjič celo v Jugoslovanskem klubu, ko je prišlo vprašanje delegacij na vrsto. Odkrita in prijateljska izmenjava misli ž njim ni bila mogoča. Močan motiv opozicije je bilo tudi spoznanje, da stranka ne more več nositi odgovornosti za pretežke taktične napake dr. Šusteršičeve absolutistične politike. Notranji vzroki pa so bili še globlji, segali So do temeljev, na katerih je stranka stala, boleče so se dotikali najobčutljivejšega nažega živca — strankinih načel samih.
To nesoglasje pa se je pojavljalo že mnogo prej, nego so se začele krize v vodstvu. Duhovščina, ki se je dobro zavedala, kako so njene večnostne koristi vsled oko-liSčin tesno združene z usodo stranke, katera jih je oficijelno zastopala, je prva Opazila pomanjkljivosti v svoji politični organizaciji in jih je začela grajati. »Čas«, glasilo »Leonove družbe«, je napisal članek, ki je aktivne politike močno razburil, duhovščina se je zbrala na shodu v Ljudskem domu in klicala voditelje stranke na odgovor. Očitala je vodstvu stranke, da se vrivajo v naše vrste ljudje, ki ne spadajo k nam, da stranka žrtvuje svojo notranjo čistost in konsolieliranost trenutnemu uspehu. Toda takrat je dr. Krek, ki je cenil disciplino nad vse, odločno zagovarjal dr. šusteršiča in zmagala sta. Vsaj na videz. Kajti v notranjosti je tlelo naprej, le da je ognjišče prešlo med laiško katoliško inteligenco, katera je bila nastopa duhovščine za čistost stranke od srca vesela.
Nezadovoljnost in skrb duhovščine in katoliške inteligence je bila upravičena.
Vso svojo moč je politična stranka črpala iz vernosti našega ljudstva. To je naša železna rezerve., ki ima hkrati velikansko politično vrednost. Naše ljudstvo ceni ver-r-ks mte>:?.3e več k* v«e druge, in ker vidi r..o7>'vov»1nost ner.ebičr.o ljubezen svo-^uhovščinr. ji o iraško zanpa. S takim Ij-adsŽTBtB so biie	gotove in ni bilo
•rel>a ravno genialnosti, da se ta ogromni -no~alni kapital oolitično cbrestonosno naloži. Vernost sa je neprestano krepila ;n utrjevala pc krasni ^erk^eni organizi-"vii., ki se je razpredla vsled ppostolske vneme našega knezeškofa preko vse dežele; " tej organizaciji je našli stranka svojo glavno moč in oporo — brez nie bi tudi politične zmage ne bile mogoče. Budna verska zavest našega ljudstva nam je obenem najboljše zagotovilo, da bo katoliška stranka nad vsemi "cenjavami oseb in dogodkov, ki e^. v javnem življenju neizogibni. dalje vve.1.?,. Vsled tesne zveze med vernostjo našega ljud*4ra in njegovim političnim mišljenjem pa je razumljivo, da obratno tudi politične napake vplivajo na versko mišljenje ljudstva, -lasti nn njegovo raz-"erie do duhovščine. Spričo tega ie le naravno, <Ia je duhovščina in katoliško. inteligenca zbala, da bo vsled taktičnih narek s ^-anko trpelo tudi svetovno naziranje, katsro stranka v programu priznava. To je bila največja, najtežja skrb. ki nas je razjedala.
Med tem so strankarji imeli zlasti večnostni cilj pred očmi, ki je pravi »rai-son d' etre« stranke, je nekdanje vodstvo stranke mislilo zlasti na to, kako bi se moralna moč, ki jo je stranka črpala iz verskih načel našega ljudstva, izrabila v hipne materijalne uspehe. Marsikatero napako je pokrilo s svojim katoliškim programom, v dosego marsikaterega cilja se je poslužilo verskega motiva. Kako brezobzirno je nekdanji načelnik v tem oziru ravnal, nam najbolje pojasnjuje sledeče pismo, ki so ga slovenski listi objavili pred. nedavnim časom: Strogo zaupno!
Gg. zaupnikom S. L. S.
Grozodejstva v Sarajevu, živinsko-surovi umor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovencev in Hrvatov ter njegove preblage soproge, je razkrilo rak-rano na narodnem telesu Jugoslovanov:
Hudodelstvo velesrbske zarote.
Nobenega dvoma, ni, da deluje ta zarota tudi na Slovenskem in skuša na pri-kupljiv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in Avstriji.
V tem snrslu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer je pa dosledno obrnjena na razkrist-janjenje ljudstva in otrovanje s strupom velesrbskega protiavstrijskega nacionalizma.
Gre se za zaroto zoper obstoj katoliškega slovenskega naroda.
V	tej resni uri je v prvi vrsti dolžnost Slovenske Ljudske Stranke, da obvaruje naše ljudstvo preteče mu nevarnosti.
Obračamo se do vseh naših zaupnikov z nujno prošnjo, da posvečajo tej zadavi največjo pozornost in o vsem, kar izvedo, nemudoma poročajo tajništv-i S. L S. v Ljubljani.
Zlasti se prosi poročila v sledečih točkah:
1.	Ali se opaža v Vašem kraju kak pojav v smislu velesrbstva, odnosno proti-avstrijsfva? Od katere strani?
2.	Ali se razširja v Vašem kraju slabo časopisje? Kdo je razširja?
3.	Kdo je v Vašem kraju naročnik kakega slabega lista kot so: »Slovenski Narod«, »Dan«, »Naš Glas«, »Slov. Dom«, »Učiteljski Tovariš*, »Sava« . »Zarja« itd.?
4.	V katerih gostilnah a'i ••/rugih javnih prostorih je tak iist razpoložen in kateri?
Prosimo za najnujnejši odgovor na ta velevažna vprašanja, da oo vedelo strankino vodstvo ob pravem časn ukreniti vsa potrebna obrambna sredstva.
Domovina je v nevarnosti, tedaj vsi možje na krov! Vse za vero, dom, cesarja!
V	Ljubljani, meseca julija 1914.
Nočemo s^ iukri podrobneje pečati s tem žalostnim dokumentom, za čigar eksistenco stranka ni vede'a in ki gre torej izključno na osebni račun dr. šusteršiča, dasi ga ni imel poguma podpisati. Kdor je kaj -'akega storil, je v javnosti sojen. Tukaj se je stranka ponižala do vohunstva, kakor bi ne imeli v državi vzorno organiziranega policijskega aparata, ki je pri nas in drugod le prevnefo vršil svojo dolžnost. In kar je najhuje — stikalo se je po vele-izdajalcih v deželi, kjer jih ni bilo! Nobe- | nega dvoma ni, da deluje ta zarota tudi na i Slovenskem,« je pisal dr. Šusteršič takrat, ko je najmanjši sum človeka lahko postavil pred cev vojaške puške. Danes piše isti dr. Susteršič v svojem listu: »Izkazalo se je, da je velesrbstvo imelo v naši deželi zelo malo korenin«; vsi vemo, da jih v naši deželi sploh ni imelo. Zanesljivo nam je znano, da so se dobri, nepokvarjeni ljudje v dno duše zgražali, ko so prejeli to pisanje, in da so ga hiteli sežigati: preprostemu, vernemu srcu jc taka okrožnica gnus, ker veruje v pravico in ne more razumeti, da bi se morala posluževati takih »strogo zaupnih« sredstev, če hoče zmagati.
Vendar zanima nas sedaj le druga stran le okrožnice. Tz nje je prav jasno razvidno, kako spretno in, žal, brezobzirno je znaio nekdanje vodstvo stranke porabljati verske motive, da doseže svoje politične cilje. Pod izmišljeno pretvezo, da se bori zoper »razkristjanje nje« našega ljudstva, jc hotelo uvesti v deželi neopravičljivo politično preganjanje, z apelom na
vernost svojih strankarjev je hotelo zapeljati narod v grdo ovaduško delo. Če bi taka metoda trajno obveljala pri nas, je ne le politična stranka izgubljena, ampak bi tudi najusodnejše posledice za versko življenje ne mogle izostati. Če nam dr. Šu-steršič zatrdi, da je ravnal v dobri veri, mu bomo verjeli; nikdar več pa ne bomo trpeli, da bi se kdo politično igral z našimi verskimi čuvstvi.
Nekaj podobnega poskuša dr. Šuster-šič s*eaaj v svojem listu. Vodja stranke, ki je ni, poslanec, ki ima v svojem volilnem okraju komaj par glasov zase, deželni glavar, ki nima večine v deželnem zboru, politik, ki je izgubil zaupanje slovenskega ljudstva, se skuša skriti za duhovščino. Ko ga ni bilo več v stranki, je javnost upravičeno rekla, da se jc stranka izčistila; on sedaj kliče duhovnikom: S. L. S. vam očita, da ste vi nečisti element! Ko jc izstopil iz Jugoslovanskega kluba, ga je vsa Slovenija morda s preostrimi izrazi, a vendar soglasno in po pravici obsodila; on sedaj obrača obsodbo na duhovnike in jim pravi: Vas imenujejo izdajalce! Kakor bi bili duhovniki izstopili iz kluba! Namen pri tem je prozoren. Rešiti se s pomočjo duhovščine, četudi spravlja pri tem nje ugled in vpliv v največjo nevarnost, ker ga hoče porabiti zoper voljo ljudstva. Dobro vemo, da sc bo tudi ta zadnji poskus ponesrečil, S. L. S. jc imela v duhovnikih svoj najza nesljivešji element, ki jc najpazljiveje va roval nad čistostjo stranke in načel, kakor priča zgodovina; v njih jc imela svoje najzvestejše delavce in jih ima še danes Sodbo bo mora! torej dr. Šusferšič nositi sam z maloštevilnimi člani svoje Kmečke stranke. Duhovniki pa bodo ostali po navodilu svojega škofa v S. L. S., ki bo z njihovim sodelovanjem čista mirno vršil? svoje veliko poslanstvo med slovenskir ljudstvom.
Dvorni svetnik vscučiliški profesor dr. Lammasch, ki si neutrudno prizadeva, pripraviti stranke za mir, piše v Neue Freie Prcsse«:
Ovire, ki so tako dolgo zadrževale normalno občevanje narodov, so jelc polagoma padat'; najprej na vzhodu, odkoder je bil prihrumel uničujoči vihar nad Evropo. Če naj v resnici nastane mit', pa ni dovolj, da so odstranijo samo ovire, ko so zapirale promet zasebnih ooročil in za oba dela najpotrebnejšega blaga, marveč sc morajo odstraniti tudi ovire, ki so doslej zastopnikom nasprotnih si držav onemogočale, da bi se pošteno in odkritosrčno pogovorili. To je pa v njih lastnih rokah. Nač:n tudi indirektnega občevanja, ki je sedaj edino mogoč na zapadli, sc mo-
Asironomski Koledar zo L \m.
V 1, 1917. je bilo na solncu izredno veliko peg. Nekaj jih je bilo tako velikih, da so se videle s prostim očesom. Trdijo, da so bile te pege vzrok dolgega, suhega poletja. Kako bo s solnčnimi pegami leta 1918., seveda nihče ne ve.
Izrednih nebnih prikazni sc nam >za I. 1918. nič ne obeta. Solnce bo mrknilo dvakrat in mesec enkrat, pa se ti mrki pri nas ne bodo videli. Morda se nam prikaže kaka repatica; 1. 1914. je bilo zadnjič, ko smo videli malo repatico s prostim očesom. Zvezdogledi jih opazujejo z velikimi daljnogledi vsako leto nekaj.
Zanimivo jc vsako leto opazovati pola premičnic ali planetov. Ti se, kakor je znano, sučejo okoli solnca, nam se pa zdi, kakor bi hodili med drugimi zvezdami nekaj časa proti vzhodu, potem pa zopet nazaj proti zahodu. Ker sc zemlja tudi sama suče okoli solnca in sta izmed planetov, ki se vidijo s prostim očesom, dva bliže --.olnca, kakor ona, trije pa dalje od solnca, se nam vidijo njihova pota še bolj zamotana, kakor bi bila, ko bi bila zemlja vedno
na enem mestu. Kje bo pet svetlih planetov 1. 1918.?
Merkur je izmed planetov solncu najbližji. Ker njegove poti okoli solnca ne moremo razločiti, se nam zdi, kakor bi hodil na levo od solnca, potem zopet nazaj k solncu, potem na desno in zopet nazaj. Poleg tega pa se njegova pot od časa do časa zavije in naredi nekako zaniko, to pa, kakor je bilo že rečeno, zaradi tega, ker se tudi zemlja suče okoli solnca. V približno 88 dnevih se Merkur zasuče enkrat okoli solnca. Ko bi.se ob enem z Merkurjem ne sukala tudi zemlja okrog solnca, bi ga videli v teh 88 dnevih dvakrat v njegovi največji razdalji od solnca, enkrat na desni od njega, enkrat na levi. Ker se pa zemlja tudi suče, je presledek med obema razdaljama večji. Ob času njegove največje razdalje od solnca ga je mogoče videti nekaj dni prej in potlej in sicer, če je na desni od solnca, kot jutranjo zvezdo, če jc na levi, pa kot večerno. Pa še ob tem času sc ne vidi, če stoji zelo nizko. Kadar stoji visoko, zah''n ob času svoje največje razdalje od soinca 1 do 1' - ure za solnccm, oziroma vzhaja toliko pred njim.
Leta 1918. bo Merkur v največji razdalji od solnca tele dni: 25. jan. (desna, 22 stop. pod nebnim ravnikom, zato neviden), 7. aprila (leva, 16 stop. nad ravn,), 24, ma-
j ja (desna, 10-/., stop. nad ravn.), 5. avg. i (leva, 6y2 stop. nad ravn.), 18. sept. (desna, 91/0 stop. nad ravn.) in 30. nov. (leva, blizu 26. stop. pod ravn., neviden).
Spoznali ga jc vselej lahko, ker ima izrazito rumeno barvo in jc zelo svetla zvezda.
Venera (Danica, Večer":ca) ima svojo pot okoli solnca med Merkurjevo in zemeljsko potjo. O njeni poti, kakor jo vidimo z zemlje, velja tisto, kar smo rekli o Merkurjevi poti. Ker je pa od solnca veliko bolj oddaljena kakor Merkur, se tudi veliko bolj oddalji na desno in levo od solnca in se zato tudi dolgo časa vidi na nebu kot Danica ali kot Večerniča, Spoznati jo je lahko, ker je nasvellejša zvezda, ki kot Večerniča prva zasveti na nebu in kot Danica zadnja ugasne. Kadar je visoko na nebu in zadosti daleč od solnca, jo pajdeš tudi ob belem dnevu, če jo le iščeš na pravem mestu. Približno 225 dni potrebuje, da dovrši svojo pot okoli solnca.
V začetku I. 1918. je Venera večerniča, Njena svetloba raste do 5. januarja, potem pojema in kmalu popolnoma obledi. 10. febr. pride med zemljo in solnce in kaže zemji svojo nerazsvetljcno polovico. Potem sc začne premikati na desno od solnca kot Danica, doseže 15. marca največo svetlost in 20. aprila svojo največo razda-
ljo na desni od solnca; potem sc počasi biiža solncu ;n pride šele 24. nov. k solncu, oziroma za solnce. V sledečih dneh sc odmika na levo od solnca in bo v začetku 1. 1919. zopet zasvetila na večernem nebu.
Z c m 1 j a jc na tretjem mestu od solnca. Ker jc velika večina njenega površja pokrita z vodo, ki odbija veliko solnčne svetlobe, je gotovo zelo svetla zvezda. Če bi jo gledali z Marta, bi se nam njena pot videla tako, kakor pot Merkurja in Venere: bila bi nekaj časa jutranja, nekaj časa večerna zvezda in bi kazala lake izpre-mene, kakor mesec, samo da bi bila takrat, ko bi ji bila razsvetljena ccla obla, na oni strani solnca, torej samo podnevi pred nami, in bi je ne videli. Tudi Merkur in Venera kažeta izpremene, ki se pri Veneri lahko razločijo že z manjšim daljnogledom. Ko bi pa zemljo gledali z Venere, bi sc nam njena pot videla kakor pot planeta Marta. Silno zanimivo bi jo bilo gledati tako od zunaj. Posebno z mesca bi se lepo videla. Razločili bi morje in suho zemljo, in oblaki, pa led in sneg bi nudili našim očem vedno nove prikazni. Tudi bi opazili razsvetljavo velikih mest. In to, kar se nam na zemlji kaže kot svetloba živalskega kroga, bi sc nam videlo morda kakor velik svetel pas okoli zemlje, pa 'ločen od nje.
ra izpremcniti. Opustiti se morajo ne le krepki izrazi, ki utegnejo biti na mestu na hujskajočih shodih pod milim nebom, ne pa v parlamentu, marveč tudi tista zvijanja, s katerimi so morda skušali diplomati stare šole drug drugega prekaniti, ki pa svojih koristi zaveclajočih se narodov ne morejo preslepiti; raba besedi v drugem nego v njih jasnem, naravnem pomenu, raba zvijačnih pridržkov mora nehati. Tisti, ki so poklicani, da vodijo pogajanja, sc morajo odpovedati tudi vsem neplodnim obtožbam radi minulosti in v smislu svetopisemske besede: »Moje je maščevanje«, tudi zločinski misli, da bi narode kaznovali za to, kar so morda posamezniki med njimi zagrešili. Priznati morajo tudi,' da nobena vlada ni bila popolnoma brez krivde, pa naj je tudi krivda ene zadevala bolj neposredni povod, druge pa oddaljenejše razloge. Ne smejo morda po aksijomu: »Qui peut et n' empeche, pcche«, nalagati narodom odgovornost, da svojih vlad niso ovirali. Kajti kdo jim pove, da bi bili mogli narodi res ovirajoče poseči ui kdo jim jamči, da v tem oziru položaj ni bil na vseh straneh enak? Predvsem pa jih mora prevevati zavest, da narodi ne morejo in tudi nočejo več prenašati, da bi se sedanja vojna radi vprašanj minolosti ali daljne bodočnosti še nadaljevala. Vsi narodi Evrope so na koncu s svojimi telesnimi in moralnimi močmi. Vsak izmed njih bo blagoslavljal državnike, ki mu pri-neso tako dolgo in bolestno pogrešano blagodat rednega mirovnega dela.. Kdor hoče Lvropo znova dvigniti, jc ne sme prej do skrajnosti izčrpati. Tudi tam, kjer odporna sila proti sovražniku še ni ugasnila, je vendar sposobnost za preporod za dolgo časa najobčutnejše oslabljena. Tudi tam bo trajalo desetletja in desetletja, predno bodo premagane izgube in škode, strašno dolge in težke vojne. Ali se ne morajo sedaj celo tisti, ki so v začetku vojne pričakoval' od nje korist iin dobička za domovino, spoznati, da je sedaj njihova naicga samo še ta, da rešijo, kar se rešiti še da? Na Angleškem kakor na Nemškem, v Av-stro-Ogrski kakor na Francoskem, da o Rusiji. Italiji in manjših državah niti ne govorimo. Samo tisti morejo biti še za nadaljevanje vojne, ki zasledujejo z njo svoje sebične zasebne koristi, tisti, ki hočejo z njo obdržati oblast, v katere izvrševanju jih nihče ne nadzira in pa tisti, ki se boje za-svoje dobičke, ki bodo z mirom prenehali- Pač se še vedno slišijo državniki — toda ne brez vsak dan krepkejšega ugovora —, da se mora vojna zato nadaljevati, da se svet obvaruje pred skorajšnjo novp, še strašnejšo vojno. Pa to skrb naj le {Jrepuste narodom samim! Kadar se konča ta vojna, bo celi svet prevzel tak gnu^ pred vsako novo vojno, da bo vojna nevarnost za dolgo časa odstranjena. Nacionalizem in imperializem, ti dve poglavitni sili sedanje vojne, bosta v .zavesti vseh narodov za dolgo časa prišli tako ob veljavo, da sta za mnogo desetletij nenevarna. Cilj, o katerem trdijo naši nasprotniki, da stremijo za njim: da naj ta vojfja vojni sploh napravi konec, sc bo dosegel — v kolikor je sploh mogoče premagati zlo, ki je tako staro kakor človeštvo —, pa naj se ob sklepu miru državna pripadnost tega ali onega ozemlja izpre-meni ali ne. Kdor hoče trajen mir, mu torej ni treba nadaljevati vojne, da to doseže ali prepreči. Čim preje se sklene mir, tem preje in tem krepkeje se bodo mogli narodi lotiti obnovitve porušenih idealnih in gmotnih dobrin, delo, ki mora človeštvo nujno zopet privesti do skupnega dela v službi napredka in mu pregnati iz spomina nasprotja, ki so ga v tem dolgem žalostnem času .ločila. Čim preje pride do miru, tem več moči bo ostalo narodom, da premagajo morebitna vojna poželjenja vladajočih oseb ali slojev. In na, drugi-
strani jc tem večja nevarnost, da vsled nadaljevanja vojne ta ali drugi narod tako oslabi, da bo postal lahek plen tistih, ki bi ga hoteli za svoje sebične svrhe brezvestno zlorabiti in ga za napad na drug narod nahujskati. Močni, samega sebe zavedajoči se narodi, ki spoznajo, kaj jc njihova korist in kaj škoda, ki se nc dajo varati s fantomi in nahujskati z agitatorji, so najboljše jamstvo za mir. Pretrohnela Evropa bi bila pa največja nevarnost. Kdor ima Kaj upati in hoče kaj storiti, ta stremi za mirom, da bo mogel zastaviti svojo moč. Kdor nima ničesar izgubiti, je le pre-rad pripravljen, napasti drugega, o katerem misli, da še kaj ima. Vojna je dovolj dolgo trpela, da je narodom pokazala svoje grozote, sedaj je zadnji čas, da se konča. Za vse.	i
MM list gorlškeoo Knezo-SKofa dr. Fr. Sedela.
Prevzvišeni goriški metropolit dr. Fr. Sedej jc izdal meseca decembra pastirsko pismo svojim vernikom, v katerem se Bogu zahvaljuje, da je rešil njegovo škofijo in prebivalstvo sovražnikove pete, popisuje grozo razdejanja, ki se kaže po vsej škofiji, vkljub temu pa z naravnimi in nadnaravnimi sredstvi vzpodbuja ljudstvo, da ne izgubi poguma in da se zopet vrne na svojo domačo zemljo. Med drugim Prevzvišeni pravi:
Gorica je zopet naša, naše so bovške, kobaridske in tolminske visoke gore, naše so bistre vode, med njimi »brdka hči planin«, modrozelena Soča, priča grozovitih bojev za našo osvoboditev, naše so gorke doline, naša so vinorodna Brda, naša je zopet goriška in furlanska rodovitna ravan, naše je zopet adrijansko obrežje in krševiti Kras, ali žalibog brez nekdaj tako cvetočih vasi, trgov, brez ličnih domov in ponosnih stavb, brez nekdaj tako veselih prebivalcev. Naši sinovi in hčere žalujejo :n stradajo na tujem po barakah, rajtreseni po širni Avstriji, ali pa ječijo v italijanski sužnosti. Marsikdo je šel po osvoboditvi naše dežele brzo, bodisi iz radovednosti, bodisi za rešitev svojega blaga, pogledat svoj dom, vrniti pa se je moral ves razočaran, ker ni dobil več sledu svojega doma ali pa ga naše! razdrtega in — praznega. Marsikdo je prišel ob vse svoje premoženje in je sklenil ostati na tujem, ki mu nudi drugo, morda boljšo domovino.
Preljubi moji verniki, zaklinjam vas pri ljubezni do svojega naroda in do domovine, ne storite tega, ker drugač« pridejo v našo deželo in med naš narod taki življi, ki bodo škodovali Cerkvi in narodu. Pomislite, da ima vsak kot člen naroda tudi dolžnosti do ožje svoje domovine, za katere blaginjo in obstanek se moramo boriti ne le na bojišču za časa vojne, ampak tudi v mirnem času. Ne samo iz političnih, narodnih in gospodarskih, ampak tudi dušnopastirskih ozirov je bolje, da živijo skupaj sinovi isic narodnosti in vere. Saj je tudi naš Odrešenik sam skazoval posebno ljubezen Judom, svojim rojakom. Apostoli pa so oznanjevali sv. evangelij najprej Judom in potem šele, ko so bili od njih zavrnjeni, poganom. Kristus je celo plakal nad razdejanjem jeruzalemskega mesta.
Glejte, kako dobro in lepo je, da prebivajo bratje skupaj! — Ker tam je Gospod postavil svoj blagoslov in življenje na veke (Ps. 132, 1, 3). Sicer bo treba premagati mnogo ovir. dobiti potrebnih sredstev in moči, trebalo bo še mnogo časa, da se opustošeni kraji in domovi obnovijo; vendar tisti vsemogočni in dobrotljivi Bog, ki je bii z nami za časa grozne vojske in nam podelil sijajno zmago, bo z nami tudi za časa miru. Božji previdnosti so zna-
ni tisočeri načini in pripomočki, da nam pomaga. In pomagal nam bo, ako ga goreče in stanovitno prosimo, ako trdno vanj zaupamo. Čim večja je naša slabost in rev-nost, tem rajši nam skaže svojo vsemogočnost in dobrotljivost. Delajmo in zaupajmo v Boga, kakor da more samo On nam pomagati. Vrhu tega je na svetu še mnogo dobrih src in premožnih, sočutnih ljudi, ki nam bodo pomagali obnoviti Goriško z zasebnimi in javnimi sredstvi.
veienemške želje.
Deželno društvo nemške, domoljubne stranke vzhodne pruske province je poslalo cesarju, vsem nemškim vladarjem, svobodnim mestom, kanclerju in pl. Kuhl-mannu vlogo, ki med drugim pravi: Kar je narod dozdaj doznal o pogajanjih v Bre-stu-Litovskem, je v najširših krogih Nemčije, ki žele pošteno najboljše domovini, povzročil velike skrbi in jih je resno razočaral. Ti Nemci ne umevajo, zakaj bi sc zmagovalci pogajali s tako prijaznostjo, kakor da se nameravajo odpovedati največjim pridobitvam nemškega meča. Vz-nodni Prusi ne umevajo, zakaj bi se zopet izpustilo, kar je bil meč priboril s tako veliko nado, ker se upravičeno bojimo in plašimo, da bi se sovražnemu, posebno angleškemu vplivu in denarju izlahka posrečilo, da bi ljudsko glasovanje vodil v svojem, torej v nenemškem interesu, kar upravičujejo izkušnje svetovne vojske. — Nemškega cesarja še posebno prosijo, naj naroči poverjenikom v Brestu-Litovskem, da se bolj ozirajo, kakor so se dozdaj, in najodločnejše zahtevajo take nove meje v Evropi, ki so jih nemški voji priborili, da ne bo Nemčija več izročena roparskim stremljenjem svojih sosedov, marveč da izide in procvita nova Nemčija, katero bodo varovale varne meje.
Velenemci so najhujši vojni hujskači. Njih geslo je: Nemčija zagospodari celemu svetu. V nemškem ljudstvu samem nimajo velike zaslombe; ogromna večina nemškega državnega zbora je miroljubna, a v krogih plemiških veleposestnikov," junkerjih, v takozvani »težki« industriji; med od vojne službe oproščenimi bogatimi tvorničarji, v malem delu nemških prosvetljencev in v častniških krogih imajo svoje pristaše. Ne more se pa tajiti, da je njih vpliv na dvorih nemškega cesarja in nemških vladarjev zelo velik. Velenemški sanjači bi se najrajši vojskovali, dokler ne bi podjarmili in ponemčili celega sveta, a ogromna večina nemškega naroda koprni in hrepeni po miru, kar se je že tolikokrat pokazalo v nemškem državnem zboru, kjer v boju proti velenemškim sanjačem za pošten mir nastopajo tako pristaši katoliškega centra, kakor tudi njih načelni nasprotniki socialni demokrati. Velezanimivo je pa, ker je pri nas v Avstriji velenemštvo močnejše, kakor v Nemčiji, kar oosebno čutimo Slovani, predvsem pa naši bratje v obmejnih krajih, a tudi na Kranjskem nas tišči velenemška peta vojnih hujskačev, ki žive od nas, a bi nas zato v svoji hvaležnosti najrajše utopili v žlici »velenemške-ga« morja.
Mm stana.
Narodnoobrambno delo pri nas Slovencih lepo počiva, ker nam gre menda po mnenju tistih gospodov, ki bi se imeli brigati za to, predobro, in obmejni Slovenci menda ne potrebujejo ničesar več. Tocla temu ni tako. Naši obmejni bratje potrebujejo sedaj še veliko bolj kakor kedaj poprej naše podpore. Mi imamo lastno obrambno društvo »Slovensko Stražo«, ki ima nad 200 podružnic, toda vse te spe, nikjer nobenega življenja, obmejni Slo-
venci pa vsak dan prosijo, »pomagajte nam.« lega spanja, ki nam neizmerno škoduje, naj bo že enkrat konec. Naj ne bo nobene podružnice »Slovenske Straže«, ki se ne bi zbudila k novemu življenju in pomagala pri skupnem narodnem delu. Res da seda,' ni moških doma. Toda doma imamo narodno zavedno in na Vse žrtve pripravljeno ženstvo. To naj sedaj nastopi do zadnje ženske, nabirajo naj prispevke za obmejne brate, gredo naj od hiše do hiše, kakor nabirajo podpise za našo jugo-s.ovansko deklaracijo. Podružnice Sloven-skf.. Straže naj skličejo občne zbore, iz-voh,o na, pa delovne odbore, ki bodo res de al, nc pa spali. O življenju podružnic, de ov -ju ah pa mlačnosti naj pa poročajo »Slovenski Straži« v Ljubljano. Izprazni e nabiralnike^ »Slov. Straže«, denar pa posilite osrednjemu društvu. _ Podružnice »Slovenske Straže« naj gredo na novo, težko, toda neizmerno važno delo. Posne-majmo pri narodnem delu naše brate Čehe, kateri kljub vojski in velikim žrtvam delujejo s podvojeno močjo. Naše slovenske zene in dekleta na delo za obmejne Slovence!
»Narodni Jednota Pošumavska« In »Bohmerwaidbund«. 33 let je od tega preteklo, odkar so ustanovili Čehi društvo »Narodni JednOta Pošumavska« proti takrat že obstoječemu »Bohmerwaldbundu«. Koncem leta 1916 pa vidimo sledeči rezultat: »Bohmerwaldbund« je imel v leta 1916 dohodkov 33.733 K in izdatkov 31.621 K, »Narodni Jednota Pošumavska« pa je imela v istem letu dohodkov (tukaj niso še všteti prispevki krajevnih skupini J 20.071 K in 109.935 K stroškov. Lep znak ceske požrtvovalnosti in vstrajnega dela!
Nemški Schulverein, znano šolsko društvo za ponemčevanje Slovanov, v prvi vrsti nas Slovencev, je vzdrževal koncem leta 1916 49 šol z 91 razredi in 3 paralelnimi razredi. Na Kranjskem ima »Schulverein« v sledečih krajih svoje ljudske šole: v Ljubljani (4 razredi1. Maverl (1 razred), Laze (1 razred), Rodine (1 razred), Draga (1 razred), Verčice fl razred). Na Štajerskem: Pekel (2 razredal, Hrastnik (1 razred), Pragarsko (2 razreda), Vuzenica (2 razreda), Šoštanj (3 razredi), Št. Lenart (3 razredi), Velenje (2 razreda), Ceršak (1 razred), Pekrče pri Mariboru (2 razreda), Št. TI j (3 razredi), Slatina (3 razredi). Koncem leta 1916 je imel Schulverein 112 otroških vrtcev s 131 oddelki: na Kranjskem 2 otroška vrtca, in sicer v Tržiču in Zagorju, na Štajerskem pa v Ormožu, Voj-niku, Hrastniku, Ljutomeru, Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici. V Ljubljani je ustanovljen po Schulvcreinu tudi nemški otroški vrtec z dvema oddelkoma, vzdržuje ga pa nemški šolski kuratorij. Schulverein pa podpira na Kranjskem še zasebni nemški šoli v Tržiču in Spodnji Šiški in y, Tržiču iavno šolo. Razen tega podpira različne dijaške domove, na primer v Kočevju in Ptuju, ima več zemljišč na slovenskih tleh, pripravljenih za zgradbo za nemškutarsko propagando »prepotrebnih«! šol itd. Tako dela Schulverein! In mi?
»Slovenski Straži« so darovali: Ben-ko Čirič, kaplan, Ptuj, 10 K; po č. g. dr. A. Korošcu, drž. posl., dar p. drž. žel. svetnika Edv. Slovša, 100 K; volilo generalnega majorja Iv. Pregelj, Scharding, 500 K. Slovenci, spominjajte se pri vsaki priložnosti »Slovenske Straže«!
upanstva, pošiljajte izjave za jugoslovansko deklaracijo Jugoslovanskemu klubu na Sunaju!
Zunaj zemeljske poti se suče okoli solnca planet Mart. Za enkratno pot okoli solnca rabi približno 1 leto in 11 mescev. Mi seveda ne zapazimo, da se vrti okoli solnca, ampak se nam vidi, da gre med stalnimi zvezdami v krogu okoli neba. Ko bi se zemlja sama ne sukala, bi bila njegova pot čisto pravilen krog in sicer bi se vila vedno le na levo stran, če smo proti njej obrnjeni. Ker se pa tudi zemlja suče in sicer hitrejše ker dovršuje svojo pot okoli solnca že v 1 letu, se nam vidi, da se Mart od časa do časa začne pomikati nekoliko nazaj na desno in potem zopet naprej na levo, pri čemur naredi njegova pot, če si jo mislimo kot črto, nekako zanjko.
Tale ozvezdja bo prehodil Mart leta 1918.: V začetku leLa ga najdemo v Devici. Pomika se do 4. februarja naprej, na levo. Potem se obrne nazaj na desno in gre v tej smer; do 27. aprila ter pride v ozvezdje Leva. Tega dne jo ubere zopet naprej, na levo, prekorači ozvezdje Device, preide v začetku septembra iz Device v Tehtnico, je v začetku oktobra žc v Škorpijonu, v prvih dneh novembra v Strelcu in se iz njega sredi decembra premakne v Koz-1 v !-n!?rcm ga najc1c novo leto 1919.
Vi.V cc bo Skozi cclo leto. V začetku leta vzhaja ob 11. uri zvečer, potem vedno !
nekoliko prej. 15. marca je ravno sredi noči v meridijanu in vzhaja četrt ure pred solnčnim zahodom ter zahaja četrt ure po solnčnem vzhodu. Ta dan pride s solncem v opozicijo, to se pravi, zemlja je med njim in solncem. V tem času je Mart najbolj blizu zemlje. Ker se zemlja hitrejše suče okoli solnca kakor on, zaostaja vedno bolj za njo in zahaja vedno prej. Na koncu leta zahaja zvečer ob tri četrt na sedem.
J u p i t erje največji planet. Od solnca jc oddaljen več kakor petkrat toliko kakor zemlja O njegovi poti okoli solnca, kakor se nam vidi z zemlje, velja vse tisto, kar smo rekli o Martovi poti. On je za Venero najsvetlejša zvezda.
Sedaj, v začetku leta, jc v ozvezdju Bika in se do 26. jan. giblje nazaj, na desno, a premakne sc tako malo, da se ta pot ne da lahko opazovali. Potem se premika naprej, na levo, in sicer do 4. nov. Ta čas bo prišel nekako do srede ozvezdja Dvojčkov. Potem pojde zopet nekoliko nazaj, na desno. V začetku leta je zvečer že visoko na nebu in zahaja okoli 5. ure zjutraj. Potem zahaja vsak dan prej, v začetku maja žc pred 10. uro zvečer, in sc zgubi sredi ma;a v večerni zr>rji. 15. jun'ja pride na ono stran soln.a (konjukja s solncem) in sc- bo v uruui poiovici julija zopet prikazal !
kot jutranja zvezda. Na koncu julija vzhaja že ob 2. uri popolnoči in potem vsak dan prej. Na koncu leta se bo videl celo noč, ker pride koj v začetku 1. 1919 v opozicijo s solncem.
Saturen je devet in polkrat tako daleč od solnca kakor zemlja in rabi skoro 29V£ let, cla pride enkrat okoli solnca. Zato jc pa tudi njegova pot med zvezdami v enem letu prav kratka. V začetku 1. 1918 ga najdemo v Raku na meji Levovega ozvezdja, na koncu leta pa blizu Regula v Levu. Od konca novembra 1. 1917. se pomika nazaj, na desnp in pride v začetku aprila v obližje Jasli, kupa zvezdic, ki sc vidi kftkor bela meglica. Potem se obrne zopet naprej, na levo, proti Rcgulu. V začetku decembra se obrne zopet nazaj, na desno.
V začetku leta vzhaja zvečer ob 7. uri in potem vsak dan nekoliko prej. 31. januarja je solnce ravno nasproti (opozicija). Ta dan vzhaja nad poltretjo uro pred solnčnim zahodom in je ravno tako dolgo po solnčnem zahodu še nad obzorjem; mc-ridijan pa prekorači opolnoči. Proti koncu maja zahaja žc opolnoči. V drugi polovici julija zgir.e v večerni zarji. 11. avgusta ga doidc solnre in pusti za seboj. Mesca septembra se prikaže zopet na nebu pred
| solncem kot jutranja zvezda. Vsak dan bolj zgodaj vzhaja in na koncu leta žc ob četrt na 9. uro zvečer.
Ker se mesec in planeti vedno premikajo po nebu med stalnimi zvezdami, se pri tem premikanju drug drugemu ali pa kaki zvezdi stalnici zelo približajo. Tako zbližanje dveh zvezd imenujemo konste-lacijo. V starih časih, ko je bilo še več praznoverja, so vzbujale konstelacije veliko pozornost. Mesec gre od mlaja do mlaja mimo vseh planetov, včasih precej daleč strani od njih, včasih pa tik mimo njih. Posebno lepo se vidi, kadar se njegov srp približa Večernici ali Danici. Jako lepo bo zbližanje Venere in Saturna 5. sept.; ko ta dan zjutraj ob polštirih vzideta, bo razdalja med njima samo 5 minut ali šestinka solnčncga premera. 11. septembra bo Venera blizu Regula. Nekaj drugih lepih kon-stelacij bo nastalo v bližini solnca in jih zato ne bo mogoče videti.
Solnce se pomika po nebu med zvezdami vedno po isti poti, ki se imenuje ek-liptika. Mesec in planeti pa imajo svoja pota ob ekliptiki in gredo nekaj časa nekoliko višje, kakor je ekliptika, potem jo prekrižajo in gredo nekoliko nižje. Ozvezdja, skozi katera gredo pota solnca, mesca in planetov, sc imenujejo skupaj živalski
Prosveta.
_ Iz novih pesmij Boris Mirana. 83-
letni starček Stritar pesnikuje še vedno. Kako danes misli, nam pojasnjuje naslednja pesmica, ki jo je med drugim poslal svojemu prijatelju F. S. Šegulu: Srečni dan. Kar mladenič upal sem in pel, Sivolas doživel sem vesel, Dan doživel sem, oi srečni dan, Ko človeštvo rešil je Slovan!
Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice. Spisal Fran Mil čin s ki. Izšla je v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani knjiga, kakor je nismo še imeli. Knjiga polna zdravega humorja, črpanega iz kristalnočistega vrelca ljudske domišljije slovenske, spisana v ljudski govorici s tisto blažilno naivnostjo, ki označuje prave narodno blago. Ni ta težka snov mogla najti boljšega interpreta, kakor je Milanski. Z vso ljubeznijo se je pogreznil v mišljenje in slog slovenske pravljice, ustvaril nam je nekaj povsem novega, po čemer smo že dolgo, dolgo hrepeneli vsi. Otroci in odrasli bodo s srčnim dopadanjem brali te grozne in vesele pripovedke o zakletem zakladu, o mrtvem ženinu, o kačjem kralju Babilonu, o zlati hruški, oni pa, ki si želijo v teh žalostnih časih prisrčnega smeha, našli bodo v pravljicah o laži, o poldrugem Martinu in posebno o Butalcih nov svež zaklad najzdravejšega ljudskega humorja. Da so te pravljice črpane iz ljudstva, smo na lastno veselo presenečenje dognali ravno v pripovedkah o Butalcih. Ono n. pr. o imenitni kupčiji si rado pripoveduje ljudstvo v kamniškem okraju; nemara jo je gospod pisatelj tudi ondi zalotil. — Knjigi je dodanih 15 risb Iv. Vav-potiča. Nekatere so prav v smislu knjige polne humorja, kakor ona na strani 132, kjer aretira butalski policaj roparja Ce-fizlja, ali pa ona na strani 87, kjer uganja Jurko hudobe. Nekatere se nam pa zde preveč stilizirane in premalo jasne. Tako n. pr. mora odrastli dolgo časa študirati risbe na strani 9 in 30, da posname iz orgij posameznih linij obris podobe. Želeti bi bilo, da se pri bodoči izdaii napravijo slike kolikor mogoče v barvotisku, seveda je uvaževati tu težavne tiskovne razmere, v katerih živimo. — Knjiga se je menda splošno priljubila ter bo, kakor čujemo, kmalu razprodana.	A.
Begunci. 6 skic F. Tratnika. Verzi dr. Alojzija Gradnika. — Umetniška propaganda je izdala s to zbirko Tratni-kovih skic delo, kakršna so bila doslej med Slovenci neznana: album dobro re-produciranih risb, katerim so pridejane spredaj na posebnem listu kitice Gradni-kovih begunskih pesmi, da okreoe in — morda — tudi poglobe občutje slikarjeve-ga dela. Verzi so dobri, vzeti so iz Grad-nikove zbirke, ki je izšla že lansko leto. Risbe imajo sicer značaj nedovršenih skic, a so kljub temu ali vsled tega morda še bolj živa podoba begunske revščine in gorja. Razen zadnjih dveh, ki se po kvaliteti znatno razlikujeta od prvih, so priča krepkega umetniškega daru in vestnega dela. Umetniška pronaganda, katera se nikakor ni posebno Drikuoljivo predstavila slovenskemu občinstvu, je z »Begunci« izdala priporočljivo zbirko.
ianio zastale.
Izjava nemškega državnega kanclerja.
Berlin, 4. dec. (K. u.) V glavnem odseku državnega zbora je naznanil kancler grof Herlling, da je naročil državnemu tajniku dr. pl. Kiihlmannu, naj odkloni predlog Rusov o premestitvi pogajanj v Stockholm. Kancler je pristavil: Iz Petrograda
se je poročalo, da ruska vlada ne more pritrditvi točkam 1. in 2. nemških predlogov, ki tičejo načina o izpraznitvi ozemelj in o ljudskem štetju. Nemčija tozadevno ne more odnehati. Sodim, je zaključil kancler, da lahko mirno čakamo, kako se ta pripetljaj razvije dalje. Opiramo se na našo moč, na našo lojalnost in na našo pravico.
Konservativec grof Westarp je izjavil, da se njegovi politični prijatelji ne strinjajo popolnoma z nastopom nemških poverjenikov v Brestu Litovskem. Zelo je presenetila splošna ponudba miru in izjava, da se hočejo z vsemi velesilami o miru pogajati. Ponudba z ozirom na vojaški položaj ni bila potrebna, da, škodovala je netrrčj-i "> koristim. Njegovi prijatelji nujno že'- re v izjavi določeni rok ne podaljša »rdi njegovi prijatelji žele dobrih in tesnih st-kov t. veliko, sosednjo rusko državo.
Drfavni kancler grof Hertlin* je na to izvajal: Predgovornik je opozoril na to, kar sem bil že rekel: to, kar je včeraj bilo, nior~1-'i; danes ni več; z mogočimi pripet-ljnji v • "-ramo vedno računati. Zdi se, da se j". z'1p') tak pripetljaj zgodil. Ruska vlada je že pr?; večkrat želela, naj se pogajanja premeste iz Br?sta Litovskega v kak nevtralni kraj, morebiti Stockholm. Zdaj so to izrecno predlag?').
Ruska vlada je predlagala, naj pogajanja premeste iz Bre«t Litovskega v Stocklic' m. Ne glede na to, d i nam Rusi ne morejo narekovati, kje naj se dalje pogajamo, monm. opozoriti, da bi se pogajanja z izredno velikimi težavami mogla premesiiti v Stockholm. Opozarjam le na eno oviro, da morajo biti poverjeniki naravnost v zvezi s rvojimi glavnimi mesti Berlinom, Dunajem, Sredcen, s Carigradom in s Petrogradom; direktne zveze iz Bresta-Litcvskega dobro funkcionirajo; a v Stockhclmu bi zadeli ra največje težave. Že ta okolnost nam r.e dopušča, da bi mogli pritrditi. Spletke sporazuma, da bi sejali nezauf'jivost med rusko vlado in njenimi zastopniki in r.ami bi lahko tam pridobile nova tla. Državnemu tajniku dr. pl. Kiihlmannu sem z?to naročil, naj predlog odkloni. (Pritrjevanje.) V Brest-Litovsk so prišli medtem zastopniki Ukrajine, in sicer ne le kot strokovnjaki, marveč s pooblastili, da se pogajajo. Čisto mirno se bomo pogajali dalje z zastopniki Ukrajine.
Pristavljam, da so iz Petrograda naznanili, da ruska vlada ne more pritrditi točkama 1. in 2. r.ašib predlogov. V navedenih točkah gre, za to, kako naj se izpraznijo ozemlja in kiko naj se izvede ljudsko glasovanje. Rusko časopisje nam podtika, da izražati točki 1. in 2., da se hočemo nelojalno izviti naši obljubi glede na samoodločbo narodov. To podtikanje moram zavrniti. (Pritrjevanje.) Točki 1. in ?. narekujejo zgolj praktični vidiki. Ne moremo odnehati. Sodim, da lahko mirno počakamo, kako da se razvije ta pripetljaj. Opiramo se na našo moč, na našo lojalnost in na našo pravico, (živahno pritrjevanje.)
Odsek je nato odgodil posvet; jutri ga nadaljujejo.
• * *
Konservativci in Vsenemci nasprotujejo načelu o samoodločbi narodov, kar omenjamo tudi v našem poročilu o pismu vzhodnopruskih junkerjev nemškemu cesarju. Narodni liberalci tudi kritično presojajo dogodke v Brestu-Litovskem, Cen-trum, naprednjaki in socialni demokrati, j ki tvorijo večino nemškega državnega zbora, zastopajo nazor, da morajo dati nem-ško-ruskemu miru tako obliko, ki naj, če je le mogoče, ne izroči velike večine ruskega naroda in ne vzbudi želja po re-vanži. Predlagajo, naj se skliče ustavoda-jalni zbor, izvoljen po najširših demokratičnih načelih, ki naj razsodi o usodi spornega ozemlja. Vojaki naj se umaknejo iz
krog, ker ima večina od njih svoja imena od živali. Ta ozvezdja hočemo tu našteti in v oklepaju pridejati k vsakemu čas, ko je približno sreda dotičnega ozvezdja opolnoči v meridijanu, t. j. na južni strani neba v črti, ki si jo mislimo potegnjeno po nebu od severa proti jugu. Šest mescev poznej je tisto ozvezdje v meridijanu opoldne in se nahaja v i i soln-ce. Vsak naslednji mesec je tisto mesto v ozvedju dve uri prej v meridijanu.
Ta-le ozvezdja so v živalskem krogu: Dvojčki (6. jan.), Rak (1. febr.), Lev (1. marca), Devica (7. aprila), Tehtnica (10. maja), Škorpijon (2. junija), Strelec (8. julija), Kozel (7. avg.), Vodar (4. sept.), Ribe (4. okt.), Oven (L nov.) in Bik (1. dec.). Za Bikom pridejo v krogu zopet na vrsto Dvojčki itd.
Vsako izmed teh ozvezdij potrebuje približni dve uri — eno več, drugo manj — da prepelje vse svoje zvezde čez meri-dijan. Ozvezdje, ki je opolnoči v meridijanu, je torej ob 6. uri zvečer še na vzhodni strani neba in ob 6. uri zjutraj na zahodni strani. Tako človek za vsako uro lahko ve, katera ozvezdja živalskega kroga so na nebnem svodu. Tako je n. pr. 1. marca ob 7. uri zvečer v meridijanu tisto ozvezdje, ki jc 5 ur pred sredino Leva, t. j, vzhodna ali leva meja Bika. Proti zahodu (na
desni) od njega so Oven in Ribe, proti vzhodu (na levi) Dvojčki, Rak in Lev.
K zvezdoznanstvu so šteli včasih tudi napoved vremena. Vreme se za zvezde kaj malo meni. Samo z mesecem ima nekaj zveze. Sicer učeni meteorologi tej trditvi odločno ugovarjajo, pa vendar ni brez nog. Kadar se približuje mlaj, se vreme skoro vselej izpremeni, in kakšno je vreme 4. in 5. dan po mlaju, tako prevladuje ves čas do prihodnjega mlaja. Včasih naredi tudi to pravilo kako izjemo, pa le izjemo. Vreme ima v sebi neko stalnost, in če je danes lepo jasno vreme, lahko rečemo, da bo lepo tudi jutri, in če je danes grdo deževno vreme, bo skoro gotovo tudi jutri. Kdor se drži tega pravila, se bo manjkrat zmotil, kakor učena meteorološka opazovalnica na Dunaju. Neko posebno znamenje prihodnjega vremena so poznali že stari Judje, kakor nam poroča sv. evangelij. Italijani so to znamenje izrazili z verzi: »Rossa la sera, bel tempo si spera; rossa la matina, bel tempo si ro-vina« (t. j. Rudeč večer prinesj jasen dan; rudeče jutro prinese dež). Če vsem tem pravilom tudi barometer ne oporeka, se da vreme napovedati s precejšnjo gotovostjo,
zasedenih ozemelj kmalu po sklenjenem miru in ko bodo rusko armado razorožili.
—	»Vossische Zeitung« je glede na kan-clerjevo izjavo v glavnem odseku državnega zbora pisala, da so jo sprejeli poslanci z gotovo rezervo. Socialni demokrati zahtevajo, naj mirovno pogodbo z Rusijo diči obvezna pogodba potom razsodišča.
»Wiener Allgem. Zeitung« je pisala, da je pripetljaj v Brestu-Litovskem le formalnega značaja. Predlog, naj mirovni posvet ne zboruje dalje v Brestu-Litovskem, marveč v nevtralnem inozemstvu, se naj ne tolmači tako, kakor da so se pogajanja pretrgala. Ruska vlada ni izjavila, da uniči, kar se je dozdaj doseglo, marveč sodi le, naj se mirovna pogajanja na kakem drugem kraju nadaljujejo. Ni se pa izpre-menila glavna reč v Rusiji in ne v četvero-zvezi, marveč volja, da se doseže mir. Ne more se tajiti, da potrebujemo miru z Rusijo, a vsaj ravno tako, kakor nam, je potreben mir tudi Rusiji. To dejstvo si moramo vedno predočevati. Ni umesten pretirani optimizem, a ogibati se moramo tudi brezmejnega pesimizma, da se izjalovi mirovno delo, ki je že zelo napredovalo. Ohraniti se mora hladna kri, ki je glavna reč.
* • *
»Vossische Zeitung« je pisala o zastalih pogajanjih v Brestu-Litovskem: Parlamentarni krogi in drugi poznavalci mednarodne politike so prepričani, da se še ne more reči, da se je izjalovil poizkus skleniti z Rusijo mir. Glavni odbor drž. zbora je dolžan, da resno skrbi za to, da se zopet ne polasti političnega vodstva sporazum, kar ne bi le zavleklo miru, marveč bi ga tudi načelno razbilo. — »Beri. Tageblatt« je pisal: V bodočih 24 urah sc že najbrže pokaže, če gre le za pripetljaj, ali je pa vlada boljševikov zavrgla mir, s katerim bi se Litva, Poljska, Kurska in deli Livske ločili od ruske države in naj bi sa.me odločevale o svoji usodi. Če se more še vse izlepa urediti, kar se krze v ozadju, se pojavljajo tudi na vzhodu delikatna vprašanja, ki še niso rešena. — »Deutsche Ta-geszeitung« je pisala: Mogoče je, da se bodo z Rusijo Nemci pogajali na novem, trdnem, narodno uspešnem temelju. Ta možnost re ne sme zamuditi. Ruski vladi ce mora pokazati, da premagani zmagovalcu ne more vsiliti svojega mnenja in volje. Siccr pi ne izražamo nade, marveč zahtevano, da bodo merodajni činitelji v Nemčiji ne glede na posledice najodločnej-še uveljavili življenjske koristi in ugled države. — »Lokalanzeiger« je poročal, da se večina državnega zbora strinja z naborom vlade, češ, da ni združljivo s častjo Nemčije, odnehati Rusom. Merodrjni činitelji presojajo pripetljaj v Brestu-Litovskem s tistim mirom in hladnodušnostjo, ki sta z ozirom na naš ugodni vojaški noložaj sa-moposebi umliivi. Naši zastopniki so večkrat opozarjali, da so mogoče težave in
presenečenja; presenečeni zato nismo, • • »
Iz Stockholma: Ko je petrograjska vlada predlagala, nai premeste mirovna podajama iz Brestn Litovskega v kak nevtralni kraj, tudi ^c'zve<-1ovala. čc ie mogoče oof?r.j.nrie nadaljevati v Stockholmu. V glavno m ?".'•"> * vedske se je pripeljal za-stopnik švedske, a dognal je, da v mestu "i dovrli hotelov >n da se prehrana tolikim ljudem ne more zagotoviti. Odnos'a-nec petrograjske v'ide se je nato odpeljal
-	Korlnnj, kjer "i tudi ni bilo mogoče od-'ranit« nnst^ih ovir. K'hib temu so. nnj-
Vž vs'ed pnr?leš!"ega vr>!»va, zfMevrdi, naj se pog->innia iz Bresti Litovskega oreme-ste. Če bi premestitvi tudi osrec!-ip velesile pritrdile, se zdaj re ve, kje rr; h' se nojfaiil'. dalie. fTCot kro«	'e več-
krat imenovala Švica. 0->. ur.1 * * •
Novi.-a o nrr»!l'-'':i v r ; ;lovskem je žalostna, dnsi ni ob"T?. Ko so se pogajajoče stranke v glavnih načelih že zed'n"e, je tmat«, da se ne de not do nadaljnjih rn""tovorov in l-o«čr"»f*i. m'ru. ki s> <?a osrednje ve'esi'e in Rusije kakor tudi vse trpeče človeštvo iskreno žele.
Zastopnik avstrijskega arm^nerf-j poveljstva došel v Brest-Lito/sk.
Dunaj, 4. jan. (K. u.) Zastopnik armad-nega poveljstva pri mirovnih pogajan:ih poclmaršal pl. Ccicserics se jc pripeljal danes v Brest Litovsk.
Hindenburg in Ludendorff zopet odpotovala v glavni stan.
Berlin, 4. jan. Hindenburg jc odpotoval 2., Ludendorf pa 4. t. m. v veliki glavni stan.
Poljaki na mirovnih pogajanjih.
Krakovska »Nova Reforma« poroč.i i Varšave: Poljski politični krogi so dobili informacije, da je četverozveza v načelu pritrdila, da se mirovnih pogajanj udeležuje tudi zastopnik poljske države, toda le v vprašanjih, ki se tičejo Poljske. V Brestu Litovskem se začrtajo Ie splošni obrisi miru ter se bo tudi o poliskem vprašanju le načelno razpravljalo. Posamezne spor-
ne točke se bodo kasneje rešile. Tako imenovana avstrijsko-poljska rešitev poljskega vprašanja v Brestu Litovskem ne prid« v poštev. To pa ne zato, ker hi ta rešitev ne bila več aktualna, marveč utegne predhodna mirovna pogodba nrenustiti poljski državi v tem oziru popolno svobodo.
Proti pogajanjem v nevtralnem inozemstvu.
Dunaj, 4. jan. C .kr. brzojavni urad iz Bresta Litovskega: Predsednik ruske delegacije je 3. t. m. iz Petrograda brzojavil pooblaščencem četverozveze v Brestu Litovskem, da predlaga glede na sklep vlade ruske republike, naj se pogajajo dalje v nevtralnem inozemstvu. Delegati štirih zveznih velesil so 4. t. m. gospodu Joffeju brzojavili, da odklanjajo vsako premestitev pogajalnega kraja, ker so se obvezno dogovorih, da se orično najkasneje 5. jan. v Brestu Litovskem zopet pogajati.
Mirovno odr>os!anst"o ukrajinske rade v Brestu litovskem.
Brest Litovsk, 3. jan. (K. u.) Mi.rovna delegacija ukrajin. renub'i're je došla dne 1. jan. v Brest Litovsk. Ukrajinski delegati so pooblaščeni od vlade ukrajinske repub'i';c, da se podajajo o miru.
Rusije na vos k način za mir.
Sto kbolm, 3. V Petrogradu so mnenja, da bodo irre'a pogajanja posameznih odborov vsaj ta uspeh, da se bodo razlike zelo om-'i!e, če že ne docela odpravile; na zborovanju celokupne mirovne konference se bo p-« rnšel izhod, ki bo vse zadovoljil. Volja, da se z osrednjimi državami sklene ir'r, je po vsej Rusiji tako velika, da m-loštevPni nasprotniki miru t^ga ne bc-.lo mofi zadržati.
73nV.ita in trirovaa pogajanja,
Hiag, 3. Londonski listi poročajo, da države entente glede mirovnih pogajam' v Brestu Litovskem niso edine.
Francoski lisi za mirovna podajanja.
Gsn?, 3. Pariški list »Pavs:< se v uvodniku odkrito izjavlja za to, da se ententa pridruži pogajanjem za mir. Vojna se ne sme nadaljevati do propasti.
AngH'a io-Tc vo'ao nadaljevati, do zmage.
Amsterdam, 3. Neka odlična osebnost, ki ima stalne zveze z angleško vlado, je izjavi'a: Llovd Geor^es posveča mi-rovn'm pogajanjem v Brestu Litovskem veliko pozornost, kar jc tem razumljive-je, ker bi mir med Rusijo in osrednjimi drža\ami ne ostal brez vpliva na vojeva-nje entente. Popo'noma zgrešena pa bi bi'a misel, da jc Anglija orinravljcna za mir 7. Nemčijo in Avslro-C "rs! o, kajti na Angleškem so trdno prepričani, da bodo s pomočjo Amerike osrednje sile končno premageli, čeprav bo poteklo še nekaj časa, predno bo mogla Unija razviti vso svojo moč. Dotlej čakajo entento težki dnevi, ki jih bo pa premagala in katerim bo slec'i'a zmaga v angleškem smislu.
Vi5;? mirovnih pobojev v Italiji.
C iri>, 3. jan. Ko je italijanska vlada končo dovolila objavo mirovnih pogojev med Rusijo in osrednjimi državami, je nastala med prebivalstvom velika pozornost. Mirovne struje so zelo narasle. Posebno -eci.r''sUčna stranka izkorišča ugodno pri-l'ko in razvija ve'iko propagando za mir. Vlada jc dala policiiskim prefekturam na-log, naj proti socialistični agitaciji naj-estrejše nastopijo.
Troeki o ?<!o«icu voine.
I'".c 'mj, 3. januarja. Dopisnik liita ••D.."««Iy Ne—s« je imel pogovor s Trockim, ki je rekel, da se bo vojna končala bolj ood socia'n:m ne^o vojaškim pritiskom. Po njegovem mnenju jc sln1:šče, ki ga je zavzela Nemčili nar-.ro,;. ruski mirovni ponudbi, uspeh demokrat'" gibanja.
Rumani za vo'no.
Gen.5, 3. ian. Iz Pariz-1 poročajo: Člani tukajšnje rnniunske kclon le nabirajo podpise za peticijo na kralja, v kateri v inozemstvu živeči Rumuni • -i-io nrosijo, naj kralj zavzame odločno stališče proti mirovni propagmei in r.aj pod nobenim pogojem ne trpi, da bi Rumunija sklenila z osrednjimi državami poseben mir. Pravijo, da more rumunska armada zadrževati na vzhodu velike sovražne sile in tako bistveno olajšati položaj na zapadli.
Boljševiki in ustavodajalna duma.
Stockholm, 3. jan. (K. u.) »Novaja Ži-zu je javila: Boljševiki so svoje stališče glede na konstituanto izpremenili. Zborovala naj bi 4. t. m., če prej njeni člani, ki niso joljševiki, pripoznajo vlado boljševikov.
..........................................................................
bčinp, izjavljale se za ju-gos.ouansko deklaracijo!
•• ■	«m*<ti9»iiiitmitMiHit'»inmti»«*»mtmtto«m»"»Tnm
Vojna coroCi'0.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. jan. Uradno:
Vzhodno bojišče: Premirje.
Italijansko pozorišče: Nobenih važnih dogodkov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. jan. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče: Skoraj na celi bojni črti živahni boji s topovi na obeh straneh. Jasno, mrzlo vreinc jc pospeševalo streljanje. Povodom angleških napadov vzhodno Yperna in severno od prekopa La Bas-see so se izjalovili, kakor tudi tam kakor pri lastnih uspešnil. pastopih jugovzhodno od Moeuvresa in v Champagni smo ujeli več mož in zaplenili nekaj strojnih pušk. •
Od 1. januarja so izguhili naši sovražniki v zračnem boju in smo sestrelili z obrambnimi topovi 23 letal in 2 pritrjeni zrakoplova. Nadporočnik Loerzer je priboril 20. zmago v zraku.
Vzhodno bojišče. Nič novega.
Na inacedonski in italijanski bojni črti nobenih posebnih dogodkov.
Zračni napad qa Padovo,
Iz Lugana poročajo: Corriere della Sera« poroča: Bombardiranje Padovc jc trajalo od 9. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Avstro-ogrski letalci so štirikrat preleteli mesto in vrgli 60 bomb. Poškodovane so bile med drugim tri cerkve in tnnogo umetnin. Tiskarna nasproti bazilike sv. Antona je bila popolnoma porušena.
Benetke.
Lugano, 3. Beneški župan Grimani je izdal poročilo, da biva sedaj v Benetkah še 70.000 ljudi. Kakih 10.000 eseb, večinoma brezposelnih, je našlo streho v sosednjih obrežnih krajih. V kakem pomanjkanju živi prebivalstvo je razvidno iz tega, da se dnevno v ljudskih kuhinjah razdeli brezplačno 20.000 porcij.
Eoii za Jeruzalem.
Bern, 3. Londonski listi priobčujejo podrobna poročila iz Jeruzalema o hudih bojih za mesto. General A!lenby je zbral v mestu in okoli njega toliko čel, da mu mesta ne bo mogei nihče iztrgati. Anglija Jeruzalema Turčiji na noben način ne bo vrnila.
Odstavljeni general Sarrail.
Bern, 3. jan. (K. u.) Pariško časopisje je poročalo, da je prišel general Sarrail v Montaubau. Pariškim časnikarjem je izjavil, da nima glede na svojo bodočnost ni-kakih načrtov. O svoji odstavi ni ničesar hote! povedati.
Mm polKa.
ski »Fremdenblatt«, ki je napol uradni tolmač mišljenja dunajskih vladnih krogov, piše med drugim, da se jc skupna armada ravno med svetovno vojsko izkazala kot koristna naprava ter da je zato želeti, da naj bi Wekerle ne sestavil svoje vladne večine na stroške armade. — Cesar Karel je Wekerlu, ki mu je predložil načrt novega programa, tudi naročil, naj izdela pismen memorandum, v katerem naj bi se novi ogrski vladni program temeljito obrazložil. — Značilno je, da Mažari, ki zatirajo vsako najmanjše strem':cnje drugih narodnosti po samostojnosti, ki vsakogar drugega označujejo za izdajalca interesov monarhije, hočejo to monarhijo razbiti na ta način, da bi raztrgali še one maloštevilne vezi, ki vežejo Ogr«:l-e z Avstrijo. Stroški strankarskih bojev ra Ogrskem naj bi se plačali iz skupnih in'eresov monarhije. Iz nekega č'anka v »Pester I.!oydu«, ki je inspiriran od ogrske vlade, je razvidna bistvena vsebina načrta o reformi bramb-re ustave. Skupno vojno ministrstvo naj bi sc odpravilo in administrativni delokrog za Ogrsko podredil ogrskemu hon-vednemu ministrstvu, za Avstrijo pa av-striiskcrru domobranskemu ministrstvu. Zadeve, ki spadajo po zakonu v področje najvišjega voinega gospoda, naj bi tudi v miru upravljalo armadno po"e'istvo. Z delitvijo vojnega ministrstva naj bi se tudi armada delila v ogrsko in avstrijsko, a v rbeh naj bi bila izobrazba, oborožba in vods*vo enotno. V ogrski armadi bi seveda h'! službeni in poveljni jezik ogrski.
Odstop ogrskega ministra za prehrano.
Budimpešta, 4. jan. Minister za prehrano grof Hadik, ki jc že začetkom decembra prosil za odpust, vztraja na svoji demisiji in ni pripravljen pritrditi kompromisu z avstrijsko vlado.
izoa poroCifl.
Švcdsk" priznale samortojno Finsko.
Stockboln, 4. jan. (K. u.) Svenska Te-legram-Biiran: Na ministrskem svetu, ki ga je bil vodil kralj, so sklenili, da pripo-znajo Finsko kot samostojno državo,
Slockhoim, 4. jan. Dovolili so, ^a lahko Finska z osrednjimi velesilami naravnost občuje. V Kodanj so že prišli popotniki s potnimi listi finske republike.
Ožji etik Fraac-pzov in Italijanov.
Bern, 3. jen. (K. u.) »P-etit Parisien«; Ministrstvo je izprc.nerilo dosedanji trgovinski urad v Turinu v trgovinsko zbornico, da bosta obe deželi tesnejše gospodarsko sodelovrli.
Razpurf, špensko zbornice.
Madrid; 3. jan. (K. u.) Agence Havas: Kralj je podpisal odlok, ki razpušča zbornico in določi nove volitve 17. februarja. Nova zbornica se zbere 11. marca.
in trdno smo prepričani, da je ni na svetu sile razven nesloge in lastne nemoči, ki bi bila zmožna, da ustavi ali vniči razvoj našega troenega jugoslovanskega naroda, ki je sicer še mlad, a vreden in zmožen življenja, ker hoče živeti. Vera nam prinese zmago in svobodo, a nevera pogin in ostudno robstvo. Z vero v bodočnost! Sledi podpis.
• • •
' Štajerske občine za jugoslovansko deklaracijo. Za Jugoslavijo se je izrazila zopet cela vrsta občin in javnih zastopov Slov. Štajerja in sicer: Okraina zastopstva Vransko in Gornjigrad, občine: Št. Jurij ob Taboru, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Miklavž, Jelovec-Makole, Sv. Ana pri Ma-kolah, Dečno, Pečke, Štatenberg, Stopno, Gomilsko, Žerovinci, Pesnica pri Mariboru, Ruše, okolica Št. Jurij ob južni želez., Št. Jernej pri Konjicah, Novaštifta, Čer-možiše, Nadole, Žetale, Smolnik pri Ma'ri-boru, okolica Šmarje pri Jelšah, Slamnjak pri Ljutomeru, Okoslavci, Vclka pri Cmu-reku, okolica Šoštanj, Pristova pri Šmarju, trg Središče, Sv. Katarina pri Rogatcu, Imeno, Šoitalič, trg Št. Jurij ob južni žel., Kog, Vodranci in Jastrebci; Katoliško politično društvo za vranski okraj, učitelj-stvo kozjanskega okraja, krajni šolski svet
in hranilnica in posojilnica v Dramljah. * * *
Izjave za deklaracijo z dne 30. maja 1917 so nadalje poslali do kdnea leta 1917 še: občina Žalna pri Višnji gori, Dolenja vas pri Ribnici, Gomiljsko pri Celju, Zveza Jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor, Cerkno na Primorskem, Kokarje, Bralno društvo, Orel, Jugoslovanska strokovna zveza, Dekliška zveza in vsa katoliška društva v Trbovljah, zbrana v skupni seji v društvenem domu v Trbovljah dne 23. decembra 1917, občina sv. Gregor, Solčava, Kog pri Središču, Jastrebci pri Središču, Vodranci okraj Ptuj, Grajska vas okraj Celje, Bczina pol. okraj Konjice, Konjiška okolica, Frankolovo okraj Celje, Brezen okraj Konjice, Ljubnica pri Vitanju. Vsem najtoplejša hvala! Jugoslovanski klub..
Pogliive o rrtvnaiel n.
Pribili smo v Slovcncu«, da je večina deželnega šolskega sveta, ki je nekdai zastopala S. L. S. v tej velevažni korpora-ciji postavila v temo za ravnateljsko me- > sto trdega Nemca in verskega odpadnika. Na to odgovarja dr. Šusteršičcva »Resnica«: Ko je šel vladni svetnik Junovvitz v pokoj, se jc nameravalo začasno vodstvo izročiti kar dr. Binderju. Takoj, ko sc je to zaslutilo, sta dr. Lampc in dr. Pegan kot člana c. kr. deželnega šolskega sveta storila najodločnejše korake in sta to preprečila. Vsled tega dr. Binder niti prosil ni za ravnateljsko mesto. Vladni kandidat jc bil potem dr. Tertnik iz Gradca, rojen Ljubljančan, izprašan tudi za slovenski učni jezik, a odločen nemški naciona-lec. Kandidat slovenske večine deželnega šolskega cveta za ravnateljsko mesto na realki je bil dr. Bevk, že enajst let ravnatelj na rea1ki v Idriji. Tega je tudi deželni šolski svet postavi! na prvo mesto v ter-ni. Ravnateljsko vprašanje je bilo torej v prvi vrsti politično in bi bila dolžnost Jugoslovanskega kluba, da se potegne za slovenskega kandidata, tembolj, ker mu je deželni šolski svet s stavljeno terno dal tako dobro podlago. Če ni bil imenovan Slovcnec, je to le uspeh Jugoslovanskega kluba, Naučni minister Cviklinski se sploh topot ni držal predlogov deželnega šolskega sveta, ker je bil imenovan celo ravnatelj ,ki ni bil niti v terni deželnega šolskega sveta. Vsled tega je vložil dr. Lampe v seji deželnega šolskega sveta protest proti temu, da je deželna vlada za-počela korake, ki pomenijo skrajno prezi-ranje predlogov dežel, šolskega sveta.«
Ne moremo sc ozirati na vse neresnice dr. šusteršičevega lista, a ta klasični zgled dr. Lampetovega zavijanja moramo pojasniti. Nepoučen bralec bo iz navedene notice sklepal, da je vlada preko terne deželnega šolskega sveta imenovala na realki nemškega ravnatelja. V resnici pa stvar ni taka, kakor je v »Resnici«. Tcrno je vlada prezrla pri nekem drugem srednješolskem zavodu, a je kljub temu imenovala za ravnatelja Slovenca. Z realko je drugače in dr. Lampe ne upa z resnico na dan.
Ko je bilo namreč ravnateljsko mesto na realki prazno, bi ga bil moral zasesti Slovenec, kar bi bilo v vsaki drugi deželi samo po sebi umevno. V Ljubljani, v srcu Slovenije ne moremo priznati nemškega uradniškega posestnega stanja. Deželni šolski svet pa je to stanje sam priznal, ko je dal v tcrno na tretje mesto Nemca in verskega odpadnika. Dr. Lampc je dobro vedel, da bo vlada ravno tega Nemca imenovala za ravnatelja in da bo Slovence gotovo prezrla. Dolžnost večine deželnega šolskega sveta bi bila, da sestavi slovensko terno in sc obrne na Jugoslovanski klub za posredovanje, če bi ne mogla dr. Šusteršič in g. Jaklič doseči, da pride na realko Slovenec, kar bi jima vendar ne
bilo pretežko, če nas jc »Resnica« prav poučila o njuni moči. Nemec in verski odpadnik na realki torej ni zasluga Jugoslovanskega kluba, pač pa zasluga dr. Šu-steršiča in dr. Lampeta. Še več! Ko so poslanci Jugoslovanskega kluba ponovno povpraševali o tem imenovanju, jim je nemški državni poslanec Wollek ponovno izjavil, da je bil Nemec in verski odpadnik zato imenovan na realko v Ljubljani, ker ga je priporočil dr. Lampe. To so bili »najodločnejši koraki« dr. Lampeta. On je sestavil terno z Nemcem za zavod v središču Slovenije, on je tega kandidata še posebej priporočal. To je bila »dobra podlaga«, ki jo je ustvari! dež. šol. svet Jurfo-slov. klubu. Kaj naj doseže klub, če slov. večina sama ponuja vladi nemškega kandidata, če slovenski deželni odbornik agi-tira na Dunaju za Nemca in verskega odpadnika? Vse to pa urednika »Resnice«, dr. Lampeta, nič ne ovira, da bi ne opletal okrog sebe z veleradikalnimi narodnimi frazami, da bi ne sumničil katoličan-stva S .L. S. in da bi nc svaril pred ger-manizacijo. Izraz, kateri tako ravnanje prav označuje, najdete v dr. ŠusterŠičevi »Resnici«.
novice.
—	Duhovnice vesti s Štajerskega. Č.
g Mihael Kristovič, župnik pri Sv. Jerneju v Radvanju jc dobil župnijo Remšnik nad Marenbergom. — č. g. Ivan Messner, kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. gor. je prestavljen kot mestni kaplan v Ptuj. — Č. g. Andrej Klobasa, prej kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. gor., je zavoljo bolezni stopil v začasni pokoj.
—	Vojni kurat Miroslav Ratej je dobil za hrabro in požrtvovalno zadržanje pred sovražnikom najvišje pohvalno priznanje z mečema.
-(- Nova Založba prosi, naj se vsa naročila na njene knjige pošiljajo Katoliški Bukvami v Ljubljani, katera knjige razprodaja.
4- Častno priznanje. Cesar jc italijanskemu ujetemu majorju Cezarju pl. Boffa, poveljniku alpskega bataljona Monte Mar-molata, ki je bil ujet v boju na Monte Ca-stelgombertu, v priznanje njegovega junaštva dovolil, da sme tudi v ujetništvu nositi sabljo.
—	Nemška sodba. List -Ave Maria« ; piše v 12. števvilki 1. 1917. med drugim:
»Ko hrepenimo po miru, poskrbimo najprej za notranji mir. Narodnosti naj se sku-šijo med seboj sporazumeti; njih upravičenim željam bi se naj po možnosti ustreglo. Ukrajinci v vzhodni Galiciji, ki so imeli samo poljsko upravo in poljske uradnike ter so od njih marsikaj prestali, hočejo ostati pod Avstrijo, a imeti hočejo lastno upravo. Med Ukrajinci, ki so bili brez krivde, ali pa v zmoto zapeljani, je bilo — kakor poroča nadškof Szeptycki — 30.000 po nedolžnem v tej vojni pomorjenih. Jugoslovani (Slovenci, Hrvati in Srbij hočejo avstrijsko jugoslovansko državo. Slovenci so se izkazali kot prvovrstni patrioti in zaslužijo, da se jim ustreže.« Tako piše pošten katoliški nemški list o naši jugoslovanski zahtevi.
—	Mariborsko »nemštvo« v strahu. Te dni so v Mariboru zaprisegah nove meščane in porabili to lepo priliko za protest proti jugoslovanskim zahtevam. Advokat dr. Mravlag in novi meščan Andra-šič, oba pristna sinova Slovenskih goric, sta imela glavno besedo in se rotila, da »nemški« Maribor noče pod Jugoslavijo in da se bodo Mariborčani borili proti temu, če treba, s puško in topovi. Andrašič in večina novih meščanov pa Še niti prav nemško ne zna.
—	V, N. S.? Zagrebški Glas« poroča, da sc namerja ustanoviti » Vsesloven. napredna stranka«, ker »čutijo napredni ele- 1 menti potrebo po konsolidaciji«.
—	»La Marche sur Trieste.« Ta brošura, ki je izšla v Avstriji v francoskem jeziku ravno v času naše velike ofenzive proti Italiji, je vzbudila v časopisju enten-tc veliko razburjenja. Pa tudi ententi prijazni listi v nevtralnih deželah so obsodili brošuro, ki opisuje nezvesto italijansko politiko in brezplodne italijanske napore in strahovite žrtve za osvojitev Trsta. Posebno oster članek je priobči! te dni amsterdamski »Telegraph«, ki pravi, da bro- ■ šura potvarja diplomatične listine ter zasmehuje in žali italijanskega kralja, vlado, armado in ves narod. ^Fremdenblatt« ta očitanja zavrača kot neresnična in z zadovoljstvom ustanavlja, da ostalo nizozemsko časopisje ni sledilo »Telegraphu«.
—	Italijanščina na Kranjskem, Prijatelj nam piše: Po c. kr. vojaškem zakladu za vdove in sirote (podružnica v. Krškem) jc podpisala moja žena 1000 K vojnega posojila. Omenjeni c. kr. voj. zaklad pa jc poslal prijavo banki »Union« v Trstu. Leta pa zdaj pošilja laške tiskovine, 1 a -š k a potrdila, laške vpise itd. slov e n-s k i m strankam. Čudno, da se c. kr. vojaški zaklad poslužuje narodno tako nepravičnih denarnih zavodov. Menda vendar nihče ne daje denarja za to, da bi ga smešilo! Smešenje je to, če sc strankam po
Za sklicanje državnega zbora piše Fremdenblatt«: Kakor se govori v parlamentarnih krogih, se bodo v prvi plenarni seji poslanske zbornice, ki se skliče menda 15. t. m., vršile politične debate, katerim bodo predmet mirovna pogajanja v Brestu Litovskem in oa vojaške zahteve Ogrske. Glede zadnje točke bodo nemške stranke že preje v svojih klubih zavzele stališče. Zbornico čakata dve važni deli: vojni davek in proračun. Predloži se nanovo preosnovan sklep gosposke zbornice o vojnem davku. Obe zadevi prideta najprej v odseka (finančni ozir. proračunski), ki bosta zborovala obenem z zbornico; ako bo proračunski odsek delal tako urno kakor doslej, bo rešil svoje delo do konca januarja, zbornica pa v drugi tretjini januarja, tako da ne bo treba novega provizo-rija.
Izpraznjeni državnozborski mandati.
Dunaj, 4. jan. (K. u.) Predsednik Češkega Svaza, Stanek, je pisal predsedniku državnega zbora dr. Grossu pismo, v katerem zahleva, naj se takoj razpišejo volitve za izpraznjene državnozborske mandate.
Člani delegacij v Belgradu.
Belgrad, 3. jan. V spremstvu majorja Kneževiča iz vojnega ministrstva so dospeli danes semkaj člani avstrijske delegacije Haberman, Fon, dr. Frc:Bler, Glo-ckel, knez Lobkovvitz, prof Mensdorff-Pouilly, Mik!as, Schopfer in Teltschik ter ogrski delegat Okolicsanyi, dalje dvorna svetnika Kowy in Kupka. Dopoldne je bil pri vojaškem general, guvernerju pl. Rhe-menu sprejem, katerega so sc vdeležili tudi podmaršal pl. Rabich, generalštabni načelnik polkovnik Kerchnavc, deželni civilni komisar pl. Kucevich in zastopnik zunanjega ministrstva poslanik baron pl. Kuhn.
Wekeriov armadni program.
Ogrski ministrski predsednik Weker-Ic je sprejel v svoj novi program, na podlagi katerega hoče ustvariti novo veliko vladno stranko, zahtevo po samostojni ogrsik armadi. Wekerlc je prišel na Dunaj z velikimi upi, a zdi se, na vsaj v tem o2iru nočejo popolnoma ukloniti tilnika pred temi mažarskimi zahtevami. Dunaj-
DeKlaraciia, Is in s. L. s.
Duhovščina dekanije Postojna se je na konferenci dne 27. dec. 1917 v Postojni izjavila soglasno za jugoslovansko deklara-,cijo z dne 30. maja 1917; obenem pozdravlja prizadevanje papeža Benedikta XV. in
presvitlega cesarja Karla I. za mir. * * •
Občinski odbor občine Zttor. Vreme se je v svoji seji 1. januarja 1918 soglasno izrekel za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. Jugoslovanskemu klubu v državnem zboru izražamo pcpGlno zaupanje ter prevzvišenemu gospodu kne-zoškofu v Ljubljani neomajno vdanost. — Županstvo občine Zger. Vreme, dne 1. jan.
1918. Franc Magajna, župan.
* * *
Občinski odbor v Loškem potoku se pridružuje jugoslovanski deklaraciji, kakor je sklenil v odborfivi seji z dne 26. novembra 1917.
« « *
Izjava občinskih odborov Bezine in
Konjiške okolice: Občinski odbor Bezine (ozir. Konjiške okolice) je v izvanredni seji dne 16. ozir. 17. decembra 1917 enoglasno sklenil sledečo izjavo: 1. Navdušeno in z največjim zadoščenjem odobravamo odločno in jasno politiko Jugoslovanskega kluba in izrekamo načelniku gospodu dr, Korošcu posebno zahvalo za vztrajno in nesebično delo v državnem zboru in v delegacijah.
2. Izrekamo pa svoje najgloblje nezaupanje in zaničevanje vsem strahopetnim izdajalcem naše deklaracijske politike in jih poživljamo, da odložijo svoje mandate, ker zlorabljajo poverjeno jim zaupanje in kruto žalijo ponos našega zavednega naroda. Menimo dr. Šusteršiča in sodruge. 3. Poživljamo Jugoslovanski klub, naj v bratski zvezi s Češkim Svazom in Ukrajinsko zvezo v delegacijah neomajno vztraja pri svoji zahtevi o samoodločbi narodov, ki tvori edino pravično podlago za skoraj-i šnii, trajni in plodonosni mir, 4. Verujemo
Kranjskem pošiljajo tiskovine itd. v italijanščini !
—	»Jug«. V Osjeku je pričel s 1. januarjem izhajati jutranji dnevnik »Jug«. Odgovorni urednik in izdajatelj je dr. Matej Pepič. Novi list stoji na stališču jedin-stva Hrvatov, Slovencev in Srbov, zahteva demokratizacijo hrvatskega narodnega življenja in izmed drugih gospodarskih reform zahteva reformo davčne in zemljiške politike.
—	Hrvatska kmečka socialistična
Stranka? Osješki »Jug« poroča: Tukaj se govori, da se Radič dogovarja s socialisti. Gre se baje za ustanovitev hrvatske kmečke socialistične stranke.
—	Zagrebška duhovščina za deklaracijo. »Jug« poroča: Med duhovščino zagrebške nadškofije je velika agitacija za jugoslovansko deklaracijo in proti izjavi dr. Stadlerja.
—	Mešetarjenja hrvatsko-srbske koalicije. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je hrvatsko-srbska koalicija takrat — ko smo avstrijski Slovani podali v dunajskem parlamentu svoje deklaracije — sklenila pakt z grofom Esterhazijem, pozneje ga pa je obnovila z Wekerlom. In kaj je hrvat-sko-srbska koalicija zahtevala? Nič več kot — volivno reformo. Seveda hrvatsko-srbska koalicija daje Mažarom za volivno reformo razne koncesije, samo da si obvaruje njihovo »ljubezen« in da ne pride do preloma. Sedaj naj da Hrvatska, ki ni ničesar dobila, še zadnje, kar ima, svoje politično poštenje. Kakor se govori po Zagrebu — a vse to je v zvezi s konferencami koalicije — bo Hrvatska po svojih veljakih nastopila v Pešti in na Dunaju proti ideji narodnega ujedinjcnja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tako »Novosti«.
—	»Hrvatska Država« bo od srede naprej izhajala kot jutranji list.
—	Bratstvo Čehov in Jugoslovanov. Pod tem naslovom piše »Hrvatska Država« r pozdravnih govorih, ki sta ju imela o Božiču načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in načelnik Češkega Svaza Stanjek. Med drugim pravi: »Naša žalost jc, da do danes nimamo nobenih drugih vezi razen klubskih v dunajskem parlamentu, sramota je, da se do danes ni pomislilo na skupno in ožje delo v sedanjosti, a kaj šele v bodočnosti. Rabimo zaveznikov, rabimo Dodpore, pa ne vzairio vzeti niti tam, kjer se nam nudi in kjer jih od narave moramo iskati. V najkrajšem času ali v Zagrebu ali pa v Pragi naj se sesta-nejo voditelji naroda, da sklenejo, kako |iaj zidajo naprej.«
—	Jubilej Lužiških Srbov. Gornjelu-žiški Srbi proslave te dni 60letnico rojstva svojega narodnega boritelja in publicista Marka Smoler, lastnika lužiško-srbske tiskarne v Bavcnu — do pred kratkem edine — in urednika edinega gornjelužiškega političnega lista »Srbske Nowiny«. Marko Smoler jc sin Jan Arnošta Smolera, budi-telja gornjelužiških Srbov (1816—1884) slavnega ljudskega pisatelja in ustanovitelja »Srbske Matice«.
Zasebni uradniki in uradnice! Mi-inistrstvo za notranje zadeve je dovolilo z i razpisom z dne 7. decembra 1917, številka 73.751, ustanovitev »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju, s sedežem v Ljubljani« ter je potrdilo tozadevna društvena pravila. S tem se za-' čenja redno delovanje tega društva. Pravila, ki so že tiskana, dobe člani v kratkem. — Zajedno se člani in članice opozarjajo, da je prejel pripravljalni odbor tega društva od naročenih čevljev komaj eno petino parov, od nekaterih številk sploh nobenega para, to pa radi tehničnih zadržkov v nabavni tovarni. Zato se ni moglo dozdaj vsem naročnikom čevljev ustreči. Društvo kakor tovarna bodeta skrbela, da se po možnosti hitro ustreže še onim, ki dozdaj še niso dobili čevljev. Prosimo torej potrpljenja!
+ Iz Tržiča. Prvo ljubljansko konsum-no društvo je napravilo tu svojo podružnico, ki se v kratkem otvori. V to svrho jc imel državni poslanec gospod Gostinčar na novega leta dan sestanek s krščanskoso-cialnim delavstvom. Konsum ima svoje prostore o hiši gdč. Ošabnik poleg cerkve sv. Andreja. Tam se izve tudi o vseh podrobnostih in vpisujejo člani. — Ljubljansko socialnodemokraško vodstvo je kupilo na trgu veliko Staretovo hišo, v kateri sc nahaja gostilna. Drugo Staretovo hišo, v kateri je c. kr. okrajna sodnija, je kupila gospa Amalija Perne, izdelovalka sodavi-ce in pokulic. Njeno hišo jc kupil g. Aman, posestnik in mizarski mojster v Bistrici, ki bo tu napravil moderno mizarnico, ker bo izrabil vodno moč. V Bistrici je kupil hišo Hudomrliča čevljarski mojster Erloh, ki si je zgradil v bližini te drugo enonadstropno poslopje seda! v vojnem času,
—	Savinjsko okrožje, organizacija savinjskih deklet, ima v nedeljo, dne 6. t. m., občni zbor v Št. Petru. Na shod prideta tudi gg. dr. Korošec in dr. Hohnjec. To jc prvi korak k novemu delu Štajerskih dekliških zvez.
—	Vojaška vest. Črnovojniški nadpo-ročnik-avditor dr. Milan Š k e r 1 j je imenovan za črnovojniškega stotnika-avdi-torja.
—	Kako daleč je iz Krškega v Domžale. Prijatelj našega lista nam piše, da je oddal 13. decembra razglednico v Krškem na svojo soprogo. Razglednica je prišla v Domžale 30. decembra. Potrebovala je torej za to pot celih 17 dni. Ali niso to žalostne razmere na naših poštah?
* » > r r "
Ljubljanske novice.
lj Opozarjamo na prireditev Krekovega večera, ki sc vrši jutri ob pol 5. uri popoldne v Društvenem domu na Selu (blizu samostana sestra karmeličank ob glavni cesti).
lj Seja Šentpeterske Vincencijeve konference sc vrši v ponedeljek, 7. januarja, ob 7. uri zvečer v cerkveni hiši pri sv. Petru (I. nadstropje). Vabimo delovne čiane k udeležbi.
1" V Šentjakobskem prosvetnem društvu predava jutri, 6. januarja, ob 6. uri zvečer semeniški profesor veleč. g. d r. Fran Grivec o verski strani jugoslovanskega vprašanja. Že predmet sam nas močno vabi k udeležbi.
lj Glasbena Matica. Ciril Ličar, najmlajši slovenski klavirski virtuoz, bo v petek v Ljubljani koncertiral. Rojen je bil v Trbovljah, kjer živi oče kot organist. Učil se je Ciril najprvo pri svojem očetu, potem v Glasbeni Matici, v kateri jc bil eden najodličnejših gojeneov in lani, v juliju, je dovršil svoje študije na praškem konservatoriju pri prof. Hoffmeistru in skladatelju Viteslavu Novaku. Pri koncertu absolventov je vzbudil največjo pozornost glasbenikov in navdušenost občinstva. Mojster Novak jc bil z Ličarjem posebno zadovoljen. Igral je genijalno Novakovo Sonato erotico tako vzneseno kakor nobeden drugi. Po uspehih na konservato-rijskih koncertih v Pragi je Ličarja mojster Kocian izbral zase in ga angažoval za svojega stalnega pianističnega spremljevalca na koncertnih potovanjih. V pretečenem oktobru, novembru in decembru je Ličar mojstra Kociana spremljal po Češkem, Moravskem, po Galiciji in po Rusko-Poljskem v 45 koncertih. Žel je poleg mojstra Kociana velikanske uspehe ivot spremljevalec in samostojni pianist.
lj V koncertu v petek, dne 11. t. m. bo tudi sodeloval najpriljubljenejši slovenski basist, operni pevec gospod Josip Križaj iz Zagreba!
lj Iz tobačne tovarne. Strojni nadko-inisar ing. Pavel K o b 1 e r je imenovan za stavbnega svetnika, kontrolor Arcadio Bonfioli pa za nadkontrolorja.
lj Iz rudarske službe. Minister za javna dela je imenoval g. Lojzeta Dularja, c, kr. rudarskega oficijala v Ljubljani, za adjunkta v IX. činovnem razredu.
lj Razglas, V členu 28. izvršilnega predpisa k ces. naredbi z dne 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103, določeni izpiski iz plačilnih nalogov, obsegajoči vse do dne 31. decembra 1917 ugotovljene odmere davka na vojne dobičke za posamezne osebe bodo od 7. do 19. januarja 1918 tu-uradno, soba št. 5, razgrnjeni v uradnih urah (od S. do 2.) vsakomur na vpogled. — C. kr. davčna administracija v Ljubljani.
lj Iz seje aprovizačnega odseka, ki se je vršila v petek, 4. jan. 1918. Prihodnji teden sc bo razdeljevalo na močne izkaznice po četrt kg k a š e in četrt kg j e š p r e-n j a. Za to razdelitvijo bo mestna aprovizacija razdeljevala po pol kg moke za kuho na osebo. Kakor danes razmere kažejo, se potem skoraj gotovo ne bo moglo več razdeljevati moke za kuho. — Peka-rija Trček je imela danes na svoji proda-jalnici nabit napis, češ, da se ni pekel kruh, ker je zmanjkalo moke. Na ta način je hotela zavrniti pekarija krivdo na mestno aprovizacijo, da zato ni kruha, ker moka ni bila nakazana. Umljivo jc. da so bili odjemalci ozlovoljni, ker so naenkrat ostali brez kruha. Zato naj bo kon-štatirano: Pekom je bila nakazana moka v četrtek dopoldne in so jo tudi vsi dobili. Peki so dobili nakazano pšenično moko in koruzno moko. Pšenično moko so lahko takoj prevzeli v skladišču, dočirn dobe koruzno moko čez nekaj dni. Izrecno sc jc vsem pekom naročilo, da morajo, dokler ne pride koruzna moka, peči kruh iz same pšenične moke. Iz navedenega sledi, Ja je krivda le lla strani onega peka, ki ni pripravil za svoje stranke v pravem času kruha. Sicer bo pa cel slučaj mestna aprovizacija natančno preiskala in krivce kaznovala. Občinstvo se pa opozarja, da takoj naznani mestni aprovizaciji vsak slučaj, če bi bilo prikrajšano pri prejemanju kruha. — Dovoz prašičev jc zelo majhen, vsled tega zelo trpi razdeljevanje špeha. Mestna aprovizacija pri najboljši volji ne more razdeliti več špeha, če jc tako minimalen dovoz prašičev. Pretekle tedne se jc nekaterim strankam v mestni aproviza-
ciji razdelilo pršu t ar je, to so prašiči brez vsakega špeha. Tudi pršutarjev mestna aprovizacija ne more več razdeljevali vsled slabega dovoza, in ker ima komaj za trg dovolj prašičjega mesa na razpolago. Zalo naj stranke ne hodijo več v aprovi-začni urad izpraševat, ali morejo dobiti pr-šutarje, ker se jim iz opisanih razlogov ne more ustreči. Tudi one stranke, ki so že dobile številke in so bile priglašene, da dobe pršularje, jih ne morejo dobiti. — Čevlji z lesenimi podplati po 12 K se še nadalje razdeljujejo revnim poslom. Zglasitve sprejema aprovizačni urad vsaki dan od 2. do 4. ure.
lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v torek, dne 8, januarja ob 9. uri dopoldne v mestni »posvetovalnici.
lj Prekajeno meso na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo prekajeno meso v ponedeljek, dne 7. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1 do pol 2. ure št. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure šlev. 201 do 400. od 2. do pol 3. ure štev. 40i do konca. 1 oseba dobi pol kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb 1 in pol kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 K.
lj Prekajeno meso za uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo prekajeno meso v ponedeljek, dne 7. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc tale red: prva uradniška skupina od pol 3. do 3. ure št. 1 do 200, od 3. do pol 4. ure št. 201 do konca. — II. uradniška skupina od pol 4. do 4. ure. — III. uradniška skupina od 4. do pol 5. ure. — IV. uradniška skupina od pol 5. do 5. ure. 1 oseba dobi pol kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb 1 in pol kg, b in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 K.
lj Špeh za II. okraj št. 3.301 do konca. Stranke II. okraja z nakazili za mast št. 1301 do konca prejmejo špeh v ponedeljek, dne 7. t. m. dopoldne na Poljanski cest: st. 15. Določen je ta-le red: od pol 10. do 10. ure št. 1301 do 1400, od 10. do pol 11. št. 1401 do 1500, od pol 11. do 11. št. 4501 do 1600, od 11. do pol 12. št. 1601 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg,' kilogram stane 9 K.
lj Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja v sodnem poslopju. Kdor je izgubil, naj se oglasi pri g. vratarju v justič-ni palači.
lj Zgubila še je na Zaloški ccsti kon-zumna knjižica s krušno karto za 10 oseb ter nekoliko denarja. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v konzumu na Zaloški cesti.
PrimorsKe novice.
Kuracijo Trnovo pri Gorici oskrbuje č. g. Peter Bulkovič, župni upravitelj iz Lokev. Cerkev jc zelo trpela ob času 11. soške bitke. Par družin se je že vrnilo na Trnovo in k Erjavcem. Občina Trnovo (Lokve) šteje že čez 500 duš. Velika cesta iz Lokvi do Trnovega, ki je bila polna življenja, počiva zdaj v snegu in ledu. Barake, grobovi in okleščene bukve spominjajo na strašne dni. Trnovci so bežali večinoma na Koroško, kjer se ne pritožujejo preveč, a dom jih vendar le vleče nazaj,
Kje je županstvo čezsoča bi rad zvedel Andrej Hrovat, Zgsf. Ldst. Arb. Komp. 52/18, Fe^dp. 229.
Smrt med begunci. V Št. Vidu na Dolenjskem jc umrla 25. m. m. begunka Alojzija Krševan iz Rihenberka.
Županstvo občine Šempas vošči vsem svojim občinarjem-beguncem, veselo novo leto. Zdaj je doma že 250 oseb in vedno novi prihajajo. V šoli se poučuje in dušni pastir č. g. Štefan Kodermac opravlja tudi tukaj svojo službo. Ljudje si sami za silo popravljajo stanovanja in ako dobimo kaj kmalu vladne pomoči, bodo se lahko vrnili vsi občani. Starejši gospodarji, ki so v vojakih, naj naznanijo semkaj vse potrebne podatke, da se bode zamoglo vložiti prošnje za dopust v svrho obnovljenja vinogradov, polja in poprave hiš.
Rijavec.
Postrezite! Išče se v važni zadevi Marija Humar s tremi otroci iz Bat-Ravne št. 180 pri Gorici. Po njih poizveduje Štefan Petrovčič, Brod št. 40 pri Novem mestu/ — Kodelja B. Vipava št. 191 poizveduje po družini Mihaela Silic iz Bilj pri Gorici, ki je bival zadnji čas s svojima dvema hče-
rama na Štajerskem v barakah v Vagni. Kdor kaj ve o njih, naj poroča na zgoraj navedeni naslov. — Kurat Franc pri I. R. št. 97. Gornja Radgona, išče svojo družino, obstoječo iz Marije Kurat in 3 otrok, doma iz Šempasa št. 76. Kdor kaj ve o pogrešanih osebah, naj naznani na zgoraj navedeni naslov, — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Dar. Gosp. dr. Brecelj, sedaj v Ajdovščini, je daroval potom uredništva »Jugoslovana« 60 K za goriške begunce. Iskrena hvala! — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Gospodarske Delele.
Iz črnih bukev kmečkega stanu.
Od leta 1880. do 1910. sc je znižalo število živine v alpskih deželah za nekaj tisoč. Na Soinograškem pada število živine že 70 let. Koroška je izgubila od leta 1880. do 1890. 13-9'; goveje živine. Število živine se je pomnožilo v Sudctskih de-i želah od leta 1880. do leta 1910. za 221.668 glav, v kraških deželah (delo dr. Kreka) za 31.084, v Zgornji in Spodnji Avstriji za 575.932 glav. Na Štajerskem so vsako leto od 1903 do 1912 povprečno kupili ne-kmetje 325 gruntov; kmet je izgubil 58.352 hektarov zemlje v vrednosti približno 61i milijonov kron; slevilo kmetov se je znižalo za 63.499 oseb, poljedelskin delavcev; pa od leta 1900. do 1910. za 37.850. Šte-, vilo najemnikov se je zvišalo od 1. 1890. do I. 1910 na Zgor. Štajerskem za 289%, na, Sred. Štajerskem za 67-4 in na Spod. Štajerskem ^ za 92-3',. Od ogrske meje do Predarlske sc razteza skoraj nepretrgano! lovsko ozemlje raznih bogatašev in ple-j mičev čisto po vzorcu na Angleškem, kjerf je angleški lord z lovom uničil kmeta.
Oddaja sena in slame. Deželno mesto za krmila bo dobilo v bližnjem času od vojaške uprave 10.000 q sena in slame zaJ razdelitev med najpotrebnejše naročnike. Cena sena še ni znana, utegne pa znašati z vsemi stroški vred do 30 K in za slamo do 20 K. Naročila za seno in slamo jc predložiti potom županstva do 15. januarja na imenovani urad in je poslati obenem znesek računa kot predplačilo proti poznejšemu obračunu. Naročniki naj tudi izjavijo, če so pripravljeni sprejeti name-i sto sena slamo, ker se vojaška upravai glede krme nič več ne veže in nam ni znano, koliko imamo dobiti sena in koliko slame. Krma sc bo oddajala na deželo le v celih vagonih in naj sc naročniki po tem ravnajo. Vagon drži pOvprek po 50 q sena in 40 q slame. Za kakovost blaga ne prevzame deželno mesto za krmila nikake odgovornosti. ' •■'/ -----—^
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Oiicijant. Malo upanja jc, da Vam kaj odgovorijo. Tudi ne morete ničesar storiti, da se zadeva ugodno reši. — L. P. Življenjepis dr. Kreka izda, kakor smo slišali, Mohorjeva družba. — Z. U. Hvala za poslano. Prišlo nam jc, žal, prepozno, da bi mogli porabiti. — I. v L. Upamo, da sc bo tudi pri vas stvar kmalu uredjla. — K., v p. 416. Prosimo za nadaljnje. — F. M. v B. Tudi drugi listi niso dobili dotičnega poročila. Preskrbeli bomo naknadno.
SguSji u Mssffa m šfrapac
iz ilobre tele line z močnimi lesenimi podplati, okovanimi, sposobnimi za popravila, za ženske, moške in
Velikosti:	otroke.
26—27	28-30	31—33	34—36
K 18*25	K 22" 18	K 25-74	Iv 28 97
37—39	40-42	43—44	45—46
K 31-71	K 3401	K 30-31	K 38-61
Pošilja po* povKolju. Ziunenn <lovoljona. Poštnina in Kuvo.jninn K* 2 —.
Schuh-Export, Dunaj IV. Wicdner Siirtel 50,10-R.
Sli ©

>
nove ali rabljene
w •	m m	M	m	>
novi ali rabljeni $81921111! SITUJI,
novi od 200 do 400 kron, rabljeni od 100 do 200 kron; gonilni jermeni iz dratu, nadkriljujejo v trpežnosti kožene in so štirikrat cenejši; olje za' mazati, vazelin za čevlje in konjske oprave, 1 kg po 6 kron; mazilo za vozove po. najnižjih dnevnih cenah,'od 5 kron više; mizarski stroji, elektromotorji, dynamo,
bencin- in parni motorji ?
Dobi se hitro in najceneje pri
Ze9H@S1U razpošiljalnica strojev, Selo-Moste 29^
Katoliška Bukvama v Ljubljani na- • znanja svojim odjemalcem, da zapira do preklica trgovino ob 3. uri popoldne.
Vsled prcobilih notranjih poslov se po tej uri občinstvu ne more pod nobenim pogojem postrczati.
ja^ Zatekel se je majhen, svitlorumen psiček. Najditelj naj ga odda proti nagradi v hiši na Bregu 10, II. nadstr.
Opozarjam "^L ccnjcno občinstvo, da jc dospela večja pošiljatev
ŠIVALNIH STROJEV. ^
Prosim toraj, kdor je stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje vr trgovini
JO S. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev.
Istotam se kupita dve izložbeni omari. DEKLICA
se sprejme k 3letnemu dečku za popoldanske ure. Znati mora tudi nemško. Naslov pri upravi lista pod št. 24.
aiuIIIM razrušene Gorice in različne raz-MIDUIti giedn ce podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFRTOT, Gradec, Roseggerhaus
Iščem gospoda, ki bi ob nedeljah opravljal pisarniška dela. Gre se predvsem za dober slovenski in nemški koncept. Ponudbe pod »Nedelja 9« na upravništvo tega lista.
Odda se v najem enonadstropna
hiša z mt&m
pripravna za trgovino ali gostilno, ali kot stanovanje trem strankam, tik državne ceste blizu kolodvora na lepem gorenjskem kraju. - Naslov pove uprava »Slovenca* pod -.Stanovanje na deželi 34«.
Trgovski sotrudnik
iiče službe v trgovini, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Trgov-V	ski sotrudnik«.	26
Iščem malo
mesečno sobo
Morem semtertja tudi prispevati v živilih. Naslovi nai se pošljejo na upravo »Slovenca« pod št. 23.
Sprejmem takoj aH tekom mescca januarja štiri trezne, zanesljive
HLAPCE
samske ali oženjene, tudi invalidi niso izkl)uceni, ker je služba lahka. — Zglasiti sc jc: Kolodvorska ulica št. 6 od 12. do 1. ure opoldne. — Košenma, c. kr. poštni hlcvar, Ljubljana.
mm tami
um (prei v Gerici) bluDtiana. Stari trs št. za
Moška in renska dvokolesa Se s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, oramoloni, električne žepne svetilke - Najboljše baterije. Posebno nizke ecne za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgu 11
Sprejme
sc krepko, zdravo in izobraženo DEKLE
staro nad 20 let, ki ima veselje za prodajalno. Pismene ponudbe naj sc naslovijo na »K. 13« na upravništvo »Slovenca«. V trgovini ali trgovski pisarni izurjene osebe
imajo prednost. _T-- ■ _______
Izvežbana prodajalka
se išče za neko glavno zalogo tobaka na Spod. Štajerskem. Kavcija potrebna. Nastop takoj. Ponudbe, pisane v obeh jezikih, naj sc pošljejo upravi lega lista do 10. januarp ;'.U8 pod št. 37.
naše tovarne bomo kupovali do preklica pod ugodnimi pogoji.	36
National-Registrier-Kassen
G. m. b. H., Dunaj, VII., Siebensterngasse 31.
Sprejme se več spretnih
proti dobri plači, orosti hrani in stano-' vanju. — Priglasiti se je pri stavbeni i rdki G. Tonnies, Ljubljana, Dunajska cesta št. 35.
f
na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem ali v Istri išče invalid (narednik), 46 let star, samec, zmožen slovenščine, hrvaščine, nemščine in italijanščine, Sedaj opravlja tudi službo občinskega tajnika m želi to službo premeniti. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv 18«.
SVILENO BLAGO
in modno volneno blago ponuja tvrdka
Prokop Skorkovsky & sin,
H u m p o 1 e c , Češka. Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem.	3445
Dobro ohranjena
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodn-kom, prijateljem in znan-ccm, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče ter stari oče, gospod
posestnik, cerkvenik in organist
previden s sv. zakramenti danes zjutraj ob 'A8. uri v starosti 65 let izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, dne 6. januarja, ob >{.4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Sv. mašc-zadušnice sc bodo opravile v domači župni cerkvi.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev.
Borovnica, dne 4. januarja 1918.
Žalujoči ostali. Brez posebnih obvestil.

Vr. XII,, 102/17/29. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je razsodila tako: Avgust Tomažič, veletrgovcc v Ljubljani,
je kriv,
da jc, zaradi diaženja„že kaznovan, zahteval, trgo-vaje na debelo, dne 22. januarja 1917 v Ljubljani, izrabljajoč izredne, po vojnem stanju povzročene razmere, za neobhodno potrebno reč — cmendolski sir,« ki ga jc dtic 18. januarja 1917 kupil po 7 K 80 h 1 kg,'očitno čezmerno ceno 13 K 50 h za 1 kg, s čimer jc zakrivil pregrešek draženja po § 18., .št. 2 cesarskcga ukaza z dne 21. avgusta 1916, d. z. štev. 261,
in se obsoja
po istem paragrafu z uporabo § 260. b) k. z. na en teden strogega zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem in na denarno kazen 2000 K, za slučaj neizterljivosti iste v nadaljnjih 20 dni v zapor in po § 389. k. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov.
V Ljubljani, dne 9. junija 1917.
PRODA SE dobro ohranjen
es

Na ogled je v ponedeljek, 7. januarja 1918, od 9. do 3 :jll. ure dopoldne.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod ši. 19.
z dobrimi travniki in gozdovi na Južnem Šta-jerskom (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbo s podrobnim opisom. — Naslov pove »Uprava Slovenca" pod St. $922.
r u> j
Ura z zapestnico
z varnostnim steklom
ponikljana K 30.—, 40.-, 50.-, 60.—, 80.—
z varnostnim steklom K 2-—, radij K 10'— več.
Žepne ure K 24 -, 30--, 40 —, 60--, 80—.
PoEilja sc z Dunaja proti vposlatvi zneska polej K 1*50 za poštnino tudi na bojiSCe.
MAK BOHHEL
Dunaj, IV. Mar^arelhenstrasse 27/32.
nrniškl cenik p Dhiamo žepna
Tovarniški cenik proti vposlatvi K t'—.
la svetilka K 30--.
Nc. 540'17.
Na prostovoljni sodni dražbi se bode prodalo
dne 10. januarja 1918, ob 10. uri dopoldne
v Preserju hiš. št. 23 sedem gozdnih parcel v izmeri 13 ha 35 a, lastnih g. Francetu Filipiču, posestniku v Preserju.
C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki, odd, I., dne 31. deccmbra 1917.
Št. 139/18.
Dne 2. januarja 1918 so bile izžrebane nastopne obveznice 4'deželnega posojila iz leta 1917.:
2 komada po 10.000 K i. s.: 6, 8, 19 komadov po 2.000 K i. s.: 4, 98, 292, 298, 333, 508, 522, 549, 578, 659, 661, 662, 758, 766, 782, 791, 969, 1021, 1031.
11 komadov po 1.000 K i. s.: 60, 88, 152, 250, 315, 364, 551, 585, 651, 661, 714.
15 komadov po 200 K i. s.: 129, 158, 295, 298, 468, 527, 554, 718, 724, 733, 739, 762, 800, 912, 954.
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blagajna v Ljubljani od dne 1. aprila 1918 dalje v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4i/o% eskomptne pristojbine.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 2. januarja 1918.
Št, 138 718.
Dne 2. januarja 1918 so bile izžrebane nastopne obveznice 4% deželnega posojila:	'
3 komadi po 20.000 K i. s.: 24, 40, 78.
3 komadi po	10.000 K i. s.: 16, 18, 86.
70 komadov po 2.000 K in sicer: 6,
10, 69, 75,	179, 188, 203, 223,
306, 323, 396,	472, 475, 476, 484,
503, 505, 535,	541, 565, 573, 580,
612, 639, 657,	677, 692, 703, 711,
751, 816, 841,	842, 849, 880, 903,
911. 930, 1022,	1033, 1058, 1116, 1151,
1165, 1179, 1349,	1363, 1435, 1467, 1534,
1539, 1585, 1652,	1678, 1703, 1717, 1781,
1801, 1805. 1824,	1836, 1885, 1915, 1916,
1922, 1982, 2013,	2023, 2099, 2121.
163 komadov	po 200 K in sicer: 1,
45,	68,	78,	100,	110,	116,	118,
139,	142,	143,	149,	152.	lo3,	192,
195.	199,	213,	240,	264,	283,	284,
300.	326,	338,	361,	407,	417,	470,
488,	511,	525,	529,	533,	543,	546,
561,	562,	593,	594,	636,	645,	660,
668,	675,	691,	721,	736,	737,	749,
756,	813,	839,	845,	852,	878,	882,
892,	924,	942,	980,	991,	997,	1051,
1065,	1085,	1136,	1181,	1243,	1255, 1258,
1263,	1285,	1292,	1308,	1329,	1336, 1374,
1375,	1404,	1507,	1.520,	1529, 1530,	1531,
1556,	1560,	1561,	1611,	1621, 1634,	1684,
1699,	1719.	1722,	1824,	1830, 1834,	1901,
1915,	1920i	1946,	1978.	2063, 2078,.	2088,
2105,	2114.	2129,	2146	2156, 2161,	2168,
2189,	220i;	2212..	2213,	2230, 2242,	2256,
2271,	2290,	2306,	232C,	2371, 2378,	2388,
2430,	2462, 2495,	2512..	2516, 2521,	2523,
2536,	2540,	2549,	2564,	2625, 2705,	2716,
9729	2770,	2778,	2791,	2795, 2798,	2804,
2810,	2833, 2845,	2847,	2853, 2857,	2864,
2866,	2911,	2920,	2938,.	2951, 2965,	2973,
2988.	.
Navedene obveznico do izplačevala kranjska deželna blagajna v Ljubljani od dne 1. julija 1918 dalje v imenski vrednosti; izplača jih pa tudi s kuponi vred tri mesecc pred doteklim rokom proti plačilu 4% eskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 4% deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice:
po 20.000 K štev.: 26, po 2.000 K štev.: 1028, 1079, 1546, 1547, 1550, 1894,
po 200 K štev.: 77, 111, 308, 360, 575, 648, 1068, 1069, 1340, 1603, 1641, 1644, 1975.
najraje amerikansko delo, se kupi. Kje, pove uprava lista pod št. 3433.

Posestnik približno 100 km lepih postrvskih voda in umetnega vališča išče v svrho izpopolnitve ribo-gojne naprave dobrega
KOMPANIIONA.
Vsa naprava ima lepo prihodnjost, zlasti radi ugodne lege, ker jc iz bližine Jadranskega morja zagotovljena zadostna ribja krma.
HF- PRODAJA pogojna ni izključena.
Želeti jc, da te krasne in postrvi bogate vode, kakor: Cirknica, Idrijca, del Trebušc, del Bačc s pritoki Koritnica in Kneža ter del Soče ostanejo v slovenskih rokah. Naslov pove upravništvo lista pod št, 20.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znanccm, da jc naš preblagi soprog in oče, gospod
Jurij Šenk, p. d. Makek
veleposestnik, vitez božjega groba, občinski odbornik itd.,
danes, 3. prosinca ob 5. uri zjutraj, po dolgem, mučnem bolehanju, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče v 68. letu starosti, ves vdan v sveto voljo božjo, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo dne 5. t. m. ob 9. uri na pokopališče sv, Ožbolta na Jezerskem.
Svete maše zadušnicc sc bodo darovale v domači župni cerkvi.
Priporočamo dragega pokoinika v blag spomin in molitev njegovim mnogobrojnim prijateljem in znanccm, zlasti pobožnim soromarjem, s katerimi jc pohitel v Lurd (dvakrat), v Rim in Sveto deželo.
Naj počiva v miru! Njegova obila dobra dela so šla ž njim.
Jezersko, dne 3. prosinca 1918.
Marija Šenk, roj. Vole,
soproga.
Marta, polonija, Franc, Matevž, Joško, Mici, Berta, Tončka, Milan,
otroci.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 2. januarja 1918.
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno !• 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prelemke.
Vračajo se posojila v 715 ali 22>,'2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4t/«°/o<
DruSIveno Sastno premoženja snaSa končam !e!s 1915 519.843-40 kron. D;leiiikov je biiorfconcem leta 1924 s 15.615 deleži, ki repretentujejo jamstvene glavnice za 6,059.850 kron.
javen ljudski shod na Vrhniki za jugoslovansko deklaracijo.
Prvi govornik poslanec Gostiučar izvaja:
Spoštovani zborovalci!
Državni zbor.
Dolgo časa je že preteklo, kar se nismo videli. Odkar je izbruhnila velika svetovna vojna, toliko časa pri nas ni bilo mogoče napravljati velikih zborovanj. Danes mi je dana prilika po tem dolgem času, biti med varni in vam poročati o delovanju državnega zbora. Kakor veste, je bil državni zbor zbran zadnjič meseca julija 1914. Tedaj je bil pri nas ministrski predsednik grof Sturgkh. Ko se je vnela velika vojna, je bilo prekinjeno vsako politično delovanje in radi tega tudi vsako zborovanje. Državnega zbora ni bilo in šele po hudem pritisku iz raznih krajev države je prišlo do tega, da je sklicala vlada letos državni zbor, kateri se je lotil z vso vnemo vseh vprašanj, ki so danes na dnevnem redu. Predvsem je bilo tukaj glavno vprašanje gospodarskega značaja. Skrb za bodočnost, skrb za sedanjost, kako preživljati ljudstvo v teh težavnih časih. Vsa ta velika vprašanja so bila in so na dnevnem redu v državnem zboru. Poleg teh vprašanj pa so bila tudi velika politična vprašanja, vprašanja razvoja, oziroma vprašanja bodočnosti narodov naše države. Ni moja naloga o tem govoriti, o tem bo pozneje dr. Pogačnik govoril. Dali smo na oltar domovine krvne, pa tudi težke ma-terijalne žrtve. Za nas najvažnejši dogodek v državnem zboru je bila jugoslovanska deklaracija z dne 30. maja 1917, v kateri zahtevajo poslanci, da se prizna svoboda vsakemu narodu, ker le tako more narod prospevati, živeti, vsestransko napredovati.
Ko smo prišli v parlament, tedaj je bil na površju grof Clam Martinic. Ta mož, katerega so preje poznali kot češkega domoljuba, ta grof je takoj spočetka izgubil simpatije vseh slovanskih narodov te države, Zaradi tega je moral pustiti mesto ministrskega predsednika drugemu možu, sedanjemu ministrskemu predsedniku Sci-dlerju.
Jugoslovanski klub na Dunaju, ki se je ustanovil iz vseh strank in iz vseh narodnosti jugoslovanskih in ki zastopa stališče glede deklaracije, ta jugoslovanski klub je odrekel voljo sodelovati z grofom Clam-Martinicem. Vsled tega, ker tudi Čehi, Poljaki, Rusini, kakor Italijani te vlade niso podpirali, ni on imel v parlamentu večine; vsled tega je moral odriniti. Sedania vlada je bila tedaj pravzaprav začasna in o njej se je mislilo, da se bo umaknila drugi, katera bo potem vzela v roko ta velika politična vprašanja in razrešila pri nas narodnostno vprašanje, ali vsaj pripravila pot, da se to veliko vprašanje, ki preveva že od leta 1848. in dalje tudi našo državo, končno v smislu posameznih narodov reši tako, da bodo narodi mirno živeli v okvirju habsburške monarhije. Toda tudi sedanjemu ministrstvu ni bilo dano dose-daj, da izvrši te naloge; zakaj, je jasno samo ob sebi. Parlament kot tak se je pečal poleg teh političnih vprašanj tudi z raznimi gospodarskimi vprašanji, predvsem z vprašanjem glede prehrane ijudstva. Kakor je nam vsem znano, igra prehrana ljudstva eno glavnih vlog v tej vojski. Radi tega je treba skrbeti, da more ljudstvo vzdržati v tej vojni do konca. Toda med tako-zvanim uradom za prehrano in med parlamentom so bile vedno precejšnje vrzeli. Vlada je svojedobno zasnovala raznovrstne centrale na Dunaju, katere naj bi nas preskrbovale z vsemi potrebnimi stvarmi. Toda vse te centrale so potrebovale iako dolgo časa, preden so oživele, Osobito se je tukaj grešilo s tem, da so dobili v roke centrale gospodje, ki so sicer znali Lgo-vati, ki so sicer trgovci po svojem poklicu, a ljudstvu niso znali postreči. Letošnjo jesen se je opozorilo ravno v odseku za prehrano, da je treba skrbeti glede nekaterih živil osobito glede krompirja, da ga tisti, ki ga nimajo, dobe pravočasno in da tudi kmetu puste to, kar rabi zase, za svojo družino in za svoje delavce. Seveda se o tem ni nič določenega ukrenilo, vsled česar so se ogromne množine krompirja pokvarile.
Parlament in naš klub je v tem oziru storil svojo dolžnost. Več kot povedati, več kot kregati, več kot nasvetovati je nemogoče. Gori so rekli, oziroma izjavili so se, da naše težave razumejo, pa da so razmere take, da se te stvari ne dajo izpeljati tako, kakor je bila želja prebivalstva.
Istotako je glede drugih pridelkov in drugih življenskih pripomočkov, katere dobimo, oziroma katere bi morali dobiti splošno na razpolago. V tem oziru je bilo pri nas mnogo pomanjkljivega, so še pomanjkljivosti in bodo ostale radi tega, ker gotovi gospodje nočejo na drugo pot, ki bi bila boljša od tiste, po kateri so hodili do-sedaj.
Parlament se je sukal v precejšnji meri okoli raznih socialnih vprašanj. Napravil se je zakon deloma za zavarovanje za nezgode, deloma za zavarovanje za bolezen, razni zakoni so se spremenili in dopolnili tako, da so nekatere kategorije delavcev dobile novo zavarovanje, tako na primer pri bratovskih skladnicah. V tem oziru se je pač precej storilo.
Važna točka parlamenta je bila tudi točka o vojnih davkih, o davkih na vojne dobičke. Veliko ljudi je v tem času zelo, zelo obogatelo. Te ljudi smo hoteli bolj obdavčiti in zakon je bil v poslanski zbornici že trikrat sprejet. Kapitalisti so hoteli, da se ta davek naloži ljudstvu, kmetom, obrtnikom in drugim. Poslanska zbornica, oziroma tudi naš klub je stal na stališču da se smejo obdavčiti samo tisti, katerim je vojska koristila. Toda gosposka zbornica noče o tem nič slišati.
Zelo važen ukrep je napravil parlament s tem, da je odpravil sodstvo, katero je pri nas preje vladalo začetkom vojne, in da je upostavil zopet za gotova hudodelstva porotna sodišča, tako, da bodo civilne osebe prihajale pred poroto in civilna sodišča in jih ne bodo sodila več vojaška sodišča, kakor se je to godilo do-sedaj,
V tem oziru so se torej dosegle olajšave kolikor je bilo mogoče, in parlament je tudi v tem oziru storil svojo dolžnost. Toda tudi pri tem vprašanju je igrala ta-kozvana gosposka zbornica posebno vlogo kar kaže, da tisti gospodje, ki so sedaj v gosposki zbornici, res ne zastopajo ljudstva, ampak vse kaj drugega. Dr. Krek je prav rekel, da zastopajo sami sebe.
Ne morem si kaj, da bi pri tej priliki tudi ne omenil čina, ki je napravil v celi državi zelo globok utis, to je namreč dejanje našega vladarja, ki je pomilostil veliko veliko političnih zločincev in tudi druge, ki so jih obsodili tekom vojske. Mi Slovani, ker tukaj se je šlo pravzaprav za slovanske narode, smo to pozdravili z največjo hvaležnostjo. Cesar je pokazal s tem dejanjem, da mu je pravica nad vse. Ta čin je bil čin pravičnosti, čin, ki je vsaj deloma popravil toliko krivic, ki so se godile raznim ljudem v naši državi. Upati smemo, da se bode v tem oziru od te strani še kaj storilo. Seveda tudi ta stvar ni bila brez klevet, vsi naši nasprotniki brez razlike so se postavili proti temu po robu, češ, veleizdajalce so pomilostili.
Deklaracija. — S. L. S.
Dalje je govornik izvajal, da je državni zbor izraz volje narodov. Meseca maja je vstal dr. Korošec in je v imenu Jugoslovanskega kluba oznan'! celemu svetu, kaj hočemo mi Jugoslovani. Oznanil je, da hočemo pod habsburškim žezlom neodvisnost in državno samostojnost. Že tedaj je bilo jasno, da je dr. Korošec poklican, da vodi Jugoslovanski klub, da mu nače-luje. Naravno je bilo torej, da je bil načelnik kluba izvoljen tudi v delegacije.
Ker nismo volili dr. Šusteršiča v delegacije, je ta gospod izstopil iz kluba in doma se mu je zdelo primerno, da razpusti r.ašo staro častitljivo Slovensko Ljudsko Stranko, ki se je ustanovila, da ščiti in hram naš narod, da ga kulturno in politično dviga. In stranka je to svojo nalogo tudi vršila. On sam ji je načeloval, mislim, da ves čas obstoja. In sedaj jo hoče z enim udarcem razbiti! Zakaj? Zaradi tega, ker ni bil on izvoljen v delegacije kot delegat! Prijatelji, vprašam vas, ali gre tukaj za eno samo osebo? Ali se ne snujejo stranke radi stvari? Stranke se ne snujejo za eno osebo, ampak za vse, ki so njeni člani! Hotel je razpustiti staro častitljivo S. L. S., na kateri sloni vse naše dosedanje delo, za katero smo hodili trnjeva pota, opravljali težka dela vsi skupno. Koliko preganjanj in smrtnih nevarnosti je bilo treba prestati, ko smo delali za to stranko!
Prijatelji! S, L. S, se ni razbila, ona stoji danes prejkoslej taka kot je bila. Morda bolj kot kedaj prej je ravno sedaj pri nas potrebna edinost. Brez edinosti ne bo uspeha, in kdor danes krši in ruši našo edinost, ta ne razume naloge sedanjega časa. Če ne bo smisla za edinost, nas bo vse skupaj vrag vzel! Dr. Krek nam je pokazal pot ter nas je združil v veliko falango vse Jugoslovane; tukaj pa so hoteli razbiti še to trdno stranko, ki smo jo imeli, Mi stojimo slejkoprej na starem, preizkušenem temelju.
S. L. S. je stranka, ki obsega vse stanove in ki mora skrbeti za vsak stan, da se zanj kolikor mogoče dobrega naredi. Skrbeti moramo, da se ohrani naša stranka celotna. Skrbeti moramo, da se v gospodarskem oziru kolikor mogoče ukrepi.
Nato razpravlja govornik o naši najmočnejši gospodarski organizaciji »Zadružni zvezi«, katero so hoteli nekateri gospodje pred enim letom vedoma razdreti. Niso je uničili, pač pa so odcepili na Kranjskem precejšen del zadrug od cen-tiale.
Dr. Krek je imel namen, gospodarsko predvsem združiti v naši državni polovici vse Jugoslovane. Njegovo delo na gospodarskem polju je imelo namen, da se na
polju posojilništva in zadružništva narod od Mure doli do Črne gore organizira tako, da bi organizacija obsegala vse Jugoslovane, bivajoče v tej državni polovici. To se mu je deloma tudi posrečilo. In sedaj pridejo pri nas gospodje in poskušajo predvsem temelj razbiti, gospodarski temelj razbiti. Čemu je to dobro? Kje so za to razlogi? Pravijo zato, ker zadružništvo ni sigurno. Pokazalo se je pa, da ni bilo nobene nevarnosti.
Ta atentat na našo stranko je tako neznansko žalosten, da ga ni mogoče dovolj obsoditi. Radi tega, prijatelji, vas naj-nujneje prosim, bodimo edini, če kedaj, sedaj v teh velikih pomembnih časih.
Govor državnega poslanca dr. Pogačnika-
Sedaj smo več doživeli v treh letih, kakor preje v sto letih. Pomislite na to vojno. Svet se ne more po vojni več tako sukati, kot se je poprej. Ne bo, da bi rekel en človek: vojna ali mir bo. Vsaka mati, ki ima sinove v vojni, bo rekla: Tudi jaz bom imela pravico govoriti. Kadar bo ljudstvo dovolilo, iakrat bo vojna, drugače je ne bo, V takih vprašanjih mora v bodoče odločevati javnost, o takih važnih vprašanjih mora biti tudi vsak poslanec natančno poučen. Radi tega je pa tudi vpliv Jugoslovanov sedaj popolnoma drugačen, kakor je bil vpliv prejšnjih naših klubov, 33 nas je bilo, 3 so izstopili. Prvi je bil nek Dalmatinec, Tresič, ki je mislil, da mora samo to veljati, kar on hoče, potem dr. Šusteršič in Jaklič.
Dr. Šusteršič je izstopil zato iz Jugoslovanskega kluba, ker ga nismo volili za delegata. Velik greh dr. Šusteršiča je, da je v teh časih, ko se mora vsak politik zavedati, da je ta hip življenske važnosti za naš narod, kršil edinost in šel iz Jugoslovanskega kluba. Dobro je znano, kako je sedaj potrebna edinost. Naši sosedje so računali z našo needinostjo, vsi so začeli pisati z največjim veseljem o needinosti med Slovenci.
Dne 27, decembra t, 1, bilo je do 1000 zaupnikov S, L. S, iz naše Kranjske dežele; bil je en sam glas, ki je obsojal izstop dr. šusteršiča.
Edinost naša je tukaj in hvala Bogu edinost je med ljudstvom! Pomenimo se raje o Jugoslovanski deklaraciji, o njenem namenu in njenem pomenu.
Kaj nimamo morda samostojne države, ko živimo danes v Avstro-Ogrski? Toda kdo vlada pri nas, kdo vlada na Ogrskem? Pri nas je jasno, da komandirajo Nemci. Od leta 1867, je prišla taka ustava in od tega leta naprej je država razdeljena v dva dela. Namen je bil ta, da bodo pri nas komandirali Nemci, na Ma-žarskem pa Mažari. Druge narodnosti pa bodo plesale, kakor bodo oni godli.
Tekom vojske, ko državni zbor ni smel delovati, ko noben poslanec ni nič veljal, ko so jih zapirali, v tej dobi so Nemci nas v državi hoteli popolnoma za-sužniti. Hoteli so nam vpeljati vsepovsod in za vse čase nemški uradni jezik.
Hoteli so, da pri vojakih samo po nemško govore. Šlo jim je zato, da bi po vseh železnicah upeljali nemški jezik. Železniški minister Forster je na svojo pest hotel to upeljati, za kar pa ni imel nobene pravice. Delali smo na to, da je tisto ministrstvo šlo. Ljudi so zapirali, če so na železnici zahtevali karte v slovenščini. Ne samo pri železnicah, pri sodnijah, pri vladi, pri okrajnih glavarstvih, pri šolah so hoteli vpeljati nemški uradni jezik. To je taka nesramnost, da moramo na ves glas govoriti, da v Avstriji tega nikomur ne dovoljujemo. Sturgkh je imel cesarsko nared-bo že spisano, da bi jo drugi dan izpeljal; dan poprej pa ga je Fric Adler ustrelil. Wolf je bil tako neumen, da nam je to povedal. To stoji, to drži in zaradi tega je razumljivo, da zahtevamo samostojno državo, prosto vsakega tujega gospodstva nad nami. To zahtevamo na temelju narodnega načela.
Kaj pravi narodno načelo? Da vsakemu narodu po naravni postavi gredo take pravice, kakor drugemu narodu. To se pravi, da naj živi vsak narod zase, naj ta narod zase tvon svojo državo in svobodno sklepa državne zveze s svojimi sosedi na desno in levo.
Na Koroškem so Slovenci in kako so nam oddaljeni. Niti enega slovenskega uradnika nimajo in samo enega slovenskega komisarja so imeli. Na Koroškem so imeli dobre sodnike, a so vse poslali na Kranjsko. Na Koroškem je ena tretjina Slovencev, izmed 40 deželnih poslancev imajo dva poslanca. Imajo 12 državnih poslancev, Slovenci enega samega in še za tega so poskrbeli, da so ga po krivici vtaknili v luknjo. Cesar ga je pomilostil, ampak v drž. zbor ga še danes ne puste.
Druga dežela je Štajerska. Na Štajerskem imamo tudi eno tretjino slovenskih prebivalcev, Niti okrajni glavarji ne znajo slovensko.
Pred nekim letom je neki kmet lovil ribe, vsled česar je prišel v preiskavo in glavar ga je vprašal: »Vi ste Savo ribali.« Tako znajo slovensko štajerski okrajni glavarji.
Istra. Kako se je tam godilo? Jaz sedaj dobivam proteste proti novemu vinskemu davku, katerega so na Dunaju nameravali. En sam pogled: ne znajo pisati. To ni neumnost, ampak šol jim manjka. Za njihov denar so gradili laške šole, ne pa hrvaških in slovenskih. Ravno tako je bilo v Trstu, ravnotako je bilo na Goriškem. Naša vlada je vse to podpirala, ker Lahi so bili patrijotični, Slovenci pa so bili ve-leizdajalci. Ko je pa prišla vojska, pa veste, da so Lahi bežali in se trumoma uda-jali. Še danes ima Gorica samo nemške in laške napise, slovenskih pa nikoder. Tako smo Slovenci razdeljeni na toliko dežel.
Divide et impera! Razdeli jih in vladal jih boš. Tako smo bili sedaj mi razdeljeni.
Sedaj lahko razumete, kako da smo vsi jugoslovanski poslanci, Slovenci, Hrvatje in Srbi edini, da moramo biti kot en sam mož. Celemu svetu moramo povedati, da hočemo samostojnost in svobodo.
Edino na ta način bomo dosegli, da se nam ne bo vpeljal nemški državni jezik, da nam ne bodo madžarski in nemški oficirji komandirali naših vojakov.
Sklenili smo jugoslovansko deklaracijo kakor en mož.
Najprej pravi naša deklaracija, da hočemo biti pod žezlom habsburško-loren-ške dinastije. Kaj se to pravi? Mi pravimo, da hočemo to prisego držati tudi po vojski, da hočemo ostati zvesti našemu vladarju.
Kdo je leta 1848. izdal Avstrijo? Košut in drugi Mažari in treba je bilo, da so prišli Rusi in ban Jelačič in jih premagali, da so ostali pod habsburškim žezlom. Kdo je upil pred 10 leti »Proč od Avstrije«? Kdo je bil to? Wolf in nemški nacijonalci. Zakaj to? To so tisti elementi, kateri ne poznajo več Habsburžanov, kateri gledajo le čez mejo. Mi vemo, da bo z Jugoslovani Avstrija obstala ali pa bode propadla. Nemci jo ne bodo ohranili.
Slovenci, Hrvatje in Srbi so preveč pošteni in preveč verni, da bi drugega zatirali, ki živi pod njimi. Jaz vam rečem: Ali se ni vsak Nemec na Vrhniki dobro počutil? Vsak, bodisi Nemec, Italijan, nam bo ljub gost, ampak mi bomo gospodarji, ne pa Nemec ali Italijan.
Rečem vam samo to: Pojdite ve, matere slovenske in učite svoje otroke, da ste Slovenci, da ste Jugoslovani. Dekleta, kadar bo prišel fant in vas bo snubil, ga vprašajte, če je Jugoslovan!
Resolucije.
Gosp. Ignac Hren iz Verda predlaga sledečo resolucijo, ki se soglasno sprejme: Volilci sodnega okraja vrhniškega, katerih je danes zbranih okrog 600, odobravajo v polnem obsegu sklepe, ki jih je napravil zbor zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke Kranjske dežele dne 27. decembra 1917. in izrekajo glasno obsodbo nad tistimi, ki so poizkusili razbiti S. L. S. in sejati seme razdora v našem narodu z raznimi kmečkimi in meščanskimi strankami.
Zlasti pa obsojamo postopanje dr. Šusteršiča, ki smo ga na programu S. L. S. izvolili deželnim poslancem, ki je izstopil iz Jugoslovanskega kluba v času, ko bi bil moral kot državni poslanec, načelnik V. L. S. in deželni glavar zastaviti vse svoje moči za uresničenje naše jugoslovan-
ske deklaracije. Zaupanje do njega je izginilo v nas popolnoma.
Zbrani volilci pozivamo dr. Šusteršiča, da odloži od nas sprejeli mandat deželnega poslanca.
Gosp. Jakob Jeraj iz Bevk predlaga: Volilci vrhniške občine poživljajo občinski odbor vrhniški, da se brez odloga zbere v obč. seji in v nji napravi sklep, da se sklep občinskega odbora z dne 14. junija 1908, s katerim sta bila dr. Šusteršič in dr. Lampe izvoljena častnim občanom — razveljavi in s tem imenovana razdiral-ca strankine in narodne sloge črtata iz seznama častnih občanov.
Soglasno sprejeto.
Gosp. Janez Stanovnik iz Hor-julja želi, da bi Kmečka zveza, ki je ustanovljena za sodni okraj vrhniški, začela zopet redno delovati, in želi, da bi se njen občni zbor vršil v najkrajšem času. Da se zamore na prihodnjem občnem zboru konstituirati odbor, kateri bi res deloval v smislu namena, za katerega se je ta Kmečka zveza za ta okraj ustanovila, zato vabi posestnike, da naj pristopijo kot člani v to Zvezo. — Člani se sprejemajo v občinski pisarni na Vrhniki.
Ženski vesloik.
ž Ženska vzgoja v bodočnosti. Pred
vojno in še tekom nje so na Nemškem resno razpravljali o »ženskem službenem letu«. Šlo je za to, da tudi ženska odsluži domovini gotov čas, kakor ga mora odslužiti moški v vojaški službi. V stvari sami so bili vsi edini, le v vprašanju, kateri stroki naj bi se posvetila ženska v domovinski službi, so šla pota narazen. Tisti nemški krogi, ki vidijo ves spas nemštva v oboroženi sili, so bili za to, da se žen-stvo izvežba za pomožno službo v vojni: strežništvo, kuhinje, oskrbovanje perila in obleke in podobno; izobraženo nacionalistično ženstvo se je izreklo za to, da naj ženske odslužijo svoje leto v dobrodelnosti oziroma socialni službi; nekateri so pa priporočali, naj se uvede ženska službena dolžnost v obliki obveznega gospodinjskega pouka. Ta-le zadnja misel je gotovo vredna vsega upoštevanja. Razmere so take, da ima vedno manj deklet priliko, da bi se doma pripravile in izvežbale za gospodinjski poklic. Tudi ženska mladina mora že zgodaj za zaslužkom, druge obiskujejo šolo, a za gospodinjsko delo ni ne časa ne zanimanja. Celo matere vedno manj gledajo na to, da bi se hčere izvežbale v gospodinjstvu. In vendar je toliko odvisno od tega, da se ženska dobro spozna v gospodinjstvu! Nič žalostnejšega, nego razmere v družini, kjer je mati slaba gospodinja. Reda, miru in sreče v taki družini ne boš našel. Očetu in materi je pokvarjeno življenje, a otrokom vsaj mladost. Razen tega bo mati, ki je slaba gospodinja, težko vzgojila boljšo hčer in tako gre nesreča od roda do roda. Pa tudi če ženska ostane sama, je zanjo silno veliko vredno, ako si zna v gospodinjstvu sama pomagati. Res je sicer, da se gospodinjstvo vedno bolj tehnificira; obleke in raznih drugih potrebščin niti na deželi ne proizvajajo več doma, marveč kupujejo narejeno blago; v velikih mestih je pa tudi že za razna gospodinjska dela poskrbljeno v raznih podjetjih: čiščenje in likanje perila in obleke, snaženje okenj in tal, čiščenje preprog itd. Razvoj bo šel v tem pravcu najbrže naprej, vendar ne tako hitro, da bi že sedanjemu ženstvu odvzel vsako gospodinjsko dolžnost. Nasprotno, v trdih časih, ki nas čakajo tudi po vojni, bo treba vsestransko velike štedljivosti. Ta je pa mogoča samo v skrbno urejenih in vešče vodjenih domačih gospodinjstvih. To ve najboljše tisti, ki se hrani v gostilni in si daje tudi vse drugo opravljati od plačanih oseb. Na vsak način čakajo torej ženstvo v gospodinjstvu za enkrat še zelo velike in važne dolžnosti. Zato bi bilo zelo želeti, da bi se uvedel za vse deklice brez izjeme obvezni pouk v gospodinjstvu. Kako naj bi se ta pouk organiziral: ali ga združiti z ljudskimi in meščanskimi šolami, ali v dnevnih in večernih gospodinjskih tečajih ali pa v eno- in večletnih gospodinjskih šolah, o tem bi bilo treba temeljito razpravljati. Najboljše bi se bilo prilagoditi različnim razmeram in uvesti razne načine pouka:
Na deželi morda v ljudski in ponavljalni šoli, po mestih naj bi se za vanjenke, delavke in dekleta po pisarnah uvedli večerni tečaji, posebni tečaji naj bi se prirejali za gojenke na ženskih srednjih in obrtnih šolah; dekle, ki bi se hotelo temeljitej-še izobraziti v gospodinjstvu, naj bi šlo na gospodinjsko šolo. Razen tega bi se moral šolski pouk v ženskih ročnih delih popolnoma preosnovati, V nižjih razredih ljudske šole naj bi se deklice naučile dobro plesti in krpati nogavice, potem križnega vboda in enostanega vezenja, toliko da si bo znalo dekle zaznamovati perilo, nato pa takoj šivanje in najenostavnejše krojenje (priprosti predpasniki, perilo). Vsa druga ročna dela naj odpadejo. V višjih razredih naj se krojenje in šivanje izpopol-nuje, razen tega naj se na željo poučuje vezenje in podobno. Tako bi se dalo doseči, da bi vsako dekle, ki zapusti večraz-redno ljudsko šolo, vsaj za silo znalo prijeti za šivanko. Gospodinjski tečaji bi storili nadaljno in tako bi dobili ženski naraščaj, ki bi bil pripravljen za vse slučaje življenja, zlasti pa za materinski poklic,
ž Ženske in vajenci. Na ogrskih državnih železnicah so dobili vsi uradniki, pod-uradniki in vsi drugi uslužbenci po več sto kron novoletnega darila, razen tega pa tudi vsi njihovi otroci po 50 oziroma 30 ali 20 kron. Le delavke in vajenci so dobili samo po 100 kron. Morda je med delavkami mnogo žena in vdov, ki imajo otroke? .., Na vsak način opravi delavka svoje delo tako, kakor vsak drugi železniški uslužbenec. Dvojna mera je ravno tu, ko gre za najslabše plačane delavske moči, posebno krivična in trda.
ž Žensko naj sodi ženska. Dvorni svetnik vseučiliški profesor dr. Gustav Ha-nausek je priobčil v graški »Tagesposti« dva članka, v katerih se izreka za to, da se ženskam odpro vrata na juridične fakultete kot polnopravnim slušateljicam. To pa zato, ker mora tudi pri nas čim preje zmagati načelo, da sodi žensko ženska, Tako-le predlaga: »V vsakem sodniškem zboru, ki sodi ženo ali dekle, bi morala sodelovati vsaj ena žena kot sodnica. V sodniškem zboru, ki ima obenem soditi ženo ali dekle in r oškega, naj bi bil eden sodnikov določen, soditi samo obtoženega moškega, dočim bi imela sodnica o obtožbi proti ženi ali dekletu soodločati. V takih slučajih naj bi bil senat v razsodnem postopanju kakor tudi v vzklicnem postopanju proti razsodbam okrajnih sodišč sestavljen iz štirih sodnikov in ene sodnice, v porotnem postopanju pa iz treh sodnikov in ene sodnice. Žene ali dekleta naj ne sodijo sami moški. V sodniškem zboru mora imeti vsaj ena zastopnica njihovega spola sedež in glas. Iz enakega razloga bi morale biti med dvanajsterimi porotniki, ki naj sodijo o krivdi ali nekrivdi kake žene ali dekleta, vsaj tri ženske. Ugovor proti predlogom te vrste bo, tako upam, v bližnji bodočnosti ravnotako premagano stališče, kakor odpor proti ženski volilni pravici.« — Kakor znano, je v pravnem odseku avstrijske državne zbornice (v poletnem zasedanju 1917) propadel predlog, j da smejo biti porotnice tudi ženske, le s par glasovi večine. Malo kasneje je bilo žensko sodniško vprašanje na dnevnem redu tudi v hrvatskem saboru. O stvari je \ govoril načelnik justičnega oddelka na j hrvatski deželni vladi, dr. Badaj, in brez | vsakega utemeljevanje kratko izjavil, da »danes ni mogoče imenovati žen za sodnike.« Ženskam bi se mogla dati pravica za j obiskovanje pravne fakultete k večjemu v ta namen, da bi postale višje manipulant-ske uradnice na sodiščih, a tudi to le zato, ker bo sedaj manjkalo moških moči. Proti temu zavzema zagrebški »Ženski Svijet« ; odločno stališče in utemeljuje zahtevo po ženskih sodnicah naslednje: »Moški so celo zakone prilagodili svojim slabostim in napakam — n, pr. pijanstvu. Pijanstvo je v glavnem moška napaka — in velja v vseh zločinih kot olajševalna okolnost. Nasproti ženskim napakam zakon ne pozna tolike blagohotne izprevidnosti in seveda tudi sodnik ne. Ko so nedavno v dunajskem parlamentu s par glasovi večine odklonili sklep, da bi mogle biti porotnice tudi ženske, je bil glavni argument ta, da so ženske neki preveč dostopne čuvstvom in razvnetju pa bi torej ne mogle biti tako objektivne, kakor treba. Velik del zločinov se izvrši iz razvnetja ali raznih čuv-stvenih razlogov, zakaj bi torej obtoženec ali obtoženka ne bila sojena pred forumom, ki to bolj uvažuje, nego je bilo doslej običajno. Mnogo žensk ne bi tako pasivno in molče postajalo žrtev mnogih moških zločinov, ki ostajajo sedaj neprijavljeni in nekaznjeni, ko bi mogle dobiti pri ženskih odvetnikih in sodnikih pravno j pomoč in več razumevanja za svojo ne-! srečo. Treba se spomniti, koliko je zapeljanih deklet, ki sedaj molče. Koliko je ne samo duševno, marveč tudi telesno uničenih ženskih bitij, ki so postale žrtev brezvestnih spolnih okužencev, koliko oženje-nih žena, ki prenašajo trpinčenja od svojih mož, koliko nezakonskih mater, ki ne tožijo svojih zapeljivcev za preživljanje otroka, ker jih je sram pred moškimi odkrivati svoje nravne rane. Kakor je danes j
splošno priznana upravičenost in potreba ženskih zdravnic, tako je treba iz moralnih in materialnih razlogov priznati ženskam pravico, da sodelujejo v pravosodju.«
ž Enake napake, enake vrline. V »Ženskem Svijetu« priobčuje učiteljica gospa I, R. Gazvoda članek pod naslovom »Vojna in vas«, v katerem slika hrvatsko kmetsko ženo, kakor se je pokazala v vojni. Ta slika nam kaže prilično enake napake in enake vrline, kakor jih opažamo tudi pri našem ženstvu. Predvsem se je Hrvatica z vnemo lotila gospodarstva ter se ne ustraši nobenega dela. Na drage na bojišču misli noč in dan, pošilja jim vse najboljše, kar hiša premore in če kupuje zanje razne potrebščine, ne gleda na ceno. V kupčiji se je je prijela vojna brezvest-nost in kadar prodaja, ne pozna usmiljenja. Z obema rokama je pa sipala darove za ranjence, dokler je imela. Sedaj je blago pošlo tudi njej. Kakor je trda, ko prodaja svoje pridelke, tako lahkega srca izdaje pridobljeni denar. Ni tako dragega svilenega rohca, da bi si ga ne kupila. Ali prišlo je gorje tudi zanjo: »Dve sušni leti sta prisilili kmetsko ženo, da išče kruha in semena na občini in v aprovizaci. To je zanjo pravo bojno polje, ker izlepa ne more veliko doseči. Gospoda ne ve, koliko ter kdaj in kaj treba dati kmetu. Moški povesijo glavo, gredo domov ter kolnejo občino in aprovizacijo. Ženska je odločnejša in hrabrejša. Ona vstraja, nadleguje, psuje in preti, ker je mati. Otroci hočejo kruha in zemlja semena, dobiti mora oboje. » Ako hočete imeti vojake — hranite jih,« »Ako se hočete vojskovati, dajte zemlji, kar ji gre!« Nekatere so pobrale dečke in jih odvedle pred oblasti: »Tu imate svoje vojake, pa jih hranite.« Na tem poprišču bi mogla ženska v 24 urah več storiti, nego so moški v treh letih. Zato je pogrešek, da so aprovizacije samo v moških rokah. Pa še eno zlo je, ki sili našo kmetsko ženo na odpor: Državne podpore. In zato nimajo pred njo miru ne občine, ne glavarstva, ne županije in niti sama vlada. Ni jej ravno do denarja; ampak — pravico hoče. » Naj dobivajo vse, ali pa nobena.« »Zakaj naj ena nosi podporo v hranilnico, druga pa nima niti za robec?« Ena je predlagala: »Podporo naj dobivajo samo tiste žene, ki nimajo ne grunta, ne hiše, marveč žive od svojih rok, a druge ne, ker bi mogle živeti tudi brez te podpore.« Kakor se vidi, ima kmetska žena za socialna vprašanja največ smisla in sposobnosti. Na tem poprišču bi ne odpovedala niti na deželi. Ona kontrolira, a brez kontrole ni reda, ni pravice, ni poštenja. Ko jo vihar časa iztrga iz njenega dosedanjega položaja in jo spravi na površje pravega ljudskega življenja, tedaj bo spregledala ter odločno stopila nn stran tistih, ki so za pravico ...«
Dr, Rihard pl, Kiihlmann.
V Gorici no Sv. Oori in na Krosu.
(Izviren dopis »Slovencu«,) 1, V Gorici.
Uvrstil sem se tudi jaz med begunce in šel pogledat osvobojeno Goriško, katero sem zapustil vsled laške vojske.
Kdor gre zdaj o vojnem času popoto-vat, naj se le pripravi na vsakovrstne zapreke in neprijetnosti; tudi nam jih ni manjkalo. V Ljubljani je imel naš vlak 4 ure zamude; ko je prišel v Ljubljano, je vse drlo v vozove, eni noter, drugi ven; lastala je na ozkem prostoru med dvema vlakoma strašna gneča v skoro popolni temi. Vsevprek so vpili, se prerivali, kleli, tako da sem se bal, da bo kaka nesreča, pa vendar ni bilo, hvala Bogu, nič. Po velikem naporu sem se preril do železniškega voza, ki je bil le za vojake. Ker so bili vozovi vsi prenapolnjeni, sem ostal na svojem sedežu med vojaki. Zabave ni manjkalo, eni so smrčali, drugi kadili, tretji kvantali. Nazadnje je pa še luč odpovedala, in tako smo pridrdrali o polnoči na Opčino.
Odtod smo se odpeljali v dveh živinskih vozovih z begunci, ki jih je bilo vse polno, proti Prvačini do Batuj. Ob 6. zjutraj sva šla s č. g. Z. iz Notranjske, ki sem ga dobil na Opčini, peš v Gorico. Kmalu se je toliko zdanilo, da sva opazovala sledove grozne vojske, ki se začno v
Dornbergu. Od Prvačine do Volčjedrage je bila silno blatna cesta, iz katere so se komaj izkopavali vojaški avtomobili. V Volčjidragi je vojska močno gospodarila okoli postaje, vse hiše so poškodovane, ene prav zelo. Kolikor bolj se bližava fronti pri Št, Petru, tem večje vojaške priprave in hujše razdejanje. Na fronti sva, strašen pogled. Strelski jarki razbiti, žične ovire, razne vojaške potrebščine na tleh. Pogledam na hrib sv. Marka, vsa drevesa okleščena, preklana, popolnoma razbita, krasni kostanji so izginili, vidiš samo rjavo zemljo; hrib se ti zdi zdatno nižji. Prideva v Št. Peter, ki je strašno razdejan, hiše porušene, ta vas je vsled vojske najbolj trpela.
V	Gorici sva. Podturen močno poškodovan, knezoškofijsko deško semenišče je zelo trpelo. Gorica, mesto, pa je manj trpelo kakor sem bral v časnikih. Tu je še mnogo hiš, ki niso dosti poškodovane, ene so pa res porušene, Skoro vsaka hiša pa kaže kako znamenje vojske. V Gorici sem si hotel natančno ogledati posebno knezoškofijsko deško (malo) semenišče, o katerega poškodbi si iz raznih poročil iz »Slovenca« nisem mogel narediti prave sodbe.
Trpelo je zelo, posebno na traktu proti Rožni dolini in Št. Petru. Pa ni čuda, saj so bili Lahi v zavodu nastanjeni. Ob cesti, ki pelje v semenišče od Via Dreossi, so na obeh straneh Lahi zgradili krasne strelske jarke; ob desni vodijo v vilo Beck-mann in obenem so zvezani pod cesto z onimi na levi strani ceste, odtod gre strelski jarek skozi prebit zid pritličnih prostorov semenišča, kjer je bilo kopališče; na drugem koncu zavoda, kjer je bila pe-rilnica in shrambe, gre pa strelski jarek preko vrta mimo gospodarskega poslopja v prve laške postojanke na sv. Marku; laški napis ti to pove: »Alle prime linee di s. Marco«.
Kjer je bilo kopališče, je vse razdejano, vidiš le nekaj ostankov cevi. Drugi pritlični prostori, kjer je bil muzej (za cerkveno starino) mizama, vsi izpraznjeni, nobene oprave ni, do oken je nasut gramoz. V globokem prostoru, kjer so veliki stroji za centralno kurjavo, ki so nepokvarjeni, so si Lahi priredili bivališče; vse polno je slame in praznih steklenic. V shrambah pod kuhinjo so še oprava in razne štelaže. V prostorih, kjer so bile govornice, obednice in kuhinja, je vse prazno; pač pa so v kuhinji še vsi veliki stroji za kuhanje in malo pokvarjen štedilnik. Kuhinjski zid ima dve veliki luknji.
V	prvem nadstropju je po hodnikih polno slame in steklenic, v katerih je bilo vino »chianti«. V prvem in drugem nadstropju onega trakta, fasade, kjer je bil glavni vhod v deško semenišče po lepih stopnjicah, ki so razrušene, so ravnatelje-vo stanovanje, konferenčna soba, učilnice, dobro ohranjene, seveda brez vse oprave; tlak je na več mestih poškodovan. V knjižnici pa leže vse knjige razmetane po tleh, pa ne cele, ampak sami listi, tako da ne vem, če jih bo mogoče zopet zbrati v knjige. Nad tem vandalizmom bi se bil kmalu zjokal. Na tem glavnem traktu, obrnjenem proti Mirnu, so trije veliki zadetki, v eni učilnici, eni spalnici, v sobi za godbo (pod streho). Veliki stolp, o katerem je marsikdo, ogledovaje ga od daleč mislil, da je cerkveni stolp in s katerega se je krasno videlo daleč na okoli, še sloji, a je njegova streha vsa preluknjana od strelskih drobcev. Vodni reservoir, ki je bil v tem stolpu, in obsegal 5000 litrov vode, je bil zadet od granate, vsa voda je stekla po zidovju in poslopju. Kapela in gledišče pod njo sta bila osemkrat zadeta od večjih granat, strop lepe kapele je padel v notranjščino; na njem se vidi, kako je bilo vse močno zidano in z železnimi žicami prepreženo. Streha je še skoro vsa, seveda na več krajih zadeta, Strašno pa je trpel stranski trakt zavoda, ki je obrnjen proti Rožni dolini in sv. Marku (Št. Petru). V tem traktu so bile v tretjem nadstropju spalnice, v drugem učilnice, v prvem pa šolske in druge sobe za stanovanja patrov jezuitov. Ta trakt je pa ves popolnoma porušen od strehe do pritličja, samo na enem voglu ne. Strašen in silno žalosten je pogled na ta del poslopja spodaj iz vrta ali ceste, ki pelje okoli vrta. Tu je velikanska škoda; dvomil sem, ali sc bo mogla tu stavba pozidati na obstoječem zidovju. Betonirani prostor nad obednico patrov zraven bolnice, ki je nudil lep razgled in bil namenjen okrevajočim bolnim dijakom, je še cel.
Na gospodarskem poslopju na vrtu je poškodovana streha, poslopje še stoji; lep vrt, vinogradi, razriti od strelskih jarkov, i žičnih ovir in zadetkov granat; polno je j jam z vodo, napravljenih od granat.
Lepa vila Beckmann, ki spada k zavodu, v kateri so eno leto pred laško vojsko stanovali goriški bogoslovci, katere uredba je stala mnogo denarja, še stoji; le na strani proti mestu je granata predrla streho in 2 nadstropji. Na lepem vrtu pred vilo je vse razrito od jarkov.
Skratka: razdejanje na deškem semenišče je strašno, seveda stavba še stoji, a | treba bo mnogo poprav.
2. Na Sv. Gori. i - i'v'
Moj sopotnik, g. Z., se je napotil s svojim cerkvenikom, furlanskim beguncem, čez Sočo v Furlanijo, v Kormin. Jaz sem jo mahnil sam po solkanski cesti na Sv. Goro; hotel sem za vsako ceno videti ta kraj in hrib sv. Gabrijela, Med potjo sem gledal od daleč v dolini na Sabotin, Sv. Goro in hrib sv. Gabrijela; vse je belo in rjavkasto, vse zbito; ločijo se od hribov, ki niso trpeli po vojski.
Grem po solkanski cesti, na obeh straneh strelski jarki, žice, vrata, okna po hišah zabetonirana, vse pripravljeno od Lahov za obrambo. Solkan ves porušen, zlasti okoli cerkve. Srečal sem kakega vojaka ali begunca. Grem po cesti na Sv. Goro; ob skalovju nad Solkanom laška kritja; na cesti pa vidim mnogo laških ujetnikov, ki so šli na hrib sv. Gabrijela spravljat municijo in druge vojaške reči. Pogledam doli na nekdanji lep, kamenit solkanski most, ni ga več na sredi, pač pa še na obeh obrežjih. Kolikor bližje prihajam Sv. Gori, hujše razdejanje, četrt ure pod vrhom ni nobene ceste in poti več. Tu se plazim čez skale, žice, municijo na vrh. Kje je samostan, velika cerkev? Ni jih več, vse je dobesedno samo kup kamenja in razvalin. V zrak štrlita le dve popolno okleščeni veliki drevesi pred vhodom v cerkev. Od grobnega spomenika pokojnega kardinala dr. Misije sem videl samo marmornato ploščo z reliefom njegovega grba. Na teh razvalinah se od-krijem, se zahvalim Mariji, da je pomagala pregnati Laha s tega svetega kraja in jo prosim, naj pride kmalu nazaj prebivat — sama begunka v ljubljanski frančiškanski cerkvi — v še lepšo cerkev, katero ji bo sezidala otroško vdana ljubezen Slovencev.
Nek vojak mi je razkazoval razne kraje, kjer so se bili vroči boji. Na Sabo-tinu se vidijo v skalah črne točke, kjer so postavili Lahi svoje mnogoštevilne baterije, ki so bruhale granate na Sv. Goro in dalje. — Vidim hrib Kuk tako blizu Sv. Gore, za katerega so se tako strašno bojevali, odtod dalje po banjški planoti. V dolini je Grgar (Britof) ves porušen; vidim strelske jarke; tam pa znamenito goro sv. Gabrijela, katero so Lahi neprenehoma z velikanskimi žrtvami naskakovali, a naši hrabri vojaki z nadčloveško močjo branili,
S Sv. Gore grem po pobočju mimo Prevalja pod vznožjem Sv. Gabrijela; povsod vse razrito od strelskih jarkov, raz-oran od neštetih granat. Tu je ležalo še vsevprek, puške, laške čelade, žične ovire, mine, ročne granate še popolnoma cele, granate velikega kalibra nerazpočene, vse priča, kako skrajno ljuti boji so se tu odigravali pred dvema mesecema. Koliko junakov, naših in laških, je tu padlo in kri prelilo. Molil sem za njihov dušni mir. Varno sem moral stopati, da nisem zadel ob municijo. Ogledoval sem ob vznožju tega velikana, ki se kot mogočen masiv vzdiguje proti nebu, kličoč Lahom: do tu in ne ped dalje. Zgodovina bo pisala o njem in o najstrašnejših bojih, ki jih pomni človeštvo.
Grem preko Sv. Katarine, na kame-niti poti zadenem ob še nepokopanega laškega vojaka; cerkev je čisto razdejana, vse je razorano, samo kamenje. Grem po pobočju navzdol, prekoračim večkrat strelske jarke, pridem preko razoranih in opustošenih vinogradov in travnikov na goriško pokopališče. Strašno razdejanje tudi tu; grobni spomeniki deloma razbiti, lope nad družinskimi rakvami razbite, za zidovi laška kritja. S pokopališča grem po prej tako lepi, na obeh straneh s kostanji obdani cesti v Gorico. Zdaj pa je lam polno sodov, s prstjo napolnjenih vreč, ki so služile Lahom kot kritja. Vesel sem bil, da sem se izkopal iz tega blata in kamenja. V Gorici grem k usmiljenima bratoma v bolnišnico, kjer sem prenočeval. Poklicana sta bila telegrafično od c. kr. okraj, glavarstva, naj priredita bolnico. A kaj, ko je tudi veliko trpela, ko je prazna, ko manjka postelj, sploh oprave. Rjuh je izginilo 2000.
V Gorici sem srečaval razne gospode duhovnike, goriške begunce, ki so šli ogledovat svoje župnije.
3. Čez Kras v Nabrežino.
Tretji dan bi bil rad videl še goro sv. Mihaela, sv. Marka, Doberdobsko planoto, Irzic, a v enem dnevu ne zmoreš vsega. Zato se odločim, da grem sam preko celega Krasa v Nabrežino. Grem preko prej tako krasnega, sedaj razritega, opustoše-nega ali vsaj zanemarjenega goriškega polja ob strelskih jarkih po mirenski cesti v Miren,
Na eni strani strelski, krasno izdelani laski jarki. Miren je tudi zelo trpel. Župna cerkev še stoji, zvonika do strehe ni več; cerkveno streho je prebila granata, ta dej strehe je padel pri orglah na cerkvena tla. Preko mostu čez Vipavo pri Orehovljah, ki so vsled bližine strelskih jarkov hudo razbite, hitim dalje mimo šole in občinskega doma, ki je še dobro ohranjen in kjer stanujejo vojaki. Zeio rad bi si ogledal mirenski Grad in samostan čč. gg. lazari-
stov, a dan je že kratek, pot pa še zelo dolga, zato ogledujem samo od spodaj s ceste. Cerkvenih zvonikov ni več, cerkvena streha porušena, samostanska hiša še stoji, a zelo poškodovana, hiša za tujce m gospodarsko poslopje razrušeno.
Korakam dalje po cesti mimo poškodovanih hiš. Nobenega civilista ne vidiš, objame te neka tesnoba, le posamezne vojake srečuješ in podgane, ki se pode po dvoriščih in po poti.
Na kraju, kjer zavije cesta na Opatje-selo, so imeli Lahi ob celem pobočju veliko manjših in /ečjih barak, skladišč, lepih pokopališč; tudi novo cesto so zgradili in železnico. Vse zgleda kakor mesto. Stali so še laški vozovi in druge vojaške reči. Mimo mnogo kamenitih kritij pridem po cesti na Kras, malo mi je bilo že vroče, solnce je pripekalo, bil je krasen dan. Ozrem se nazaj preko Dola na hrib sv. Mihaela, sv. Marka, na doberdobsko planoto. Vidim od daleč, da je tudi tam vse razbito, v duhu si predstavljam strahovite boje, ki so se bili na teh s krvjo poškropljenih tleh.
Zavijem jo dalje po cesti proti Opatje-selu. Vse razdejano; dalje vidim porušeno Lokvico; pogled mi hiti dalje na goli Fajti hrib; kakšen razloček je tu med na desno od njega ležečimi hribi, obraščenimi z borovci in dvema popolnoma golima vrhovoma Fajtovega hriba. Iščem od daleč vas Kostanjevico, a skoro ne najdem kraja, kjer je stala; samo nova šola ti kaže, da je tu nekje bila nekdaj lepa vas. Na Voj-ščici se vidi od daleč drevo in kos kvišku štrlečega zidu. Po celem Krasu samo kamenje, ne ene njive nisem videl. V kotlinah laška in naša kritja, postojanke za baterije, cev za kraški vodovod, po kateri je bila napeljana voda v velike, betonske kadi, stoječe po kraških kotlinah. Po tleh pa strelivo, lopate, krampi, posamezni in na kupih, kamor jih spravljajo naši vojaki. Na celem Krasu nobenega človeka, samo na enem kraju sem prav blizu slišal pok puške, morda je izstrelja-val kak vojak.
Povsod je strašno razdejanje, tega si ne moreš misliti, to moraš sam videti. Kako je bilo hudo šele tedaj, ko je tu divjala prava vojna vihra. Zopet se odkrijcm in pomolim za duše kraških junakov.
Pot me pelje dalje in zopet strašne razvaline. Spoznam, tu je stala vas Selo nad Zemljami oz. Brestovico. Zdaj je ni več. Vaška cerkev in vse hiše ena sama groblja, kup kamenja. Tako porušene vasi nisem videl nikjer. Je bila pač važna postojanka, Lahi so mislili tu obkoliti naše na Grmadi,
S težavo se med kupi kamenja prebi-jem skozi vas; grem po pobočju mimo hudo razdejane Brestovice in Medjevasi po sredini slavne Grmade, ki je Lahom zapirala pot v Trst. To je mogočen, na vrhu zaraščen hrib s tremi vrhovi. Tu so pač sledovi vojske, a da je bilo tako hudo, kakor so pisali časniki, nisem mogel spoznati. Toda nižji hribi pod Grmado so bili pa razbiti in goli.
Začelo se je temniti. Solnce se je ravno potopilo v morje. Noč lega na zemljo, Hotel sem priti v Štivan, Devin, a zavil sem jo preveč na levo po lepi široki cesti, katero je gotovo zgradilo vojaštvo. Ob morju sem videl štrleti kvišku razvaline devinskega gradu. Skoz borove gozdiče sem prišel ves truden v pol temi v Nabrežino, kjer sem srečaval vojaštvo. Ker tam ni bilo še domačega duhovnika, in nikjer dobiti pravega prenočišča, grem še dalje v pol ure oddaljeni sv. Križ k znanemu gospodu Furlanu. Prijazno me je sprejel in prenočil.
Drugi dan oddrdram iz Nabrežine zopet na Kranjsko. Na Opčini pride polno goriških beguncev, ki so šli domov gledat svoje porušene domove in jokat. Tožili so, da jih marsikateri zaničujejo in jim že tako težko begunsko življenje še bolj ogrenjujejo, Tolažil sem jih in osrčeval; Laha so zapodili, kmalu, spomladi boste šli nazaj domov, in boste z državno pomočjo zopet sezidali svoje hiše in boste srečno živeli na svoji lastni zemlji,
—o—
Kupujem zmedene
ženske lase
ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA,
Pod Trančo štev. 1. 3396
P0Z9®! Zaradi vpoklicauja v vojaško službovanje )e lokal odprt vsak dan samo od 9. do pol 1. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne.
Ženitna ponudba«
Obrtnik srednje starosti z malim posestvom m nekaj denarnega premoženja se želi seznaniti z gospodično v starosti 32 do 35 let; zmožna mora biti v gospodinjstvu in v kuhi, na premoženje se ne gleda.
Vse dopise na upravništvo »Slovenca« pod št. 3444.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljevino, . odeje, vrvi itd. v vsaki * množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
amaSke
nove in stare |f||pi vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovili zamaškov.
Kupim že rabljeni in dobro ohranjeni
bencin -moi®r
od 2 do 4 konjske sile. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 3.
Trde
Gospodična
s pisarniško prakso želi primerne službe. Spričevala so na razpolago. Cenjene ponudbe pod »N, M. 3432« na upravništvo tega lista.
Službe Sil©
241etni trezen, zanesljiv in zmožen
C
(kot invalid). Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št, 3421.
Proda se
z nekoliko zemljiščem na Notranjskem blizu postaje K i 1 o v č e. Grad je prav na lepem razgledu po cele j Reški dolini,	3446
Več o prodaji se izve pri Josipu Biščak v Smiheiu, pošta Nadanjeselo.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, »rujavo mazilo". Popolnoma brez duha ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K 11*—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg.1520
8 vinarjev
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brux št. 1552 (Češko.)
Nikel ali jekleno aro na sidro K J4—. 7 — 8 — Vojno - spominske nikoln. ali jeklone are K'li —' K 2;—; armadne radij, ure iz Diklja ali jokla K IS —' ilBivno srebrne iloskopi remont, nre s sidrom K 10,— KS0 —. Budilko, stensko in ure na ctojalo v veliki l/.beri po nizkih cenah. 3 letno pismeno jamstvo Po-liiljapo povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj
mxx£
Fpnmvilnl e sredstvo za pomloje-ridiii^uui lcnje |as ki rdcCt!i svct|e
in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2'70. RviIvaI >e rožnata voda, ki 2lvo po-rdeei b|cda lica> (jC|n(,k jc Cu_
dovlt. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje _
85 vinarjev veC. N„slov za n„roClla;
JAN GBOLICH, drožerlja pri angelu. Brno 643, Morava.	2525
- jGzsesm^ —...................m—«a
2977
Vam plačam, ako Va-Sih kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Rfa-Balsam. jamstvenim pismom K2'75,3 lončki K 5*50, 6 lončkov K 8*50. Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEMENY, Kaschau (Kasia) I., poštni predal 12'540, Ogrsko.
za pohištvo sprejme takoj proti dobri plači dnevno od 10 do 2-0 kron. Stanovanje in hrano lahko dobijo v hiši. Franjo Wagner, Zagreb, Vlaško 59.	3425
(Jltambilije
w vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilije*
Ljubljena, Dvorni trg št. 1.
kakor tudi lipo, jelSo itd., od 4 cm debelosti naprej (dolžina vsaka zadostuje) kupi v vsaki množini Fr. škafar, mizar, Rimska četa št. 16 Ljubljana. Ravno tam se sprejme več
mlzarjeu. Gozdi
z mešanim lesom, ki se more takoj sekati, v izmeri okolu 17 ha ali 29 oralov, ležeči ob Železnici z zelo ugodnimi poti, se prodajo skupno ali po parcelah.
Reflektanti naj naznanijo svoje naslove pod »Gozdi 3422« na upravništvo tega lista, da dobe natančnejša pojasnila.
tFaramente
cerkveno orodje, celotne cerkvene ===== oprave itd. ■
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Izšel je
ir „Medež"
splošni žepni koledar z notezem za 1.1918.
z vsestransko najzanimivejšo vsebino za vsakega. Vedež je neobhodno potreben svetovalec in vodnik vsakemu brez razlike toliko civilistu kakor vojaku, zato napravite svojim vojakom gotovo največje veselje, ako jim ga pošljete. Vedež za leto 1918. poklanja svojim čestitim odjcmalccm in naročnikom pregleden in natančen slovenski zemljevid italijansko-avstrijskcga bojišča, ki sega od naše Ljubljane pa tja do Gardskega jezera ter od koroške meje do konca Istre.
Vedež je odločil tudi 20 krasnih dobitkov, ki
bodo izžrebani dne 31. marca 1918, zato je vsak izvod Vedeža previdjen s številko (natančnejši popis v Vedežu).
Cena v lični vezavi 1 K 20 vin. Vedež sc naroča v založni knjigarni J. Stoka, Trst, ulica Molin picolo 19.
Kdor jih naroči deset, dobi enega povrhu. Da se prihranijo razmerno previsoki stroški za posamezne izvode, naj izvolijo p. n. naročniki poslati (tudi v poštnih znamkah) poleg cene še 10 vin. za poštnino. — Večja naročila sc pošiljajo po povzetju. — Preprodajalci dobijo 25% popusta.
Begnncn z Soriškega
vinogradniku, z odraslo družino nad pet oseb, brez svojega domovja, se takoj odda v najem
posestvo na Vogcrskem pri gorici
Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Leopold Kofol, veleposestnik, Čepovan, Goriško.	3426
Nadomestilno
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducent K 14 40. Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki
Milan Hočevar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28


SKR
Selenburgova ulica št. 1
— izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje —
Financira vojaške dobave in aprovizacijske kupčije Daje predujeme na blago :: Eskomptira menice, fakture in terjatve Pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz Vloge na knjižice obrestuje po 4°|0 :: Vioge na tekoči račun po dogovoru
il;Mllllllltilillliilllillll£llli!ll!ll!l!!!l!l
krznar 2961
IMana. Sy. Petra cesta St. 19
kupuje vseh vrst
&ože divjačine,
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
i;iiimiiii!iii!iiimiiiiiii!imimmi!iiii

vseh velikosti in sistemov za tehtanje vozov in živine, izdeluje
'9
[raniska deželna podružnica
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezija eesša 12/18
ffilr sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riztko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena
zavarovanja.
Javen savod. Absolutna varnost. Nizke prasMije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.	1831


Z9
a n
sprejme v delo vojna čevljaraa v Ljobljani. Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj «e pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne.
vseh velikostih
s in« I
m
sadja! : pošt&t©
©POŠtifiS^
Ltovarna
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
VI o (je t »Ljudski posojilnici« bo popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar <ia varna posestva na deželi In v mestih.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dob* le-ti od vsakih 100 kron Čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hraui'nih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
„Lludska posojilnica" sprejema vloge tudi po poŠti ln daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ah brez nje, na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.