JURE SVOLJŠAK Alojzij Pavel Florjančič - 60 let Življenjski jubilej predsednika MD Škofja Loka Alojzij Pavel Florjančič, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka je LO. oktobra 2000 dopolnil 60 let. Na Škofjeloškem se je naselil L970 leta in začel delati kot geolog raziskovalec pri Geološkem zavodu na Zirovskem vrhu. Sploh pa je njegova življenj ska pot nihajoča spirala, ki ga iz rojstnih Uršnih sel pri Dolenjskih Toplicah vodi v nižjo gimnazijo v Ribnico, kjer se je prav gotovo navzel za živ Ijensko popotnico Prešernovega in škrabčevega ustvarjalnega duha. Realizirana dela to potrjujejo. V Mariboru se je izučil za kovinarja, maturiral pa v Ljubljani na šubičevi gimnaziji. 1970 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani. Ni bilo vsakemu dano, da bi kot geolog raziskovalec leta 1970 opravljal pionirsko raziskovalno delo v rudniku urana. Za tako odgovorno in strokovno delo se je na področju jedrskih surovin in na celotnem jedrskem ciklusu I9_2 izpopolnjeval v Franciji. Pridobljeno teoretično in praktično znanje je izpričeval kot vodja geološko rudarskih raziskav rudišča urana Žirovski vrh od 1976 clo 1980 in kot glavni geolog - *A S krožkom Loški kremenčki Osnovne Sule Škofja Loku - mesto in i//> na poti k Balantovi luknji, t 'seeiropski dogodek Geotip /999 253 LOŠKI RAZGLEDI i Rudnika urana Žirovski vrh v prvi polovici osemdesetih let. Leta 1992 je bil upoko jen kot geolog tehnolog. Izkustveno ga je strokovno delo nagovarjal« > k pisanju strokovnih prispevko\ s po dročja jedrskih surovin in varstva okolja cloma in v tujini. Napisal je več kot dvajset strokovnih prispevkov, bil je aktivni udeleženec številnih strokovnih posvetovanj do ma in v tujini. Bil je v veliki prednosti pred vsemi nami. saj se je zelo zgodaj seznanil s koristmi in posledicami rudarjenja v mnogih rudnikih urana po svetu. Bil je urednik strokovnih zbornikov in glasil. Se vedno pa ureja časopis l ran ar. glasilo nekdanjih delavcev Rudnika urana Žirovski vrh. Leta 1992 je skupaj z mag. Mil- kom Križmanom izdelal raziskovalno nalogo Radon v bivalnem okolju v <»bčini Skolja Loka, I996 je \ 10. zvezku Enciklopedije Slovenije napisal samostojno geslo Rudnik urana Žirovski vrh, za 1 1. zvezek pa pripravil geslo Uran. In svoji.' delo v rudniku urana je skupaj s tridesetimi sodelavci zaokrožil s knjigo Rudnik urana Žirovski vrh. Naj mi bo dovoljeno zapisati, da je knjiga, ki je izšla leta 2000, lahko tudi darilo njegovi življenjski obletnici. Kot mlad upokojenec ne more zastati. Zapisan utečenemu raziskovalnem delu in pisanju strokovnih prispevkov je z letom 1991 dobrodošel odbornik Ml) Škofja Loka. Izpelje različne naloge, nekaterim je sam tudi pobudnik. Nastopa kot organizator in vodja muzejskih ekskurzij, organizira, vodi in predava na Blaznikovih večerih, je avtor prispevkov v Loških razgledih, sourednik in soavtor Vodnikov po loškem ozemlju, urednik in avtor nekaj zvezkov Doneskov. Široko strokovno in kulturno razgledan organizira 1991 Tisnikarjevo razstavo, leta 199 t je bil pobudnik in glavni organizator obeležja stoletnice prve javne razsvet ljave na Slovenskem v Skotji Loki, pa razstave Crngrobski diptih v letu L998, Več kot tisoč let ob 925 letnici Župnije Stara Loka leta 1999. škofjeloški pasijon - vabilo, ki ne zastara leta 2000 v Kapucinskem samostanu. Z akcijo postavitve plastike Tonetu Logondru realizira prvi del pobude za projekt Aleja zaslužnih Škofjeločanov. Aktiven pred in po izvolitvi 1995. leta za tajnika MD Škofja Loka. je 1996 imeno van v uredniški odbor enkratnega zbornika na Slovenskem Loških razgledov. In ker želi geologijo približati ljudem, daje pobude za organizacijo mineraloško- paleontoloških razstav. Organizatorji ga po pravilu, če si že pobudnik potem pa še delaj, zadolžijo za soorganizacijo razstav v Tržiču, Škofji Loki, Begunjah, Ilirski Bistrici in Ajdovščini. Je pobudnik in soustanovitelj društva Loški kremen v Skotji Loki. Strokovno usmerja in vodi interesne dejavnosti na osnovnih šolah. Osnovnošolce in mentorje geoloških krožkov na osnovnih šolah v Tržiču. Škofji Loki in Begunjah navaja k samostojnemu delu in vodenju, pri sp<»znavanju kamnin, minerali >v in f< »sil< >v ter odkrivanju njihovega družbenega pomena. Pri vzgoji mladih opravlja enkratno vlogo varovalca naravne in kulturne dediščine v smislu poslanstva in nalog MD Škofja Loka. Zavedam se. cla sem uspel ujeti in strniti le nekaj podatkov o rezultatih aktivnega dela Alojzija Pavla Florjančiča. Dolgo časa sva se le videvala na različnih razstavah, sem in tja sem pa imel priložnost prebrati tudi kakšen njegov sestavek v Delu in Gorenjskem glasu. Slišim pa. da objavlja prispevke tudi v Dolenjskem lisiti in v drugih glasilih. Zbližala sva se ob skupnem sodelovanju z Loškimi kremenčki in pri Krvavi 254 M.OJ/.IJ i:\W.I FLORJANČIČ- 60LET rihti. V kratkem medsebojnem poznavanju lahko zapišem, da me preseneča Pavlova iskrivost v predlaganju in realizaciji danili pobud. Tehtno načrtovano delo uspe izpeljali zaradi odprtosti k dialogu, zaradi vztrajnosti, zaradi spoštljivega odnosa do sogovornika, ki mu zna prisluhniti, ga vzpodbuditi k razmišljanju, ki je v pomoč pravilnosti realizacije zastavljenega cilja. Sodelavci, s katerimi sodeluje v različnih projektih vemo. da bo svoje delo temeljilo opravil. K začrtanemu pa dodal droben ocvirek, da bo izdelek popolnejši. Na najinih slučajnih srečanjih nikoli ne moreva mimo dela. ki ga vnelo opravlja kot predsednik MD. Pa naj bo to po nedeljski enaj sti maši pri kapucinih ali slučajnem srečavanju na vsakodnevnih poteh. Vznemirila ga je tudi objavljena republiška muzejska mreža in vloga Loškega muzeja v njej. Vrta v sebi in išče nove možnosti za nemoteno delovanje muzeja, tako pomembne kul turne institucije v našem prostoru. Podaja se na poli. pa se ne sprašuje o porabljenem času. Zaveda se odgovornosti predseclnikovanja MD. Alojzij Pavel Florjančič na življenja široki cesti s svojo naravoslovno, kulturno, hu manistično in demokratično odprtostjo usmerja pogled naprej. Združuje ljudi voljne dela v zastavljenih projektih. še na mnoga srečna, zdrava in plodna leta. 255