Štajerski
Ptuj, četrtek, 9. oktobra 2003
letnik LVI . št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
Zdravila po novem Stran 3
Ptuj
Sava guma odpušča
delavce
Stran 3
Ljubljana
Prodaja Taluma se zapleta Stran 4
Intervju
Janez Janša, SDS Stran 5
Kmetijstvo
Ob zaključku trgatve Stran 11
Rokomet
Zgodovinska zmaga Ormoža Stran 25
Podlehnik • Zapletov še ni konec
Spet izredna seja
Kot kaže, zapletov v občini Podlehnik se ne bo tako kmalu konec. Po dveh izrednih sejah občinskega sveta brez župana in nedavni redni seji, ki jo je sklical župan Vekoslav Fric in jo zaradi neizglasovanega dnevnega reda prekinil, se obeta se ena izredna seja.
V skladu s poslovnikom jo tokrat sklicujejo svetniki Alojz Novak, Janez Trafela, Milan Vidovic in Peter Feguš za danes. Za dnevni red so predlagali v obravnavo ponovno onemogočanje dela nadzornega odbora 18. septembra ter sklepanje o pobiranju ekološke takse na mejnem prehodu
Gruškovje. Občinski upravi pa so naložili, naj zagotovi vse potrebne priloge, ki so bile priložene zahtevi za sklic izredne seje. Na sejo so poleg župana Vekoslava Frica in vseh članov občinskega sveta tokrat povabili tudi člane nadzornega odbora.
-OM
Ob tednu otroka je za najmlajše na voljo ve~ zabave kot sicer. ogledu lutkovne predstave povzpeli na oder in ustvarjali.
Odgovor na članek • »Naivnosti ni konca ne kraja« z dne 2.10. 03
Le čevlje sodi naj odvetnik Resnik
Poravnava, d.o.o., se NE ukvarja z zastopanjem v sodnih postopkih. Družba si napak ne privošči. Izkušnje, ki so potrebne pri takšnem delu, pa družba zagotavlja z visoko usposobljenimi kadri (univerzitetno diplomirani pravniki ter magistri znanosti) ter zunanjimi sodelavci.
Poravnava, d.o.o., ponuja pravne storitve zastopanja na področju nepremoženjskopravnih zahtevkov (zastopanje strank v IZVENSODNEM postopku na zavarovalnici).
Namen oglaševanja NI zavajanje ter povzročanje zmede pri potrošnikih, kot je neresnično in zavajajoče navedeno v članku odvetnika Resnika, temveč se družba zavzema za osveščanje širše javnosti o pravicah, ki jih imajo ljudje kot zavarovane osebe, ki so utrpele nepremoženj-sko škodo. Sama dejavnost pa je
daleč od spornega, tako da je kakršenkoli skepticizem in dvom o sami strokovnosti podjetja odvečen.
Kako je pravzaprav prišlo do ustanovitve takšnega podjetja, ki je za odvetnika Resnika tako "sporno" in "neprofesionalno"?
Sama ideja o ustanovitvi podjetja sega kar nekaj let nazaj, ko sem bil sam priča situaciji, v katerem je petdesetletna gospa doživela izjemno neprijetno izkušnjo z odvetnikom, ki so po mnenju odvetnik Resnika tako visoko usposobljeni, zavezani k moralnim načelom, nadzorovani, zavarovani itd. Gospa je kot sopotnica leta 1997 doživela in preživela hudo prometno nesrečo, po kateri njeno življenje nikoli več ne bo enako. Ostala je 65% invalid! Odvetnik, kateremu je predala vso potrebno dokumentacijo za zastopanje v izvensodnem postopku zoper zavarovalnico, je postopek, iz meni še danes neznanega razloga, tako dolgo zavlačeval, da je primer po treh letih zastaral. Gospa pa se še danes lahko "obriše pod nosom" za zavarovalnino, ki ji je pripadala za utrpele poškodbe. V teh hudih časih, ki jih je preživljala, sem bil veliko v .Ame-
riki, kjer sem zaključeval magistrski študij na univerzi v zvezni državi Minnesota, kjer sem tudi zasledil obstoj takšnih družb. Po vrnitvi sem si zadal en in edini cilj, da se navadnemu smrtniku kaj takšnega ne sme več pripetiti, ter pričel z uresničevanjem že videnega!
Ne želim poudarjati in na podlagi ene same izkušnje posploševati dela odvetnikov, ki so dejansko predani svojemu delu. Želim le poudariti in opozoriti na dejstvo, da vedno in povsod obstajajo ljudje, ki so, in takšni, ki niso predani svojemu delu oz. niso vredni opravljanja svojega poklica.
Da pa družba posluje na profesionalni ravni, pa pričajo številne zadovoljne stranke tako z osebjem kot tudi s storitvami. Govoriti tukaj o neizkušenosti bi bilo odveč in preuranjeno, kajti vsaka stranka kot fizična oseba se ima pravico sama zastopati ter pogajati z zavarovalnico o višini odškodnine, ki ji pripada. Govorimo zopet o izvensodnih postopkih v katere sama družba posega. V kolikor zadeva preide v sodni postopek in so s tem prekoračene zmožnosti družbe, da zastopa stranko v nadaljnjem postopku, pa ima le-ta zunanje
sodelavce (naj omenim, da tu sodelujemo z odvetniki, ki si strokovnjaki na svojem področju), ki stranko zastopajo v morebitnem sodnem postopku. Poudariti je potrebno, da v petindevetdesetih odstotkih gre za primere izvensodnih poravnav, ki jih podjetje Poravnava, d.o.o., uspešno zaključi!
Pri samem delu se sicer res pojavljajo določene podobnosti, ki jih lahko primerjamo z odvetniškim, vendar je potrebno omeniti še nekaj "malenkosti", ki jih je odvetnik Resnik "preskočil".
Do sedaj še nikjer nisem zasledil, da se odvetniki poplačajo samo iz odvetniških stroškov, ki jih krije zavarovalnica. V nekaterih primerih se boste znašli celo v situaciji, ko bo potrebno že predhodno poplačati del stroškov, ki bodo šele nastajali. Odvetnik Resnik in njegovi "prijatelji" to imenujejo akontacija, ki lahko doseže vrtoglave zneske (tudi sto tisoč tolarjev in več). Podjetje Poravnava, d.o.o., pa z individualno pogodbo o opravljanju storitev zaračunava provizijo v višini 10% (desetih odstotkov) odškodnine šele ob izplačilu le-te. Pri odvetnikih pa boste morali naknadno odšteti še provizijo v višini od 10% - 15% vrednosti vaše
Tehnični pregledi, registracije in zavarovanja vozil
Ponedeljek - petek: 7. - 19. ure Sobota: 7. - 12. ure
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Phii
_02/788 11 75_
Foto: vki
Otroci pri Sv. Tomažu so se po
odškodnine, kar elegantno poimenujejo "nagrada za opravljeno delo".
Kot našo veliko prednost, za samo stranko, naj omenim, da podjetje omogoči vsaki stranki izdelavo medicinskega izvedenskega mnenja, ki ga poda stalni sodni izvedenec medicinske stroke, in ga Poravnava, d.o.o. tudi v naprej plača ter tako omogoči stranki izdelavo le-tega. Le-ta pa bistveno pripomore k višji odškodnini, ki je glavnega pomena	za	samega oškodovanca/oškodovanko!
V članku odvetnika Resnika se pojavljajo tudi kontradikcije o izkušnjah pri presoji odškodnin po višini in samem tveganju pri morebitnih napakah. Dejstvo je, da nikjer na svetu, v nobenem pravnem sistemu ne obstaja tarifni sistem, ki bi določal višino odškodninskega zahtevka glede na utrpelo poškodbo, torej je končna izplačana odškodnina odvisna predvsem od vsakega individualnega primera posebej, same "prezentacije" primera ter trdih pogajalskih sposobnosti, ki so tukaj ključnega pomena! Ker pa je družba plačana v deležu od izplačane odškodnine, je torej kristalno jasno, da je v interesu družbe le-to maksimirati, kar pa je pozitivno za samo stranko in motivacija same družbe, da uspešno "izbojuje" primerno denar-
Računalniki po odličnih cenah
www.cointron.$i
no nadomestilo oškodovancu.
Družba vsem svojim strankam nudi tudi brezplačno telefonsko številko (080-13-14), kjer se je možno že predhodno pozanimati o samem primeru in povprašati o morebitnih nejasnostih.
Družba v samih reklamah, poudarjam, ne obljublja nobenega blišča in nemogočih stvari, temveč le jasno in razločno opozarja na morebitne stvari, za katere ljudje dostikrat niti ne vedo, da obstajajo!
Pa še to! Na očitek, da družba Poravnava, d.o.o., deluje v nasprotju z zakonom, naj poudarim, da po mnenju pravnega zastopnika družbe odvetnika g. dr. Petra Čeferina temu še zdaleč ni tako, saj družba posluje popolnoma zakonito in v skladu z zakonodajo RS. Gre le namreč za še en neuspešen poskus degradacije podjetja in zaposlenih.
Na koncu pa imajo oškodovanci še vedno možnost, da se prepričajo na lastne oči tako na eni kot na drugi strani o sami strokovnosti in usposobljenosti, preden se odločijo. Odločitev je na Vaši strani! Pa srečno.
Z vsem spoštovanjem, mag. Nenad Dukič, MBA Rok Snežič, univ. dipl. prav.
(lastnika in direktorja Poravnave, d.o.o.)
STE BILI POŠKODOVANI

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
f^W^ř^: 080 13 14
PE PTUJ, Vodnikova 2
Doma
Poslanci včeraj o izbrisanih
LJUBLJANA - Poslanke in poslanci so se na zahtevo skupine 30 poslancev iz vrst koalicijskih LDS, ZLSD, SLS in DeSUS v sredo popoldne sestali na izrednem zasedanju državnega zbora, da bi odločali o odločitvi kolegija predsednika DZ glede uvrstitve t.i. tehničnega zakona o izbrisanih na oktobrsko zasedanje po skrajšanem postopku. Takšni odločitvi kolegija pa je nasprotovala skupina poslancev koalicije Slovenija s prvopodpisanim Francetom Cukjatijem (SDS), DZ pa bo o njihovi zahtevi za obravnavo zakona po rednem in ne skrajšanem postopku odločil na sredinem izrednem zasedanju. Predlagatelji izredne seje so namreč menili, da matični odbor za notranjo politiko predloga zakona ne more obravnavati in tudi ne pripraviti za oktobrsko zasedanje, dokler se o zahtevi opozicijskih poslancev ne izjasni DZ.
O prihodnosti Slovenije
Ljubljana - Predsednik države Janez Drnovšek je za oddajo Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija med drugim spregovoril o bližajočih se razpravah, ki bodo potekale v sklopu Pogovorov o prihodnosti Slovenije, h katerim je povabil nekatere ugledne Slovence. Drnovšek sicer pravi, da omenjenim pogovorom - prva taka razprava bo potekala že v ponedeljek, 13. oktobra, na temo prihodnje slovenske zunanje politike - ne želi dajati prevelikih ambicij in pomena, vendar pa bi na tak način lahko prišlo v prihodnosti do stalnega pretoka izmenjave mnenj in informacij in do razreševanja pomembnih vprašanj. Drnovšek je pozdravil tudi prenehanje izvajanja obveznega služenja vojaškega roka.
Nov v.d. v klini~nem centru
Ljubljana - V.d. generalnega direktorja Kliničnega centra Ljubljana (KC) Sergej Hojker, ki bo to funkcijo opravljal slabe tri mesece do izvolitve novega generalnega direktorja, je novinarjem pojasnil, da se je že srečal z nekaterimi strokovnimi sodelavci KC, z dosedanjim generalnem direktorjem Primožem Rodetom pa sta si predala posle zjutraj. "Vse odločitve v tem zavodu, ki bodo padle, bodo padle s konsenzom," je odločen Hojker, ki pravi, da naslednji trije meseci lahko pomenijo veliko ali malo, če pa se bo v tem obdobju nakazala pot v boljše delo, bo izpolnjen njegov cilj. Sicer namerava ljubljanski Klinični center naslednje tri mesece voditi demokratično in ne avtoritativno.
Pomanjkanje krvi
Ljubljana - Rdeči križ Slovenije (RKS) je vse krvodajalce pozval na izredne krvodajalske akcije, saj se je zaradi nenačrtovanega povečanja potreb po krvi zaloga krvi zelo zmanjšala. Kot so sporočili z RKS, so se najbolj zmanjšale zaloge krvi skupin 0 in A, vendar pa so za zagotavljanje nemotene preskrbe s krvjo v zdravstvu potrebne vse krvne skupine. Krvodajalke in krvodajalci lahko kri darujejo na Zavodu za transfuzijsko medicino, in sicer vsak dan med 7. in 15. uro, ob četrtkih pa do 17. ure. Vsi, ki želijo kri darovati izven Ljubljane, pa lahko to storijo v transfuzijskih oddelkih splošnih bolnišnic Maribor, Izola, Nova Gorica, Trbovlje, Celje, Ptuj, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Novo mesto.
Po svetu
Podelili Nobelovo nagrado za fiziko
STOCKHOLM - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo prejeli ameriški in ruski državljan Aleksej A. Abrikosov, Rus Vitalij L. Ginzburg ter ameriški in britanski državljan Anthnony J. Leggett, je sporočila [vedska akademija znanosti. Trojica bo dobila nagrado za svoje delo na področju kvantne fizike glede superprevodnosti in superpretočnosti. 75-letni Abrikosov, 87-letni Ginzburg in 65-letni Legget so prispevali pri izboljšanju vedenja o superprevodnosti in superpretočnosti, so svojo odločitev utemeljili v Stochkol-mu.
Schwarzenegger - novi guverner Kalifornije
Sacramento - Filmski igralec avstrijskega rodu Arnold Schwarzenegger je zmagovalec torkovega referenduma o odpoklicu demokratskega guvernerja Kalifornije Grayja Davisa in izbiri njegovega naslednika. Uradni podatki državnega sekretarja Kalifornije kažejo, da je za odpoklic glasovalo 56 odstotkov volilcev, proti pa jih je bilo 44 odstotkov. Za Schwarzeneggerja je, po podatkih iz 20 odstotkov volilnih okrožij, glasovalo 51 odstotkov volilcev, za demokratskega podguvernerja Kalifornije Cruza Busta-manteja 30,4 odstotka, za republikanskega državnega senatorja Toma McClintocka 12,5 odstotka in za kandidata zelene stranke Petra Cameja 1,9 odstotka volilcev. Za novega guvernerja Kalifornije se je potegovalo skupaj 135 kandidatov. Čeprav je šlo za prvi referendum o odpoklicu v zgodovini Kalifornije in prvi uspešen odpoklic v ZDA od leta 1921, pa rezultat ni presenetljiv. Davis je bil izredno nepopularen politik in volilci so imeli pred sabo izbiro med Bustamantejem, ki je predstavljal nadaljevanje Davisove politike, in republikancem McClintockom, ki ima za večino kalifornijskih volilcev preveč konservativna stališča. V sredini je zato, predvsem po zaslugi svoje filmske slave, Schwarzenegger znašel sam.
/sta/
Ptuj • Potrebno je izdelati lokacijske načrte
Obnove možne, novogradnje ne
Zveza kulturnih društev Ptuj, ki upravlja s stavbo Narodnega doma na Ptuju, je ob praznovanju sto-dvajsetletnice Narodnega doma predstavila idejne načrte za adaptacijo in dograditev tega hrama kulture. V idejnem načrtu je predvidena tudi izgradnja nove dvorane za kulturne prireditve, in sicer na notranjem dvorišču, ki ga sedaj v glavnem koristi reševalna služba.
Glede tega je ZKD Ptuj sklical sestanek s predstavniki občine in Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine. Konzervatorka, svetovalka na Zavodu Marlena Ha-bjanič, je opozorila, da takšen poseg zaenkrat ni mogoč, saj Ptuj nima izdelanih lokacijskih načrtov (po starem ureditvenih načrtov). In sestanka je bilo pravzaprav konec.
O problematiki obnavljanja in oživljanja starega ptujskega mestnega jedra smo se pogovarjali z Marleno Habjanič z Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine, ki nam je povedala, da so za Ptuj izdelani prostorski ureditveni pogoji (PUP) in v zvezi s soglasji Zavoda se lahko marsikaj dela, obnavlja, vzdržuje, problem je pri novogradnjah in večjih posegih. Izdelati bi bilo potrebno lokacijske (po starem ureditvene) načrte. Za Ptuj obstaja ureditveni načrt za kare 9 (Prešernova, Cankarjeva, Jadranska, Vošnjakova ulica), ker so se pokazale potrebe, tudi za kare 14, kjer se je gradila nova pošta in se gradi samostan, narejena so tudi kulturnovarstvena izhodišča z grafično dokumentacijo za kare 1, 2 in 7 (severno in južno od Prešernove ulice), mislim pa, da ta izhodišča v ptujskih občinskih strukturah niso bila sprejeta in zato tudi niso veljavna.
Sedaj pa so problemi; če v posameznem kareju lastniki želijo večje posege (recimo Narodni
dom), je potrebno izdelati lokacijske načrte. Pred tem pa bi bilo dobro, da bi za celotno mestno jedro napravili vse posnetke, jih dopolnili (saj je veliko že narejenega), da bi ugotovili gradbeno substanco objektov in bi se tako lahko skupaj s politiko lotili strategije. Vsa ta dokumentacija je tudi potrebna, če hočemo kandidirati za kakršna koli sredstva iz republike in EU.
Za konjušnico na ptujskem gradu se bo kandidiralo za republiška sredstva, saj je to spomenik nacionalnega pomena in država bo poskrbela, da se bo pridobila vsa dokumentacija.
Glede posega v Narodnem domu je Marlena Habjanič mnenja, da bi nova velika streha pokvarila gabarit Ptuja in ponuja rešitev za dvorano v stari Piri-hovi usnjarni ob Dravi, ki sedaj sameva, saj nima nobene dejavnosti, je pa tehnični spomenik iz obdobja, ko se je ob Dravi odvijala usnjarska obrt. Z dvorano v usnjarni bi zadovoljili potrebe po dvorani tudi za glasbeno šolo in za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti, rešil pa bi se tudi problem vzdrževanja kulturnega spomenika.
Problem starih mestnih jeder se pojavlja povsod po Evropi. Mestna središča poskušajo narediti zanimiva za domačine in za turiste, za to pa morajo biti primerni programi za novejši čas, mesta je potrebno revitalizirati.
Marlena Habjanič, konzervatorka, svetovalka na Zavodu za ohranjanje kulturne dedis~ine Slovenije, enote Maribor
Socialna stanovanja v teh mestih niso rešitev Nekoč so to bili obrtniško-trgovsko-stanovanjski objekti. Ob ohranjanju kulturne dediščine je potrebno opraviti tudi sociološke raziskave. Mesta morajo postati ekonomsko zanimiva, sama se morajo vzdrževati. Ne smejo biti breme družbe.
Na vprašanje, kako ima Maribor rešene lokacijske načrte, je Marlena Habjanič dejala, da ni nič boljše stanje kot na Ptuju. Lent je bil dobro rešen, vendar je bila situacija drugačna, saj je prenova potekala iz stanovanjskega tolarja. Dunaj naj bi bil vzgled evropskim mestom pri revitalizaciji. Problem pri obnovi starih mestih jeder je, da država lastnikom pri obnovi ne nudi
Evropska unija in mi
Prepovedane droge
Slovenija se podobno kot države Evropske unije in ostale kandidatke za članstvo v povezavi srečuje s problemi prepovedanih drog. Čeprav se zdi, da število uživalcev narašča, pa uradna statistika, tako v Sloveniji kot EU, ne beleži povečanja. Narašča pa število tistih, ki se s prepovedanimi drogami srečujejo prvič, zlasti med mladimi.
Pojasnila v zvezi s to problematiko smo poiskali pri informacijski enoti za prepovedane droge na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije.
V državah EU pri spremljanju uporabe prepovedanih drog najpogosteje uporabljajo tri kazalce: premoč uporabe drog v vsem življenju, premoč uporabe drog v zadnjih 12 mesecih in prevalenca uporabe drog v zadnjem mesecu. Premoč uporabe drog v vsem življenju je vedno višja od ostalih dveh kazalcev in je za oceno trenutne situacije v neki državi manj uporabna kot druga dva kazalca.
Najbolj pogosto uporabljana prepovedana droga v državah EU je še naprej kanabis, ostale prepovedane droge so uporabljane v mnogo manjših deležih, obstajajo pa precejšnje razlike med državami.
Uporaba kanabisa v vsem življenju sega od 10% (Finska) do 25-30% (Danska in Združeno kraljestvo), pri tem, da znaša v precej državah okoli 20%. Uporaba kanabisa v zadnjem letu v državah
EU znaša od 1 do 10% (pri mlajših odraslih do 5-18% v nekaterih državah; Švedska npr. le 1-2%). Uporaba heroina v vsem življenju v državah EU znaša manj kot 1% (vendar do 2-3% pri mlajših odraslih moških v nekaterih državah). Uporaba kokaina in ekstazija v vsem življenju znaša 0,5-4,5%. Uporaba obeh drog v zadnjem letu znaša manj kot 1%.
Glede na različne kulturne in socialne okoliščine v državah EU in glede na omejitve samih virov informacij skoraj ni mogoče definirati trendov na področju prepovedanih drog, ki bi veljali za EU kot celoto. V luči tega dejstva je interpretacija podatkov še toliko bolj zapletena.
V Sloveniji evidentiranih 2633 uporabnikov
Članice EU imajo v veliki meri že vzpostavljene informacijske sisteme za spremljanje prepovedanih drog, države kandidatke pa te sisteme pospešeno vzpostavljajo. V Sloveniji z vprašalnikom Evidenca obravnave uživalcev drog zbirajo podatke o uporabnikih prepovedanih drog, ki poiščejo pomoč v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji. V letu 2002 je bilo evidentiranih 2633 uporabnikov prepovedanih drog.
Podatki zadnjih petih let kažejo, da je število obravnavanih oseb v Centrih stabilno in se ne pove-
čuje, poleg tega je bila v letu 2002 z vprašalniki zajeta večina oseb, ki so bile v tem letu obravnavane v Centrih. V 90% primerov je primarna droga heroin.
V	zadnjih petih letih je še vedno prisoten naraščajoči trend števila tistih, ki so prvič v življenju vstopili v obravnavo. V lanskem letu je bilo 528 tistih, ki so bili prvič v življenju obravnavani zaradi uživanja prepovedanih drog, od tega 309 (73,9%) moških in 138 (26,1%) žensk. Povprečna starost moških za to skupino uživalcev drog je 22,7 let, za ženske pa 21,4 leta. Povprečna starost za oba spola te skupine še vedno pada, ravno tako kot starost ob prvi uporabi katerekoli droge. To so negativna dejstva, ki so zaskrbljujoča. Pozitivno pa je, da se med uporabniki prepovedanih drog zmanjšuje delež injicirajočih uporabnikov.
V	Sloveniji do zdaj ni bila opravljena nobena nacionalna raziskava, ki bi, v skladu z metodologijo European monitoring centre for drug and drug addiction -EMCDDA, raziskovala uporabo prepovedanih drog v splošni populaciji ali v populaciji odraslih 15-64 let ali mlajših odraslih 15-34 let. Zaradi tega v Sloveniji ne razpolagamo z oceno o številu/prevalenci vseh uporabnikov prepovedanih drog v omenjenih populacijah oziroma z oceno o številu/prevalenci pro-
nobenih olajšav Kot lastnik kulturne dediščine bi moral biti upravičen do ugodnejših kreditov, tudi pri davščinah bi moral imeti olajšave in moral bi imeti možnost za kandidiranje za sredstva kulturniških skladov.
Do leta 2007 je možno napraviti za celotno mestno jedro vse posnetke iz kulturnega tolarja, saj je poteklo obdobje, ko je šel ves denar v minoritsko cerkev in bi se preusmeril denar na celotno mestno jedro za dokumentacijo.
V vsakem primeru bo potrebno, da pri reševanju lokacijskih načrtov za mestno jedro na Ptuju tudi občinska politika pokaže več skrbi in volje.
Franc Lačen
blematičnih uporabnikov prepovedanih drog (injiciranje drog ali dolgotrajna/redna uporaba heroina, kokaina in/ali amfetaminov). Ker teh podatkov ni, tudi ne moremo govoriti o (ne)zaskrbljujočem ali kakršnemkoli drugem stanju na področju uporabe prepovedanih drog. Zaradi istega vzroka stanja v Sloveniji ne moremo primerjati s stanjem v državah EU.
Obveznosti Slovenije do EU na področju prepovedanih drog izhajajo tudi iz poglavja 24, o pridruževanju Slovenije EU. European monitoring centre for drug and drug addiction - EMCDDA je agencija EU, s poslanstvom zagotavljati EU in njenim članicam primerljive podatke o prepovedanih drogah in njihovih posledicah v Evropi. Tako je bila iz tega naslova lani poleti na uradnem obisku Nacionalne informacijske točke v Sloveniji tudi delegacija EU. Slovenija je po različnih zunanjih evalvacijah na tem področju dosegla številne rezultate in precejšen napredek. Že v lanskem letu je bila Slovenija prva država kandidatka za članstvo v EMCDDA, ki je v tujino v roku posredovala nacionalno poročilo s področja prepovedanih drog za potrebe EU. V zadnjem letu se Slovenija, po mnenju tuje delegacije EMCDDA, pri izpolnjevanju svojih rednih obveznosti (statistične tabele, Nacionalno poročilo, vzpostavljanje nacionalnih informacijskih mrež, vzpostavljanje ključnih epidemioloških kazalnikov, vzpostavljanje sistema zgodnjega obveščanja, vzpostavljanje baze podatkov o aktivnostih za zmanjševanje povpraševanja po drogah) lahko primerja z državami kandidatkami EU.
Anemari Kekec
Ptuj • Predpisovanje zdravil po novem
Strah je neupravičen
Področje zdravil je v Sloveniji zelo dobro urejeno. Da lahko neko zdravilo pride do pacientov, mora skozi postopek registracije na Uradu za zdravila, s katerim se preveri njegova kakovost, varnost in uCïnkovïtost. Spremembe na podroCju predpisovanja in izdajanja zdravil so mehanizem za obvladovanje stroškov za zdravila, ki ga pozna že marsikatera država v EU.
"Govorimo o generični zamenjavi in generičnem predpisovanju. To pomeni, da bo zdravstveno zavarovanje krilo strošek najcenejšega zdravila v skupini bistveno podobnih zdravil. V praksi bo odločanje o izbiri zdravila potekalo na dveh nivojih: prvič že med pacientom in zdravnikom, drugič med pacientom in farmacevtom v lekarni. Če bo na receptu predpisano dražje zdravilo, se bo pacient lahko odločil zanj in doplačal razliko med nabavno ceno cenejšega zdravila, ki ga plača zdravstveno zavarovanje in nabavno ceno dražjega zdravila. Lahko se bo seveda odločil za cenejše zdravilo, za katerega doplačilo ne bo potrebno. Če bo že zdravnik predpisal cenejše zdravilo, zamenjava v lekarni ne bo mogoča, tudi če bo pacient želel doplačati razliko do dražjega zdravila. Za lažjo predstavitev naj navedem primer: zdravilo, ki vsebuje 10 mili-gramov učinkovine enalapril, se na našem trgu zdravil nahaja pod tremi zaščitenimi imeni: Enazil, Olivin in Enap. Za Enazil doplačilo ne bo potrebno, za Enap ali Olivin pa znaša doplačilo 439 tolarjev za škatlico z 20 tabletami oziroma 1380 tolarjev za škatlico z 90 tabletami," je uvodoma o novostih pri izdajanju zdravil povedala Darja Potočnik Ben-čič, mag. farm., spec., direktorica Lekarn Ptuj.
Štajerski tednik: Prvega novembra letos bodo pri~ele veljati spremembe pri predpisovanju zdravil. Kako se na te spremembe pripravljate farmacevti? Kakšna bo vaša nova vloga pri tem, ali bo zaradi nje v resnici odvzeta avtonomnost zdravnikov?
D. Potočnik Benčič: "Pri izdajanju zdravil je farmacevt zavezan zakonskim predpisom in kodeksu etike. Odgovornost farmacevta se z napovedanimi spremembami ne bo spremenila, še vedno je odgovoren, da pacientu izda pravo zdravilo in ustrezna navodila za jemanje. Zdravnik je odgovoren za izbiro terapije, odgovornost za kvaliteto zdravi-
la nosi proizvajalec, država pa je odgovorna, da imamo na našem tržišču kakovostna, varna in učinkovita zdravila. Država preko Urada za zdravila nosi tudi odgovornost za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti zdravil, saj se bo tako imenovana generična zamenjava in generično predpisovanje omejilo samo na seznam zdravil, ki ga bo predpisal Urad Republike Slovenije za zdravila in ga bo potrdila komisija za zdravila pri Zavodu za zdravstveno zavarovnje Slovenije. Odgovornost farmacevta se ne bo spremenila, močno pa se bo povečal obseg dela. Za zagotavljanje varne uporabe zdravil bo farmacevt vsakemu pacientu namenil več časa: odločitev za cenejšem generično zdravilo ali doplačilo za dražje zdravilo je pacientova odločitev, h kateri mu bo z ustreznimi pojasnili pomagal farmacevt. Novi predpisi na-rekukejo tudi dodatne evidence, ki jih mora farmacevt voditi za potrebe zdravstvene zavarovalnice. Pričakujemo, da se bo precej spremenila poraba posameznih zdravil, vendar je zaenkrat nemogoče napovedati v kakšni meri. Zato se bo kaj lahko zgodilo, da bo v posamezni lekarni kakšno zdravilo zmanjkalo. Žal se bo moral v tem primeru pacient vrniti po zdravilo čez dan ali dva ali pa stopiti do druge lekarne. Kar pa zadeva avtonomnost zdravnika, mu ta nikakor ne bo odvzeta. Zdravnik je prvi, ki bo s pacientom govoril o izbiri zdravila. Lahko se bo s pacientom dogovoril za dražje zdravilo, razliko v ceni pa bo doplačal. Predvidevam, da bo to pogosto v primeru, ko pacient neko zdravilo prejema že dlje časa in je z njim zadovoljen. Lahko se bosta dogovorila za cenejše zdravilo, ki pa ga ne bo potrebno doplačati. Velja pa opozoriti, da če si bo pacient premislil v lekarni in želel zdravilo, na katerega je navajen, mu ga farmacevt v lekarni ne glede na pripravljenost pacienta, da zdravilo doplača, ne bo mogel zamenjati. Pacient se bo moral vrniti k zdravniku po re-
Foto: ARHIV
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., direktorica Lekarn Ptuj
cept za dražje zdravilo. Zdravnik lahko na recept predpiše tudi zdravilo z nezaščitenim imenom. V tem primeru se bosta o izbiri zdravila iz seznama medsebojno zamenljivih zdravil dogovorila pacient in farmacevt. Sistem medsebojno zamenljivih zdravil nikakor ne posega v doktrino zdravljenja in izbiro terapije, ki je nedvoumno domena zdravnika."
Štajerski tednik: Kakšna je razlika med originalnim in generičnim zdravilom? Kako je s seznamom zamenljivih zdravil? Je že v celoti izdelan?
D. Potočnik - Benčič: "Proizvajalec dobi dovoljenje za promet z zdravilom le v primeru, če dokaže kakovost, varnost in učinkovitost zdravila. Generična zdravila se od originalnih razlikujejo zaradi možnih razlik pri pomožnih snoveh in zaradi možnih različnih postopkov izdelave. Na podlagi bioekvivalenčnih raziskav proizvajalec generičnega zdravila dokaže, da je generično zdravilo ekvivalentno inovativne-mu oziroma originalnemu. Seznam medsebojno zamenljivih zdravil pripravljata Urad za zdravila Republike Slovenije in komisija za razvrščanje zdravil pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dokončni seznam bomo dobili sredi oktobra. Na seznamu, s katerim smo bili seznanjeni, je 27 zdravilnih učinko-
vin od 667 pri nas registriranih in predpisovanih zdravil. Gre za zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja, bolezni prebavil, kožnih bolezni, zdravila za lajšanje bolečin in še nekatera manj pogosto predpisana zdravila."
Štajerski tednik: Ali pričakujete zaplete pri uresničevanju omenjenega pravilnika in kakšne? Zdi se, da so v tem trenutku še najmanj o novostih obveščeni ljudje. Kdo jih je sploh dolžan obveščati o teh spremembah?
D. Potočnik Benčič: "Vsaka sprememba prinaša tudi zaplete, še posebej, če je za pripravo na voljo tako kratek čas in če ni na voljo nekega prehodnega obdobja. Javnost je o spremembah premalo informirana, zaradi tega tudi pričakujemo največ težav. Vodilnih na področju zdravstvene politike ne zanima, kaj bomo lekarne in veledrogerije z zalogami zdravil, ki nam bodo ostale. Kot že rečeno, se bo obseg dela v lekarnah močno povečal, dodatnega kadra pa ne moremo zaposliti. Cilj sprememb je prihranek zdravstvenega denarja. Spremembe ne bodo vplivale na kvaliteto zdravljenja. Vse to bi javnost sprejela, če bi bila informirana na primeren način, kar je dolžnost tistega, ki spremembe predpiše."
Štajerski tednik: Veliko je dvomov tudi o tem, ali bodo
Ta teden
Figo, pa enake možnosti!
Ce me kaj zares pogreje, so to prazne fraze. Voasih se mi zdi, da popolnoma obvladujejo nase življenje in nas brez-sramno izvlečejo iz vsake zadrege. Ena mojih "najljubših" fraz je tista o enakih možnostih, kijih imajo naši ljubi otroci V času mojega otroštva so se otroci razlikovali na tiste, ki so imeli, in tiste, ki niso imeli. Razlike so bile predvsem materialne. Danes še vedno eni imajo, drugi manj. Vendar te razlike niso več na prvi pogled tako očitne kot nekoč in še zdaleč ne tako usodne kot kakšne druge. Ljudje smo iznajdljivi in pomanjkanje denarja rešujemo na različne načine. Vsi kolikor toliko pametni starši vedo, da en otrok oblačil ne more ponositi in da ena igrača, ko jo prerase prvi, lahko nudi veselje še veliko otrokom. Prav tako iz izkušenj vemo, da kjer je bonbonov dovolj za dva, jih bo še za tretjega, in da v trgovini odločamo o tem, kaj bomo kupili, odrasli in ne otroci. Takšno ravnanje otroke nauči, da vsega naenkrat v življenju ne morejo imeti. Ce se takšnih lekcij naučijo dovolj zgodaj, padec na nos še ne boli tako hudo kot v odrasli dobi.
Zdi se mi, da je danes najvidnejša razlika med otroci ta, ali se starši z njimi ukvarjajo ali ne. Resnične, trajne in usodne razlike so med otroki, ki imajo pozornost in ljubezen svojih staršev, in tistimi, ki so za to prikrajšani.
V naših krajih nimamo dosti, letos še krompirja ne, v primerjavi z ostalim ponorelim svetom pa imamo sorazmerno veliko časa. Nekateri lahko razmišljajo, kako bodo investirali presežke svojega denarja, mi lahko odločamo, kam bomo vložili svoj čas. Vložimo ga v otroke. Verjemite, ni banke, ki bi se lahko pohvalila z višjimi obrestmi!
viki klemenčič ivanuša
zamenljiva zdravila učinkovala enakovredno. Kakšni pa so vaši pomisleki ob tem?
D. Potočnik Benčič: "Originalna in generična zdravila vsebujejo enako količino zdravilne učinkovine v enaki farmacevtski obliki. Razlike lahko nastopijo med pomožnimi snovmi in tehnologijo izdelave. Z bioekviva-lenčnimi študijami proizvajalec generičnega, praviloma cenejšega zdravila, dokaže enakovredno učinkovitost in varnost zdravila. Zanimivo je, da ljudje zaupajo izdelkom, ki se brez vsake kontrole prodajajo preko televizijskih oglasov, časopisnih oglasov in podobno, dvom pa jim vzbujajo cenejša generična zdravila, ki so prestala vse stopnje kontrole, preden so prišla do uporabnika. Ob ustreznem informiranju s strani zdravnika in farmacevta bo zdravljenje z izbranim zdravilom enako uspešno, kot je bilo sedaj."
Štajerski tednik: Z belo knjigo, o kateri se je razprava še komaj začela, je zapisana tudi namera, da naj bi uvedli
simbolična doplačila tudi pri zdravilih, predvsem iz vzgojnih namenov. Nekoč smo jih že imeli. Vaš komentar.
D. Potočnik Benčič: "Kot ste pravilno ugotovili, razprava na temo bele knjige še poteka, tudi v okviru Lekarniške zbornice Slovenije. Glede uvedbe enotne participacije pa sem mnenja, da je ta v nasprotju z eno od osnovnih trditev bele knjige, da so osnovne pravice zavarovancem dostopne iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja brez doplačila. Znano je, da se za uvedbo participacije, kot alternativo medsebojno zamenljivim zdravilom, zavzema mednarodni forum znanstveno-raziskovalnih družb v Sloveniji. Že več let smo priče raznim administrativnim ukrepom, s katerimi želi država omejiti porabo zdravil. Do sedaj so se vsi za uspešne izkazali le za neko krajše obdobje. Če želimo omejiti uporabo in privarčevati sredstva, je potreben celovit pristop, ki bo zajel tako izvajalce kot tudi uporabnike."
MG
Ptuj • Konec programa zračnic v Savi gumi
Brez dela okrog 140 delavcev
Predvidena likvidacija po skrajšanem postopku programa zračnic Save gume, d.d., družbe za proizvodnjo gumenih izdelkov, iz Puhove 15 v Ptuju dobiva te dni vse otipljivejšo obliko.
Uradni podatki so za javnost še bolj ali manj prikriti, čeprav naj bi se že skoraj celo leto vedelo, da prihaja konec proizvodnji zračnic na Ptuju, ki so jo iz Kranja prenesli leta 1987, v polnem zagonu pa se je pričela leta 1988. Že res, da so takrat rekli, da je največ za pet let, vendar se je to obdobje zavleklo na 16 let. V tem času pa so odgovorni imeli čas, da bi našli za delavce - delo naj bi izgubilo okrog 140 delavcev - novo zaposlitev, kljub temu da jim sedaj obljubljajo in napovedujejo številne socialne in druge ugodnosti, skladno z obstoječo zakonodajo.
Ukinitev proizvodnje zračnic je
boleč udarec za 70-letno tradicijo gumarstva na Ptujskem, ki so jo vsezkozi imeli v rokah usposobljeni delavci, še večji pa za okrog 800 ljudi, ki bodo čutili posledice ukinitve te proizvodnje. Ptujski bazen, kjer je že tako veliko nezaposlenih, bo s tem vnovič prizadet. Pokazalo pa se je tudi, da to okolje še vedno nima pravih programov, takih, ki bi lahko ponudili nadomestno zaposlitev delavcem, ki sedaj izgubljajo delo. Poskus, da bi jih zaposlili v drugih ptujskih podjetjih, se je izjalovil, čeprav naj bi ta prva povpraševanja dobila že pred dobrim letom. Da bi v to okolje prišla interven-
tna sredstva države, kot na primer za Alpino, pa je zgolj pobožna želja.
Po naših informacijah naj bi se včeraj pričeli zbori delavcev, kjer jih bodo podrobneje seznanili s postopkom skrajšane likvidacije in njihovimi pravicami.
Sava Guma, d.d., na Ptuju ohranja še program stiskanih izdelkov, kjer je 58 zaposlenih, a so tudi tam težave, zato tudi menjujejo vodstvo. Po nekih podatkih naj bi pridobivali tudi nove programe, spet po drugih naj bi tudi to lokacijo čakal črni scenarij.
Ljubljana • Prodaja Taluma se zapleta
Bo odločilen ponedeljek?
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v torek, 30. septembra, sporočilo slovenski javnosti, da sta ponudnika za nakup 85,78-odstotnega deleža Tovarne aluminija Talum Kidričevo domača družba Sinal naložbe in madžarska družba Magyar Aluminium komisiji za vodenje in nadzor postopka prodaje Taluma posredovala dodatna stališča do posameznih navedb v zavezujočih ponudbah.
Čeprav je bilo tudi tokratno poročilo državne komisije zelo skopo, se je pozneje izvedelo, da naj bi slo predvsem za razjasnitve nekaterih nejasnosti v zvezi z dobavo in ceno električne energije, ki je poglavitni vir proizvodnje v Kidričevem. Ni namreč skrivnost, da je Talum daleč največji porabnik električne energije v Sloveniji, čeprav kar 80 odstotkov potrebne energije kupuje v tujini, pa tudi ne, da je porabljena energija eden najvišjih stroškov v proizvodnji aluminija ter da so se razmere na trgu električne energije in aluminija v zadnjem času precej zaostrile.
Nekateri poznavalci razmer menijo, da naj bi si država oziroma prodajalec poskušal zagotoviti, da naj bi Talum del električne energije odkupoval od domačih proizvajalcev, še več pa se jih nagiba k domnevi, da
naj bi s tem država želela zagotovilo, da bo imel novi lastnik tudi v prihodnje zagotovljeno dobavo električne energije.
In medtem ko predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, ki je tudi eden od ustanoviteljev družbe Sinal naložbe, v zvezi s prodajo oziroma nakupom Taluma ne želi ničesar komentirati, je z izjavo v Financah presenetil minister Janez Kopač, ki trdi, da kupca postavljata pogoje, ki jih država ne more sprejeti, če bosta vztrajala, pa se utegne zgoditi, da prodaje ne bo. Oba ponudnika, tako slovenski kot madžarski, naj bi namreč zahtevala državno jamstvo za ceno električne energije, česar pa jima država po Kopačevih besedah ne more zagotoviti.
Čeprav so zaradi tega vse glasnejše domneve, da prodaja tudi tokrat ne bo uspela, je sedaj
vse odvisno od odločitve državne komisije za vodenje postopka prodaje lastniškega deleža države, ki naj bi se po nekaterih napovedih sešla v ponedeljek, 13. oktobra.
Zanimivo pa je vendarle, da je slovenska vlada za vsak primer prodajo Taluma že uvrstila v program prodaje za naslednji dve leti 2004 in 2005, kar si je možno razlagati kot nekakšno preventivno potezo, če bi se prodaja vendarle zavlekla. Se bolj pa je zanimivo to, kar je zadnje čase vse pogosteje slišati, da naj bi namreč država z okoli 2,5 milijarde kupnine od prodaje Taluma do-kapitalizirala Ovnov stanovanjski sklad. In tako spet prihaja do izraza stara resnica, ki velja v vseh sistemih, namreč, da čas pomeni denar.
M. Ozmec
Ormož • Skromno zanimanje za izobraževanje
Koristno znanje zastonj
Kljub temu da je pri Ljudski univerzi v Ormožu nekaj koristnih tečajev slušateljem na voljo zastonj, jih ponujajo zaman. Zanimanja namreč ni.
Zato se pri LU Ormož ukvarjajo predvsem s formalnimi programi za pridobitev poklicev ekonomsko-komercialni tehnik, ekonomski tehnik, elektrotehnik, elektronik , energetik, strojni ključavničar, trgovec ter gostinski poklici. Skupno je v teh programih vpisanih 65 slušateljev, ki v Ormož prihajajo s pomurske in podravske regije, ne le iz občine Ormož. Direktor Ernest Vodopivec vidi prednost ponudbe predvsem v tem, da je vpis mogoč celo šolsko leto in slušatelji lahko pričnejo izobraževanje kadar koli. Zaključijo pa ga, ko odposlušajo vsa predavanja, opravijo izpite in poklicno maturo. Ob marljivem učenju je to lahko v dveh letih. Slušatelji so večinoma že zaposleni delavci, ki jim šolnino pogosto plača delodajalec, nekaj pa je tudi samoplačnikov. Za nekatere deficitarne poklice stroške pokriva tudi Zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za šolstvo pa tovrstnih izobraževanj ne financira več.
Verificirani so tudi za izvajanje programa kmetijsko podjetniške
dejavnosti, vendar ga zaradi premajhnega povpraševanja ne izvajajo. Namenjen je gospodarjem kmetij za poglabljanje strokovnih znanj in menedžment na kmetiji, veliko poudarka pa je tudi na dopolnilnih dejavnostih. Za kmetovalce pa bodo v okviru neformalnega izobraževanja te dni izvedli lasten program Domača proizvodnja mesnih izdelkov.
Jezikovni tečaji nemškega, angleškega in italijanskega jezika potekajo ves čas, vendar v zelo skromnem obsegu. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da bo v vseh vrtcih ormoške občine morda dovolj zainteresiranih za tri skupine zgodnjega učenja tujega jezika.
Za starše otrok prve triade 9-letne osnovne šole pa je zanimiv program Beremo in pišemo skupaj. Program je razvil Andragoški center Slovenije, kar dve izobraževalki iz LU Ormož pa sta si letos pridobili licenco za njegovo izvajanje. Namenjen je staršem za izboljšanje temeljnih znanj in spretnosti za pomoč otrokom pri opismenjevanju in učenju. To
je edini tečaj za odrasle, kjer so vključeni tudi otroci. Na OŠ Ormož ena skupina že deluje, drugo pa še ustanavljajo. Program je za uporabnike brezplačen, financirata ga Ministrstvo za šolstvo in Občina Ormož.
Te dni so želeli izvesti tudi 15-urni program računalniškega opismenjevanja podeželskega prebivalstva, vendar so zaradi premajhnega zanimanja pričetek tečaja odložili. V vseh krajevnih skupnostih ormoške občine so odprti centri, kjer je občanom omogočen dostop do računalnika in interneta, zato želijo občane v čim večjem številu navdušiti in usposobiti za uporabo le-tega. Tečaj financira Občina Ormož in je za uporabnike brezplačen.
V LU Ormož nenehno sledijo tudi razpisom EU in v preteklosti so bili s svojimi projekti že uspešni. Tudi sedaj imajo železo v ognju, vendar o vsebini še ne želijo govoriti, saj se pri strogih razpisnih kriterijih nikoli vnaprej ne ve, kdo bo na razpisu uspel.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Se o 10. seji mestne občine
Panorama - kmetijsko območje
Tudi na 10. seji so imeli ptujski mestni svetniki veliko pobud in vprašanj, dobili pa so tudi nekaj odgovorov na vprašanja s prejšnjih sej.
V najnovejšem odgovoru glede rušenja starih vojaških skladišč ob Potrčevi cesti na Ptuju je svetnik SDS Avgust Lah dobil odgovor, da jih bodo porušili oktobra, najprej je bilo predvideno, da bo do porušitve prišlo septembra letos. V drugem odgovoru je tudi bolj jasno zapisan bodoči namen te lokacije. Na njej naj bi uredili poslovno-kulturni center in garažno hišo. V zadnjih sedmih letih se Zeleni Ptuja vztrajno zanimajo in zavzemajo za drugačno podobo Panorame, ki je
trenutno v intenzivni kmetijski rabi. Od leta 1996 do danes je o tem v njihovem imenu največkrat razpravljal Vlado Čuš. V tem času so večkrat predlagali, da naj se na tem območju uredi park in območje za rekreacijo. Mestna občina Ptuj je pobudo osvojila, glasni so bili tudi krajani in v postopku sprememb prostorskih planskih aktov predlagala, da se omenjeno območje spremeni v park. Ker je postopek sprejemanja sprememb planskih aktov vezan na pridobitev mnenj nekaterih mi-
nistrstev, jih je bilo potrebno pridobiti. Pozitivno je na pobudo Mestne občine Ptuj odgovorilo ministrstvo za okolje in prostor, negativno mnenje pa je prišlo z ministrstva za kmetijstvo, ker kot navajajo, ni osnov za predlagane posege, ker ti nimajo podlage v zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč, gre pa za območje, ki je opredeljeno kot kmetijsko območje II. kategorije v intenzivni kmetijski rabi. S Panoramo trenutno upravlja Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, v teku je
tudi postopek denacionalizacije. Ne glede na to bodo v mestni občini Ptuj nadaljevali aktivnosti, da se Panorama spremeni v parkovno območje in da se sadovnjak po izteku rodnosti opusti. Za območje griča Panorama z delom Vičave že od leta 2000 potekajo tudi aktivnosti za razglasitev arheološkega spomenika državnega pomena, kar naj bi se tudi kmalu zgodilo. Panorama je vse bolj pomembna tudi s turističnega vidika, turistični objekt Krapša je vse bolj obiskan, za turiste je za-
nimiv tudi zato, ker gre za enega redkih turističnih nasta-vnitvenih objektov v mestih, do katerega še vodi makadamska cesta.
Še vedno tudi ni realizirana pobuda Zelenih Ptuja, da se polovica kupnine od prodaje zemljišč ob avtobusni postaji na Ptuju nameni za revitalizacijo potoka Grajena. O tem so pred 10. sejo mestnega sveta razpravljali tudi na odboru za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo. Predlagali so, da naj se pobuda upošteva pri pripravi proračuna mestne občine Ptuj za leto 2004 glede na slabo stanje vodotoka. Nič boljše pa niso razmere tudi na drugih vodotokih. Ker je ekoloških problemov na Ptuju oziroma v mestni občini Ptuj veliko, bi si Zeleni Ptuja tudi želeli drugega podžupana, ki bi kon-
kretno odgovarjal za področje ekolologije.
Dejan Levanič iz ZLSD Ptuj je dal pobudo glede projekta študentskih postelj, ki je postala javna pobuda mestne občine Ptuj in jo je župan dr. Štefan Čelan naslovil na ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra. V njem mestna občina Ptuj izraža zaskrbljenost zaradi spremembe projekta prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti. Ministrstvo poziva, da skupaj s pristojnimi institucijami realizira projekt, ki bo do leta 2008 zagotovil skoraj 5000 novih študentskih postelj v Podra-vju in v katerem je predvidenih tudi 500 postelj na Ptuju, kjer potekajo pospešene aktivnosti za ustanovitev regijskega višjega in visokošolskega središča.
MG
Ormož • Letna konferenca Kmečke zveze
Dnevno umre osem kmetij
Minulo nedeljo je v Ormožu potekala prva letna konferenca Kmečke zveze, ki deluje pri Novi Sloveniji. Po pozdravu poslanca Alojza Soka in krajšem kulturnem programu Ormoškega okteta je imel osrednji nagovor predsednik stranke dr. Andrej Bajuk.
Med gosti je bil predsednik stranke N.Si dr. Andrej Bajuk (v sredini), ki je nagovoril zbrane.
V svojem govoru je opozoril na slabo stanje v slovenskem kmetijstvu, ki se iz leta v leto še poslabšuje in se odraža v zmanjševanju dohodka kmetij. Spomnil je na vedno slabšo sa-mopreskrbo države, ki proizvaja viške kmetijskih proizvodov le pri mleku, perutnini in sadnih sokovih, drugod pa je odvisna od uvoza. Povedal je, da ima država, v kateri 50 odstotkov prebivalcev živi na podeželju, bolj slabo kmetijsko politiko in da po letošnji katastrofalni suši ni naredila skoraj nič, da bi ublažila posledice. Po njegovih besedah dnevno ugasne v Sloveniji 8 kmetij in kmetijske po-
vršine so se v zadnjih 40 letih skoraj razpolovile.
Predsednik Kmečke zveze Vlado Pori je podal poročilo o prvem letu delovanja zveze. Po razpravi so oblikovali sklepe občnega zbora. Med drugim so zapisali, da se ne strinjajo z vladno namero, da se izenači prispevek za zdravstveno zavarovanje za vse kmete ne glede na višino katastrskega dohodka, saj bi to prizadelo predvsem kmete z nižjim katastrskim dohodkom. Ne strinjajo se z namero vlade, da bi se katastrski dohodek od najetih zemljišč prištel najemniku, kakor tudi, da bi se v katastrski doho-
Porocilo je podal predsednik kmetijske zveze Vlado Pori.
dek prištevala tudi neposredna plačila. Menijo, da je slovensko kmetijstvo po velikosti neprimerljivo s kmetijstvom v EU, zato ni možno uvesti evropsko primerljivih obdavčitev. Zahtevali so, da vlada uresniči določila zakona o pomoči ob naravnih nesrečah. Dolgoročno pa predlagajo ustanovitev sklada vzajemnega zavarovanja za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu in ureditev namakalnih sistemov. Priča-
kujejo in zahtevajo pospešitev procesa prestrukturiranja slovenskega kmetijstva, uvedbo ukrepov skupne kmetijske politike na področju starostnega upokojevanja kmetov in pomoči mladim kmetom ob prevzemu kmetij, dokončanje procesa denacionalizacije. Med drugim so predlagali tudi ukinitev zakona, ki prepoveduje reklamiranje vina v medijih in na javnih mestih.
viki klemenčič ivanuša
Foto vki
Ptuj • Pogovor z Janezom Janšo, predsednikom SDS Slovenije
"V središče politike želimo postaviti človeka"
Predsednik SDS Slovenije Janez Janša se je prejšnji petek mudil na Ptuju, kjer se je srečal s člani mestnega odbora SDS na Ptuju, poleg aktualnih pogovorov in druženja s člani pa je precej časa namenil tudi lokalnim medijem.
■ V
Mestni odbor SDS Ptuj je eden najuspešnejšh strankinih odborov. Ptuja je v programih stranke SDS po oceni predsednika Janše veliko, predsednik mestnega odbora SDS Ptuj Miroslav Luci je član izvršilnega odbora stranke in podpredsednik sveta stranke. Ptujski glas in glas še nekaterih drugih odborov je prispeval k temu, da so končali razpravo o številu pokrajin in da je stranka enotno podprla členitev Slovenije na 14 pokrajin, ki vključuje tudi ptujsko regijo.
Stranka SDS se je pred kratkim preimenovala Slovensko demokratsko stranko. Kratica ostaja ista, nespremenjeni so tudi simboli, politika je pomaknjena v sredino. "Razlogi za preimenovanje so zunanji in notranji. V letu 2004 Slovenija postaja del evropskega političnega prostora, kjer so določene politične grupacije z ustaljenimi imeni. Mi se s spremembo imena prilagajamo evropskemu političnemu prostoru. Na zadnjem kongresu smo globalizirali naš politični program, ga prilagodili izzivom 21. stoletja. Izhajamo iz tega, da želimo v središče politike postaviti človeka in da to ni samo sociala. Gre tudi za razvoj, vlaganje v znanje, v tisto, kar nas bo naredilo konkurenčne kot posameznike v EU. Glede na cilje, ki jih imamo, je novo ime bistveno bolj ustrezno kot prejšnje," je v uvodu pogovora za Štajerski tednik spremembo imena stranke pojasnil Janez Janša.
Štajerski tednik: Gospod presednik, kako ocenjujete razmere v Sloveniji pred vstopom v EU? Zelo vas skrbijo slabi gospodarski rezultati slovenskega gospodarstva.
J. Janša: "Dejal bi, da to skrbi vse. Vsi bi rajši videli, da bi bili čimprej razviti in da bi se Slovenija z velikimi koraki približevala evropskemu povprečju oziroma stanju v EU. Letošnja gospodarska rast žal ne obeta, da bomo hitro ujeli razvite države v EU. Dvoodstotna gospodarska rast, kot jo napovedujejo za letos, pomeni, da še nekaj desetletij ne bomo ujeli razvitih, kar najbrž ni bilo v mislih v času, ko smo glasovali za EU. Takšna gospodarska rast tudi ne omogoča, da bomo maja 2004 šli v EU pripravljeni. Upamo, da se bo vlada še v tem mandatu pred volitvami zamislila nad stanjem, začela bolj varčevati pri lastni porabi, ta poraba je občutno prevelika, vlada je prevelika, da bo oblikovala prijaznejše okolje za razvoj malega in srednjega gospodarstva, da bo spodbujala vlaganja zdravega tujega kapitala, odpiranje tujih tovarn, ki bodo prinesla ne samo nova delovna mesta, temveč tudi nova znanja in druge pogoje za hitrejši razvoj. To so trije glavni razlogi, zaradi katerih je
naš gospodarski razvoj prepočasen za tranzicijsko državo. Dvoodstotna gospodarska rast je dober makroekonomski pokazatelj za kakšno zelo razvito državo, vendar so tranzicijske države, ki so bolj zaostale od nas, pa imajo 6,7-odstotno gospodarsko rast in nas s hitrimi koraki dohitevajo."
Z menjavo na oblasti proti korupciji
Štajerski tednik: Kaj nas
torej še čaka do maja leta 2004?
J. Janša: "Poleg zasuka na že omenjenih treh strateških točkah: zmanjšanju vladne potrošnje, oblikovanja prijaznejšega okolja za razvoj malega gospodarstva in spodbudnej-šega privabljanje zdravega tujega kapitala bi bilo v tem času končati nekatere reforme. Ena ključnih je reforma javnih financ, ki je bila obljubljena že za začetek letošnjega leta. Takoj za njo je reforma socialnega varstva, na tem področju imamo še zakonodajo iz ranj-ke Jugoslavije, ki omogoča številne zlorabe na eni, na drugi strani pa izpušča velike kategorije prebivalcev, ki so resnično potrebni pomoči, a je niso deležni ali pa je zelo šibka. Marsikdo pa dobi socialne transferje, priznavalnine, kljub temu da je socialno izredno dobro preskrbljen. Do maja leta 2004 bi morali narediti tudi več na področju investicij v znanje, da bomo Slovenci kot Evropejci, kot državljani, ki bomo imeli tudi evropski potni list, v novi politični integraciji vsestransko enakopravni. Slovenija kot država bo že enakopravna po predpisih, ne bo pa enakovredna, ker bomo v evropskem parlamentu predstavljali en odstotek glasovalne moči, lahko pa smo kot posamezniki popolnoma enakopravni s Francozi, Nemci, Avstrijci, vendar pa moramo zato enako znati, biti enako samozavestni, enako znati uporabljati znanje in moramo sprejeti dejstvo, da je družbo potrebno odpreti v tem smislu, da lahko lastno identiteto, prepričanje, kulturo in lastni jezik najlažje ohraniš tako, da si na to ponosen. Slovenija premalo daje za štipendije mladih, premalo nadarjenih ljudi pošiljamo na dobre tuje šole, če pa se že izšolajo, jim ne zagotavljamo ustreznih delovnih mest, slovensko šolstvo je preveč centralizirano. Glede na število prebivalcev bi potrebovali najmanj šest univerz, imamo dve in tretjo v nastajanju. Razlik je veliko, državo pa imamo ravno zato, da te stvari izenači in da ustvari enake izhodiščne možnosti."
Štajerski tednik: Koliko je sedanja vlada odprta za predloge opozicije?
J. Janša: "Moram reči, da
"V stranki smo enotno podprli členitev Slovenije na 14 pokrajin, zavzemamo pa se tudi za 14 volilnih enot."
Foto: Črtomir Goznik
"Do vstopa v EU bi bilo nujno kon~ati nekaj reform; ena od klju~nih je reforma javnih financ."
Foto: Črtomir Goznil<
"Najboljše zdravilo proti korupciji je menjava oblasti."
Foto: Črtomir Goznil<
Na petkovem srečanju članov mestnega odbora SDS Ptuj so podelili nagrade za uspehe pri uveljavljanju stranke. Na sliki ena od prejemnic, Helena Neudauer (desno).
premalo, manj, kot je bila prejšnja oziroma vlada pod prejšnjim predsednikom. Koalicija Slovenije je podprla ključne projekte vlade v tem mandatu: EU in Nato. V teh v nobenem primeru nismo iskali prestižnih koristi, zato sta oba referenduma tudi tako uspela. Podporo smo zagotavljali tudi pri večini predvidenih reform, do katerih pa žal še ni prišlo. Davčna reforma, ki je bila obljubljena že za začetek leta, je nujna. Davčni vijak je v Sloveniji še vedno tak, da najbolj prizadene ljudi, ki si najbolj prizadevajo, skoraj nič pa ne prizadene tistih, ki špekulirajo, ker ima veliko lukenj. Omogoča se enormno bogatenje ne na podlagi dela, temveč vez in poznanstev ter špekulacij."
Štajerski tednik: Kako bi se torej v Sloveniji lahko učinkoviteje lotili preprečevanja korupcije?
J. Janša: "Najboljše zdravilo proti korupciji je to, da ni vedno eden in isti na oblasti, da se elite menjavajo, da nekdo, ki je v opoziciji, dobi v času, ko je v opoziciji, možnost, da postane resna alternativa, da ima enak dostop do javnosti, medijev, finančnih virov kot tisti, ki je na oblasti. Pa tudi na tak način, da se opozicijo jemlje kot normalen del ustavnega političnega prostora, kot konstitutivni del političnega sistema in da se si zagotovi možnost, da lahko oblast nadzoruje, ne da vlada namesto oblasti, ker je na oblasti praviloma tisti, ki je dobil večje zaupanje volivcev. V Sloveniji je na oblasti predvsem tisti, ki boljše trguje v teh kravjih kupčijah po volitvah, ko se oblikujejo koalicije. Za to, da opozicija lahko opravlja svojo nadzorno vlogo, je nujno, da ima informacije. Če bi bili na primer v nadzornih svetih ljubljanskih javnih podjetij, kjer se je zapravilo nekaj milijard tolarjev, ljudje, ki mislijo drugače in ki se ne bi strinjali s temi lobiji, bi bilo drugače."
Predlog za 14 volilnih enot in 14 pokrajin
Štajerski tednik: Ena od
vročih tem letošnje jeseni bodo tudi spremembe zakona o volitvah v državni zbor. Katere predlagate v vaši stranki in kaj od njih pričakujete?
J. Janša: "Gre za spremembe dveh vrst. Ene so tiste, ki izhajajo iz ustave. Ustava iz leta 2000 je namreč določila, da se naslednje volitve, torej 2004 in naprej, izvedejo tako, da imajo volivci tudi v proporcialnem sistemu odločilen vpliv na izvolitev poslanca. Tu dilem ni, dileme so z drugimi vprašanji: ali povečati prag za vstop v parlament. Slovenija ima enega najnižjih pragov, zato lahko v parlament pridejo zelo ekso-
tične stranke, ki jih ni v nobenem evropskem parlamentu, kot sta na primer stranka upokojencev ali stranka mladih. Zelo 'zdravilno' bi bilo, če bi ta prag dvignili na šest odstotkov, kar smo tudi predlagali in kar bi bilo zelo zdravilno za stabilnost naše demokracijo. Drugi naš predlog pa se nanaša na število volilnih enot, da bi jih povečali z 8 na 14. Želimo namreč, da bi te volilne enote ne bile več statistične kategorije, kot so zdaj, ker so nenaravne. Ker se mi zavzemamo za 14 pokrajin, smo mnenja, da bi bilo dobro, da je območje bodoče pokrajine tudi volilna enota. Pogajanja o tem bodo še težka. Na državnozborskih volitvah želimo izboljšati rezultat izpred treh let. Če se slovenski politični prostor ne bo uravnotežil, ko gre za klasične postulate demokracije, bo izboljšati rezultat zelo težko. Od evropskih volitev pričakujemo uvrstitev kandidatov z naše liste oziroma naše stranke v evropski parlament. Nosilec naše liste bo, tako je predlagal izvršilni odbor svetu stranke, dr. Miha Brejc, ki je že sedaj opazovalec v evropskem parlamentu. Prag je zelo visok - skoraj 14 odstotkov. Borili se bomo vsaj za izvolitev dveh poslancev, da bo SDS v evropskem parlamentu dostojno zastopana."
Štajerski tednik: Kaj pa regionalizacija? Omenili ste, da se zavzemate za koncept 14 pokrajin v Sloveniji. Pomeni, da je v tej številki zajeto tudi Spodnje Podravje?
J. Janša: "Številka štirinajst ne zagotavlja samo neke zaokrožene celote z nekih zgodovinskih ali regionalnih vidikov, temveč tudi neke celote, ki bodo lahko zagotavljale hitrejši razvoj. Ptuj bo v vsakem primeru središče pokrajine, v zadnjih letih je zgradil solidno osnovo za oblikovanje pokrajine. Glede tega nimam kakšnih velikih dilem, mislim, da o tem ne bo imela velikih dilem tudi večina tistih, ki bodo o tem odločali v parlamentu."
Štajerski tednik: Kaj pa lahko poveste o politiki skladnejšega regionalnega razvoja? Ta kljub spremembam zakonodaje ne dosega želenega cilja, izenačevanje razvoja med posameznimi območji v Sloveniji.
J. Janša: "To drži. Ciljev se ne dosega in zakona se ne spoštuje. Mi smo se zelo borili za sredstva, ki jih je določil zakon za skladnejši razvoj. Vlada vsako leto to zakonsko določbo ignorira, nad njo pa ni instance, ki bi to nespoštovanje zakonskega določila sankcionirala. Šele z uvedbo pokrajin se bo stanje lahko spremenilo. V zdajšnjih razmerah pa župani skoraj dvestotih občin bijejo nemočno bitko proti vladi in ministrstvom."
Ljutomer • Prostori banke so obnovljeni
"Toli" za mlade varčevalce
Proizvodno gradbeno podjetje (PGP) Ljutomer je v minulih štirih mesecih skupaj s številnimi podizvajalci izvajalo adaptacijo poslovne zgradbe ljutomerske poslovalnice Nove Ljubljanske banke.
Konec meseca septembra so se tako zaposleni v omenjeni poslovalnici preselili v sodobne in funkcionalne prostore. Novost v novih prostorih predstavlja zavarovalniški sistem NLB Vita in kotiček za najmlajše var-
čevalce "Toli", posebno težo v delu s strankami pa predstavljajo svetovanja in osebne obravnave.
Delovni čas ostaja nespremenjen - od ponedeljka do petka (od 8.30 do 12. in od 15.
do 17. ure). S posebnim vhodom je urejena poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, z delovnim časom od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure.
MŠ
Ptuj • Obiskali smo obratovalnico Savne Cafuta
Savne za zdrave in bolne
Ptujski obrtniki so na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju dosegli enega svojih največjih uspehov v 30-letnem delovanju. Obratovalnici Savne Cafuta Ptuj in Mizarstvo Zuran Pestike sta za kvalitetne izdelke prejeli bronasta ceha Obrtne zbornice Slovenije.
Glavni proizvod družinskega podjetja Savne Cafuta, ki ima sedež v Spuhlji 96, so najrazličnejše savne, v ponudbi imajo tudi solarije. Obratovalnica ima 12-letno tradicijo in zaposluje pet delavcev. Dolgo so se morali truditi, da sedaj material dobivajo direktno od tujega dobavitelja. Tuji partnerji ničesar ne prepuščajo naključju. Od januarja letos imajo eksklu-zivo za celoten uvožen material oziroma opremo, ki jo potrebujejo za izdelavo različnih savn za nove države na območju bivše Jugoslavije, razen Hrvaške. Ekskluzivo jim je dodelila firma EOS, solariji pa so znamke dr. Kern. Les za izdela-
vo savn dobijo v rinfuzi, tako da okrog 70 odstotkov dela opravijo sami.
V obratovalnici Savne Cafuta imajo savne za vsakogar, za zdrave in bolne. Zadnji hit v njihovi ponudbi so infra savne, ki jih priporočajo predvsem tistim, ki so občutljivi na visoke temperature, starejšim ljudem in tistim, ki z manj napora želijo doseči čim večji preventivni učinek za svoje zdravje.
Kaj jim pomeni bronasti ceh z letošnjega mednarodnga obrtnega sejma v Celju? Kot najstarejši v družinski obratovalnici je Feliks Cafuta povedal, da je priznanje v bistvu neke vrste stimulacija za bodočnost. Spo-
dbudno in pravilno je od vrha države, torej Obrtne zbornice Slovenije, da stimulira domačo pamet. Na ceh so ponosni. Z nagrajenim izdelkom so vzbudili pozornost marsikaterega sejemskega obiskovalca, ki sicer na sejem ni prišel gledat savn.
S savnami Cafuta je opremljenih okrog 70 odstotkov javnih prostorov v Sloveniji, v zadnjih dveh letih pa že skoraj v 80 odstotkih pokrivajo individualne naročnike. Savne si vedno bolj utirajo pot v domove številnih Slovencev. Vse večjo dostopnost omogočajo tudi cene, ki se gibljejo od 350 tisoč tolarjev navzgor.
MG
Foto: MG
Trije glavni v obratovalnici Savne Cafuta (od leve proti desni): Jožica Slamersak, ki je tudi nosilka dejavnosti, Feliks Cafuta in David Cafuta.
Foto: Miha S
Posodobljeni prostori Nove Ljubljanske banke v Ljutomeru.
Turnisce • Cvetličarna Mojca
Bogata ponudba cvetja
Na Zagrebški cesti 7 na Turnišču so minulo soboto s krajšo slovesnostjo odprli vrata nove cvetličarne Mojca.
Utrinek z odprtja cvetličarne na Turnišču.
Ob odprtju se je zbralo veliko ljudi, zbrane je pozdravil Danilo Zupanič, ki je tudi simbolično prerezal trak pred vhodom v cvetlični prostor, slavnostni nagovor pa je imel podžupan hajdinske občine Martin Turk, ki je predstavil družino Zupa-nič iz Sp. Hajdine in njihove zavidanja vredne uspehe v vrtnarstvu.
Pri Zupaničevih na Hajdini se z vzgojo cvetlic ukvarja že tretja generacija in to zelo uspešno, pri svojem delu pa vsi izučeni vrtnarji sledijo predvsem modnim trendom pri izbiri novih sort cvetlic, saj želijo kar najbolj ustreči željam kupcev. Prispevek k temu je tudi nova cvetličarna, v kateri bo imela glavno besedo hči Moj-
ca, oče Danilo, mama Angelca in brat Daniel, pa ji bodo le v tesno oporo in pomoč.
Cvetličarno Mojca boste našli na prijetni lokaciji ob glavni cesti Ptuj - Videm na Turnišču, ima urejeno parkirišče in velik notranji prostor, ki ga krasi izbrana oprema iz naravnega lesa. Od sobote dalje cvetličarna kupcem ponuja bogato in raznovrstno izbiro rezanega cvetja, lončnic, spominkov in sveč, k ponudbi pa dodajajo še cvetje za sajenje, v pestri ponudbi pa boste našli še kaj drugega. V novi cvetličarni na Turnišču vas pričakujejo od ponedeljka do sobote.
TM
V	zadnjem tednu se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev nadaljevalo precej razgibano dogajanje, vendar je tokrat v splo-snem trg ubral pot navzdol. V začetku tedna so bili investitorji Se precej optimistični in glavni indeks SBI20 je nadaljeval trgovanje v pozitivnem območju ter v torek, 30. 9. 2003, dosegel rekordno zaključno vrednost 3613,99 točk.
V	sredini tedna je investitorje presenetila novica, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) začela postopek za odvzem licence članom uprave Ljubljanske borze. Kot razlog so navedli domnevno sklepanje 95 navideznih poslov s strani šestih članov. Borzni indeksi so se na omenjene novice odzvali s strmim padcem. SBI20 je samo v četrtek izgubil 1,69%. Borzni analitiki pravijo, da je bila kratkotrajna korekcija sicer pričakovana, vendar je bila predvsem kombinacija z zunanjimi dejavniki tista, ki je tako močno vplivala na trg.
S posameznimi delnicami so ta teden največ trgovali s Petrolom, prometa pa je bilo za 902 milijona tolarjev. Tečaj Petrolove delnice se je na tedenski ravni znižal za 1,86% in trenutno znaša 45.809 SIT za delnico. Med na prometnejšimi so bile še delnice Krke in Luke Koper. Z obema e bilo sklenjenih za več kot pol milijarde tolarjev poslov. Tečaj Krke trenutno stoji pri 47.234 SIT in se je na tedenski ravni znižal za 2,27%. Tečaj Luke Koper se je prav tako znižal za okoli 2 odstotka in se je umiril na 6.021 SIT za delnico. Kratkoročno je bilo gibanje tečaja pod vplivom novice, da je prišlo med državo in Luko Koper do sklenitve dogovora o koncesiji, ki ureja uporabo obalnega območja. Tečaj delnice se je pognal strmo navzgor, vendar se je dogajanje kmalu umirilo in delnica je sledila splošnim doga anjem na trgu. Po prometu sta sledili še delnici Merca-tora in Gorena. Mercator je izgubil dober odstotek in pol ter se trguje pri 26.563 SIT, medtem ko je tečaj Gorenja od začetka tedna izgubil 2,5 odstotka in znaša 4.632 SIT za delnico.
Med Pidi je bil s 174 milijonov tolarjev sklenjenih poslov najprome-tnejši Triglav Steber 1 in je v tem tednu izgubil 3,1% svoje vrednosti. Trenutno tečaj znaša 237,33 SIT na delnico. Po prometu mu je sledil pid Zvon 1, katerega enotni tečaj se je od ponedeljka znižal za 1,6% in znaša 148,7 tolarjev. Skupno je indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX od začetka tedna izgubil 2% in je spet pod mejo 3000 točk pri 2998 točkah.
Gtegot Koželj
Ilirika, BPH, d.d.
gtegot.kozelj@ilitika.si

Prihodnost je digitalna. Bodite pripravljeni
WWW.INTERA.SI
Ptuj • Projekt Ženske to zmoremo III.
Za politiko enakih možnosti
Cilj Projekta Ženske to zmoremo III. je povezati ženske, aktivne v lokalni politiki, v nacionalno mrežo. Skupaj naj bi izdelale načrt prednostnih nalog, si na državnih volitvah prizadevale za dvig odstotka zastopanosti žensk v parlamentu, prav tako pa naj bi pomagale, da bi bile ženske izvoljene v evropski parlament, je povedala lokalna koordinatorka za Ptujsko Anka Ostrman.
Kljub temu da ima Slovenija zakon o enakih možnostih, v slovenski parlamentarni delegaciji opazovalcev v evropskem parlamentu sedijo samo moški. Projekt Ženske to zmoremo prihaja od ženskih skupin v norveški delavski stranki. Pod tem sloganom so norveške ženske v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvile metodologijo usposabljanja žensk za drugačno delovanje v politiki. Pozneje so ga prevzele nosilke projekta Ženske to zmoremo, ki ga za države JV Evrope pripravljajo v delovni skupini Pakta stabilnosti za enakost spolov. Tretji del projekta je namenjen izdelavi prednostnih nalog na ravni lokalne politike, prva dva sta bila namenjena večji zastopanosti žensk v nacionalni in evropski politiki. Predstavnice lokalne politike s Ptujskega in Ormoža so v okviru projekta Ženske to zmoremo III. na sobotnem seminarju v Domu upokojencev na Ptuju odprle marsikatero vprašanje iz lokalne problematike, ki bi jih lahko povezale v načrt prednostnih nalog. Zbrali smo nekaj mnenj o tem, kako doseči večjo zastopanost žensk v lokalni politiki.
Veronika Jeromel, svetnica občine Ormož, upokojena računovodska delavka: ""V ormoškem občinskem svetu sva samo dve svetnici, kar je glede na število svetnikov, skupaj jih je 26, absolutno premalo. Glavni razlog za takšno stanje je miselnost podeželja, da ženska pač ni sposobna delati v politiki. Mislim, da to ni res, zato bi morale na podeželju stranke
Foto: Črtomir Goznik
Veronika Jeromel, Marija Magdalene, Lidija Majnik, Marjanca Herga Najvirt, Viktorija Dabič, Sandra Jankovič.
vno življenje in politiko, pomagam s svojimi dolgoletnimi izkušnjami, me to lahko samo veseli. Trdno sem prepričana, da ženske lahko dosegamo uspehe samo z marljivim delom. Uspešno delo na najrazličnejših področjih nas lahko promovira tudi v političnem življenju."
Marjanca Herga Najvirt, svetnica občine Sveti Andraž, carinica: "Malo več posluha bi moralo biti z moške strani, predvsem pa premalo za svojo večjo uveljavitev naredimo ženske same. Same sebe pogosto dajemo v nič. Bilo bi dobro, če bi dobile malo več samozavesti, da bi poskušale same sebe bolj povzdigniti na vseh področjih, kjer smo aktivne. Dobrodošli pa so tudi takšni seminarji, kot je bil današnji."
Viktorija Dabic, upokojena slavistka: "Seminar Ženske to zmoremo III. mi je bil v bistvu izziv, ker sem vse življenje tudi delala na področju ženske politike v različnih okoljih. V prvem planu mi je bil vedno odnos moški - ženska kot enakopraven odnos. Nikoli vprašanj nisem delila samo na ženska ali samo na moška. Vedno sem si tudi prizadevala, da bi bilo življenje v vseh okoljih lepše in prijetnejše. Tako delujem še danes."
Sandra Jankovič, študentka Pravne fakultete Maribor: "Zdi se mi pozitivno, da o teh vprašanjih govorimo glasno, ker položaj žensk v naši družbi vseeno ni takšen, kot bi moral biti."
MG
in vsi drugi akterji lokalne politike narediti več za večjo zastopanost žensk v politiki, da bi tako lahko uspešno izpeljali projekte, za katere si v lokalnih okoljih ženske še posebej prizadevamo. V svojem delu si vedno prizadevam za dobrobit človeka, za lepši jutri."
Marija Magdalenc, svetnica mestne občine Ptuj, upokojena ekonomistka: "Mislim, da je za večjo zastopanost žensk v lokalni politiki najprej potrebno doseči dogovor v strankah, da bodo na prvih mestih na kandidatnih listah ženske, in jim s tem dati priložnost. Vsi podatki namreč kažejo na to, da je izobraženih žensk veliko več kot moških, da so marsikdaj pri svojem delu uspešnejše, samo priložnosti nimajo, da bi se dokazale."
Lidija Majnik, poslanka državnega zbora: ""Modelov za večjo zastopanost žensk v javnem in političnem življenju je v svetu kar nekaj. Od tistih, ki to uzakonjujejo, do tistih, ki prisegajo na zglede. Mnenja sem, da prisila nikoli ni dobra in pametna. Če pa naši zgledi vlečejo in če lahko katerikoli od naših kolegic, ki vstopajo v ja-
Ljutomer • Reorganizacija občinske uprave
"Manj vredni" napovedujejo pritožbe
Na podlagi odloka o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine Ljutomer so ukinili notranje organizacijske enote, torej oddelke in tudi vodje notranjih organizacijskih enot.
Direktorica ljutomerske občinske uprave Olga Karba je v sporočilu za javnost zapisala: "V upravi z do 30 javnih uslužbencev notranje organizacijske enote niso potrebne, saj je nesmiselno, da so na primer v posameznem oddelku trije ljudje - od tega en vodja. Osebno tudi menim, da je za dobro in učinkovito upravo potrebno, da vsak javni uslužbenec opravlja svoje delo strokovno, vestno in kvalitetno, da tudi sproti seznani direktorja o svojem delu, da se dela in naloge opravljajo na ažuren in transparenten način. Praksa od meseca marca, ko sem bila imenovana na delovno mesto direktorice občinske uprave občine Ljutomer, do danes potrjuje navedena dejstva, prav tako pa tudi zadovoljstvo javnih uslužbencev."
Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine Ljutomer je bil tako podlaga za oblikovanje konkretnih delovnih mest, upoštevajoč pristojnosti, ki jih je dolžna v skladu z veljavno zakonodajo izvrševati občina. Javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas, so bili razporejeni na novo sistemizi-rana delovna mesta. Nekateri uslužbenci, ki so bili premeščeni na "manj vredna" delovna mesta, so že napovedali pritožbe, najbolj presenetljiva pa je zamenjava na mestu za proračunsko svetovanje: dosedanjega vodjo proračuna Darjo Hrga je zamenjala dosedanja občinska inšpektorica Angela Luk-man.
Direktorica občinske uprave tudi po novi sistematizaciji de-
lovnih mest ostaja Olga Karba, tajnica župana občine Ljutomer Jožefa [pindlerja bo še naprej Marija Benčik, Bojana Babič [krlec bo tudi v prihodnje tajnica direktorice občinske uprave, na ostalih delovnih mestih pa so: Angela Lukman (višja svetovalka za proračunsko svetovanje), Pavla Jelen (računovodja in sodelavka za podporo za-kladniškemu poslovanju), Majda Rajtman (finančnica), Anton Mihorič (finančnik), Lilijana Ko-ser (direktorica JSS in višja svetovalka za vodenje projektov in sklade), Andreja Torič (višja svetovalka za varstvo okolja in urejanje prostora), Damijana Belcl (višja svetovalka za vodenje projektov in premoženjske zadeve), Dominika Vrbnjak (višja sodelavka za investicije in javna naročila), Ana Žnidarič (višja svetovalka za pravne za-
deve), Ferdinad Rošker (višji referent za ceste in javna dela), Darja Hrga (svetovalka za kulturo, zdravstvo in socialno varnost), Karmen Lah (svetovalka za predšolsko vzgojo, šolstvo in šport), Renata Zrinski (svetovalka za turizem in mladino), Franc Jurša (svetovalec za kmetijstvo), Branko Novak (svetovalec za ravoj gospodarstva), Srečko Babič (občinski redar), Suzana Lovrec (sodelavka za sprejem, dokumentiranje in arhiviranje vlog), Janko Prijol (občinski redar, upravnik in vzdrževalec zgradb), Anton Hva-lec (sodelavec za komunalne zadeve, zaščito in reševanje), Suzana Tibaot, Angela Božič in Marija Kern (vse sodelavke za krajevne skupnosti), Ivo Vrhar (komunalni delavec) in Slavica Domanjko (telefonistka).
Miha Šoštarič

'iy./ýí
Sindikalno deiavslto gibanje na Ptujsitem od začetitov do 2. svetovne vojne
• Piše dr. Ljubica Šuligoj
3. nadaljevanje
Ohromitev sindikalnega gibanja beležimo do srede tridesetih let minulega stoletja. Tedaj sledimo boju za zaščito delavcev in sklenitev kolektivne pogodbe, kar marsikateri delodajalec ni upošteval. Posredovanje Splošne delavske strokovne zveze in Delavske zbornice v Vindiševi žagi je bilo npr. leta 1935 brezuspeš-
Primer "Petovie" leta 1934 govori, da se je akordna mezda po-računavala nezakonito in da je proti nepravilnostim v podjetju nastopil obratni zaupnik Mihael Hercog ter bil zato ob delo. V sodni obravnavi je vodstvo podjetja izpostavilo, da mora v obratu "vladati mir in red".
V bran delavskim pravicam v Reinhardovi perutninski tvrdki se je leta 1935 postavila Splošna delavska strokovna zveza, ki je tožila podjetje, ker je odpustilo organizirane delavce in jim ni izplačalo nadur. Ker je bilo podjetje pripravljeno izplačati le 20% nadur in prizadete delavce zaposliti le za eno leto, pogajanja z Delavsko zbornico niso uspela.
Tudi v gradbeništvu je prihajalo do kršitve kolektivne pogodbe,
tako da je mestno poglavarstvo posredovalo pri reševanju mezdnega vprašanja. Leta 1938 se je končala poravnalna razprava o odločitvi minimalnih mezd med zastopniki Združenja skupnih rokodelskih obratov v Ptuju in zastopniki Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije - sekcije so-bočrkoslikarjev, pleskarjev in li-čilnih pomočnikov podružnice Ptuj. Dosežen je bil sporazum o kolektivni pogodbi, ki je predvidevala razvrstitev pomočnikov v tri razrede. Določen je bil deset-urni delavnik (za delo od 20. do 6. ure zjutraj), priznan 10% po-višek glede na običajno mezdo (3 do 4,5 din) in prosti dnevi ob sobotah in nedeljah, vključojoč tudi 1. maj.
Vznemirjenje med stavbinci je znova zavelo leta 1940, ko je nemški podjetnik Viljem Dengg mimo kolektivne pogodbe izrabljal ceneno delovno silo pri kanalizacijskih delih v Majšperku. Na Sreskem načelstvu je zato tekla poravnalna razprava med zastopniki Zveze združenih delavcev in Delavske zbornice ter delodajalcem. Urna mezda je poslej veljala 4,25 din. Za prvih šest dni po odhodu na orožne vaje je bila prizadetim delavcem priz-




, z'



^/eň-ň.
^ /Jí- ^„ fi	/í
/du. ^fis
Foto: ZAP
Ivan Šegula se je avgusta 1920 v imenu delavskih strokovnih organizacij zavzel za vrnitev delavskega zastopnika pri Bolniški blagajni Jožeta Rožeta, ki je moral po železničarski stavki zapustiti Ptuj. (ARS, Bernotovo gradivo.)
nana urna mezda v vrednosti 4 din. Za delavce in njihove družine, posebej v Majšperku, na obrobju pasivnih haloških krajev, je ta dogovor pomenil veliko.
Gospodarska kriza je težko prizadela mizarsko obrt, saj dela ni bilo. Mizarski pomočniki so bili zadovoljni, če so sploh dobili hrano, delo in dnevno plačilo 10 din. Konec tridesetih let, ko se je ob bližajoči se vojni gospodarski položaj poslabševal, je 1938. leta dvignilo svoj glas Združenje mizarjev in strugarjev v Ptuju (v mestu 67 mojstrskih obratov z 19 registriranimi pomočniki in 31 vajenci).
Medtem ko je na Ptuju veljal 10-urni delavnik za pomočnike in 12-urni za vajence, se to merilo na podeželju ni upoštevalo; delovni čas se je ravnal po soncu. Primerjava mezdnih izplačil po posameznih slovenskih krajih nam pove, da so bili ptujski mizarski pomočniki najnižje ovrednoteni (po letu izučitvene dobe je bila urna mezda ptujskega pomočnika 3 do 4,5 din, drugje od 3,50 do 6,50 din). Vajenci so za svoje delo dobivali povračilo pretežno v naturalijah (hrana in borno stanovanje pri mojstru); obiskovanje obrtne nadaljevalne
šole je bilo ovirano.
Na kršitve delavske zakonodaje se je odzvala Delavska zbornica v Ljubljani in s posredovanjem pri Okrajnem načelstvu leta 1938 dosegla sklenitev kolektivne pogodbe med Združenjem skupnih rokodelskih obratov in Zvezo lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije - podružnice Ptuj.
Ob naraščajoči draginji se je boj za povišanje mezd med mizarskimi pomočniki znova razvnel leta 1940. Zaupnik ptujske podružnice Zveze lesnih delavcev, primorski Slovenec Franc Peršon, je Delavsko zbornico obvestil o odločenosti mizarskih pomočnikov izbojevati si svoje pravice in se posebej zavzel za organizirane člane, ki pri mojstrih niso našli opore.
Čeprav je bil uspeh trdovratnega mezdnega boja mizarskih pomočnikov skromen, pa lahko ugotovimo, da se je gibanje delavcev mizarske stroke izkazovalo v jasnih zahtevah. Bili so to vplivi levičarjev v mizarskih vrstah, tako Franca Peršona, ki je bil zaposlen pri mizarju Štefanu Matjašcu, aktivnem sindikalnem delavcu, pri oblasteh pa osumljenem komunizma.
Nadaljevanje prihodnjič
no
Hrastovec • Ustanovljen Rotary klub Lenart
Podali roko drugačnim
V soboto, 4. oktobra, je v Viteški dvorani gradu Hrastovec potekala svečana predstavitev ustanovne listine Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice.
Klub je bil ustanovljen 9. aprila letos s sedežem v gostilni Na griču v Sveti Trojici in izpolnjuje vse pogoje za mednarodno delovanje. Zato sta guverner distrikta 1910 Rudolf Otto in asistent guvernerja za Slovenijo Stanko Ojnik klubu svečano podelila ustanovno listino in tako se je Rotary klub Lenart - Slovenske gorice pridružil ostalim 30.000 klubom po vsem svetu, v katere je včlanjenih več kot 1,2 milijona članov iz 163 držav. Rotary International je razdeljen na 500 distriktov. Distrikt 1910 združuje klube iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Bosne in Herce-
govine. Ima 135 klubov ter je eden največjih distriktov.
Po besedah predsednika Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice Karla Vogrinčiča je v Lenartu obstajala večletna želja po ustanovitvi kluba, ki bi združeval pozitivno naravnane ljudi. Ljudi, ki želijo dobro sebi in drugim in so na poti k osebni odličnosti. Menil je, da so z ustanovitvijo tovrstnega kluba v Slovenskih goricah premagani zli nameni in poskusi, da bi soljudem in okolju le škodovali in iskali ter kazali napake drugih z namenom prikriti svoje.
Guverner Rudolf Otto je
Na pročelje gostilne Na griču v Sv. Trojici so pritrdili rotarijsko kolo, ki ozna~uje sedež Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice. Z desne predsednik Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice Karl Vogrinčič, bodoči asistent guverner za Slovenijo Anton Glavan, asistent guverner za Slovenijo Stanko Ojnik in boter kluba Gregor Pivec.
predstavil letošnje geslo, ki je PODAJ ROKO (Lend a Hand). To geslo so simbolično začeli uresničevati tudi lenarški ro-tarijci. S tem, ko so osrednjo svečanost organizirali v Viteški dvorani gradu Hrastovec, kjer domuje Zavod Hrastovec - Trate, katerega stanovalci so ljudje z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter ljudje s težavami v duševnem zdravju, starejši od 18 let, so podali roko drugačnim ljudem.
Direktor Zavoda Hrastovec -Trate Josip Lukač pa je ob tem, da se je prireditev odvijala v Viteški dvorani gradu Hrastovec, povedal: "V čast in zadovoljstvo nam je, da se je ta dogodek zgodil v naši ustanovi, kajti naš Zavod je res na eni izmed prelomnic odprtja. Da bi prešli iz zaprtih struktur v odprte, potrebujemo podporo vseh dobrih ljudi. Člani rotary klubov nam lahko pri tem veliko pripomorejo v našemu poslanstvu in pri želji, da vključimo te ljudi, ki so v teh gradovih, v normalne oblike življenja."
Za kulturni program so poskrbeli člani vokalne skupine Završki fantje, Marko Črnčec (klavir) in Aljaž Kramberger (saksofon).
Po osrednji svečanosti so se rotarijci skupaj z gosti odpravili na ogled Slovenskih goric, ki so ga zaključili pri Sv. Trojici, kjer so predsednik Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice Karl Vogrinčič, bodoči asistent
Kot je na slovesnosti ob odprtju v torek, 7. oktobra, zbranim uvodoma povedala Tatjana Vaupotic, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt, je pričujoča razstava nastala kot posledica med-
narodnega projekta Varnost za vse. Gre za prometno preventivno akcijo, ki jo vsako leto pripravlja francoska tovarna Renault in v kateri sodelujejo osnovne šole 16 držav iz vse Evrope.
Ptuj • Preventivna akcija Varnost za vse
Razstava o^ uspehu učencev OŠ Ljudski vrt
V galeriji Mestne hiše v Ptuju je te dni na ogled razstava pod naslovom Varnost za vse, ki v besedi, sliki in izdelkih priča o uspešni poti učencev 4.c razreda OŠ Ljudski vrt, ki so kot zmagovalci slovenskega tovrstnega projekta sodelovali tudi na srečanju v Parizu.
Foto: M. Ozmec
Uspešne učenke in učenci 4.c razreda OS Ljudski vrt s svojo mentorico Jožico Težak pred razstavnimi panoji v Mestni hiši.
Odziv med osnovnimi šolami iz Slovenije je bil zelo dober, saj je v akciji sodelovalo kar 486 razredov, med njimi pa sta se odlično odrezala tudi 4. razred podružnične osnovne šole na Grajeni, ki je dosegel 10. mesto, ter 4.c razred OS Ljudski vrt, ki je dosegel odlično 1. mesto v Sloveniji in si s tem zagotovil tudi udeležbo na srečanju vseh zmagovalnih razredov v studijih Disneylanda v Parizu.
Zmagovalne učenke in učenci 4. c razreda so v nekaj besedah predstavili vsebino tekmovanja in svojega projekta ter povedali, da so na temo o prometni varnosti veliko pisali, risali in celo plesali. Vsebino projekta so predstavili tudi svojim staršem, ki so bili nad njim navdušeni. Poseben in ne-
O zgodovini rotarijstva je spregovoril guverner distrikta 1910 Rudolf Otto.
guverner za Slovenijo Anton Glavan, asistent guverner za Slovenijo Stanko Ojnik in boter kluba Gregor Pivec na stavbo gostilne Na griču pritrdili rotarijsko kolo in tako označili sedež kluba.
V	klubu pa so že izpeljali prve aktivnosti. Tako klub že pomaga učencem osnovne šole in dijakom srednjih šol s financiranjem dodatnih izobraževanj za doseganje pozitivnih rezultatov učnega programa. Namenil pa je že tudi nekaj sredstev lenarškemu vrtcu za financiranje klimatskih naprav, finančno pomoč je prejelo tudi društvo "SOŽITJE". Pripravljajo pa se že na donatorstvo pri nakupu opreme za Zdravstveni dom Lenart (rentgenski aparat).
V	Rotary klubu Lenart - Slovenske gorice so ob tej slovesnosti izdali publikacijo - bilten, v katerem so predstavili člane in donatorje kluba. V njem so se z legendo o Agati spomnili mračnih časov, ki so se v preteklosti dogajali na območju Slovenskih goric, rotarijska misel pa je zastavljena kot simbol vzhajajočih novih časov. Tako si v sedanjosti podajata roko preteklost in prihodnost.
Zmago Šalamun
pozaben je tudi njihov vtis iz gostovanja v Parizu, kjer so se izkazali s svojo skupinsko plesno točko, za katero je koreografijo prispeval ves razred.
Razstavo je odprl župan mestne občine dr. Štefan Čelan, ki je ob čestitki učencem, mentorici in vodstvu šole izrazil vso pohvalo za čudovit rezultat, ki so ga dosegli s pridnim in resnim delom.
Uspeha šolarjev iz Ljudskega vrta je bil izredno vesel tudi Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob čestitkah vsem, ki so pri tem sodelovali, pa je spomnil na to, da se projekt Varnost za vse nadaljuje tudi v šolskem letu 2003-2004 na temo Varna pot ter ob tem izrazil prepričanje, da bodo mladi iz ptujskih osnovnih šol spet med najboljšimi.
Razstavo Varnost za vse so v celoti pripravili učenci v sodelovanju s svojimi mentorji iz OS Ljudski vrt. Poleg fotografij, ki s pomočjo komentarjev prikazujejo celoten potek nastajanja projekta in njihovo pot na srečanju v Parizu, so na ogled še risbice, ki pričajo o njihovih doživetjih v pariškem Disneylandu. Posebej pa so jih navdušili junaki risanih filmov, Miki Miška in Racman Jaka.
M. Ozmec

poklicna oblačila, rokavice, obutev,
it
Zaičita Ptij d.0.0., Rogozniika cesta 14, Pmj Tel: 02 779 7111

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A6 2,8 guattro	1994	1.500.000	- Brezplačen
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1998		990.000	preizi(us
FORD MONDEO 1,8 KAR.	1994	700.000	- 105točl(
KIASP0RTAGE2,0 MRDi	1998	1.700.000	icontrole
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.250.000	na voziiu
R KANGOO EXPRESS 1,2 RL	2000	1.200.000	- Tehnična
R KANGOO EXPRESS 1,4 RN	1999	1.150.000	Icontrola
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT	2001	4.520.000	po 2000
RENAULT 19 1,8 RTI	1994	560.000	prevoženih
RENAULT EXPRESS 1,9 D	1998	990.000	icilometrih
RENAULT MEGANE 1,8 1 SV	2002	2.650.000	- Pomoč na cesti.
VOLKSWAGEN GOLF 1,8	1999	2.850.000	vielca ali popravilo
Testna vozila			- 3 mesečna
			tehnična
			
CLIO EXP 1,5 DCi 5V	2002	2.290.000	garancija
KANGOO PRIV. 1,5 DCI, 80 KM 2003		2.990.000	(za določena vozila)
LAGUNA GA. PRIV. 2,0 16V 2002 4.750.000
RE\AUI.T
Ptuj, Ormoška cesta 23; teL: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
MEŠALNICA ZA KRMILA
ME 345, BORI.............349.699.
TRAKTORSKI MLIN
MKS-1200, BORI...........135.990.
TRAKTORSKI PLUG
IMT 2/10", VISOKI..........147.999.
CISTERNA
2200 L, CREINA...........695.999.
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA
ORION 40 RCL, SIP......... 869.999.
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA
TG36, BORI...............929.999.
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj i^goznlšio 7 tel: 02/749 18 00

Ptuj • Regijsko tekmovanje v znanju iz ekologije
Naš zeleni vsakdan
V ponedeljek, 6. oktobra, je pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča napolnilo devet tričlanskih ekip VDC Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava, Dornava, Polž Maribor, Mravlja Lenart, Slovenska Bistrica in VDC Sožitje Ptuj. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Dor-nave, ki se bo udeležila državnega prvenstva 14. novembra v Velenju.
Projekt izmenjave in preverjanja znanja varstveno-delovnih centrov (VDC) vodi Darja Fišer
iz Velenja. Poteka v okviru Zveze Sožitje ter je bil letos posvečen varstvu okolja. Tekmovalci
Na desni strani omizja: resna, a kmalu zmagovalna ekipa z maskoto štorklje.
Sv.Tomaž • Ob tednu otroka
so se zavzeto pripravljali iz posebej izdanega priročnika pod okriljem mentorjev.
VDC Sožitje Ptuj, ki se je lani pridružil akciji, je bil letos že organizator kviza mariborsko-pomurske regije.
Tekmovalno vzdušje je bilo na zavidljivi ravni, prav tako znanje, ki ga je s vprašanji vabila novinarka Radia Ptuj Marija Slodnjak. Največ obojega, znanja in tudi poguma, je izkazala ekipa v sestavi Aleksandra Lazarevič, Janez Pernek in Branko Emeršič (mentorici Rosanda Kneževič in Romana Vidovič), slednji pa je tekmovanje popestril z odlično odpeto avtorsko pesmijo.
L.K.
Prireditve za velike in male
Osnovna šola Tomaž pri Ormožu in Društvo prijateljev mladine Sv. Tomaž sta v minulih dneh pripravila nekaj prireditev ob tednu otroka.
Učence osmih razredov so obiskali predstavniki Urada človekovih pravic in se z njimi
pogovarjali o problematiki človekovih pravic in pravic otrok. Starejša skupina otrok iz vrtca
foto vki
je z vzgojiteljico Zlatko Kaučič in pomočnico Katarino Pon-drk preživela zanimivo noč v vrtcu. Najprej so si pri vzgojiteljici pripravili kostanjev piknik in si spekli večerjo, nato so se podali na nočni sprehod po vasi. V župnišču so prisluhnili vaji pevskega zbora. Že pozno so se v vrtcu umili in pre-oblekli v pižame, nato je sledil ples v pižamah. Otrokom in staršem pa je bila namenjena lutkovna predstava v okviru gledališkega abonmaja za otroke in starše. Po predstavi, ki je otroke naučila različne prstne igre, je sledila še delavnica z gumbi.
vki
Predstava je otroke odpeljala v čarobni svet prstnih igric.
Ptuj • Ribiški športni uspeh
Tudi druga ekipa v prvi ligi
Prvi ekipi Ribiške družine Ptuj, ki v športnem ribolovu že uspešno tekmuje v prvi ligi Ribiške športne zveze Slovenije, se je z uspešnim nastopom na zadnji tekmi v lovu rib s plovcem 30. septembra priključila še druga ekipa RD Ptuj.

v^ r
Ljutomer • Projekt Klopotec uspešno končan
Uspešen mednarodni projekt Klopotec
Prleška razvojna agencija (PRA) iz Ljutomera se prijavlja na številne razpise mednarodnih skladov ter z njihovo finančno pomočjo izvaja razne projekte. Kot zadnji projekt, ki ga je Prleška razvojna agencija v okviru programa Phare izvedla skupaj s partnerji iz Avstrije, je projekt Klopotec.
Namen projekta je bil raziskati fenomen klopotca in ga predstaviti javnosti kot znamenitost kulturne dediščine, ki povezuje vinorodne pokrajine Slovenije in Avstrije, pri projektu pa so sodelovali tudi strokovnjaki iz Nemčije in Hrvaške. Za projekt je uspelo Prleški razvojni agenciji od Evropske unije pridobiti devet milijonov tolarjev. Tretjina pridobljenih sredstev je bila potrošena za delo strokovnjakov, tretjina za konkretne promocijske izdelke in opremo, preostalo pa za aktivnosti, kot so delavnice in razstave. Prav z razstavo, ki je na ogled v prostorih matične knjižnice Ljutomer, so projekt Klopotec zaključili.
V natečaju je sodelovalo devet osnovnih šol (Cezanjevci, Cerkvenjak, Kapela, Križevci, Negova, Ormož, Razkrižje, Benedikt in Sveti Jurij ob Ščav-nici), učenci različnih starosti (od 2. do 8. razreda OŠ) pa so predstavili 140 del v raznoli-

Foto: Miha Soštaric
Prvonagrajeno likovno delo Tjaše Rantaša.
kih tehnikah (svinčnik, akvarel, tempera, kolaž, grafika, pras-kanka ...). V prostorih matične knjižnice Ljutomer je na ogled 20 del, po izbiri strokovne komisije, ki jo je vodil profesor likovne pedagogike Zlatko Ja-kovljevič, pa so nagradili najboljše tri. Prvo mesto je osvojila Tjaša Rantaša iz OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici (tempera) - njena mentorica je bila Mira Petek.
S kolažem se je na drugo mesto uvrstil Renato Hrašovec (OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici), tretji pa je bil Stanko Rakuša s praskan-ko iz OŠ Cezanjevci (mentorica Manja Gospodarič). Vsem trije najboljši bodo nagrajeni s poletom nad vinorodnim ljutomersko-ormoškim območjem v izvedbi murskosoboš-kega aero kluba.
Miha éostari~
Lenart • 5. revija zborov
"Slovenske gorice - kako ste vendar lepe!"
S tem sloganom, ko so obiskovalci podoživeli delček zgodovine gradu Hra-stovec, se je v petek, 3. oktobra, pričela tradicionalna 5. revija pevskih zborov delavcev domov Slovenije.
Revija je potekala v lenar-škem domu kulture, organiziral pa jo je Zavod Hrastovec -Trate. Na njej je nastopilo dvanajst pevskih zborov in dramska igralka Jerca Mrzel kot gostja večera. Nastopili so: me-
šani pevski zbor doma starejših Šentjur - Žarki, pevski zbor doma upokojencev Celje - Sončnice, pevski zbor doma starejših Hrastnik, mešani pevski zbor Josipine Turnograjske delavcev Doma starejših obča-
Foto: M. Ozmec
Druga ekipa RD Ptuj, ki ji je uspel preboj v 1. ligo je odslej v novih tekmovalnih anorakih podjetja Gastro iz Ptuja, ki jih je podaril direktor Marjan Skok (prvi z leve).
V Ribiški družini Ptuj so tega športnega uspeha upravičeno veseli, še posebej dolgoletni uspešni tekmovalec in predsednik družine Franc Trbuc, saj imajo z dvema ekipama v prvi ligi odslej zagotovo še večje možnosti za vidnejše uspehe v športnem ribolovu.
Vodja druge ekipe RD Ptuj je Zvonko Petek, poleg njega pa tekmujejo še sami prekaljeni asi Branko Verdenik, Matjaž Mesaric, Stanko Segula in nekdanji predsednik družine Stane Žitnik. Tudi rezervna tekmovalca Zdenko Molnar in Jernej Horvat sta pomembna člana, saj sta v primeru bolezni, nujne odsotnosti ali drugih težav enakovredna tekmovalca. Mladi Jernej Horvat je za ekipo že uspešno nastopal in dosegel odlično 2. mesto, sicer pa je v športnem ribolovu državni pionirski prvak Slovenije.
Ribiči pa se zavedajo, da
Foto: M. Ozmec
Mlad športni ribič Jernej Horvat je že državni pionirski prvak.
kljub številnim treningom in prizadevanjem ne bi bili dovolj uspešni brez pomoči svojih sponzorjev in donatorjev. Eden najbolj vnetih med njimi je zagotovo Marjan Skok, direktor in lastnik podjetja Gastro iz Ptuja, s katerim uspešno sodelujejo že nekaj let. Pred odhodom na odločilno ribiško tekmo jih je razveseli z novimi tekmovalnimi anoraki. Morda je tudi to vplivalo na njihov odlični nastop.
-OM
nov Preddvor, mešani pevski zbor delavcev Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, mešani pevski zbor Lastovke doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje, pevski zbor Nine Pokorn Grmovje, pevski zbor "Mavrica" Doma starejših občanov Novo mesto, pevski zbor doma starejših občanov Ilirska Bistrica, pevski zbor Rumene vrane doma upokojencev Domžale in pevski zbor doma za varstvo odraslih Velenje. Na srečanju pa je nastopila tudi domača skupina Srce, ki jo sestavljajo delavci Zavoda Hrasto-vec - Trate. Po nastopih zborov je nastopila Jerca Mrzel, ki je deklamirala Prešernovo Zdrav-ljico in Kosovelove pesmi.
Revija pevskih zborov ni bila tekmovalnega značaja, ampak je bil poudarek predvsem na izmenjavi izkušenj in druženju. Ob koncu prireditve pa so vsi predstavniki nastopajočih zborov prejeli priznanja in šopke, ki sta jih podelila sekretar skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zdravko Kaučič in direktor Zavoda Hrastovec - Trate Josip Lukač. Šesta tradicionalna revija pevskih zborov bo prihodnje leto v Celju.
Zmago Šalamun
Ptuj • Za pravičnejši plačni sistem
Tudi delavska plača naj bo evropska
V Neodvisnih sindikatih Slovenije so te dni pričeli med svojimi člani in drugimi nezadovoljnimi delavci po slovenskih podjetjih zbirati podpise, s katerimi želijo doseči pravičnejšo rešitev plačnega sistema v državi.
Predsednik Neodvisnih sindikatov Rastko Plohl je ob tem poudaril, da želijo s čimveč zbranimi podpisi doseči napredek pri pravičnejšemu plačilu delavcev, ki že dobrih 15 let nosijo najtežje breme tranzicije naše države in zaradi nizkih dohodkov živijo v vse težji situaciji. Cena za tako opevani
napredek je previsoka in jo v glavnem čutijo le delavci, poleg prek 100.000 brezposelnih pa so priča vse nižjim plačam in socialni bedi, ki meji na robu preživetja. Na drugi strani pa se pod krinko privatizacije in tranzicije skrivajo nečedni posli, prek katerih bogatijo le posamezni elitni krogi "uspeš-

Foto: M: Ozmec
Rastko Plohl: Najtežje breme tranzicije države je na ramenih delavcev.
nih" managerjev in vodstvenega tima; medtem ko so delavci, ki so v 50 letih vse to premoženje ustvarjali s trdim in slabo plačanim delom, v večini primerov ostali le z dolgimi nosovi.
Ker se kljub složni akciji vseh reprezentativnih sindikatov na področju plačilnega sistema ni spremenilo na bolje, želijo NSS z zbiranjem podpisom skupaj z drugimi delavci doseči pravičnejšo rešitev plačnega sistema. Kot je povedal Rastko Plohl želijo to izboriti na takšen način, da bo cena dela, še posebej v 1. tarifnem razredu, skladna s sodobnimi življenjskimi standardi v razvitih državah in v Evropi. Na osnovi tega v NSS dajejo pobudo, da se plača delavca v 1. tarifnem razredu izenači z zakonom določeno minimalno plač, saj je dejansko minimalna cena dela, ki je še sprejemljiva kot 'plača. Zato pozivajo vse, ki čutijo te
krivice, četudi niso člani Neodvisnih sindikatov, da podpišejo izjave, ki so na voljo pri njihovih zaupnikih ali na sedežu NSS v Trstenjakovi ulici 9 na Ptuju.
Sicer pa se poleg te akcije v Neodvisnih sindikatih po Plo-hlovih trditvah na ekonomsko socialnem svetu ukvarjajo še z zakonom o kolektivnih pogodbah, preučujejo pa tudi memorandum o socialnem vključevanju v program. Sodelujejo tudi pri izdelavi osnutka zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Plohl je prepričan, da gre za povsem novi zakon, ki naj bi občutno skrajšal postopke na sodiščih in jih tudi poenostavil. Pri obravnavi tega zakona se Neodvisni sindikati borijo, da bi bile sodne takse ukinjene ter da bi imel sindikat pravico do povrnitve stroškov za delovne spore. Pri obravnavi predloga zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovan-
ju invalidov so se osredotočili predvsem na velike probleme in malverzacije v invalidskih podjetjih. Prepogosto se namreč dogaja, da jih podjetniki ustanavljajo le z namenom, da se s čim manjšimi stroški otresejo invalidov v svojem podjetju. Dokazov za to je kar nekaj, saj ustanavljajo invalidska podjetja z dvomljivimi delovnimi programi in kratko življenjsko dobo. Ko iznajdljivi podjetniki od države potegnejo denar, ki jim pripada za zaposlitev invalidov, po določenem roku, ki ga zahteva zakon, običajno invalidska podjetja propadejo, invalidi pa se brez zaščite in dohodkov znajdejo na cesti.
Potrebujemo zakonodajo, meni Plohl, ki bo take malverzacije onemogočila in ki bo zagotovila vsem invalidskim podjetjem daljše življenjsko obdobje. Nič ne bi škodilo, če bi imela država v njih svoje lastninske deleže, saj bi to pomenilo večji nadzor nad obnašanjem kapitalistov in tudi večjo finančno garancijo. Vsekakor bi šlo za večstransko korist, ki bi bila ugodnejša tudi za invalide. Letos ob mednarodnem letu invalidov bi bilo to še posebej pomembno.
M. Ozmec
Od
d
Sv. Ana • Seja občinskega sveta
Denarne nagrade nadarjenim
V petek, 3. oktobra, so se na 6. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Sv. Ana.
Svetniki so najprej sprejeli idejni projekt nadaljevanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda za celotno območje občine. V nadaljevanju so se odločili, da bodo odstopili od investicije izgradnje čistilne naprave, ker je država šele s pravilnikom o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda določila, kje graditi javno kanalizacijo in čistilno napravo.
Ustanovili pa so varnostni sosvet in tudi odlok o spremembi odloka o priznanjih in
nagradah v občini Sv. Ana. V občinskem proračunu so letos predvideli 100.000 tolarjev, ki so namenjeni kot nagrada nadpovprečnim dijakom. Kriterije za podelitev bodo določili v ta namen izdelanem pravilniku.
Svetniki pa so imenovali tudi člane odborov. Odbor za okolje, prostor in infrastrukturo sestavljajo Silvo Slaček, Feliks Berič, Marjan Bračko in Leon Ruhitelj, odbor za družbene dejavnosti Franc Bruher, Drago Ruhitelj, Jože Berič in Jože Horvat, za gospodarske dejavnosti,
kmetijstvo in turizem pa Janez Brancelj, Darinka Nikl Trojner, Robi Ornik in Karl Škrlec. Kot nadomestnega člana v svet JVVZ in JVIZ Sveta Ana so imenovali svetnika Silva Slačka.
Ob koncu seje pa so svetniki potrdili idejno zasnovo razširitve in rekonstrukcijo mrliške vežice, saj je sedanja premajhna. Tako računajo, da bodo obstoječemu objektu prizidali glavni prostor, namenjen obredu in ki bo omogočal tudi cerkveno bogoslužje.
Zmago Šalamun
Dornava • O odlokih prihodnjič
Izbrali izvajalca za čistilno
Dornavski svetniki so se prejšnjo sredo sestali na seji občinskega sveta.
Najprej so pregledali realizacijo sklepov prejšnje seje. Župan Franc Šegula je svetnike seznanil, da so za izvajalca del za izgradnjo čistilne naprave v Dor-navi izbrali podjetje Protech Maribor.
Kot delovno gradivo so obravnavali osnutek odloka o javnem redu v občini Dornava, osnutek pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini, osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih cestah in odloka o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj. O vseh omenjenih točkah bodo govorili na prihodnji seji.
Svetniki se tokrat tudi niso odločili za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode Komunalnega podjetja Ptuj. Podali pa so kar nekaj pobud in predlogov. Med drugim je Rajko Jan-žekovič predlagal, da naj okrog osnovne šole uredijo ograjo, saj je vedno več vandalizma, Jože Florjanič pa je opozoril, da morajo v neposredni bližini šole namestiti table, ki bodo opozarjale na šolo. Franc Zagoršak pa je predlagal, da bi začeli zbirati stare predmete in drugo gradivo, ki bi ga lahko uredili v muzeju.
MS
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo je zadrt
Iskreno si želim (in upam), da se bodo nekoč zares uresničile besede mariborskega škofa dr. Stresa, "ko nobena krivica, laž in nasilje ne bodo imeli zadnje besede". Kar prevečkrat se namreč zalotim v spoznanju in strahu, da mojo domovino kar naprej (in vztrajno ponavljajoče) poskušajo obvladovati nekakšne strasti in sile, ki jim - četudi nastopajo pod najrazličnejšimi prijaznimi in svetimi oznakami - nikakor ni do resničnega preseganja krivic, laži in nasilja. Ali drugače povedano -proti krivicam nastopajo z novimi krivicami, domnevne laži poskušajo pobijati z novimi lažmi, proti nasilju se bojujejo z novim nasiljem, ki ima seveda v različnih obdobjih lahko različne oblike in isto bistvo. Kako zelo malo je drugačnega ob-
našanja, spravljivosti in odpuščanja (za kar naj bi, kot nas prepričujejo, nekaterim predvsem šlo) ravno pri manifestacijah, ki naj bi popravljale krivice in laži in odpravljale nasilje!
Žal je bilo veliko preveč takšnega negativnega naboja tudi na nedeljski spominski slovesnosti na Teharjah, kjer naj bi se poklanjali žrtvam povojnih pobojev in kjer je škof Stres nastopil s svojim opozorilom glede krivic, laži in nasilja. Kot da bi ga preslišal (ali zaničeval) je drugi govornik dr. Tine Velikonja iz Nove slovenske zveze komemoracijo spremenil v politični miting, na katerem je v imenu pravice in resnice, sprave in sožitja nastopil z mržnjo, očitki in obtožbami na račun partizanstva, ki je - kljub vsemu - edino v Sloveniji vzpostavilo upor proti
okupatorjem in na teh pozicijah vztrajalo vse do končne zmage. V imenu kakšne pravice in zaradi popravljanja kakšnih krivic naj partizani (in resnični zmagovalci boja proti fašizmu in nacizmu) ne bi smeli proslavljati svojih zmag in svojih zgodovinskih obletnic? Tako kot se je treba kategorično zopersta-viti proti kakršnimkoli poskusom omalovaževanja ali celo zanikanja nedopustnih povojnih zunajsodnih pomorov domobrancev in drugih resničnih ali domnevnih sodelavcev okupatorjev, tako tudi ni mogoče pristajati na vse izrazitejše poskuse nekaterih, da bi na osnovi teh zares tragičnih in nedopustnih dejanj kriminalizirali in zgodovinsko pačili celoten partizanski čas in minimizirali ali celo zanikali zasluge in dosežke narodnoosvobodilnega boja, po drugi strani pa molčali o zločinih okupatorjevih sodelavcev, ki so jih dokazano opravili med lastnim narodom. Škoda, da mediji niso v celoti posredovali vsega tistega, kar je v nedeljo
govoril dr. Velikonja. Tako lahko samo po delcih, pač tako kot so jih zapisali v različnih časopisih, zaznavamo, da živimo v "zadrti partizanski državi ... " in da slovenski borci samo dokazujejo, da so duhovno izvotljeni in da še vztrajajo na svojih položajih ter delajo nove napake ...".
"Teden dni po tistem, ko smo bili pri žalni maši na turjaškem gradu, so se tam zbrali tako imenovani borci NOV in praznovali svojo zmago. Pred dvema dnevoma, ko so sedanji oblastniki proslavljali 60-letnico kočevskega zbora, pa se je pokazalo, da živimo v zadrti partizanski državi, ki se sicer zaklinja, da je treba na preteklost pozabiti, pa jo potegne iz predala ponarejeno in lažnivo, kadar se ji zahoče," je grmel v nedeljo na grobovih teharskih žrtev dr. Tine Velikonja. Pri tem pa se očitno ni potrudil, da bi v duhu pridige škofa dr. Stresa tudi zares pokazal, kaj naj bi bilo (denimo) pri Kočevskem zboru "ponarejeno in lažnivo".
Je to moč pripisati želji po "združeni Sloveniji" ali odločitvi o priključitvi Primorske Sloveniji ali pa jasno izpričani in tudi zapisani pravici Slovenije do samoodločbe, kar je imelo velik pomen tudi pri slovenski osamosvojitvi? Se zdi Velikonji "problematična" ugotovitev predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, da je "okupator hotel na silo raztelesiti slovenski narod" in da je bil "upor edina logična in pravična poteza"?
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je na proslavi 60-letnice Kočevskega zbora (na katerem so odposlanci slovenskega naroda, tistega naroda, ki se je postavil na stran odpora proti okupatorju, na najbolj mogoč demokratičen način odločali o njegovi usodi v okviru nove jugoslovanske fed-racije) poudaril, da upor, s katerim smo Slovenci vstopili v krog zmagovitega zavezništva, menda ne potrebuje advokatov. Očitno se je - žal - glede tega zmotil ...
Jak Koprive
in tam
Gornja Radgona •
Logistični center Epas
V	nekdanjem obratu slovenskega tekstilnega giganta Mure iz Murske Sobote v Gornji Radgoni so konec prejšnjega tedna odprli proizvodno-logistićni center Epas, katerega lastnik je nemški modni koncern Escada. Slednji je v omenjenem centru zaposlil 210 delavcev, ki jih je prevzel od Mure, projekt pa je v skladu s programoma prestrukturiranja Mure ter reševanja presežnih delavcev v oblačilni, tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji podprla tudi vlada. Ta je namenila 1,5 milijona evrov subvencije v enkratnem znesku za vsakega vključenega delavca, prezaposlenega za nedoločen čas, pri čemer so vsi delavci obdržali enake pravice. Epas je centralni servisni center za storitve Es-cadinih partnerjev in zagotavlja moderni proizvodni proces, v prihodnosti pa naj bi se razvil v logistični in učni center za regijo, ki bo zajemala področje do 400 kilometrov.
MŠ
Ormož • Vesela jesen
Društvo prijateljev mladine Ormož vabi vse osnovnošolske otroke na kreativne delavnice, poimenovane Vesela jesen. Odvijale se bodo v soboto, 11. oktobra, med 8.30 in 12. uro na osnovni šoli Ormož. Udeleženci bodo lahko izdelovali izdelke iz jesenskih plodov.
vki
Ptuj • Teden vseživljenjskega učenja
V	tednu vseživljenskega učenja, ki letos poteka od 13. do 19. oktobra, so v ptujski Animaciji pripravili zanimiv program, ki je za vse udeležence brezplačen. 13., 15. in 16. oktobra med 9. in 17. uro vabijo (odrasle) na prvo srečanje z računalnikom, internetom in elektronsko pošto, v drugi temi (15. oktobra) bodo osebam z gibalnimi in slušnimi omejitvamipredsta-vili pot do informacij brez ovir, osrednja tema letošnjega tedna vseživljenskega učenja pa je okrogla miza na temo Mala podjetja pred vstopom Slovenije v EU, ki bo 16. oktobra ob 17. uri v prostorih Animacije. V tednu vseživljenskega učenja je v prostorih Animacije na ogled tudi razstava izdelkov udeležencev posameznih hišnih delavnic.
MG
Ptuj • Likovniki v blagovnici
V	ponedeljek so v blagovnici Mercatorja na Ptuju odprli razstavo slik članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. Od šestnajstih članov sekcije razstavlja kar petnajst slikarjev: Vilma Kac, Emil Stoger, Peter Vurcer, Anica Zupanič, Rozina Šebe-tič, Tonček Šomen, Branko Gorjup, Jože Ekart, Mihaela Omladič, Elfrida Brenčič, Cecilija Bernjak, Marija Gre-gorc, Milko Jaušovec, Oto Mesarič in dr. Milivoj Radin.
Fl
Ptuj • Ob zaključku letošnje trgatve
Zelo zdrav, odličen letnik 2003
Trgatev novega letnika se počasi zaključuje tudi v vinorodni deželi Podravje. V vinogradih Haloz in Slovenskih goric je do danes ostalo le še nekaj poznih sort grozdja, rdečih sort, kot so žametna črnina in modra frankinja, marsikje pa so vinogradniki pustili pridelek, ki bo morda dal izbrana vina poznih trgatev, suhega jagodnega izbora, morda tudi ledeno vino.
Vremena je letos dobro služilo spravilu grozdja in se le-to odlikuje po izjemno visokih sladkornih stopnjah, skromnih kislinah, napovedujejo pa izjemen, tudi odličen letnik 2003.
Tudi v Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze so zelo zadovoljni z letošnjo trgatvijo in s količinami prevzetega grozdja, saj so presegle lanske, z novim vinskim letnikom pa želijo prodreti še globlje na evropske trge, med drugim pravi Andrej Sajko, direktor vinarstva, z njim pa smo poklepetali pred tednom dni.
Gospod Sajko, naprej vaša ocena letošnje trgatve in kako ste bili organizirani pri prevzemu grozdja v ptujski kleti?
Andrej Sajko: "Trgatev se je letos pričela zares zgodaj, kar se že dolgo ni zgodilo, ta letnik pa bi lahko morda primerjali z letnikom 2000. Tudi takrat smo imeli vroče poletje, ampak med obema letnikoma so vendarle razlike. Grozdje je bilo zelo zdravo, imelo je zelo visoke sladkorne stopnje ... Pri prevzemu smo bili organizirani tako kot minula leta, dnevno smo dajali dovoljenja za količine, ki smo jih lahko sprejemali, gneče na ulicah ni bilo. Nekaj pa so k temu pripomogle tudi nove hladilne posode, ki smo jih nabavili pred trgatvijo. Trgatev še ni čisto zaključena, v teh dneh končujemo trgatev belih sort, zunaj je še nekaj žametne črnine in modre frankinje."
Kdaj bo trgatev uradno zaključena?
Andrej Sajko: "Do konca tedna. Rdeče sorte bomo trgali bolj počasi, odvisno od vrelnih kapa-
citet. Zunaj smo pustili še nekaj šipona in laškega rizlinga, kajti menimo, da se pri teh dveh sortah lahko pokaže, da bodo uspešne pozne trgatve, suhi jagodni izbori, morda tudi ledeno vino, ampak to prepustimo rajši naravi. Zaenkrat kaže zelo dobro."
Koliko kooperantov pa ste imeli letos na seznamu?
Andrej Sajko: "Zadnja leta imamo stalno število kooperantov, okrog 110, grozdje pa prevzemamo tudi od Kmetijske zadruge Ptuj. Med zadružnimi kooperanti se številka iz leta v leto spreminja, od 300 do 400 jih je."
Kletarjenje je umetnost
Suša je v nekaterih vinorodnih okoliših Haloz zmanjšala pridelek, drugod pa je skoraj ni čutiti, še posebej ne v vinogradih Slovenskih goric. Koliko grozdja ste letos prevzeli v ptujski vinski kleti?
Andrej Sajko: "Količine bomo letos kar močno presegli. Veste, suša je selektivna stvar. Ko smo o njej govorili avgusta, je res kazalo, da bo na posameznih področjih katastrofa, potem je prišlo nekaj dežja, predvsem pa se je ohladilo ozračje. Večji problem so pri trti dalj časa trajajoči visoki temperaturni šoki s 35 stopinjami C, če pa je temperatura nižja, do 27 stopinj C, proces ovenelosti trte ni tako močan. V primerjavi z lanskimi količinami grozdja, ko smo prevzeli 3,3 milijone kilogramov grozdja, letos lahko pričakujemo od 4,3 do 4,5 milijona kilogramov grozdja."
Ko je delo opravljeno v vinogradu, ko je mošt sprav-
ljen v sode, se glavno delo za vinogradnika in kletarja šele začne. Letos je slišati, da bo kletarjenje še posebej zahtevno, zato pa bo potrebno uporabiti vse dosedanje izkušnje, znanje in iznajdljivost.
Andrej Sajko: "Vsak letnik je na nek način edinstven in kle-tarjenje je umetnost. Od prvega grozdja v preši do vrenja in prvih pretokov mošta moraš biti zraven vsak dan, včasih pravim, da celo trikrat na dan; tako se dela tudi pri nas. Ne moremo reči, da je hudo, ko so visoke stopnje sladkorja in nižje kisline, saj so bila tudi že obdobja, ko smo imeli višje kisline, pa še kaj zraven. Za nas je tak proces v kleti čisto normalen, poskušamo pa čim bolj natančno in sproti obvladovati vse procese vretja v kleti, predvsem pa pazimo na temperature vretja, kajti takrat se razvijajo različni okusi. O tem je najbolje povprašati naše strokovnjake - enologe, ampak če govoriva o novem letniku, potem lahko napovem, da lahko imamo zelo velik, poseben letnik, ki pri nekaterih sortah lahko presega letnik 1983."
Tudi v Ormožu odkup končan
V nedeljo, 28. septembra, so tudi v kleti Jeruzalem Ormož zaključili letošnji odkup grozdja. V običajnih letinah so okrog 5. oktobra komaj pričenjali s trgatvijo poznih sort.
Generalni direktor Silvo Žižek je povedal, da so odkupili malce več od predvidene količine, okrog 3000 ton grozdja različnih sort. Poleg tega so pobrali tudi že 3700 ton lastne pridela-
Letošnja kampanja sladkorne pese se pričenja nekoliko kasneje kot smo vajeni. Zaradi suše, ki je poleti prizadela pridelek, so s spravilom malo počakali. Pesa je za vlago najbolj občutljiva v juliju in avgustu in tista, ki je v
tem času izgubila listje, je po padavinah spet začela poganjati in rasti, je povedal direktor Jurij Dogša. Pesa je v zadnjih tednih precej pridobila na teži. Avgustovske analize niso kazale ravno spodbudne slike - ob sicer zelo
Mošt že čaka na Martina
Foto: M. Ozmec
Ormož • Pričelo se je spravilo pese
Prihodnje leto več pese?
Letos so v TSO predelali že 28.000 ton surovega sladkorja iz Brazilije, te dni pa se pričenja kampanja predelave sladkorne pese.
foto vki
V ponedeljek so v tovarno pripeljali prve tone sladkorne pese.
visoki stopnji sladkorja - 17, je bil donos okrog 35 ton na hektar. Analize s konca septembra že kažejo boljšo sliko, donos se je povečal na 40 ton na hektar, pri 14.5 odstotkih sladkorja. V tovarni pričakujejo, da se donos ne bo več bistveno spreminjal, sladkorna stopnja pa se bo še za kakšno stopnjo popravila. Predvidevajo, da bodo predelali približno 210.000 ton sladkorne pese, kar je okrog 30 odstotkov manj od načrtovanega.
Te dni so potekali živahni sestanki z vsemi udeleženimi v spravilu pese, saj so v preteklosti ugotovili, da dobra priprava in dogovor prihrani marsikatero nevšečnost. Spravilo bo potekalo s čez 40 tovornjaki. Pričela bo delovati še četrta prečiščevalno nakladalna naprava, ki peso že na njivi očisti zemlje in listov. Na ta način se zemlja ne odvaža z
ve, v vinogradih je tako še okrog 400 ton grozdja.
Letošnja trgatev je po organizacijski plati potekala zelo dobro. "Našli smo način, da prevzem poteka najhitreje, kar je možno." K temu so znatno pripomogli vinogradniki, ki se odločajo za trgatve tudi med tednom in ne le ob vikendih. Prevzem grozdja je bil vsak dan zaključen že do 20. ure, z izjemo najudarnejšega vikenda, ko je prevzem trajal do 3. ure zjutraj. Vendar je to daleč od neskončnih kač čakajočih traktorjev, ki smo jih bili vajeni v preteklosti.
Grozdje je bilo pridelano na okrog 500 hektarjih površin, kooperanti imajo zelo različno velike vinograde, od 50 arov pa tudi do 10 hektarjev. Stisnili so
njive, nečistoče so bistveno nižje, odvoz pa poteka direktno z njive.Tako poteka že 70 % vsega spravila sladkorne pese.
Letos je na 5400 hektarjih sladkorno peso pridelovalo okrog 2000 kmetov, predvsem iz pomurske in podravske regije. Jurij Dogša upa, da bodo prihodnje leto te številke višje, saj bodo peso odkupovali že po evropskih kriterijih. To pa pomeni, da bo cena vsaj 15 odstotkov višja od letošnje. "Pesa bo zaradi stabilnosti cen postala veliko bolj atraktivna." Optimistično upajo, da bi jo pridelovali na 8500 hektarjih, kolikor znaša njihova kvota. Za dosego tega cilja se veliko pogovarjajo s pridelovalci in aktivno sodelujejo z združenjem za sladkorno peso. Dobro pa deluje tudi raziskovalno razvojna enota Center za sladkorno peso, ki sledi najnovejšim svetovnim dognanjem s tega področja in se ukvarja s poizkusi, izbori semenskega materiala, sortimentom.
Letos bodo za kilogram pese s 16 odstotki sladkorja plačali 9 tolarjev. Kot že leta poprej bodo kmetom 60 odstotkov zaslužka izplačali 30 dni po zadnji dobavi, do 31. januarja pa še ostanek. viki klemenčič ivanuša
okrog 5 milijonov litrov mošta, vino pa bodo večinoma prodali doma, nekaj pa bodo poskušali plasirati tudi na tuje trge. Želijo si prodreti predvsem na avstrijski in nemški trg, ki je po vinskem okusu soroden našemu. Precej uspešno vino prodajajo tudi na Hrvaškem. Sicer pa bi radi prodajali čim bližje domu, čeprav ima prodaja v deželah, kjer nimajo lastnih vinogradov, tudi svoje prednosti. Za izvoz seveda morajo prisluhniti željam trga, vendar pri tem ne želijo izgubiti svoje prepoznavnosti, ki jo omejujejo tudi klimatske in pedološke danosti. Stavijo na tradicijo, povezano s trendi. Opažajo, da je tudi pri vinih vedno bolj pomembna blagovna znamka. Kot osnovo svojega dela želijo pos-
taviti kvaliteto, ki jo bodo odeli v zgodbo o tem, od kod vino prihaja in kaj ima povedati potrošniku. "Ker smo prostorsko omejeni, bomo dolgoročno gledano morali vedno bolj tržiti svoje znanje."
Sicer pa bo letošnje vino spet zelo dobro in menda imajo že običajne trgatve značaj poznih. Letos so v Jeruzalem Ormožu rešili tudi enega svojih večjih problemov. Zaradi večnega pomanjkanja kapacitet za vrenje so uredili vrelno halo za 587.000 litrov posode. To pa je šele prva faza, ob dokončanju bo prostora za milijon litrov mošta.
Odkupne cene za prodano grozdje bodo znane do 15. novembra.
TM, vki
1
Ocvrte pogače z zéleno in Poli
Za štiri osebe potrebujemo: 50 dag POLI Z VRTNINAMI, 30 dag gomolja zélene, narezanega na rezance, limonin sok, 8 dag mletih orehov, 8 dag graham moke, 3 jajca, kislo smetano, naribani parmezan, malo medu, baziliko, origano, timijan, drobtine za paniranje, maščobo za peko.
POLI Z VRTNINAMI narežemo na centimeter debele kolute. Vse ostale sestavine zmešamo sl<upaj, gostoto uravnavamo z moko. Oblikujemo pogače, katerim v sredino vstavimo kolute klobase. Povaljamo v drobtinah in hrustljavo spečemo
Kidričevo • Podelili Zgečeva priznanja in plakete
Več pozornosti vzgoji
V petek zvečer so v Kidričevem proslavili svetovni dan učiteljev. Prireditev so pripravili Društvo ravnateljev ptujskega področja, Sindikat vzgoje in izobraževanja ter Zveza svobodnih sindikatov.
Prireditve so se udeležili prosvetni delavci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev s Ptujskega.
Uvodoma je govorila predsednica dru{tva ravnateljev Sonja Purgaj, slavnostna govornica pa je bila državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport za osnovne šole Judita Kežman Pockaj. V svojem nagovoru, ki ga je poimenovala ucna priprava, je poudarila pomen vzgoje in izobraževanja pred novimi izzivi v evropski skupnosti, pri cemer je posebej omenila hitre spremembe, ki vplivajo na vsa podrocja življenja. Problematika je vedno bolj zapletena, spreminja se družina, v sodobnem casu pa se posebej pojavlja vprašanje ucinkovitosti. V družbi z na-rašcajoco količino informacij prevzema izobraževanje, vzgoja in usposabljanje eno najpo-
membnejših vlog. To so tudi prednostne naloge združene Evrope. Pogoj za dobro izobraževanje, vzgojo in usposabljanje so dobri učitelji. Tudi vloga učitelja se spreminja. Današnja pozornost je usmerjena v informacijsko tehnologijo, v učenje tujih jezikov, ko naj bi vsak državljan Slovenije ob svojem maternem jeziku obvladal še vsaj dva tuja jezika, od tega en jezik sosednje države. Pri izobraževanju je potrebno dati pozornost tudi zaposljivosti, posebno pozornost pa novim partnerstvom, pri čemer je nujno za partnerja upoštevati tudi gospodarstvo. Če je bilo do sedaj veliko pozornosti posvečeno izobraževanju, je v bodoče nujno večji poudarek dati tudi vzgoji pri upoštevanju enakopravnosti spolov, državljanski vzgoji, upoštevanju enakopra-
(Flplakete.jpg) Foto: Fl
Dobitnice Žgečevih plaket (od leve): Elizabeta Svensek, Jasna Zvezdana Regent, Silva Fartek in Irena Tomanič.
vnosti, strpnosti, pomoči šibkejšim in kulturnosti.
Pri vlogi učitelja je potrebno upoštevati tudi starše kot dejavne partnerje v procesu izobraževanja in predvsem vzgajanja. Znanje je še vedno prva vrednota šole, ustvariti pa je potrebno učinkovito učno okolje, ki bo omogočalo skupinsko delo in predvsem uporabnost vedenja in znanj.
Na prireditvi so bila podeljena Žgečeva priznanja in plakete. Priznanj, ki sta jih podeljevala Sonja Purgaj in Marjan Gojkovič, kot predstavnik sindikata vzgoje in izobraževanja, so prejeli: Dušanka Pešec, Igor Solina in Bojanka Vlašič Kolarič iz Gimnazije Ptuj, Mihaela Planinšek in Irena Tušek iz OŠ Kidričevo, Angela Pernek Burg iz OŠ Breg, Ivanka Puklič iz OŠ Cirkovce, Marta Bratušek iz OŠ Cirkulane, Janez Horvat in Tončka Matjašič Rojht OŠ Dr. Franja Žgeča, Olga Serdinšek iz OŠ Hajdina, Nada Sevšek, Sonja Pučko in Jožefa Lešnik iz OŠ Ljudski vrt, Vera Planinc iz OŠ Majšperk, Majda Kolenko in Sonja Planinšek iz OŠ Mladika, Sonja Winkler, Danica Ha-bjanič in Silva Gerečnik iz OŠ Videm, Branko Polanec iz ŠC Ptuj Poklicne in tehniške strojne šole, Marjanca Forbici iz Vrtca Kidričevo, Ljudmila Var-voda, Daniela Hotko, Ivanjka Jurgec, Ksenija Stipetič in Radoslava Benčevič iz Vrtca Ptuj.
Žgečeve plakete, ki jih je podelila državna sekretarka Judita Kežman Počkaj, so prejele:
-ljudita.jpg): Foto: Fl
Judita Kežman Počkaj, državna sekretarka Ministrstva za šolstvo, znanost in sport za osnovno šolstvo.
Irena Tomanič iz OŠ Breg, Silva Fartek iz OŠ Ljudski vrt, Jasna Zvezdana Regent iz Gimnazije Ptuj in Elizabeta Svenšek iz ŠC Ptuj, Poklicne in tehniške kmetijske šole.
Priznanja in plakete se podeljujejo za dosežke, s katerimi so posamezniki pomembno prispevali h kvalitetnemu delu v vzgoji in izobraževanju, k razvoju pedagoške teorije in prakse ter povezovanju z ožjim in širšim okoljem.
V	kulturnem programu je štiri pesmi zapel mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom Jožice Lov-renčič Lah.
V	imenu sindikata je dobitnikom priznanj in plaket čestital Marjan Gojkovič, v imenu lokalnih skupnosti pa županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin. Prireditev je povezovala Nataša Petrovič.
Ob koncu velja omeniti, da so se tokratnega srečanja udeležili tudi nekateri učitelji iz šol, kjer ravnatelji niso člani Društva ravnateljev ptujskega področja, priznanj, oziroma plaket pa iz teh šol ni dobil noben učitelj.
Franc Lačen
Čermožiše • Koncert v podružnični cerkvi
Nastopila sta organist Milko Bizjak in flavtistka Mateja Bajt
V nedeljo je bil v podružnični cerkvi Marije Tolažnice v Čermožišah koncert organista Milka Bizjaka iz Ljubljane in flavtistke Mateje Bajt iz Radovljice.
Najprej smo prisluhnili lepemu zvoku znamenitih Janečko-vih orgel, ko je organist zaigral dve tokati neznanega italijanskega skladatelja iz 17. stoletja, sledili sta Elevazione in Canzona Domenica Zipoli ter Fugeta v G-duru Jirija Ignaca Lineka. Ma-
teja Bajt je na kljunasti flavti zaigrala dve Partiti za solo flavto Johanna Sebastiana Bacha, v duetu flavta in spinet pa smo slišali Air iz Suite v D-duru Johana Sebastiana Bacha in Sonato v a-molu Georga Friedricha Haendla.
V okviru koncerta je v treh
Milko Bizjak, organist
etapah dr. Darja Koter govorila o orglarstvu na Slovenskem, o slovenskih izdelovalcih orgel in predvsem o Janezu Frančišku Janečku, po rodu Čehu, ki pa je imel delavnico v Celju.
Mateja Bajt je profesorica kljunaste flavte na glasbeni šoli v Radovljici in na Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Kljunasto flavto je študirala na Dunaju, na pedagoški in koncertni smeri. Kon-certira kot solistka in nastopa v komornih zasedbah. Že dolga leta sodeluje tudi z organistom Milkom Bizjakom.
Milko Bizjak je diplomirani organist, že dvajset let se ukvarja z organologijo in je soavtor monografije o orglah na Slovenskem, ki je izšla leta 1985. Takrat so v monografijo tudi uvrstili orgle v Čermožišah, ko so še bile v precej neuporabnem stanju. V zadnjih letih se je veliko orgel po Sloveniji obnovilo. Kot zanimivost velja povedati tudi, da je spinet, na katerega je igral na koncertu, Milko
Vizjak izdelal sam, pravi, da ga je samo sestavil, ko je dobil dele iz Anglije. Sicer pa je sestavil že več instrumentov, čembalo, klavi-kord. V Angliji je veliko izdelovalcev, ki delajo kopije instrumentov in naredijo samo sestavne dele. Ostalo, kar je najbolj zamudno in najdražje, pa tisti, ki so dovolj ročno spretni, naredijo sami. Milko Bizjak je samostojni kulturni delavec, organist, poprej je poučeval orgle, do sedaj pa je imel že preko tisoč samostojnih nastopov na orglah in čembalu po vsej Evropi. Milko najraje igra na stare baročne instrumente, raje kot na nove orgle, četudi so stare za izvedbo mnogo težje, saj so tudi materiali bolj okorni, imajo pa po njegovem mnenju veliko lepši zvok. Danes imamo v Sloveniji dve delavnici, ki znata narediti zelo dobre orgle, ki se lahko kosajo s svetovnimi firmami, to sta: Škrabar v Rogaški Slatini in Škofijska delavnica v Mariboru.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Nove čebelice
Knjižne zbirke, ki bi izhajale pol stoletja, so redkost in dragocenost. Takšna dragotina je zbirka ČEBELICA - te dni so izšle štiristota, štiristoprva, -druga in -tretja.
Čebelice so knjige za najmlajše, vedno premišljeno izbrane in ilustrirane, malo z velikimi, malo pa z malimi tiskanimi črkami. In vsako leto prinašajo "čebelice" še ščepec najboljše poezije za otroke. Še vedno so to slikanice manjšega formata, novejše so dobile trde platnice, a bistvo ni ostalo spremenjeno: čebelice so klasika za otroke.
V letošnjem letniku Čebelice je Marjan Manček dodal svežino in barvitost pesmicam Lili Novy. Saj se spomnite, dragi bralci, naslovne pesmice PIka-poka: Pika-poka, pika-pok, ravno prav je grič visok! Polja vidiš, gaj in log, vse vasice naokrog. Poka-pika, poka-pik, svet je poln prelepih slik! Pika-poka-poka-pik!
MROŽEK DOBI OČALA, štiristodruga čebelica, je izpod peresa Petra Svetine in čopiča Mojce Osojnik. Pravljicaje pravi balzam za vse tiste otroke, kijih togoti nošnja očal. Mrožek igra kontrabas v orkestru, tik pred pomembnim nastopom pa glasbenik odpove ■ vse igra narobe, kar sploh ni bilo v njegovi navadi. Izkaže se, da mrožkove oči ne kažejo dobro in note so narobe zaigrane!
ČAROBNI KOMBI avtorja Marka Simčiča je pravljična pripoved o osamljenosti, iznajdljivosti, zapuščenosti in prijateljstvu. Reven fantič si je moral zaslužiti kak tolar po pouku, zato je vodil turiste do hotela. Pravih prijateljev ni utegnil imeti, tudi časa za igranje ne. A nekega dne je uzrl zapuščeni kombi na avtomobilskem odpadu. Z vsem otroškim srcem, polnim hrepenenja, se je navezal nanj in ga čistil, loščil, barval. Ko pa je sedel za volan in se pripel, kot se za pravega šoferja spodobi, se je zgodil čudež... Čarobni kombi je čarobna knjižica tudi zaradi ilustracij Matjaža Schmidta.
MEDVED IŠČE PESTUNJO je stara, mnogim znana ruska ljudska pravljica, ki bo z ilustracijami Polone Lovšin navdušila novo generacijo najmlajših bralcev.
Novim čebelicam, ki jih je uredil Andrej Ilc, želim srečno in kratko pot med bralce, predvsem pa jih priporočam učencem do tretjega razreda osnovne šole.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Viktorinov večer
"Črka mori, Duh pa oživlja"
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega nadaljuje redno delo. Gost prvega večera v novem akademskem letu bo prof. dr. Stanko Ojnik. V petek, 10. oktobra, ob 19.30 bo v refektoriju minoritskega samostana njegovo predavanje na temo: "Črka mori, Duh pa oživlja." Glasbeni utrinek bo pripravil mešani pevski zbor iz Go-rišnice pod vodstvom Ernesta Kokota.
Dr. Stanko Ojnik, zaslužni profesor Univerze v Mariboru in predavatelj na Pravni fakulteti v Mariboru, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, je bil rojen v Moškanjcih pri Ptuju. Diplomiral je na teološki fakulteti v Ljubljani in študij nadaljeval v Parizu in Grenoblu; doktoriral je na Lateranu v Rimu. Poleg profesorskega dela na Teološki fakulteti je bil škofov vikar za pravne zadeve. Nekaj let je bil tudi tajnik škofa dr. Maksimilijana Držečnika. Njegovo področje je kanonsko in cerkveno pravo s posebnim poudarkom na zakonskem pravu. Cerkveno pravo je bilo v določenem obdobju v Evropi skupno pravo, saj je cerkveno pravo povzelo rimsko pravo.
Po Drugem Vatikanskem cerkvenem zboru je nauk katoliške Cerkve v pravni obliki zbran v Zakoniku cerkvenega prava.
Prof. dr. Stanko Ojnik je bil predsednik prevajalske skupine. Zakonik je v slovenskem jeziku izšel v letu 1983.
Na Viktorinovem večeru bo gost predaval na temo cerkvenega prava kot sredstva za uresničitev Drugega Vatikanskega koncila. Če je sv. Pavel zapisal, da "Črka mori, Duh pa oživlja" (2 Kor 3,6), verujemo in se zavedamo, da je božji Duh tisti, ki prinaša življenje v vse ude Cerkve. Cerkev je ne le božja skrivnost, temveč prav tako občestvo ljudi in vidna družba, kot takšna pa potrebuje pravno ureditev za sožitje med ljudmi.
Dr. Stanko Ojnik je sodeloval tudi pri odmevnem mednarodnem simpoziju o Ptujskem statutu, ki so se ga udeležili ugledni znanstveniki iz srednje Evrope. Ugledni znanstvenik je lani obhajal 70 let.
p. Tarzicij Kolenko
Pa brez zamere
Cona
Razglasitvi ob rob
Tako. Zgodilo se je. Dopolnjeno je. Prejšnji petek, ko se je le-ta že počasi nagibal k soboti, so naši najnovejši najmanj zaželeni sosedje udarili po mizi. Ojštro. Hrabro. Neomajno. In, bi lahko pristavili, vsaj na prvi pogled se zdi, da nekoliko previharno in prevročično.
Temeljni problem, krona in prvoborec vsega kraljestva nerešenih vprašanj ter sporov med obema državama se tako od preteklega petka glasi ekološko-ribolovna cona, kar pravzaprav za domačo rabo pomeni nekoliko zloščeno zloglasno izključno ekonomsko cono (EEZ), ki je že kar nekaj časa tisti trn v peti, ki nažira slovensko-hrvaške odnose in povzroča hemofilično iztekanje srda, besa in žolča na obeh straneh. Razlika, ki sploh omogoča, da govorimo o dveh stvareh, se pravi, o ekološko-ribolovni coni na eni ter izključni ekonomski coni na drugi strani, je pravzaprav skoraj nična, vsekakor pa s praktičnega vidika popolnoma zanemarljiva. Gre pravzaprav za neke formalnosti glede povečanja jurisdikcije tudi na gradnjo otokov in izkoriščanja energije morja in vetra ter s tem dejanske vzpostavitve EEZ. Se pravi, če odštejemo omenjeno, potem lahko vidimo, da so naši sosedi pravzaprav razglasili tisto, kar so v kampanji o EEZ pravzaprav imeli ves čas v mislih, ko so v preteklem obdobju žugali preko Kolpe. Seveda ne bi mogli trditi, da sta obe coni eno in isto, to nam, če nič drugega, v končni fazi preprečuje že pravni formalizem, a gledano s širše perspektive postane bolj ko ne takoj jasno, da sta, vsaj kar se praktične aplikacije tiče, zadevi pravzaprav siamski dvojčici. Tako da zdaj naši južno sosedje že pospešeno razmišljajo o nekakšni hrvaški varianti ameriške obalne staže, ki bo to hrvaško ekološko-ribolovno cono varovala, ali z drugimi besedami, jo v praksi naredila za izključno.
Kaj torej celotna kolobocija v praksi pomeni za obe sprti strani, slovensko in hrvaško? Po prvih odzivih sodeč, še posebej iz Bruslja, kjer šefi unije mrščijo čela ob tej enostranski hrvaški potezi, bi lahko govorili o nekakšni moralni zmagi Slovenije. A preden se zmagoslavno potrepljamo po puklu, je treba takoj povedati, da Hrvaška navkljub vsemu mrščenju bruseljskih silakov odločitve o razglasitvi cone najbrž ne bo umaknila, tako da se je z njo treba kar lepo sprijazniti. Sicer boli, a zdaj je, kar je, potrebno je zgladiti spore, ki obstajajo med državama, saj so urejeni odnosi, pa kakorkoli se že drugače gledamo izpod čela, v strateškem interesu tako na eni kot na drugi strani Kolpe. In da ne boste mislili, da je pa Slovenija pri teh sporih nedolžna kot ovčica. Spomnite se samo na Ljubljansko banko, nuklearko in tako dalje.
Kar se pa ves ta vik in krik tiče čisto vas osebno, se ne kaže razburjati kaj preveč: če so se vam naši bivši bratje s tem zelo zamerili, jih lahko dostojanstveno bojkotirate ter greste drugo leto na počitnice, recimo, v Bolgarijo ali Grčijo. Če pa vam modriJadran hrvaškim potezam navkljub vseeno še vedno ostaja pri srcu, pa tudi ni problema: zaradi ekološko-ribolovne cone ne bodo hrvaški otoki nič manj lepi, morje nič manj slano in sonce bo še vedno sijalo. Kar se pa rib tiče, pa tudi mislim, da jim je prav vseeno, ali jih iz morja povleče hrvaška, italijanska, slovenska ali katerakoli že mreža.
Gregor Attč
Ljutomer • Nove cene za najem Doma
Obnovljen bo dražji
Občina Ljutomer bo skupaj z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije pričela investicijsko-vzdrževalna dela na Domu kulture v Ljutomeru, v katerem letno poteka okrog 50 prireditev.
Investicija bo zajemala obnovo ostrešja in stebrov vhoda v dvorano, popravilo fasade, odpravo zamakanj objekta, zamenjavo keramike v sanitarijah ter obnovo instalacij. Projektantska vrednost investicije znaša dobrih 35 milijonov tolarjev Sredstva zagotovi proračun občine Ljutomer za letošnje leto v višini šest milijonov tolarjev, kar pomeni tri milijone sredstev iz državnega proračuna in tri milijone lastnih sredstev občine Ljutomer. V prihodnjem letu bosta občina Ljutomer in Ministrstvo za kulturo primaknila še dobrih 30 milijonov tolarjev - slabo polovico občinskih in dobro polovico državnih sredstev. Dela naj bi bila končana septembra 2004.
Za najem prenovljenega ljutomerskega Doma kulture pa bo potrebno v prihodnje odšteti več denarja kot doslej. Občina
Ljutomer, ki je lastnik in uprav-ljalec kulturnega hrama, z dosedanjimi najemninami ni uspela pokriti stroškov upravljanja. Za komercialne prireditve cena dnevne uporabe dvorane v Domu kulture Ljutomer s pripadajočimi prostori odslej znaša v kurilni sezoni 60.000 (prej 40.000), v nekurilni sezoni pa 30.000 (prej 20.000) tolarjev. Prireditve, ki jih izvajajo in organizirajo društva in javni zavodi občine Ljutomer, za katere se zaračunava vstopnina, se najemnina ne zaračunava, temveč morajo ti plačati materialne stroške v višini 7.000 (prej 5.000) tolarjev v nekurilni oz. 15.000 (prej 10.000) tolarjev v kurilni sezoni. Za razna društva, šole in zavode ljutomerske občine, ki v Domu kulture v Ljutomeru pripravijo nekomercialno prireditev - brez vstopnine, se najem ne zaračunava.
Miha Šoštarič
Ptuj • UNESCO tabor srednjih šol
Dediščina skozi oko mladih
Prejšnji teden je na Ptuju potekal UNESCO tabor srednjih šol. Vodja projekta je bila Darja Rokavec iz Gimnazije Ptuj, ki nam je dejala, da je bil tabor izpeljan v okviru nacionalnega projekta ptujske gimnazije.
Naslov tabora je bil: "Dediščina skozi umetniško oko mladih". S taborom so zasledovali dva cilja. Prvi je bil, da mladim iz Slovenije približajo kulturno dediščino Ptuja, drugi pa, da mladi srkajo to bogato kulturno dediščino in ustvarjalni navdih ter svoje videnje dediščine danes, v
sodobnem času, in le-to izrazijo kot svoje umetniško ustvarjanje.
Povabilu na tabor se je odzvalo trinajst srednjih šol iz Slovenije, kar je veliko, saj je v UNESCO mrežo vključenih dvaindvajset srednjih šol. Na Ptuju smo gostili preko štirideset mladih udeležencev tabora. Večina
Darja Rokavec
Foto: FI
tabora je potekala v mladinskem prenočišču na Ptuju, kjer so mladi tudi prebivali in večinoma tudi ustvarjali.
Ustvarjali so v štirih delavnicah: plesno-gledališki, likovni, fotografski in etnografsko-lite-rarni. Vsebina posameznih delavnic je bila izredno raznolika. V plesno-gledališki delavnici so se mladi osredotočili na preteklost, na življenje v preteklosti na Ptuju, na ritem tega življenja skozi literaturo. Ritem življenja starega Ptuja so povezali s sedanjim ritmom življenja na Ptuju in to prikazali v kratki produkciji prejšnjo soboto.
V	likovni delavnici so mladi za izhodišče svojega dela izbrali boga Mitro, oziroma mitreje, ki so jih spoznali zelo podrobno, nakar so izdelovali iz žice skulpture in tako z ustvarjanjem prikazali boj boga Mitra z bikom.
V	fotografski delavnici so zbrali arhitekturne detajle v mestu in poskušali prikazati to, kar ob vsakodnevnem sprehodu skozi Ptuj običajno ne opazimo.
V	etnografsko-literarni delavnici so se osredotočili na srednjeveško kulinariko ter kulinarične motive, ki se v slovenskem slovstvu pojavljajo. Sprehodili so se
tudi skozi grajsko zbirko poso-dja in tako spoznali način priprave hrane v preteklosti skozi literaturo in stare recepte in veliko teh stvari tudi skuhali, udeleženci tabora pa so te jedi lahko tudi poskusili. V slovenskem slovstvu pa so našli veliko motivov kulinarike ter veliko pregovorov, ki se nanašajo na hrano in na odnos do hrane.
Plesno-gledališko dejavnost sta kot mentorici vodili Renata Merc, plesni del, in Branka Bezeljak Glazer, gledališki del, fotografsko delavnico sta vodila Blaž Ivanuša in Črtomir Goznik, likovno delavnico Estera Jelenko, etnografsko-literarno delavnico pa so vodile Slavica Bratuša, Alenka Podgorelec in Dušanka Pešec.
Slovensko UNESCO dejavnost so mladi predstavili tudi francoskim dijakom, ki so bili v tem času na obisku pri ptujskih gimnazijcih.
Z UNESCO tabori so na Ptuju začeli v letu 2000, ko je bilo mednarodno leto kulture miru. Takrat so izpeljali mednarodni projekt in upajo, da bo možno tudi v bodoče organizirati mednarodne tabore in tako bolj povezati UNESCO šole po svetu.
Franc Lačen
Ptuj • Obnovljena glasbena zbirka
Največja glasbena zbirka v Sloveniji
Danes bodo na ptujskem gradu v okviru praznovanja 110-letnice Pokrajinskega muzeja odprli prenovljeno glasbeno zbirko, ki jo je uredila dr. Darja Koter, docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Ob tej priliki smo za razgovor poprosili avtorico razstave, ki po devetih letih postavlja na ogled novo glasbeno zbirko. Dr. Darja Koter je takole predstavila svoj projekt:
"Od zadnje predstavitve glasbene zbirke leta 1994 smo nadaljevali z intenzivnim proučevanjem glasbenih instrumentov, pri čemer sem se posebej osredotočila na izdelovalce glasbenih instrumentov in na primerjavo instrumentov, ki so bili izdelani na Slovenskem in tistimi od drugod, ki jih hrani ptujski muzej. Pri tem sem ugotovila, da so bili na Slovenskem dobri obrtniki, ki so se šolali največ na Dunaju, pa tudi v drugih mestih, v arhivih pa smo našli številčna nova imena, ki jih nismo poznali. Uspeli smo dobiti tudi nekaj novih eksponatov. Ob tem sem intenzivno proučevala tudi arheološko dediščino v ptujskem muzeju in odkrila nekaj predmetov, ki jih lahko povežemo z glasbo. Najprej so to predmeti, ki imajo upodobljene instrumente, kar dokazuje, da je v nekdanji Poe-tovioni bilo živo glasbeno življenje. Pred nekaj leti so arheologi na kraju današnje bolnišnice v hiši premožnega Rimljana našli izredno najdbo. To so deli piščali rimske tibie, ki je že restavrirana v fragmentih. Nastala je v času med drugim in tretjim stoletjem našega časa in je v svetovnem merilu rariteta, v Evropi se jih je ohranilo samo nekaj.
Zato sem se odločila, da v zbirko vključim novi vsebinski sklop, glasbo v rimski Poetovioni. Mislim, da bo ta vsebinski sklop še posebej zanimiv.
Posebej intenzivno sem proučevala glasbeno življenje na Ptuju in v Sloveniji. Tako so nastali sklopi, ki govore o meščanskem, plemiškem
in cerkvenem glasbenem dogajanju od 14. stoletja naprej. Ptuj je imel že od 14. stoletja naprej mestne muzike. Instrumente iz tega časa smo uredili v samostojni sklop. Vse to smo obogatili s slikovnim materialom in slikami, ki jih hrani ptujski muzej. Vse to je povezano tudi s turško muziko, saj so tudi Ptujča-ni imeli instrumente, ki spominjajo na nekdanje janičarske kapele.
Posvečala sem se tudi delovanju mestne godbe, ki je kot mestna civilna godba nastala leta 1855 kot naslednica vojaških kapel. Odkrila sem več kot dvajset imen nekdanjih kapelnikov. Odkrili smo tudi zajeten arhiv notne dediščine.
Naslednji sklop je posvečen plemiški glasbeni kulturi, odkrili smo, da so na okoliških gradovih imeli tudi svoje lastne glasbene kapele (Dornava, Borl, Vurberk). Zbirko spremlja generalna glasba in zvoke posameznih instrumentov bomo lahko tudi slišali.
Kot stalnica zbirke ostaja tudi Oeltjenova soba
Zadnji, šesti sklop je namenjen instrumentom s tipkami. Tu je kla-vikord, različni klavirji, orgle in harmonij. Našli in odkupili so klavir Andreja Bitenca, imenitnega mojstra iz Ljubljane, samo dva njegova klavirja sta se ohranila do danes. Na ogled je tudi harmonij znamenite kanadske firme, ki ga je muzeju poklonila Glabena šola Karola Pahora Ptuj."
Projekt je pokrilo Ministrstvo za kulturo RS, saj ptujska zbirka sodi v zbirko nacionalnega pomena in je največja v Sloveniji. S tem projektom dr. Darja Koter zaenkrat končuje sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj in se nadeja,
da bo glasbena zbirka zadovoljila tako strokovno javnost kot ljubitelje glasbe.
Glasba antičnega Rima
Glasba antičnega Rima izhaja iz grške in etruščanske tradicije. V primerjavi s starogrško ni imela tolikšnega družbenega pomena, kljub temu pa je z leti pridobivala na veljavi in postala obvezni del kultnih obredov, družabnega in vojaškega življenja, spremljala je delo in vsakdanjost. Trobila so igrala na vojaških pohodih, v amfiteatrih in ob žrtvovanjih, med pihali sta imeli posebno mesto panova piščal (syrinks) in tibia, brenkala so spremljala solistično petje, tolkala plesne misterije, vodne orgle (hydraulis) so donele v amfiteatrih, manjše pa tudi po domovih.
Antično rimsko glasbo poznamo predvsem po arheoloških ostankih in upodobitvah glasbil. Iz Poetovi-one so se poleg fragmentov tibie ohranile rožene in koščene piščali ter bronasti zvončki. Na rimskih svetilkah - oljenkah, kovinskem in glinenem posodju ter na nakitu pa najdemo reliefne prizore iz mitološkega in vsakdanjega življenja z motivi krilatih figuric s tibio in liro, plesoče dečke s tolkali ter panove piščali.
Že od prazgodovine naprej so pokojne na drugi svet pospremili z različnimi grobnimi pridatki. Med njimi najdemo tudi predmete, kot so otroške ropotuljice in ogrlice s kraguljčki, ki jih povezujemo z glasbenimi zvoki.
Tibia
Arheologi so pod vodstvom Ivana Tuška leta 1988 v hiši premožnega meščana Poetovione izkopali
ostanke rimskih piščali, ki smo jih prepoznali kot dele tibie (2.-3. st. n. št.). Najdbe glasbil iz antičnega Rima so v Evropi prava redkost, zato so delčki tibie toliko pomembnejši in pomenijo pravo rariteto med arheološkimi predmeti, ki jih povezujemo z glasbo. Tibio povezujemo z boginjo Kibelo, ki so jo častili tudi v Petovioni, uporabljali pa so jo tudi svečeniki mističnih ver.
Piščali so izdelane iz kosti in kažejo na odlično delo strugarja. Cilindrično izvrtana cev ima na spodnjem koncu stožčasto razširjen odmevnik. Ustniki se niso ohranili, najverjetneje pa so na vrhu vstavili enojni ali dvojni trstni jeziček, značilen za predhodnike klarineta in oboe. Cevasti koščeni delčki so obdani s tanko bakreno oblogo, ki jo pokriva še tanjša bronasta pločevina s prefinjeno ornamentiko, kakršno bi pripisali najimenitnejšim delavnicam v imperiju. Na ličnih straneh so vidne luknjice za prekrivanje s prsti, palčne so na notranji strani, izbočeni valjasti deli pa nakazujejo preprost sistem obročkov za pokrivanje luknjic, kar je bilo značilno za pozno obliko tibie. Majhni okrašeni gumbi so morda služili za pritrjevanje traku, ki si ga je glasbenik ob igranju na dve pi-ščali hkrati pritrdil okoli glave.
Tibii so pripisovali magično moč, njena glasba je preganjala zle duhove in klicala dobro. Glasbeniki tibicinisti, ki so se za zaščito svojih pravic združevali v cehe, so igrali ob pogrebnih ceremonijah in žrtvovanjih, na družabnih plesih, poročnih slavjih, rokoborbah, pri lovu in bičanju sužnjev. Ovid nas poučuje, da je tibia zvenela v templjih, pri igrah in žalnih slovesnostih.
Franc Lačen
Zahvala vsem, ki so omogočili prireditev Jesenski živžav dne 5. oktobra
Generalni sponzor: Čebelica, d.o.o., študentski servis Medijski sponzor: Radio Tednik Ptuj S.Kolibri Svila, d.d.
Otro{ka trgovina Pikapolonica
Lekarna Top-Lek Nova KBM Kirurški center Toš Zveza kulturnih dru{tev Ptuj
Era Petlja, d.o.o. Lekarna Ptuj Optika Prizma Zaseb. ginek. amb. Rosic
PPS - Ptujske pekarne in slaščičarne
Otroška trgovina Pikapolonica
Libra, d.o.o. Engrotuš, d.o.o. Avto Rak - prodaja avtomobilov
Štajerles, d.o.o. Kavarna Evropa Gostišče Gabrovec Foto Kosi Kava bar Orfej Pokrajinski muzej Ptuj Knjižnica Ivana Potrča -mladinski oddelek Advokat Mičo M. Pešič Notarka Marija Škovrlj Notar Andrej Šomen Odvetniška pisarna Mayr&Pavlovič Čisto mesto Žično pletarstvo Rogina Dr. Dušan Rems Ali Hebip, slaščičarna Jagoda na avtobusni postaji
Ptuj • Jesenski otroški živ-žav
Turki zavzeli ptujski grad
DPM in Center interesnih dejavnosti sta v nedeljo organizirala tradicionalno prireditev ob tednu otroka, že deveti otroški živ-žav Turki so v deželi že. Prireditev je obiskalo okoli 450 otrok in staršev.
Društvo prijateljev mladine že devet let zapored organizira pomladno vetrnico in jesenski živ-žav, kulturno ustvarjalni prireditvi za starše in otroke. Tudi tokratna "po turško" obarvana prireditev je tako kot 17-krat doslej, kljub napovedanim petim stopinjam celzija in dopoldanskemu dežju, potekala na lep sončen jesenski popoldan v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj.
Turki v zgodovini ptujskega gradu niso nikoli zavzeli, tokrat pa jim je uspelo. Otroci so si lahko ogledali 1. nadstropje gradu ter v viteški dvorani po ogledu živopisanih portretov turških velikašev pod vodstvom muzejskih sodelavk sestavljali
razrezanko. Pod vtisom turke-rij so nato v pritličju, v palaci-ju, ob turški glasbi ustvarjali: izdelovali konjičke, barvali lesene turke, barvali in izrezovali rožice z Jutrovega in turški tabor - papirnato namizno gledališče. Iz prodajalne Pikapolonica pa so prispevali igrače in plastelin. Gledališče Ti in jaz iz Ljubljane je uprizorilo lutkovno predstavo Zgodba o kraljevih češnjah, predstavile pa so se tudi ptujske orientalne plesalke studia Arabela. Kot deklica z Jutrovega je z otroki zaplesala Jasna Knez, ki je pred več kot 10 leti prav na ptujskem gradu ob razstavi Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu organizirala prve tovrs-
tne animacije otrok in tečaje orientalnega plesa v Sloveniji. Pred turškim šotorom so otroci dobili v roke meč iz balona, vroče kostanje (spekli so jih člani Kluba družin) in turški med. V desnem krilu ptujskega gradu pa so nato v pedagoški sobi izdelovali nakit po orien-talnem vzoru ter si na glavo nadeli turban. Na informativni stojnici DPM so lahko pobrskali tudi po otroških knjigah o Turkih, izbrali so jih na mladinskem oddelku ptujske knjižnice.
V palaciju gradu pa so si lahko starši tokrat prvič ogledali predstavitev projekta sodobnega in otrokom varnega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu.
Foto: Majda Fridl
Organizatorji in izvajalci žiž-žava so se za tokratno prireditev odeli v oblačila po turškem vzoru.
Idejni projekt je pripravil krajinski arhitekt Boštjan Vauda. Člani DPM so namreč že pred leti opozorili na problem neurejenih otroških igrišč na Ptuju. Na dobrodelni prireditvi prodaje likovnih del so zbrali nekaj več kot 200.000 tolarjev ter jih podarili občini Ptuj, ki je naročila izdelavo idejnega pro-
jekta. Staršem je bilo bodoče igrišče na papirju všeč, najpogostejše vprašanje pa je bilo, kdaj bo igrišče čisto zares stalo v Ljudskem vrtu.
Brez številnih sponzorjev in donatorjev ter številnih prostovoljcev pa tudi tokratne prireditve ne bi bilo.
Majda Fridl
Slov. Bistrica • Predstavitev knjig Z. Kodrica
Novinar, pisatelj, dramatik
Točno opoldne v petek, 3. oktobra. Notranje dvorišče slovenjebistriškega gradu je bilo nabito polno obiskovalcev, na odru je pod taktirko Jerneja Senegačnika ml. že čakal bistriški Big Band, da prične prireditev v počastitev izida dveh knjig Zdenka Kodruča.
Po prvi udarni skladbi se je občinstvo vseh starosti razžive-lo in nato zbrano prisluhnilo Jani Jeglič, ki je nizala dogodke in tudi literarne dosežke pisateljevega dela. Svojemu obsežnemu pisateljskemu opusu novinarja, začel je pri Ptujskem tedniku, nadaljuje pri Večeru, pesnika, pisatelja in dramatika je Zdenko Kodrič minuli petek dodal še roman Odvzemanje samote in tri drame - Prebujanje konjev, Ko stopiš v svetlobo in Karusel, natisnjene v eni
knjigi. Vse to iz izšlo pri založbi Franc - Franc iz Murske Sobote, ki jo vodi pisatelj Feri Lain-šček. Po njegovih besedah je v dramah govora o "vseh nemarnostih tega časa", ki jih skušamo pospraviti pod preprogo. "Drame so bolj dokumentarne in so bolj za poznavalce ter za oder, roman pa priporočam vsem, da ga preberejo," je ob predstavitvi povedal Feri Lain-šček.
Da bi bila želja po branju romana Odvzemanje samote za
bralstvo še bolj vroča, je po svoje pripomogla tudi igralka SNG Maribor Milada Kalezič, ki je prebrala dva odlomka. Na najbolj sočno izraženih mestih je sicer nehala, ker je menila, da je med občinstvom tudi nekaj takšnih, ki še niso polnoletni.
Občinstvu, ki se je v tako velikem številu odzvalo predstavitvi knjig, je spregovoril tudi sam. "Malo mi je zmanjkalo besed," je vidno ganjen dejal o svojih dveh najnovejših delih. Pripomnil je, da v romanu ni
toliko seksa, kot ga mogoče nekdo pričakuje, ter priporočal mladim, da naj le pogledajo v knjigo.
Srečanje z Zdenkom in Fe-rijem, udarna jazz glasba, petje, zanimiv prostor notranjega grajskega dvorišča, Milada Ka-ležič in tudi Jana Jeglič, vse to je bilo povezano kot lep pisan šopek cvetja v nenavaden in spontano odigran literarni dogodek. Takšnih si v Slovenski Bistrici samo še želijo.
Vida Topolovec
Foto:VT
Zdenko Kodrič na prireditvi ob izidu svojih dveh knjig.
Osnova akupunkturne masaže po dr. Penzel-u
Kitajci so odkrili, da je celoten organizem podrejen brezžičnemu kontrolnemu in upravljalnemu sistemu, ki ga imenujemo AKUPUNKTURA. Metoda, ki nam omogoča, da vplivamo na pretok nevidne energije in z njo učinkujemo v korenine življenja. Človek je po Kitajski razlagi sestavljen iz materije in duha. Z uživanjem materialne hrane dobivamo energijo za obnavljanje svojega telesa. Prav tako je odvisen od energije, ki prihaja iz vesolja ZRAKA IN SONCA. Obe energiji skupaj, zemeljska, ki jo Kitajci imenujejo YIN in ta iz vesolja YANG, skupaj tvorita življenjsko energijo človeka. Takrat, ko tečeta YIN in YANG enakomerno skozi naše telo in s tem ustvarjata harmonijo v energetskem pretoku, se počutimo dobro in zdravo. Ta harmonija pa se lahko hitro poruši npr. zaradi prehrane, nesreče, psihičnih preobremenitev^ Rezultat tega je višek ali primanjkljaj energije in če je ta disharmonija večja, tudi zbolimo. Tako kot teče kri
po žilah tako teče energija po ME-RIDIANIH. Meridiani so del sistema energetske zgradbe, ki skupaj tvorijo energetski obtok. Naša pozornost je usmerjena na moten maridian in s terapijo AKUPUNKTURNE MASAŽE bomo poskrbeli, da bo pretok energije skozi meridian nemoten in naš cilj je zagotoviti to pretočnost. Lahko tudi razširimo smisel in rečemo BOLEČINA IN MOTNJE V FUNKCIONIRANJU STA KRIK ORGANIZMA PO PRETOČNI ENERGIJI. S terapijo v akupunkturi izravnavamo energijo med meridiani, Kitajci izvajajo to izravnavo z zabadanjem iglic v posebne točke. AKUPUNKTURNA MASAŽA pa uporablja drugačen pristop in deluje na točke preko MASAŽE ZA IZRAVNAVO NAPETOSTI, ki jo izvajamo s palčko narejeno iz kovine ali lesa. Za izvajanje krepilno stimulativnih potegov uporabljamo tudi prste, to je predvsem na otrocih in starejših ljudeh. Terapija traja približno pol ure, lahko tudi dlje. V nekaj tednih je moč
Olen mai
Center alternative
gsm: 041 600 194
odpraviti veliko mero težav. Na vprašanje, ali so vse bolezni ozdravljive, lahko odgovorimo, da se v veliki večini da pozitivno odpraviti veliko težav, vendar pa je treba vedeti, da ni moč nadomestiti tega, kar je v telesu uničeno in da so sodelovanja s klasično medicino zelo dobrodošla. Največ obravnavanih težav pri nas: hrbtenica in sklepi, prebavni trakt, urološko-genitalne težave, športne poškodbe, migrene, depresije, alergije in težave s kožo. Akupunkturna masaža ne ustvarja in ne uničuje energije, ampak jo samo porazde-Ijuje!
Ptuj • Zadnja bralna terasa sezone
Profesor Suhadolc je navdušil!
Do sobote, 13. oktobra, si še lahko ogledate razstavo stolov in oljnih pastelov izjemnega avtorja, arhitekta, slikarja, esejista, esteta in popotnika, profesorja Janeza Suhadolca, ki je minulo soboto gostoval na bralni terasi.
Le-ta združuje po avtorski zamisli knjižničarke in pravljičarke Knjižnico Ivana Potrča, Knjigarno Mladinske knjige in tokrat še Galerijo Tenzor.
Na letošnjih bralnih terasah, ki so pred knjigarno Mladinske knjige na Ptuju zvabile poznavalce in ljubitelje knjig, pritegnile pa tudi tiste, ki bolj redko sežejo po njih, je treba izpostaviti vsaj tri: predstavitev revije Rina, založniškega podviga Ptujčank Mojce Poljanšek in Brede Hrobat, pogovor s pisateljem in dramatikom Zden-kom Kodričem ter seveda nadvse prijetno srečanje s profesorjem Suhadolcem.
Čez šestdeset ljubiteljev kulture je dodobra napolnilo prostor v galeriji v Prešernovi 1 in še pred njo, kjer so dominirali Anton, Lajt, Stolada, vari-
anta J.J. - štirje presežni stoli mojstra Suhadolca - in dolgonoga miza, kjer so ob otvoritveni bralni terasi spoštljivo ležale še knjige. Namreč: profesor Suhadolc je zraven izjemnega opusa "mizarskih izdelkov" tudi mojster besede, odličen esejist in knjižni sladokusec. Popotni oljni pasteli, ki jih je avtor hudomušno pritaknil likovno zastarelost, češ, dandanes kaj veljajo performansi in inštalacije, so lepo zaokrožili misel starodavne sanskrtske petvrsti-čnice Brez kulture (okoli leta 700): Človek, ki nima pojma o umetnosti,/ književnosti in glasbi, podoben je živali,/ le da rogov in repa nima./ Edina sreča je, da drugim živalim/ s travo ne odjeda hrane./
Kanček bralnega vzdušja s sobotnega druženja si lahko še
pričarate iz knjige Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom, kjer so izbrani Suhadolčevi teksti, ki so zadnje desetletje izhajali v različnih časopisih in revijah.
L.K.
Srtomir Goznik
Prof. Janez Suhadolc je nazorno pokazal lahkoto razstavljenega eksponata.
Prejeli smo
Reševanje Merinke z "dobrimi deli"
Na članek z naslovom Merče-vega sanacijskega programa ni nihče videl, ki^ je bil objavljen v 36. {tevilki [tejerskega tednika (~etrtek, 11. september2003), odgovarjam v nadaljevanju.
Namesto blatenja in zavajanja javnosti naj raje Janko Repič svoj čas, ki ga očitno ima na pretek, izkoristi za večjo in do-nosnej{o prodajo tkanin, navsezadnje je za to tudi bogato nagrajen, da se Merinki ne bo treba vedno otepati rdečih {te-vilk, delavcem pa stavk zaradi neizplačevanja minimalnih zas-luzkov.
Povi{anje Janka Repiča, zadolženega in odgovornega za prodajo Merinkinih tkanin, v delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na delovnem mestu komercialni direktor, je bilo opravljeno s tajno individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila pripravljena od zunaj in ni bila shranjena v kadrovski službi, kot so bile običajne pogodbe o zaposlitvi vseh drugih običajnih delavcev.
Prikrivala se je za to, ker po vsej verjetnosti ni bila skladna z veljavnimi kriteriji za sklepanje individualnih pogodb o zaposlitvi in ker ni upo{tevala dosežene strokovnosti ter količine in kvalitete dela na delovnem mestu. Ali pač.
V invalidskem podjetju Meri-kop sta bili sklenjeni dve taki pogodbi o zaposlitvi. Imel jo je tudi vodja financ in računovodstva Vojko Kravanja, ki je bil poleg Janka Repiča eden izmed največjih koristnikov davkopla-čevalskega denarja.
Janko Repič je več let deloval tudi v nadzornem svetu Merin-ke kot član, podpredsednik in predsednik. V tem času je Merin-ka doživela kar dve zaporedni prisilni poravnavi, družbi v njeni lasti Matair in Tkanina sta morali po prisilni poravnavi v stečaj, večje {tevilo delavcev pa na cesto. Tudi invalidsko podjetje Merikop v večinski lasti Me-rinke čaka enaka usoda, saj se ga po prisilni poravnavi sedaj na vse kriplje tišči v namerni stečaj, delavce pa na cesto. [e pred poravnavo obveznosti iz zadnje prisilne poravnave se je Merin-ka zopet znašla v nezavidljivem položaju, delavci pa za pol leta na minimalnih plačah, ker naj bi se bili menda velikodušno odpovedali svojim rednim zasluž-
kom, kot trdi Janko Repič, kar pa seveda sploh ne drži.
Bivši nadzorni svet, v sestavi Janko Repič - predsednik, Zoran Grobelšek - podpredsednik in Marjan Gamse - samozvani delavski zaupnik, bi bili delavci razpustili že na samem začetku mandata zaradi izgubljenega zaupanja v njegovo delo v dobro podjetja, a jim je bilo to preprečeno z ustavitvijo družbe poob-laščenke Delnice, koje od takrat naprej podpiral nadzorni svet le še njen direktor Vojko Kravanja in mu res poklonil še en mandat.
Zaradi katastrofalno slabega finančnega položaja Merinke bi morale biti sejnine nadzornikov vsaj nižje od določenih oziroma se sploh ne bi smele izplačevati, kaj šele, da bi se smele izplačevati obrutene kot plače. Tudi sejnine morajo deliti usodo dela nadzornikov.
Z močjo svojega položaja si je Janko Repič pridobil tudi štipendijo za svojega družinskega člana mimo internega pravilnika o štipendiranju, torej pod mizo. Ker mu je hotelo novo vodstvo v lanskem septembru ukiniti protipravno pridobljeno štipendijo, je zahteval sklenitev pogodbe, ki jo je podpisal šele po tem, ko je iz nje prečrtal predvsem določbe, ki zavezujejo štipendista vključno z njegovim solidarnim poroštvom v primeru vračanja štipendije. Pri tem se ni oziral na opozorila vodstva, da je izplačevanje štipendije pred sklenjeno pogodbo in po njej zelo sporno, ker ni bilo predhodnega postopka po pravilniku (razpis, uporaba kriterijev in meril, izbor).
Zaradi slabega finančnega stanja Merinka že vrsto let ni podeljevala štipendij družinskim članom delavcev, zato so morali premnogi šolanje ali misel nanj opustiti.
Z ustanovitvijo družbe poo-blaščenke Delnice se je zgodil klasičen primer goljufije in je prizadejana krivica delavcem, ki so se morali brezplačno odpovedati svojim Merinkinim delnicam pod pretvezo, da bodo postali večinski lastniki Merin-ke. To se seveda ni zgodilo, ker sta Janko Repič in Vojko Kravanja prodala svoje "mejne" delnice Merinke zunanjim delničarjem, ki so namesto delavcev res postali večinski Merinkini lastniki.
Družbo pooblaščenko Delnico, v katero so morali delavci pod pritiskom vodstva zapreti svoje delnice Merinke, sedaj čaka klavrna usoda zaradi daljše blokade računa in nedelovanja organov.
Zaradi nepoznavanja pomena lastništva v gospodarskih kapitalskih družbah ga Janko Repič še vedno dojema po so-cialističnosamoupravnem principu. Očitno mu ni poznano, o čem odločajo lastniki, zato je srečen, ker se mu ni treba bati za svojo usodo (beri stolček). O sveta preproščina.
Je mar res samo zaradi nepoznavanja lastništva odločilno vplival na prehod lastništva Me-rinke od delavcev na zunanje delničarje?
Nadzorni svet Merinke, ki ga je vodil tudi Janko Repič, je z izdajanjem predhodnih soglasij vzpodbujal prodajo Merinkine-ga premoženja, ki se je odvijala pravnoformalno povsem korektno brez pomoči nepremičninskih posrednikov, kot je to v navadi pri prodaji tkanin, ko si trgovski posredniki manejo roke za velikimi zaslužki s provizijami na škodo podjetja. Janko Repič je pri prodaji premoženja sodeloval v dveh vlogah - kot nadzornik in kot komercialist, kar je bilo slabo, ker se mu ni bilo potrebnoposebej prizadevati za večjo in donosnejšo prodajo tkanin, ampak se je preprosto naslonil na prodajo premoženja, ki so jo še po vrhu vsega tega morali opravljati drugi in ga kot sedaj izgleda znatno razbremenili.
Kakšne možnosti in usmeritve je v zvezi z uporabo kupnin v dobro podjetja predlagal nadzorni svet, ne ve nihče. Ve se le, da niso bile uporabljene za prepotrebno posodabljanje Merinkinega zastarelega in iztrošenega strojnega parka ter opreme, kar je katastrofa.
Sedaj, ko je prodaja premoženja ustavljena, se vidi, da se je živelo skoraj bolj od prodaje premoženja ,še zlasti, če se vzame v obzir večmilijonske abnormalne reklamacije.
Ko se Janko Repič nima več na kaj nasloniti, začenja s pometanjem smeti pred drugim pragom (tudi pred pragi tistih, ki so mu reševali kožo), medtem ko svoje, z njegovega praga, skrbno skriva pod debelim predpražnikom. Za delavce, ki so jih v Merinki odpustili, ni bilo nikoli denarja. Vodja financ in računovodstva Vojko Kravanja je pojasneval, da mu primanjkuje denarja od re-
dne prodaje tkanin za poravnavanje tekočih obveznosti, tako da se mu o odpravninah še sanja ne.
Ponovno se je potrebno obregniti ob premajhno in nedonos-no prodajo tkanin, ki jih je bila proizvodnja zmerom sposobna proizvesti v dovoljšnih količinah in ustrezni kvaliteti.
Kdo ima na vesti izgubo nešteto delovnih mest in odpust več sto opeharjenih delavcev, ni težko uganiti.
Skozi delovni staž v Merinki, pa tudi v Majšperk, je Janko Repič rad postregel s "predavanji' o večni recesiji v tekstilu in o nepoznavanju razmer na tržišču, zato podjetjem, kjer ga poslušajo, gre slabo.
Ko spoznajo, da se od tega ne da živeti, zaprejo vrata in okna, kot so to storili v TVI Majšperk, v Merinki pa so uspeli zapreti vrata, oken pa ne. Ko bodo zaprli tudi okna, bodo vrata in okna za vedno zapečatena. Upati je, da ne bo že prepozno.
Ker ima Janko Repič še sorazmerno malo delovne dobe, mora razumljivo reševati podjetje tako, da bo sam najdalje ostal v njem, medtem ko bodo morali vsi drugi oditi ogoljufani in opeharjeni kot žrtve njegovega reševanja, ko se bodo naveličali "predavanj'.
Janko Zakelsek, Maribor Maribor, 01. 10. 2003
Hvala ptujski
■ ■ v ■ ■
porodnišnici
še enkrat sem postala mamica. Mama - čudovit občutek, ki ga moraš doživeti, da veš kaj pomeni. Ko pred seboj zagledaš otročka, ki si ga devet mesecev nosil v sebi, te prelije na tisoče čarobnih občutkov ... Novorojenček je res brez dvoma najčudovitejša, najbolj osupljiva, najbolj popolna in najbolj neprimerljiva reč..., kot pravijo, je tako lep začetek ljudi. In vsaka mamica bi morala biti ponosna in občutitit srečo ob takšnem trenutku, če pa ti ob strani stoji še mož, starši, je ta sreča še večja, nepopisna...
Če ob tej veliki sreči, ko ležiš v bolnišnici, začutiš, kako vsi lepo skrbijo zate, kako so dobri v svojem delu, prijazni, uslužni, kako z svojim nastopom, strokovnostjo, prijazno besedo, z narazličnejšimi navodili dajejo ženskam občutek, da si v dobrih rokah in jim lahko zaupaš, pa si res ne moreš želeti še kaj več. še enkrat sem to dobroto in strokovnost občutila
Razmišljamo
Antropološki zločinec
Vsi, ki ste kadarkoli študirali in ste se pri svojem študiju srečali s predmetom antropologije, ste verjetno kar z zanimanjem poslušali vsa zgodovinska dejstva o nastanku človeštva. Sama sem poslušala zelo zanimiva predavanja znane slovenske kolumnistke Vesne V Godina, kije na naši fakulteti veljala sicer za eno izmed najboljših, a zelo strogih profesoric. Njena predavanja so bila množično obiskana, še celo iz sosednje ekonomske fakultete so prihajali poslušat.
Nekaj časa nazaj sem prebrala zanimiv članek, ki me je ponovno spomnil na vedo o antropologiji. Cesare Lombroso, ustanovitelj italijanske kriminalistično—antropološke šole, je v davnih časih zatrjeval, da je morilca mogoče prepoznati po zunanjih znakih. V sedanji družbi množičnih zločinov bi pravzaprav njegovo teorijo lahko ponovno malo privlekli "na plano", čeprav o kakšnih trdnih dokazih tukaj ne bomo razglabljali. Je pa včasih zanimivo sedanjost povezati z zgodovino in si na ta način pomagati pri raziskovanju nepojasnjenih umorov. Vsi kriminalisti njegovo teorijo tako ali tako poznajo, mi pa poglejmo, koga je Lombroso po zunanjih znakih prepoznal za zločinca.
Po njegovi svetovno znani teoriji naj bi imeli morilci zakrivljen nos, temnejšo polt, podolgovato lobanjo, črne kodraste lase, močne podočnjake, izbočene ličnice, krvave zenice in hladen, nepremičen pogled. Hm... Trdil je, da je vsak zločinec individualna oseba, ki v sebi nosi podedovana znamenja privrženosti h kriminalnim dejanjem. Lombroso, zdravnik po poklicu, predavatelj patologije na univerzi v Torinu, je o svojem delu napisal svetovno uspešnico Človek zločinec, ki je mimogrede knjiga, vredna branja. Odlikuje se po tem, da je napisana v baročnem jeziku, na momente je celo že srhljiva. Kot raziskovalec je Lombroso že leta 1870po ječah in mrtvašnicah iskal potrditev svoje teze, da je že po človekovih zunanjih znakih mogoče ugotoviti njegovo nagnjenost k zločinskim dejanjem.
Trdil je, daje zločin neke vrste naravni fenomen, ki obstaja tako v živalskem kot tudi v rastlinskem svetu, v ritualni obliki pa ga je mogoče zaslediti tudi pri primitivnih ljudstvih. V civiliziranem svetu pa zločin ni nič drugega kot ostanek pradavne družbe, ko na nenaraven način oživi nekdanje primitivno stanje. Še več. Lobanja kot tudi možgani zločinca so precej podobni opičjim.
lombroso je bil za tiste čase vsekakor mnogim trn v peti, čeprav je bil kot antrolopog, zdravnik in raziskovalec priznan, njegova kriminalistično antropološka šola pa cenjena. Koliko njegova teorija vzdrži racionalno presojo, pa raje kdaj drugič, ob kakšni drugi priložnosti. To je bila zanimivost iz davnih let nazaj, tam nekje okrog leta 1889.
Bronja Habjanič
v vaši porodnišnici, ki je prijazna novorojenčkom in ki je prijazna tudi mamicam. Srečna sem, da sem svoji veliki sreči doživljala ob vas. Čeprav je porodnišnica Ptuj mala porodnišnica, si upam trditi, da je zelo velika v primerjavi z res velikimi, saj je v njej takšen zdravstveni team, ki s svojo strokovnostjo in prijaznostjo prekaša tiste v velikih porodnišnicah.
še in še bi lahko opisovala o svojih občutkih in sreči, da pa ne bom predolga, bi se rada samo še enkrat zahvalila vsem tistim, ki so pripomogli, da sta
bila moja najsrečnejša dneva v življenju tako popolna. Iz vsega srca HVALA dr. Franič, hvala predstojniku in glavni sestri Ginekološko-porodniškega oddelka, da ste ustvarili takšen team, hvala vsem sestram in babicam ter ostalim zdravstvenim delavcem in seveda tudi pedia-trom. še enkrat hvala vsem, da s svojimi dobrimi lastnostmi in srci pomagate tam, kjer spoznavamo, kaj je življenje in za kaj se je potrebno in vredno v življenju boriti. Hvala in ostanite takšni tudi naprej!
Darja, Janez, Jan in Ana Sekirnik
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAROČILNICA ZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj
ABR^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
I É
AEi^iKt:
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobiite:
ime in priimek:
Albin MUošič
naslov:
Dravinjski Vrh 4/c, 8884 Videm pri Pt^ju
ime in priimek:
Daija Ciglar
naslov:
Zavod Domava, Domava 188,8888 Domava
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ivanjkovci • Ob tednu otroka
Kožuhara v vrtcu
V vrtcu Ivanjkovci so v letošnji delovni načrt zapisali, da bodo obujali in ohranjali stare običaje svojega kraja. Praznovanju tedna otroka so namenili prvega - kožuharo s starši, je povedala Slavica Kosi.
Letos to niti ni bil tako preprost podvig. Zaradi slabe letine koruze pravzaprav ni ali pa je že pospravljena in imeli so srečo, da so še ulovili njivo, na kateri koruza še ni bila pobrana. Na čudovit, topel, sončen jesenski dan so združno odšli do bližnje njive, kjer so nabrali koruzo. Vzgojiteljice so povedale, da so zadovoljne s sodelovanjem otrok, saj so bile prepričane, da si bodo morale delo organizirati tako, da jih
bo nekaj popazilo na otroke, druge pa bodo same nabrale koruzo. Vendar jih je marljivost in zanimanje otrok za to delo vse presenetila. Kljub temu, da vrtec Ivanjkovci stoji na podeželju in je obdan s polji, danes le še na redkokateri kmetiji ročno pobirajo koruzo. Zato je bilo že dopoldansko pobiranje koruze za malčke doživetje.
Popoldan pa so si vzgojiteljice nadele široka krila in rute, si naštimale tudi "Frančeka", ki
foto vki
Otroci in odrasli so koruzo skožuhali kot bi trenil.
pa kljub brkom ni mogel skriti ženskih oblin. Za dober začetek dela so otroci zapeli in pozvali h kožuhari. Prireditev je potekala gladko, saj v manjših vrtcih, vrtec Ivanjkovci obiskuje 47 otrok, poprime za delo ožja in širša žlahta. Tako je za glasbo s svojo harmoniko skrbel dedek Franc, da so bili želodci polni je poskrbela Ti-mijeva babica, ki je spekla potico, v soncu se je ponujalo grozdje, keksi. Za suha grla malih kožuharjev in njihovih spremljevalcev pa je bilo tudi dobro poskrbljeno. Nekaj staršev je prineslo še kostanje, drugi pa so kurili in pekli, tako da so bili obiskovalci deležni še radosti kostanjevega piknika.
Samo kožuhanje je minilo zelo hitro. Otroci so kožuhali s pravo delovno vnemo, pa tudi odrasli, ki tega že dolgo niso počeli, so jim z veseljem pomagali. Nekaj najpogumnejših se je celo zavrtelo ob glasbi, seveda pa so kakšno Miciko tudi natlačili s kožuhanjem.
vk
Hajdina • Jesen življenja Katice Zupanič
Njena energija
Lep jesenski dan ... Klopotci oznanjajo trgatev in veter prinaša prijetne in neprijetne vonjave. Lahko rečem, da je po letošnji poletni suši narava ponovno oživela.
Hodim po vrtu in z veseljem opazujem pridelek, ki je kljub suši dober. Paradižnik, paprika, korenje ... no, danes sem izkopala krompir in ugotovila, da ga bo za zimo dovolj. Iz premišljevanja me je predramil mož, ko je povedal, da je po Radiu Ptuj slišal oglas Zupani-čevih za prodajo sadik jagod. Res bi morala naše že zamenjati, saj so izrojene in na isti gredici že pet let. Brez pomisleka sem sedla v avto in se odpeljala na Zg. Hajdino. Na dvorišču me je ogovoril prijazen gospod: "O, za te sadike pa morate kar k moji mami, pojdite v vrt na drugo stran ceste."
Sedela je na klopci in pripravljala sadike jagod. Že dolgo je nisem videla. Še vedno je enaka, polna energije, še vedno ima v vrtu vse, kar si srce poželi, in povedala mi je, da vse to, kar vidim, dela čisto sama. Občudovala sem jo. Klepetali sva dolgo, povedala mi je, da je v februarju 2003 dopolnila 82 let.
Delovna ženska, ženska pri 82 letih, govori kot "namazana", spominja se imen, dogodkov in računa brez svinčnika in papirja ali računalnika. Dela in še enkrat dela. ^"Vrt, delo, v tem
je vsa moja energija!" je dejala. Povedala mi je še, da je bilo pri hiši deset otrok. Ona je najstarejša in že z desetimi leti je morala trdo delati. Bili so razgledana družina, vendar revna in takrat mi je nehote prišla v spomin pesmica: "Kruh ponoči spi, so rekli mati mi", tudi v Katičini hiši ni bilo vedno kruha. Zrasli so s trdim delom in poštenostjo.
Zanimalo me je tudi, zakaj še vedno dela, ko pa vidimo, da še mladi danes nočejo. Kmetje propadajo, podjetja se zapirajo, center za socialno delo pa radodarno izplačuje lepe de-narce. "Rada bi delala do zadnje urice svojega življenja, v delu je vse moje veselje - vsa moja energija, in naj povem še to, vsak tolarček, ki ga dobim
pri svojem delu, sem namenila sestri Idi, ki ima v Zlatoličju hišo in skrbi za 5-8 ostarelih ljudi. Zelo rada bi ustanovila dom za ostarele in tako pomagala ostarelim ljudem, osamljenim po svojih domovih, ali tistim, katerih otroci komaj čakajo, da starši umrejo ali odidejo. V eni izmed hiš ima tudi kapelo in v njej se odvijajo tudi maše. Celo papež jo je že obiskal. Sedaj veš, komu sem namenila denar vsake svoje sadike?"
Občudovala sem njeno zagnanost, njen polet pri 82 letih. Kaj sem ji lahko zaželela? Ga. Katica Zupanič, še veliko sadik, še veliko prijaznih besed in izpolnitev vaših želja! Pa veliko dela!
Mira Trifunac
Ptuj • Vrtec v tednu otroka
Dnevi odprtih vrat
V aktivnosti letošnjega tedna otroka se aktivno vključujejo tudi v vseh enotah ptujskega vrtca. Pripravili so dneve odprtih vrat, s katerimi so pričeli 6. oktobra, končali pa jih bodo jutri, 10. oktobra.
Foto: Črtomir Goznik
Kvalitetne predšolske vzgoje in varstva naj bi bili deležni vsi otroci
Vsak dan v tednu tednu so med 9. in 11. uro potekale oziroma še potekajo pravljične ure, lutkovne igrice, igralni dnevi, otroške delavnice, jesenski pikniki in gibalne igrice. V te aktivnosti se enakovredno vključujejo
otroci, ki ne obiskujejo vrtcev, kot sokreativci vsega tistega, kar se v danem trenutku v neki enoti vrtca dogaja. Tudi na ta način želijo približati svoje delo najširšemu krogu otrok in njihovih staršev.
Prvega septembra so v ptujskem vrtcu na novo sprejeli 260 otrok, skupaj v novem šolskem letu obiskuje enote ptujskega vrtca 825 otrok, ki so razdeljeni v 49 oddelkov.
MG
Začnite dan z dobro kavo
Ste tudi vi eden izmed množice ljudi, ki se jim jutro začne s skodelico kave? Bi radi dan za~eli z me{anico izvrstnega okusa? Potem smo na{li pravi kraj, kjer bodo ustregli vsem va{im željam!
V starem mestnem jedru Ptuja, natančneje v Murkovi ulici 6, so junija letos odprli lokal z imenom Caffetteria. Njihova ponudba je tako pestra, da se bo za vsakega, {e tako zahtevnega gosta zagotovo na{el pravi napitek. Če radi posku{ate nove okuse, potem je to pravi kraj, kamor se morate odpraviti. Kave z dodatki vanilije, le{nikov, kokosa, mandljev in različnih likerjev so le nekatere izmed množice kav, ki jih ponujajo v Caffette-riji. Če pa morda niste ljubitelj kave, pa se lahko tja odpravite tudi na izvrstno vročo čokolado. Prav tako kot imajo kave različnih okusov, vam bodo po va{i želji naredili vročo čokolado z različnimi dodatki. Poskrbeli pa so tudi za ljubitelje čajev. V zimskem obdobju bodo namreč ponudbo čajnega kotička {e povečali. Zraven množice sadnih in zeli{čnih čajev se v njihovi ponudbi nahajajo tudi črni in zeleni nearomati-zirani čaji, tudi črni in zeleni aromatizirani čaji.
Ob vikendih pa se lahko v prijetni družbi ob kakovostni strežbi pozabavate ob dobri glasbi in različnih vrstah coc-tailov.
Zraven pestre ponudbe toplih napitkov, ki smo vam jih le delček na{teli, pa v lokalu ponujajo tudi veliko vrst nealko-holnih in alkoholnih pijač. Če ste morda pomislili, da se tukaj konča kvaliteta Caffetterije, ste se dodobra zmotili. Eden njihovih pomembnih adutov je opremljenost samega lokala. Lokal stoji v sredi{ču starega mestnega jedra in je temu primerno tudi opremljen. Kot nam je zaupal Iztok Fras, lastnik Caf-fetterie, je želel ohraniti značilnost ptujskega mestnega jedra in je ravno zato lokal opremil v starinskem stilu. Kot je {e
dodal Mariborčan Iztok, mu je Ptuj zelo v{eč in se je zato tudi odločil odpreti lokal ravno na Ptuju. Dodal je, da so se Ptujča-ni doslej pokazali kot ljubitelji dobre kave in da se bo potrudil čimbolj ustreči željam gostov.
Če ste se odločili za obisk Caffetterie, lahko to storite vsak dan od ponedeljka do četrtka od pol osmih zjutraj pa vse do desetih zvečer ali v petek in soboto, ko imajo odprto od pol osmih zjutraj do enih zvečer. Najbolje bo, da se sami odpravite tja in se prepričate o pestrosti in kakovosti ponudbe Caffetterie. Naj se tudi va{ dan začne v dobri družbi, ob dnevnih časopisih in ob kakovostni kavi po va{i izbiri!
Podlehnik • 5. srečanje starejših občanov
Za vedrejšo jesen življenja
župan občine Podledhnik Vekoslav Fric je tudi letos povabil na tradicionalno jesensko srečanje starej{e ob~ane iz obmo~ja celotne ob~ine. Skupne ma{e in poznejšega družabnega drečanja se je tokrat udeležilo blizu 100 povabljencev.
Vb ■■
čeprav je bilo v nedeljo, 5. oktobra, vreme deževno, se je povabilu župana odzvalo blizu 100 tistih, ki so že dopolnili 65 let. Nekaj po 10. uri so se najprej zbrali pri skupni sveti maši v cerkvi na Gorci pri Sveti Trojici, ki jo je daroval pater Alojz Klemenčič. Od poldneva dalje pa je v podlehniški dvorani potekal še družabni del srečanja s kulturnim programom in pogostitvijo za vse udeležence.
Vsem, ki so se odzvali vabilu, je zaželel dobrodošlico in predvsem še veliko zdravja Milan Vidovic, predsednik komisije za socialna vprašanja
Foto: M. Ozmec
Med ženskami je bila z najstarejšo letnico rojstva Katarina Hriberšek.
Najstarej{i med moškimi udeleženci pa je bil Mirko Širov-nik.
pri občini Podlehnik. Dobrim željam in besedam zahvale za njihovo delo in prispevek k razvoju kraja pa sta se pridružila še podlehniški župan Vekoslav Fric ter pater Alojz Klemencic, farni župnik pri Sveti Trojici.
Utrujene obraze so s prisrčnim kulturnim programom v besedi, pesmi in glasbi razvedrili učenci iz osnovne šole Podlehnik z mentoricama Zdenko Golub in Petro Krajnc. S skromnimi darili pa so se posebej
spomnili dveh najstarejših udeležencev srečanja, 88-letne Katarine Hriber{ek iz Dežna pri Podlehniku, ter 84-letnega Mirka [irovnika iz Podlehni-ka. Za vse udeležence srečanja so po tradiciji pripravili tudi domače nedeljsko kosilo, zatem pa so se z njimi zadržali v prijetnem pogovoru in obujanju spominov na mlade dni. Nekateri pa so se ob zvokih Vaških godcev iz Podlehnika kljub letom tudi zavrteli.
M. Ozmec
Podlehnik • Pri jubilantu
Najjstarejši občan
dopolnil 92 let
Franc Klep iz Kozmincev v občini Podleh-nik je 19. septembra dopolnil častitljivih 92 let.
Pri Francu Klepu
■: Mojca Zemljaric
Ob visokem življenjskem jubileju so slavljencu — najstarejšemu občanu - čestitali tudi predstavniki sveta občine Pod-lehnik z županom Vekoslavom Fricem na čelu.
92-letni Franc Klep je med vojno služboval kot poštar, kasneje se je zaposlil v ptujskem
Gradisu, veliko trdega dela pa je vložil tudi v domačo kmetijo. Z ženo Marijo so se jima rodili štirje otroci (Trezika, Marija, Franc in Stanko), sicer pa je Franc danes že ponosen dedek devetim vnukom in devetim pravnukom.
MZ
»Kako si kaj?« vpraša Boris prijatelja ginekologa. "Grozno! Dela imam do komolcev.'
***
Na začetku pisanja izpitne naloge je profesor rekel: "Na voljo za pisanje imate samo dve uri. Toda dve uri in niti sekundo dalj!" Študentje so začeli pisati nalogo. Večina jo je oddala ze pred rokom, minili sta dve uri, eden od študentov pa je bil s pisanjem šele na pol poti. Profesorje zahteval tudi njegovo nalogo, toda študent je še kar pisal in pisal. Minilo je ze petnajst minut po roku, ko se je študent dvignil iz klopi in do profesorja prinesel svojo nalogo.
"Ne bom vzel vaše naloge!" je strogo dejal profesor. "Prekoračili ste dovoljeni čas!'
'Pa vi sploh veste, koga imate pred seboj?' je z visokim tonom vprašal študent. "Ali vi veste, kako se pišem?'
"Ne in me ne zanimaf je odgovoril profesor, študent pa je svojo nalogo zatlačil nekam v sredino kupa oddanih nalog.
***
"No, Miha, povej mi, kaj je Krištof Kolumb rekel svoji posadki, ki je bila na krovu ze precej nemirna, da jo je pomiril?' je vprašal učitelj zgodovine. "Rekel je: 'Pomirite se ze! Kmalu bo 12. oktober 1492, ko bomo pristali v Ameriki!'"
***
Oče se je na roditeljskem sestanku razjezil na učiteljico:
'Moj Tine se pritozuje, da mu vsak dan postavljate mučna vprašanja!' 'Kaj res? No, Tine, povej očetu, koliko je dva in dva!' 'No, vidiš, očka, ze spet začenja!"
***
Vodilni politik vpraša sina po diplomi:
'No, kako je bilo? Ali si dobil veliko tezkih vprašanj?' 'Niti ne. Vprašali so me samo, ali sem res tvoj sin
"Jutri bom spraševal Cankarja!'je rekel profesor slovenščine.
"Uh, hvala bogu, da ne bo
mene!' si je oddahnil Peter.
***
Pri verouku je učitelj vpra-šalJanezka:
'Kakšen greh je naredil Adam?'
'Jedel je prepovedano jabolko, ki mu ga je ponudila Eva.'
"In kako je bil kaznovan za svoj greh?'
'Moral se je poročiti z Evo."
***
"Za tukajšnjofakulteto vaši rezultati ne zadostujejo," reče profesor,' toda na vašem mestu bi poskusil pri lotu.'
'Kako to mislite?' 'No, od 39 izpitnih vprašanj ste na 7 odgovorili pravilno.'
Evropsko mladinsko prvenstvo v šahu
D
Zan Belšak najboljši v svoji kategoriji
Prejšnji ponedeljek so na osnovni šoli Cirkulane pripravili sprejem za Zana Belšaka, učenca četrtega razreda, ki se je vrnil z evropskega mladinskega šahovskega prvenstva, ki je potekalo v Budvi, v Črni Gori.
Žan je v svoji kategoriji dosegel skupno pet točk in trideseto mesto in je s tem postal najboljši slovenski udeleženec v svoji kategoriji. V hitropotez-nem šahu je dosegel petnajsto mesto, oziroma skupno enaindvajseto mesto v Evropi.
Žanu je v šoli šahovski mentor Martin Majcenovič, ki že deset let vzgaja mlade šahiste v Cirkulanah in je ob starših
Ljutomer
najbolj zaslužen za Žanov uspeh. Za evropsko prvenstvo pa je Žana pripravljal tudi mojster Fide Suad Osambegovič iz Maribora, ki je posebno skrb posvetil otvoritvam. Slovensko mladinsko vrsto je v Budvi vodil Oskar Orel, ki je imel s preko dvajsetčlanskim zastopstvom zelo veliko dela.
Žan Belšak je začel igrati šah že v vrtcu, v šoli pa se je takoj
Iz Pomurja se je srečanja udeležilo 11 dijakov iz Gimnazije Murska Sobota, Srednje kmetijske šole Rakičan in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, predstavili pa so 7 nalog s področja biologije, prehrane, sociologije, medicine in ekonomije. Pomurski mladi raziskovalci so osvojili dve prvi mesti ter eno drugo in tretje.
1. mesto sta osvojila s področje biologije Boris Filipič s Srednje kmetijske šole Rakičan z nalogo Sortni poskus navad-
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 14. oktobra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
ne konoplje (mentorica Marjeta Trafela ter somentorja Dejan Rengeo in Alojz Pivar) ter s področja prehrane Katja Čerp-njak, Gimnazija Murska Sobota, z nalogo Ekološko pridelana hrana in prehrambene navade srednješolcev (mentorica Alenka Jelen ter somentorici mag. Tatjana Buzeti in Zita Flisar Novak). 2. mesto sta osvojila za nalogo s področja biologije: Urban Antolin in Primož Titan s Srednje kmetijske šole Rakičan, z nalogo Vpliv različnih sistemov dognojevanj z dušikom in vsebnost beljakovin v pše-
Izžrebanec ustvarjalčkov v 39. številki Štajerskega tednika je:
Tjaša Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 28, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
J - ® m«



žan Belšak v družbi mentorjev Martina Majcenoviča in Suada Osambegovica ter svoje mame.
vključil v šahovski krožek. Da je bil izbran za evropsko prvenstvo, se je moral potrditi na medobmočnem, regijskem in na državnem prvenstvu.
Na šoli so na Žana zelo ponosni, kar je v ponedeljkovem nagovoru potrdila tudi ravnateljica Diana Bohak Sabath, sošolci pa so mu pripravili tudi kratek kulturni program in mu podarili nogometno žogo (Žan
evropskem prvenstvu so zasedli Armenci in Rusi), zato mladim šahistom priporočajo, da se ukvarjajo tudi s fizično bolj obremenjujočimi športi.
Franc Lačen
Priznanja mladim raziskovalcem
Konec septembra je potekalo v Ljubljani 37. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije - srednješolcev. Raziskovalci so predstavili in zagovarjali naloge s področja naravoslovja in družboslovja, zagovori kemije in tehničnega področja pa so potekali že maja.
nici (mentor mag. Robert Jan-ža ter somentor Alojz Pivar), 3. mesto pa s področja medicine: Mateja Črček, Tjaša Rajh in Melanija Županič, Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer, z nalogo Ali novorojenčki postajajo večji? (mentorica Marija Mezna-rič).
Priznanja in nagrade za osvojena mesta sta podelila Rudi Bric, predsednik Gibanja znanje mladini ter doc. dr. Mitja Slavinec, predsednik koordinacijskega odbora srečanja.
Nataiija Škriec
KNJIŽNI DISKONT
ZAiOŽBA KAilAJNiTAJNriJA
I^^VMČM KNltMSm!
veLfkv ZŘ VÇAti
LLTBLJAITA; BTC, KALA A NOVO MEBIO: BTO KOTO MESTO WOVA QOEIGA: DEIJ>IUOVA IH
PORSCHE
Pomagaj fakirju priti do kače!
očitno tudi rad brca). Sicer pa naša šahovska šola (po mnenju Martina Majcenoviča) ne temelji na takšnem drilu, kot ga poznajo v bivših sovjetskih republikah (prva tri mesta na
Zanimivosti
Johnny Hallyday v Parizu odprl diskoteko
Paris (STA/AFP) - Francoski pevec Johnny Hallyday je v sredo, v družbi številnih znanih osebnosti, odprl diskoteko Amnesia in tako postal družabnik svojega tasta Andrea Boudouja. Amnesia, opremljena v slogu oaze, z dvema plesiščema na 1.500 kvadratnih metrov površine, ki ju obdajajo prave palme in slapovi, lahko sprejme 1000 obiskovalcev. Andre Boudou, oče Johnnyjeve soproge Laetitie, vodi še eno diskoteko z istim imenom na jugu Francije v kraju Cap ddAgde. Prav tako je ustanovil Amnesia v Miamiju. Johnny Hallyday ima v novi pariški diskoteki, kot je dejal njegov tast, "pomemben manjšinski delež".
Vsak četrti prebivalec Nemčije star 60 ali več let
Wiesbaden (STA/Tanjug) - Vsak četrti prebivalec Nemčije je star 60 ali več let, v naslednjih treh desetletjih pa naj bi tej starostni skupini pripadal vsak tretji prebivalec, kažejo zadnji statistični podatki. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada v Wiesbadnu je 24,4 odstotka prebivalcev te države starejših od 60 let, medtem ko jih 4,1 odstotka starejših od 80 let. Leta 1992je prvi skupini pripadalo 20,3 odstotka, drugi pa 3,9 odstotka ljudi. Statistični strokovnjaki zato pričakujejo, da bo leta 2030 število starejših od 60 let večje od tretjine, do leta 2050 pa naj bi ta odstotek znašal 36,7 odstotka. Da bi se spopadle z rastočimi izdatki, ki jih prinaša starejša populacija, nemške oblasti vztrajajo pri izvajanju reforme v zdravstvu in sistemu socialnega varstva, mnogi politiki pa menijo, da bi bili potrebni tudi radikalnejši ukrepi. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je opozorila, da lahko zaradi obremenitve, ki jo na pokojninske sklade izvaja vedno več njihovih uporabnikov v razvitih državah, pride do zastoja v gospodarski rasti in daje nujno potrebno, da vlade sprejmejo ukrepe za dvig števila zaposlenih.
Kečap in surove testenine rešili življenje dveletni deklici
Washington (STA) - Dveletna ameriška deklica je preživela tri tedne sama v stanovanju, zahvaljujoč kečapu in surovim testeninam, predvsem pa svoji iznajdljivosti in volji do življenja, piše tržaški dnevnik Il Piccolo. Mati, ki so jo zaradi kraje aretirali 10. septembra, v zaporu ni povedala, da ima doma dveletno hčerko. Otrok se je zavlekel v materino sobo, kamor si je prinesel tudi nekaj ostankov iz hladilnika: malo kuhanega riža, kozarček gorčice in kozarček ketchupa, iz omare pa testenine. Deklica, ki ni dosegla svoje posteljice, se je ulegla v plastično kad ter se pokrila z brisačo, ki jo je našla v kopalnici. Okoli kadi je zložila dragocene predmete, surove testenine, najljubše igračke ter daljinski upravljalnik za televizijo. Čas si je krajšala z gledanjem televizije, ki je stala poleg materine postelje. Dekličin oče, ki se je pred časom ločil od njene matere, je šele v nedeljo izvedel, da je njegova nekdanja žena v zaporu v Jacksonvillu. Ko mu je kmalu nato uspelo priti v stanovanje, je hčerkica gledala risanke, nato pa stekla k njemu in ga močno objemala. "Deklica je bila v izredno dobrem stanju, le smrdela je kot prašiček, " je dejal oče. Po vsem telesu je bila rdeča in je bila videti krvava, a je oče hitro ugotovil, da gre le za kečap, ki se je na njej posušil.
Jon Bon Jovi bo že četrtič postal očka
New York (STA/dpa) - 40-letni rockovski zvezdnik Jon Bon Jovi in njegova soproga Dorothea pričakujeta nov naraščaj, in to že četrtič zapored. Ponosna starša, ki sta se spoznala že med šolskimi leti in sta se poročila leta 1989, že imata 10-letno hčerko Stephanie Rose in dva sinova, 8-letnega Jaseeja Jamesa in 16 mesecev starega Jacoba Hurleyja. Jon Bon Jovi bo 4. novembra izdal svoj novi album z naslovom This Left Feels Right, na katerih naj bi bile tudi akustične različice največjih uspešnic njegove skupine, kot so Born To Be My Baby, Keep the Faith, It's My Life in Wanted Dead or Alive.
AAA
Slovenska Bistrica • "Zlata vrtnica - 2003'
Letos je bilo manj prijav
Organizatorja letošnje Zlate vrtnice - Turistična zveza Slovenska Bistrica in slovenjebistriški tednik Panorama - sta ob pomoči številnih pokroviteljev sedmič podelila najvišje priznanje za najlepše urejeno okolje zasebnih stanovanjskih hiš, naselij, vasi, ulic, poslovnih objektov in objektov družbenega pomena ter gostinskih lokalov.
v primerjavi z letom poprej je bilo letos nekaj manj prijavljenih za ocenjevanje. Med vzroke sodi tudi letošnja suša in z njo prepoved zalivanja iz javnega vodovoda, nekaj pa tudi razmišljanje nekaterih, češ, saj vsako leto prejemajo najvišja priznanja eni in isti. Največ prijavljenih je bilo iz območja krajevnih skupnosti Zgornja Ložnica in Šmartno na Pohorju, manj z ostalih območij.
Glavno vlogo pri letošnji Zlati vrtnici je imela Turistična zveza Slovenska Bistrica, ki se je v začetku letošnjega leta na novo organizirala in se dela, seveda s pomočjo tednika Panorama, kjer imajo na tem področju že izkušnje, lotila z vso resnostjo. Ob imenovanju devetčlanske ocenjevalne komisije, sedem se je sej in kasneje tudi ocenjevanja udeleževalo, je akcija na terenu stekla. Nekaj se jih je za letošnje tekmovanje prijavilo samih, zgodilo pa se je, da so nekatere in to zadnji dan, prijavili celo sosedje.
Turistična zveza Slovenije je letos sprejela nov pravilnik o ocenjevanju okolja pod sloganom "Moja dežela — lepa in gostoljubna v letu 2003". V njem je zapisano, da tisti kraji, zasebne hiše in drugo, ki so bili trikrat zapovrstjo v svoji kategoriji prvi, dobijo sicer posebno priznanje turistične zveze, vendar pa naslednja tri leta ne morejo tekmovati. To so sprejeli tudi zaradi tega, da ne bi prvih nagrad iz leta v leto pobirali isti, ker postane potem takšno tekmovanje nezanimivo. Turistična zveza Slovenska Bistrica je po besedah predsednika Ferdinanda Vostnerja to upoštevala in trem, ki so tri leta zapored v
Štlrje pre emniki "Zlate vrtnice 2003" občine Slovenska Bistrica v viteški dvorani b striškega gradu ob podelitvi letošnjih priznanj za najlepše urejeno okolje.
svojih kategorijah dobivali zlato vrtnico, izročila posebna priznanja.
Vseh, ki so se letos prijavili na tekmovanje, je bilo oseminosemdeset, od tega oseminpetdeset kandidatov zasebnih stanovanjskih hi{, {tiri vasi in naselja, {estnajst kandidatov iz kategorije poslovni objekti in objekti družbenega pomena ter deset gostinskih obratov. Podeljene so bile štiri zlate vrtnice (družina Gregorič s Tinjske Gore; vas Kočno nad Zgornjo Polskavo; Kolesarski center Germ Slovenska Bistrica; Ruška koča na Arehu) in po tri srebrne (družina Galun, Stopno 2, Makole; stanovanjski blok Tomšičeva 26—28, Slovenska Bistrica; Pizzeria Kuki, Cigonca) ter tri
bronaste (družina Ahej, Kostanjevec 90, Zgornja Ložnica; Župnijski urad Venče-selj, Zgornja Ložnica; gostišče Golob, Bukovec 1, Zgornja Polskava).
"Zlate" dobitnike smo vprašali, kako se počutijo ob najvišjem priznanju za urejeno okolje. Dušan Kotnik, predsednik Turističnega društva Kočno - ta vas kandidira tudi za najlepšo slovensko vas - je povedal, da zlate vrtnice sicer niso pričakovali, vendar so se potrudili pri urejanju vasi in sedaj so tega priznanja veseli.
Maksimiljan Klančnik, Ruška koča pri Arehu, je omenil, da se turisti prijetno počutijo v lepem in urejenem okolju,
Podlehnik • Ocenjevali urejenost domov
Vedno več najlepših
V Podlehniku so tudi letos ocenjevali urejenost domov in poslovnih objektov.
Komisijo so sestavljale: Mira Maučič, Pavlica Krajnc, Silva Seruga in Zdenka Golub. Na predloge občanov ter upravnega odbora turističnega društva si je komisija ogledala mnoge domove in poslovne objekte v občini. Najprej so si dvakrat ogledali vse predlagane objekte, 9. septmbra pa so obiskali lastnike in fotografirali domove, poslovne objekte, cerkev in počitniško hišo.
Vsi obiskani objekti so bili zelo lepo urejeni, z urejeno okolico, z veliko cvetja na hišah in ob njih. Ob stanovanjskih hišah imajo gospodinje vzorno urejene zelenjavne vrtove, gospodarji pa sadno drevje, vinograde ali brajde. Pri vseh obiskanih se ukvarjajo tudi z dopolnil-
nimi dejavnostmi oziroma konjički: delajo sokove, sušijo sadje, vlagajo sadje in zelenjavo, vezejo prte, zbirajo stare predmete ali imajo domače živali.
Komisija se je soglasno odločila, da domov ne bomo razvrščali po mestih, ker so vsi zelo lepo urejeni in izpolnjujejo vse zahtevane kriterije. Med domovi so nagradili hiše družin Slahta-Cafuta, Sedlašek 3/d, Martina in Milice Pulko, Zakl 12/b, ter Suzane in Stanka Zajška, Strajna 20, priznanje za urejenost ter skrb za ohranjanje kulturne dediščine je prejela cerkev Marije Sedem žalosti v Novi Cerkvi, priznanje za urejen poslovni objekt in stanovanjsko hišo so podelili baru Amadeja Mariji Svenšek, Zakl
30/d, priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine pa je prejela Nežka Va-upotič, Sedlašek 53.
Zdenka Golub
seveda pa okolico urejujejo tudi zaradi sebe in svojega dobrega počutja.
Peter Germ — Kolesarski center - je bil podobno kot nekateri drugi ob prejemu zlate vrtnice presenečen. Meni pa, ko bo urejen pločnik ob Čopovi, bodo tudi pri njih lahko še dodatno izboljšali zunanjost njihovega kolesarskega centra.
Prijetno presenečena nad priznanjem je bila tudi Irena Gregorič iz Tinj-ske Gore. Njihova hiša je resnično v idiličnem okolju, lepo in primerno urejena. Med drugim je povedala, da je pri urejanju okolice njihovega doma veliko njihovih zamisli.
O pomenu podelitve zlate vrtnice in ob tem skrbi za lepo in urejeno oko-
Ljutomer
lje so spregovorili Ferdinand Vostner — predsednik TZ Slovenska Bistrica, župan dr. Ivan Žagar ter glavni tajnik TZ Slovenije Damijan Jaklin, ki je med drugim govoril še o 27. septembru — svetovnem dnevu turizma, ter še Bojan Sinič — predsednik letošnje ocenjevalne komisije.
Da je bila prireditev tudi drugače lepa, prijetna za oko in ušesa, so poskrbeli izvajalci kulturnega programa — nonet Vivere, klarinetist Jaka Felzer ter pianist Matevž Zaveršnik in seveda Jana Jeglič, ki je vse skupaj povezala v lep in pisan šopek.
Vida Topolovec
Nova podoba občinskega gostišča na Jeruzalemu?
Občina Ljutomer je pred dobrim letom od gospodarske družbe Jeruzalem Ormož VVS (Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo) pri cerkvici na Jeruzalemu kupila gostišče, ki je potrebno temeljite obnove.
Občinska uprava se je odločila za podpis pisma o nameri, s katerim izraža podporo k oblikovanju skupnega integralnega turističnega produkta z naslovom "Dežela treh src". Z omenjenim projektom bo sedaj občina Ljutomer kandidirala za pridobitev sredstev na raznih razpisih številnih ministrstev, s projektom za obnovo gostišča na Jeruzalemu z naslovom "Razvoj turizma v Pomurju" pa bodo finančno pomoč iskali v evropskih skladih za regionalni razvoj. Občinska uprava je že pripravila projektni list, v katerem so kot partnerji navedeni občina Ljutomer, ki bo še naprej ostala lastnica objekta, Weigl & Lerchl, d.o.o., iz Ilovcev v občini Ljutomer, Mrežni pomurski podjetniški inkubator, d.o.o., iz Murske Sobote, Prleška razvojna agencija GIZ Ljutomer ter nekdanja lastnica gostišča gospodarska družba Jeruzalem Ormož VVS. Po zagotovilih odgovornih za projekt se lahko k projektu vključijo tudi drugi partnerji, cilj projekta pa je oblikovanje in trženje celotne turistične ponudbe, ki bo temeljila predvsem na ohranjanju kulturne dediščine.
Gostišče na Jeruzalemu, ki je včasih nosilo ime "Fischerauerjeva graščina", naj bi tako partnerji občine Ljutomer obnovili, stroške prenove pa bo v večjem delu pokrivalo podjetje Weigl &
Lerchl, d.o.o., ki je bilo ustanovljeno šele letos januarja. Omenjeno podjetje bo po koncu projekta objekt dobilo v upravljanje za izvajanje dejavnosti, ki se bo določila v sklopu aktivnosti priprave poslovne vsebine. Slednja naj bi zajemala vinoteko, vinski muzej, izobraževalni program obrti, gostinsko ponudbo, ponudbo prenočitvenih zmogljivosti ter promocijske in tržne aktivnosti. Obnovitvena dela naj bi se pričela prihodnje leto, obnovljeno gostišče pa naj bi bilo ponovno odprto za turiste v letu 2005. Predvidena je tudi okvirna vrednost investicije, in sicer bo potrebno za adaptacijo odšteti okrog 235 milijonov tolarjev Od tega naj bi podjetje Weigl & Lerchl, d.o.o., prispevalo 60 odstotkov, preostalo pa naj bi primaknila razna ministrstva ter tudi finančni skladi.
Miha [o{tariC
Trg svobode 9, 2310 Slov. Bistrica, tei: 02/81 84 002, fax: 02/84 33 153
PE TPC City-Maribor, Vita Kraiglierja 5, tei: 02/250 92 06, fax: 02/250 92 07
POTOVANJA: PARIZ 15.-19.10.03, RIIM 23.-26.10.C3, JUŽNA DALMACiJA IN ČRNA GORA 23.-26.10.03, BENETKE 25.10.03., MARTINOVANJE NA PRilUlORSKEM, 8.11.03, JUŽNOAFRiŠKA REPUBLIKA 12.-24.11.03, AVSTRALIJA odhod 19.02.2004., JUŽNA AMERIKA (PERU. BOLIVIJA. BRAZILiJAl odhod -19..02.2004.
UGODNIJESENSiaPAKETI: H. MAESTRAL*** NOViGRAD; 2xP0L-l-TT= 11.900 SIT, H. SOL UMAG**** 2xP0L-l-TT= 13.500 SIT, KRK H.KORALJ*** 2xP0L-l-n =8.800 SIT, H. ADRIATIC*** OPATIJA; 2xP0L -1-TT=13.300 SIT
Gospa Nežka Vaupotič vzorno skrbi za urejenost svoje hiše v Sedlašku.
UMAG
4* iiotel Umag In 3* depandansa, welines center-NOVO! do 26.1072D/POL od 10.900 ŽUSTERNA,SonikovMub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izoia, Trst
odi.ioy2D/POL 13.990
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport izleti, odličen program!
do28.1272D/P0L 13.990 CESARJEV VIKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
od17.1072D/POL 14.990
TURČIJA, Zimska pravljica
iz avstrijskih letališč, 4* hoteli, vklj. izleti, raziični programi
vso zimo/8D/P0L od39.900 RAFTING V ČRNI GORI
avtobusni iziet, Dubrovnik-Budva-Cetinje-Lovčen-rafting na Tari...
26.1076D 54.900 TUNIZIJA, safari
ietalo z Brnika, 3* hoteli, s terenskimi vozili po Saharil
13.1078D/P+POL 110.900 EGIPT, križaijenje
iz LJ, 5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje
241078D 154.900
SONČEK
I^J.KrempljnaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR. 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 m
TUl potovalni center
Obveznice
Obveznice so dolžniški vrednostni papirji. Pri njihovem nakupu denar posodimo vladi, podjetju, lokalni skupnosti ali kakšnemu drugemu izdajatelju. V zameno za kredit izdajatelj obljubi vnaprej določeno obrestno mero in izplačila obresti v predvidenih obrokih, ob poteku trajanja obveznice pa povrne tudi glavnico. Obveznice imajo razen redkih primerov predvidljive prilive iz naslova obresti in odplačila glavnice, zato jih vlagatelji kupujejo zaradi ohranjanja in povečevanja kapitala pa tudi zaradi rednih prilivov sredstev iz naslova obresti.
Kaj je potrebno pri izbiri upoštevati!?
Preden se odločimo za nakup, je potrebno skrbno pregledati naslednje spremenljivke: zapadlost obveznice (maturity), kreditno boniteto, obrestno mero, donosnost, davčni status in odkupne pogoje. Vsi ti faktorji skupaj določajo vrednost obveznice in nivo individualne finančne ustreznosti.
Vrste obveznic
Trgi z obveznicami in drugimi dolžniškimi papirji so bistveno večji kot delniški. Samo v ZDA je dnevno sklenjenih za približno 500 milijard dolarjev poslov, celotna vrednost vseh izdanih obveznic pa naj bi po nekaterih ocenah znašala 14 bilijard dolarjev. Poznamo naslednje vrste obveznic: državne obveznice, obveznice lokalnih skupnosti, podjetniške obveznice, hipotekarne obveznice, obveznice zveznih agencij, obveznice tujih držav. Državne obveznice Državne obveznice so dolžniški vrednostni papirji, za katere jamči država z vsem svojim premoženjem. Ker ima država možnost zbiranja sredstev s pomočjo davkov in s tiskanjem denarja, sodijo državne obveznice med najvarnejšo vrsto naložb. Na splošno velja, da imajo te obveznice najvišjo boniteto, kar pomeni, da skoraj ni verjetno, da obresti in glavnica ne bi bile plačane ob zapadlosti. Zato je tudi obrestna mera in s tem povezana donosnost, v primerjavi z ostalimi vrstami obveznic, nižja za nekaj odstotnih točk. Načeloma zgoraj zapisano drži, vendar zgodovina beleži kar nekajpri-merov, ko države niso bile sposobne vračati svojih dolgov Leta 1998 je Rusija z nezmožnostjo plačila obresti na državne obveznice povzročila pravo svetovno finančno krizo. Argentina je država, ki je že kar nekajkrat "pozabila" plačati svoje dolgove, in sicer v poznih osemdesetih letih in leta 2001. V letu 2002 so Solomonovi otoki objavili plačilno nesposobnost. Nekatere obveznice v Nemčiji, iz časov pred drugo svetovno vojno, so še do danes ostale neplačane.
To so seveda zelo redki primeri. Države si ne morejo privoščiti nepravočasnega plačila svojih obveznosti, saj bi bile posledice prehude in predrage. Neplačilo namreč pomeni zaprtje dostopa do vseh finančnih trgov.
Nadaljevanje prihodnjič Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Smrt zmeraj preseneti. Vest o smrti znanega ptujskega glasbenika me je dobila nepripravljenega. Sme{na bi bila trditev, da se na tak{no stvar sploh lahko pripravi{ - pa vendar, ~e se kdo ukvarja z neminljivimi stvarmi, nosi tudi sam pe~at neminljivo-sti. Pesem se je ustavila. Refren je izzvenel. Deževen dan je kot nalašč za medvrsticno melanholijo in prav je, da so mi misli sedaj pri Dušanu, saj drugače morda v soncu ne bi videl praznine, ki je nastala v nekoč tako priljubljeni zasedbi ORFEI.
Se sva se srečala - ko je delal v športu, povezan s kolesarji, nogometaši, pa na kakšnem koncertu. Zmeraj še zveni njegov nasmeh, v glavi pa stavek iz dijaških dni: "No, bi kaj popravil?"
Ne, res ne. Ne v vaši izvedbi. Popravil bi le nekaj v življenju. Popravil bi vrstni red, po katerem naj bi ljudje odhajali s tega sveta. Tebe, Dušan, bi uvrstil na konec seznama - mogoče bi pa na drugi strani sveta le zmanjkalo prostora, pa bi morali nekateri še počakati. Toliko dobrih stvari bi še lahko nastalo. Toliko trakov v tonskih studiih bi lahko
bilo še namagnetenih z glasbo in toliko rok bi še lahko ploskalo. In veliko mlajših generacij bi še lahko prisluhnilo dobremu staremu rocku.
Inštrumenti še zmeraj stojijo v kotu. Niti enega takta ne tlesknejo več. Melodija je ostala v ušesih in srcu, vsak jo lahko odnese k sebi. Odrske luči so pogasnje-ne, v polmraku vidim nekoga na odru, ki pospravlja notni zapis. Skrbno ga zloži, prime pod roko in stopi proti izhodu iz dvorane. Od danes dalje vem, da ga ne bo več nazaj.
Ivo Kornik
Tonček smo ga klicali. Bil je poln energije, delaven. Skoraj si ne bi mogli predstavljati toliko volje in toliko aktivnosti. Žal smo se morali posloviti. Posloviti od iskrenega prijatelja, sovašča-na, skrbnega družinskega očeta, družbenega delavca in ljubitelja čebelarstva.
Anton se je rodil 15. 5. 1910 v Radečah. Že kot otrok je moral iti služit. Pozneje se je izučil za mizarja. Podal se je v Nemčijo za boljšim zaslužkom. Tam je spoznal svojo življenjsko sopotnico - ženo Veroniko. Vrnila sta se v domovino, kupila nedograjeno stanovanjsko hišo na Zg. Hajdi-
ni. Družina se jima je povečala s petimi otroci. Zaposlil se je v TGA Kidričevo. V tovarni je izpopolnjeval svoje strokovno znanje in si pridobil naziv "mizarski mojster".
Poleg družine in čebel se je kot družaben človek udejstvoval tudi kot član in funkcionar raznih družbenih organizacij. Že leta 1948 je bil med ustanoviteljskimi člani odbora Rdečega križa. Bil je tudi predsednik, član nadzornega odbora. Za to delo je prejel razna priznanja - tudi zlati znak RK Jugoslavije v letu 1960. V tej organizaciji je bil ak-
Duševno zdravje
Odnosi med generacijami
vprašanja, ki smo jib načeli že v prejšnji oddaji, mučijo marsikaterega starejšega. Medgeneracijsko vprašanje je nasploh tema, ki bi se ji morali tudi v Sloveniji bolj posvetiti. Zdaj je tako, da je večina starejših ob upokojitvi avtomatično odpisana, čeprav bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko še kako pomagali na določenih področjih.
Z vidika mentalne higiene je vprašanje prilagajanja na staranje in starost, ob tem seveda tudi na upokojitev, osrednjega pomena.
Različni ljudje različno prenesejo staranje in starost, ter seveda upokojitev. Medijska zvezda in športnik čutita staranje prej kot nek uslužbenec ali delavec in je zanju tudi hujše breme. Na slabšem so tudi:
-	tisti, ki so vse življenje menili, da so prikrajšani za razne stvari in katerih podoba o sebi je v bistvu negativna. Razumljivo je, da te osebe, ki ob upokojitvi mislijo, da niso imele "nič od življenja", pa si močno želijo, da bi "nekaj imele", gledajo na upokojitev zlasti črno. Po drugi strani pa večni pesimisti in osebe, ki same sebe ocenjujejo kot manjvredne, prav tako težko doživljajo staranje in starost;
-	osebe, ki so relativno izolirane v socialnem smislu. S staranjem in starostjo namreč preneha vrsta socialnih stikov in razumljivo je, da oseba, ki je imela že pred upokojitvijo malo stikov, vse drugače začuti izgubo kot tista, ki jih je imela veliko in je sedaj izgubila le nekatere. Na splošno se lahko tudi trdi, da osebe, ki imajo zakonskega partnerja, brate in sestre, zlasti pa otroke, s katerimi so v socialnem kontaktu, mnogo lažje prenesejo staranje in starost;
-	osebe, ki so imele že prej negativen odnos do staranja, starosti in upokojitve. Tisti, ki že v mladosti mislijo, da je star človek le v breme drugim, da ni dobro predolgo živeti ali imajo še vrsto drugih negativnih označb za staranje in starost, doživijo, ko pridejo sami v ta leta, vrsto duševnih stresov.
Seveda živimo v času, ko si mora vsak človek sam najti vir ekspanzije na nekem področju, če hoče ohraniti občutek pomembnosti, da lahko kot prostovoljni mentor na primer prenaša svoje izkušnje in znanje na mlajše rodove. Hvale vredno je, če mu to ponudi in omogoči podjetje ali institucija, v kateri je delal, ali ožja lokalna skupnost, v kateri živi, saj država bolj ali manj zagotavlja le minimum socialno-ekonomskega položaja in zdravstvene zaščite, minimalnih standardov za psihološko stabilnost in ekspanzijo v starosti po upokojitvi pa ne zagotavlja.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
tiven do zadnjega dne svojega življenja.
Bil je tudi član in funkcionar Kulturno-prosvetnega društva "STANE PETROVIČ" Hajdina. Igral je mnogo vlog, saj je bil nadarjen igralec. Se leta 2000 je ob občinskem prazniku v cerkvi sv. Martina recitiral "Zdravljico vinskega brata".
Sodeloval je v gasilskem društvu Hajdina in bil dolgoletni član društva upokojencev Hajdina. Povsod je zelo aktivno deloval.
Življenjske moči so mu začele pešati. Zadnjih nekaj let je bolehal. Ni tarnal, potrpežljivo je prenašal bolečino. 15. maja 2003 je dopolnil 93 let plodnega življenja. 12. septembra 2003 pa se je končala njegova življenjska pot.
Z bolečino in z žalostjo v duši se moramo sprijazniti z zakonitostmi življenja. Tiho in skromno, kot je živel, je tudi odšel. Farni zvonovi nam oznanjajo, da je v rodno zemljo položeno njegovo plemenito in izmučeno telo, duša pa je že v onostran-skem večnem življenju, kjer ni več trpljenja.
V imenu vseh družbenih organizacij občine Hajdina:
M. Kampl
Hanin koti~ek
Vstopite, še preden zbolite!
Takole sem vas povabila z izveskom in izzvala nemalo začudenje mimoidočih. Pa nismo ne lekarna, ne zdravniška ordinacija, niti vedeževanje. Mogoče vsakega malo, saj zdravje in dobro počutje nam, mnogo bolj kot zgoraj našteti, omogočajo veliko drugih reči.
Zagotovo se bomo dosti bolje počutili, če bo v okolju, kjer delamo, za kuliso prijetna, pomirjujoča glasba. Nehote bomo bolj zbrani in tudi do sodelavcev bolj človeški, če bo v prostoru žuborela voda ali morda gorela dišeča sveča. Živimo pač v takšnem času, da je stres, hitrost in večni občutek, da nekaj zamujamo, naš stalni spremljevalec. Niti nakup darila osebi, ki nam veliko pomeni, ni več užitek, ampak breme. A vendar na koncu vedno ugotovimo, da so najlepši trenutki našega življenja povezni z malenkostmi, ki se nam vtisnejo v spomin, ne da bi bili povezani z materialnim bogastvom, razkošjem in bliščem. Pogovor, čudovita knjiga, pozornost v obliki drobnega darilca; vse to nas naredi srečne in zadovoljne. In ravno srečni ljudje, ki znajo zaznavati drobne lepote, so le redko bolni. Zanje se virusi in tegobe ne zmenijo, saj so zanje pretrd oreh, raje in lažje se lotijo nezadovoljnih in večno črnogledih ljudi, kijih praviloma nihče ne razume, njihove težave so najtežje in njihove želje večno neizpolnjene, saj sami zase niso odgovorni. Zanje so odgovorni vsi drugi zato, ker oni niso dosegli svojih ciljev, katerih pravzaprav ne znajo niti poimenovati.
Za tiste pa, ki iščejo pot iz svojih zagat, dober priročnik, ki jim bo pomagal najti odgovore na zastavljena vprašanja, eterično olje, ki si ga bodo vkanili v kopel ali z njim odišavi-li dom, morda zdravo igračo za svojega malčka, kristalček za srečo ali le dobro pomirjujočo glasbo, da se bo dete lažje učilo, prav za te smo odprli trgovinico na Ptuju, ki je pravi balzam za dušo.
V naslednjih prispevkih vam bom s pomočjo strokovnih sodelavcev in knjižnih virov predstavila naslednje teme: Pira in ajda nekoč in danes; Muzikoterapija; Kristali, naši svetleči prijatelji; Didaktična igrača; Woodstok zvonovi in glasbila; Ezoterika, kaj je to? Joga, telovadba ali vera? Darilo - opredmetena vez med darovalcem in obdarovanim; Eterična olja in njih uporaba; Zelišča včasih in zdaj; Knjige, naše ljubljenke; pa morda še kaj zanimivega.
Na koncu vsakega prispevka pa vam bom zastavila nagradno vprašanje, ki se bo nanašalo na temo tedna, kakor tudi nagrada. In ker je skrivnostno bolj zanimivo, vas ta teden sprašujem: Kje (v katerem kraju in kateri ulici) se nahaja trgovinica, o kateri sem vam pripovedovala?
Izžrebani nagrajenec bo za pravilen odgovor prejel solno svetilko v vrednosti 3.000,00 SIT. Žrebanje bo v uredništvu Štajerskega tednika, nagrado pa prejme v trgovini.
Zdenka Ba{
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kje se nahaja trgovinica, o kateri pripovedujemo?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Zdravo življenje (3)
Kaj mora 'tekač začetnik' vedeti o teku
Rekreativni tek (angl. jogging) pomembno vpliva na človekovo zdravje, vzdržljivost in počutje. Je najcenejša oblika športa, saj za tek potrebujemo le par športnih copatov, lahka športna oblačila in željo po gibanju. Potrebujemo nekaj napotkov za preprečevanje neprijetnih posledic napačnega treniranja.
Pri začetnikih je najbolje kombinirati tek s hojo. Na začetku tečemo nekajkrat 200 m z vmesno hojo 50 m, saj telo še ni pripravljeno na velike vadbene napore. Postopoma (nekaj tednov) večamo pretečeno razdaljo in zmanjšujemo vmesni počitek, dokler nismo sposobni preteči celotne razdalje brez vmesnih odmorov. Za začetnike je pomemben pogovorni tempo, kar pomeni, da je napor ravno tolikšen, da smo se še sposobni pogovarjati s prijateljem, ki teče poleg nas. Ko pogovor utihne, je to znak prevelike intenzivnosti (vsaj za začetnike) in hitrost teka se mora nujno zmanjšati, da ne pride do preobremenjevanja organizma. Dihanje pri teku naj bo enakomerno, obraz naj bo sproščen in ne zakrčen. Začetnikove mišice in srce še ponavadi niso pripravljene na velike napore, tako da moramo intenzivnost in koli-
čino vadbe povečevati glede na stopnjo treni-ranosti gibalnega aparata.
Zaradi amortizacije škodljivih sil udarca pete ob tla moramo uporabljati športne copate z vgrajenim amortizatorjem v peti. Teči moramo čimbolj prožno, stopala postavljamo vzporedno na tla, poskušamo teči čimbolj po prstih ali vsaj po celotnem stopalu. Izogibati se moramo pasivnemu postavljanju stopala ob tla, ker peta preveč udari ob tla, sila pa se prenese preko gležnja do kolena, čez kolk do hrbtenice in povzroča tipične tekaške poškodbe, kot so boleče tekaško koleno, bolečine v kolku, bolečine v spodnjem delu hrbta itd. Tekač—začetnik naj na koncu vsakega teka opravi vadbo za razvoj gibljivosti (stretching), da poveča regeneracijo utrujenih mišic. Posebno ogrevanje na začetku ni potrebno, saj je tek že ena oblika ogrevanja. Neizkušeni tekači morajo obvezno okrepiti mišice iztegovalke skočnega sklepa, iztegovalke in upogibalke kolena, iztegovalke in upogibalke kolčnega sklepa ter seveda vse mišice okoli trupa, da ne bi prišlo do povečane možnosti pojava tekaških poškodb. Tekaška podlaga naj ne bo pretrda ali premehka, biti mora čimbolj vodoravna in ne sme biti preveč nagnjena v eno stran. Gozdna pot je najprimernejša podlaga za tek začetnikov.
Želim vam veliko užitkov pri vadbi.
Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
Glasbeni sv^^ je dobesedno podivjal, kar pa je vsako-l^na značilnost jesenskih mesecev. Izdaje si sledijo druga za drugo in izbira nove glasbe je vedno pestrej{a, tako da se za vsak okus najde kak{na nova plo{ča, ki vas bo privabila v trgovino z nosilci zvoka.
Vodilna britanska pop skupina v tem trenutku se imenuje BLUE in je do sedaj posnela dve veliki plošči: All Rise in One Love. Kvartet ima vpisanih že osem uspešnic, med katerimi največja nosi naslov Sorry Seems To Be The Hardest Word in je priredba klasike EltonaJohna. Sminkerji bodo v novembru postregli z novo veliko ploščo, ki jo promovirajo z ušesom prijazno ljubezensko pop z lepljenko GUILTY (****).
Popstars oddaje še niso izumrle, ampak imajo nova imena; tako ima na primer televizija Net ^ glasbeno oddajo Bodi idol. V Veliki Britaniji je v prvi popstars oddaji zmagala skupina Hearsay, ki je že razpadla, tako da so pravi zmagovalci drugouvrščeni LIBERTY X. Fantje in dekleta so najstnikom najbolj ugajali z uspešnico Just A Little. Plesno-pojoč kvintet sledi modnemu r&b trendu v pesmiJUMPIN (***), pod katero se je kot producent podpisal priznani Pete Waterman.
Producenti plesne glasbe navadno iščejo vrhunske mlade pevke, ki vokalno podprejo njihove projekte. Spiller je v mega plesnem hitu Groovejet vokalno gostil SOPHIE ELLIS BEXTOR, ki je nato zablestela tudi kot solistka z hitom Murder On The Dancefloor. Simpatična pevka vas bo gotovo ponovno spravila v gibanje v komadu MIXED UP WORLD (****), ki je splet minimalističnega housa in popa!
Nemška igralka, televizijska voditeljica in pevka JEANET-TE igra manjšo vlogo v soap nadaljevanki Dobri časi, slabi časi. Ljubezen do glasbe je najbolj pokazala v pesmih Rock My Life, It's Over Now in Right Now. Vedno prikupnejša izvajalka izkazuje posebno moč lahkotne plesne pop glasbe v komadu ROCKIN ON HEAVENS FLOOR (***).
Tretje najpomembnejše glasbeno tržišče je Nemčija in njihovo sceno najboljše predstavlja televizija Viva, ki vrti naslednje novosti: I Believe In Miracles - GRACIA, Back To Life -VANESSA S, Ten Step Back - JESS, Ill Be There - BEFORE FOUR (priredbapesmi skupine Jackson Five), All The Girls - B3, Miss You - SAMAJONA, Home Alone - SPECIAL D., A Forrest - BLANK & JONES & ROBERT SMITH, Mon Couer Resiste Encore - KATE RYAN, Aya Benzer - MUSTAFA SANDAL, I Will Follow You - JUDITH LEFEBER, Could It Be You - ZOE...
Finski band THE RASMUS je v domovini posnel že pet albumov in šesti z naslovom Dead Letters jim je prinesel mednarodni uspeh s pomočjo hita In The Shadows. Kvintet vztraja pri kombinaciji temnega darkerskega metala in elementih sodobnega rocka v komadu FIRST DAY OF MY LIFE (***).
Zgodbo o uspehu NORAH JONES in njeni glasbeni poeziji na zgoščenki Come Away With Me gotovo poznate. Zanimiva pa je zgodba, da je bila sedaj mega zvezda nekoč barska pevka v New Yorku in da jo je prvi odpeljal v studio manj znani blues glasbenik Peter Malick. Omenjen glasbenik je s svojo skupino in vrhunsko pevko takrat posnel fino skladbo NEW YORK CITY (*****), v kateri se glasbeno prepletajo smooth jazz, pop, soul in blues. Glasbeni diamant in 100 % užitek!
David Breznik

, ....___________
y / / h. AICHA - Dutlaiad^ " ^""E LDVE - Black ARE YDUfREADY FDH LD / / tion John , 5./NEA^ER l/eAVE YDU - Lumifli B. SOMETHING BEAUTltolT / Hdbbie Williams tBREATHE -"Biu Uantrel & SeanTi b/hEY WHATÍVEH - Westlka _________^DU BABY - BhaniaJÍwaift
ID. IN THE SHADOWS - Rasmiis / \
Vsaki» 5ć?hć?-bć? m<2d 21. in 2.2.. un?
Kdo je glavna igralka v filmu Terna?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Barbara Vrtič, Dornava 55b, 2252 Dornava Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Oígowe pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Andraž Hribar: Tretja plata
Nika, 29. 9. 2003, www.andrazhribar.tk
Andraž Hribar se po uspešnem drugem albumu 'Življenje je' in {tevilnih uspe{nicah, ki jih je nanizal v bogati in še vedno vzpenjajo~i se glasbeni poti (Ognjen obro~, Življenje je, Moja moja, [e vedno si mi vše~, Cigaret, Kadar si tu in drugi), tokrat vra~a na slovensko glasbeno pri-zoriš~e s tretjim albumom. Novi izdelek z naslovom 'Tretja plata' nosi uraden datum izida 29. septembra, seveda pa je sam izid pospremil tudi videospot za prvi single Kaj mi delaš! (režija Izidor Fari~), ki se že predvaja po radijskih postajah.
Da je album 'Tretja plata' z desetimi skladbami drugačen od glasbe, ki smo je bili vajeni izpod Andraževega peresa, je prvi plus. Trša produkcija, za katero je poskrbel Dejan Radi-čevič, nekako bolj sovpada z Andraževim ustvarjanjem, čep-
Filmski kotiček
Tema (Darkness)
Nekaj je v hiši... Nekaj temačnega in zelo starega, ki ostaja negibno, skrito, tiho. Samo čaka, leta in leta čepi v senci in snuje načrte. Njegov medij je tema. Samo v temi se lahko giblje in deluje. In celo ime ima. Tukaj prebiva, odkar ga je pred več kot 40 leti nekdo skušal priklicati. Kajti hiša varuje skrivnost, odvratno preteklost, dejanje nepojmljivega zla ... Sedem otrok, ljudje brez obrazov, krog, ki mora biti sklenjen. In kri, ogromno krvi. V hišo se je pravkar doselila nova družina. Mali deček. Živčen oče, ki bo vsak čas vzkipel. Idealna tarča. Na pravem kraju, ob pravem času. Kajti nič ni naključno, vse je že od začetka preračunano v peklenskem načrtu. Zadnja mojstrska igra teme. Treba je samo sestaviti delce in čakati ...
Česa je ljudi najbolj strah? Kaj človeštvo navdaja z največjo grozo? Verjetno bo to strah pred neznanim. Pred nečim, česar si ne znamo razložiti, najsi je to posledica zgolj naše nevednosti ali pa zares nekega nadnaravnega pojava. Strah pred neznanim se je v zgodovini že izkazal za močno orožje, ko so ga (in ga na žalost še) s pri-
TEMA
Darkness. Grozljivka, misteriozni.
Dolžina: 102 min. Režija: Jaume Balagueró. Producent: Brian Yuzna, Julio Fernández.
Scenarij: Fernando de Felipe, Jaume Balagueró. Igrajo: Anna Paquin, Lena Olin, Iain Glen, Giancarlo Gi-annini, Fele Martínez, Stephan Enquist.)
rav so bili tudi prejšnji izdelki na visoki kakvostni ravni. Drugi plus: novi album Andraža Hribarja je očitno odkril še enega perpektivnega avtorja, mladega Martina Lundra, ki je soav-tor pri pesmi Kaj mi delaš! in skupaj z Andražem, avtorjem večine skladb, odlično zaokrožuje celotni izdelek, sicer posnet v studiu Tivoli v Ljubljani.
Album ima prepoznaven pečat — pesmi so precej trše od zadnjega albuma (na primer za Andraža precej netipična Greva se igrat), obenem pa ohranjajo spevnost in energijo v kombinaciji s prepoznavnim Andraževim vokalom (na primer Med nami, ki kot prva skladba na albumu da vedeti, da se album nedvomno splača poslušati do konca). Besedila so življenjska, govorijo o medsebojnih odnosih, strasteh. Nekaj takega, kar smo od Andraža tudi pričakovali. Morda najmanj všečno besedilo je Greva se igrat, katerega melodija (in tudi sam tekst) bi bolj ustrezal kakšnemu bendu tipa Big Foot Mama. Zato pa se Andraž na primer spusti globlje v zadnji pesmi, Letim naprej, kjer se sprašuje, kakšno je življenje po življenju, ali pa v pesmi Nov planet, kjer naveličan in razočaran nad
vsakanjostjo išče nov pomen, nov začetek.
Sicer pa gre za repertoar skladb, ki je obenem radiu prijazen in dovolj močen za koncertno različico. In prav na koncertih se boste lahko prepričali, da Andraž ostaja pevec, ki se dobro znajde tako v soulu, jazzu in rocku (predvsem pa v šansonu!), česar na samih nastopih z novimi in tudi starimi uspešnicami ne bo primanjkovalo — skratka kakovostna glasba za širok okus, pravijo v medijskem sporočilu novinarjem. Da to drži, bo vedel vsakdo, ki je že kdaj obiskal Andražev koncert. Bojda pa je tokrat za živo različico Andraž okrog sebe zbral prenovljeno, kakovostno ekipo slovenskih glasbenikov.
Pri nastajanju albuma so sodelovali priznani slovenski glasbeniki — basist Anže Langus, kitarist Matej Mršnik, bobnar Boštjan Gradišek in drugi. Za aranžmaje so poskrbeli Dejan Radičevič, Patrik Greblo in Matej Mršnik, medtem ko večinski avtor glasbe in besedil ostaja Andraž Hribar, ki je ponovno dokazal svoj status ne le kot pevec, ampak tudi kot odličen avtor.
Gregor Kavčič
dom uporabljali izprijeni ljudje in z (neutemeljenim) razpihovanjem strahu pred drugačnimi ljudmi netili nova in nova medrasna sovraštva. A morda še hujši in človeku že v genih zapisan je strah pred temo. Verjetno ste se že kdaj sprehajali po gozdu. Pa ste kdaj ponovili to pot po sončnem zahodu? Ko nas zagrne tema, kar naenkrat vsak šum postane sumljiv. Senca dvoma in skrbi se ugnezdi v človeški duši in kar naenkrat lahko v vsakem grmu tiči nevarnost. Seveda, v temi, ko se ne moremo prepričati, kaj dejansko tiči za neko stvarjo, je tudi zajec v grmu s pomočjo naše domišljije velik bav-bav. Taka je pač moč teme.
Film Tema gradi svojo zgodbo prav na elementu nepoznanega. Tako gledalec nikoli ne ve povsem natančno, kaj se na


ekranu pravzaprav dogaja. Vse, kar vemo, je to, da se je neka družina naselila v starinski osamljeni hiši, kjer se po sončnem zatonu dogajajo hudo čudne reči. A kaj se dogaja, gledalec nikoli ne vidi povsem točno. Enkrat zaradi teme, drugič zaradi "sramežljivih" duhov, tretjič zaradi bežeče - nevarno tresoče se - kamere, ki kot nalašč v kader ujame zgolj senco ali odsev paranormalnega pojava. Prva polovica filma gledalcu tako dokaj dobro požene kar nekaj strahu v kosti, a kmalu se pričnejo izvori strahu preveč množiti. Gledalec tako kmalu ne ve več, ali bi se bolj bal skrivnostnih, a nikoli povsem videnih duhov - otrok; zares grozljive slike, ki je normalen človek verjetno nikoli ne bi obesil na steno, teme pod posteljo, ki "požira" barvice, ali pa božjastnih napadov
CID
očeta družine. No, ko k temu navržemo še okultizem, ki se je, roko na srce, v določeni meri napovedoval že od vsega začetka, je mera polna in ustvarjalcem filma je tako ostalo le še to, da ustvarijo zaključek, ki je resda presenetljiv, bo pa verjetno prepričal bolj malo gledalcev. Gledalec ima dve možnosti: ali se jezi nad razvlečeno in nejasno zgodbo in tako s stalnimi dozami adrenalina premaguje (pre)počasi potenciran strah, ali pa se odloči, da bo mirno počakal na razplet filma. Ogled filma Tema je še najbolj podoben obisku hiše strahov v kakšenem lunaparku, kjer je bolj kot strah pomembna zabava. In glede na to, da je ob številnih drugih filmih Tema v tem času pravzaprav edina grozljivka, bo kar vredna ogleda.
Gregor Kavčič
Petek, 10. oktobra, ob 21. uri: koncert tolkalsko-bobnarske skupine DUNUN - afriška etno glasba Sreda, 15. oktobra, ob 18. uri: potopisno predavanje Irian Jaya ali O prijaznih ljudožercih in bučah namesto gat pa še o marsičem zanimivem. IRIAN JAYA po dolgem in počez, z vsemi zanimivostmi ljudstva, ki tam živi. Ob diasih bo predaval Peter Eržen (obiskovalci se ga najbrž spomnijo s predavanja o Namibiji in Bušmanih). Sobota, 18. oktobra, ob 10. uri: ustvarjalna delavnica Jesenski navdihi. Za vse, ki želijo oblikovati z naravnimi materiali jesenske aranžmaje. Kotizacija je 500 SIT, seveda pa izdelke odnesete domov.
Pa {e to: vpisujemo v začetni tečaj znakovnega jezika gluhih. Potekal bo predvidoma ob četrtkih, obsega pa 40 šolskih ur. Prijave sprejemamo na CID. Za jesenske počitnice pripravljamo {portne dejavnosti za osnovno{olce in srednje{olce, bobnarsko delavnico pod vodstvom uveljavljenega bobnarske-ga mojstra Zlatka Kaučiča, ustvarjalne delavnice in {e kaj.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Zlinkrofi
Zlinkrofi so priljubljene polnjene testenine, ki jih pogosteje pripravljajo na Dolenjskem kot na na{em koncu Slovenije. Vendar gre za zelo priljubljeno jed, ki jo lahko ponudimo kot prilogo, na primer k mesnim jedem, ali kot samostojno jed skupaj z omako za kosilo ali ve~erjo. Vse žlinkrofe pripravljamo iz mehkej{ega re-zan~evega testa in nadeva.
Mehkejše rezančevo testo pripravimo iz pol kilograma gladke moke, soli, 2-3 jajc. Testo zagnetemo s pomočjo mlačne vode. Gnetemo ročno ali strojno tako dolgo, da je testo kompaktno in elastično. Elastičnost dosežemo z močnim pritiskanjem dlani ob testo in s toploto roke pri gnetenju. Mlačna tekočina oziroma voda in po-čivanje na toplem še povečata elastičnost testa. Ali je testo dovolj zagneteno, lahko preverimo tudi tako, da ga prerežemo, in če so v notranjosti enakomerne zračne luknje, je dovolj zagneteno. Zgneteno testo prerežemo na polovico, oblikujemo dva hlebčka, po vrhu premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 30 minut.
Spočito testo razvaljamo v pravokotno obliko, nekoliko osušimo ter v primerni razdalji nanj polagamo manjše kupčke nadeva. Testo med kupčki premažemo z razžvrkljanim jajcem in prekrijemo z drugo razvaljano krpo testa. Druga polovica testa naj bo razvalja-na 2 do 3 centimetre večje kot prva. Testo med nadevom do-
nik ali zmrzovalnik. Čas shranjevanja je odvisen od nadeva, s katerim napolnimo testo.
Znana slovenska specialiteta so idrijski žlinkrofi, ki jih ponudijo kot prilogo zraven ba-kalice, to je jedi iz drobnice. Idrijske žlinkrofe pripravimo tako, da si najprej pripravimo mehko rezančevo testo. Ko to počiva, pripravimo nadev iz pol kilograma kuhanega krompirja, ki ga pretlačimo in mu dodamo na manjši količini maščobe prepraženo čebulo in slanino. Za pol kilograma krompirja potrebujemo 10 de-kagramov fino sesekljane čebu-
bro stisnemo, izpustimo zrak, ki ostaja med testnimi krpami, narežemo s pomočjo koleščka za testo kvadrate, te pa nato na vsaki strani stisnemo, da dobimo oblik ušes. Testa pri tem ne smemo poškodovati oziroma pretrgati.
Tako pripravljene žlinkrofe lahko sveže skuhamo ali delno osušimo ter shranimo v hladil-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Monike: Sin je v dar dobil morskega prašička. Kupili smo mu kletko. Zanima me, ali lahko morskega prašička spuščamo iz kletke in ali bi bilo dobro, da mu kupimo še enega, da bo imel družbo. V trgovini smo mu kupili že pripravljeno hrano. S kakšno hrano ga lahko še hranimo in kaj najraje pije?
Odgovor: Morskega prašička boste razveselili in mu popestrili njegov vsakdan, če ga boste občasno izpustili iz kletke. Najbolje se bo počutil ob toplem sončnem dnevu na travniku, pašniku ali zelenici pred
vašo hišo ali blokom (pozna pomlad, poletje in zgodnja jesen). Tudi v stanovanju ga lahko mirno izpustite iz kletke, da se sprehodi - vendar tak izlet naj ne bo predolg, saj morski prašički pogosto lulajo (zgodi
le in 10 dekagramov prekajene slanine. Slanino narežemo na drobne kocke, da se enakomerno porazdeli po nadevu. Nadev začinimo s soljo, maja-ronom, poprom in narezanim drobnjakom. S tem nadevamo razvaljano testo, nadev prekrijemo z drugo testno krpo, dobro stisnemo, razrežemo in robove še enkrat stisnemo, da
se lahko, da bo svojo potrebo opravil kar na tleh - na preprogi, če bo izlet predolg). Tudi na zelenici ali travniku bodite ob pujsku stalno prisotni, saj se vam hitro zgodi neljubi dogodek, da vam prašička nekdo nehote pohodi, povozi ali vam ga poškodujeta pes ali maček.
Glede družbe ni nobenih ovir, lahko je sam ali pa mu dokupite novega prijatelja. Če boste namesto prijatelja pomotoma kupili prijateljico, boste hitro postali lastnik cele male prašičje družinice (brejost traja 58 - 67 dni, skoti 2 do 7 mladičkov, lahko tudi več).
Pripravljena hrana, ki jo kupujete v trgovinah za male živali, je zagotovo najprimernejša, saj vsebuje vse sestavine, ki jih žival potrebuje (beljakovine, masti, sladkorje, vitamine, minerale). Kupljeni hrani je priporočljivo dodajati še: sadje, korenje, peso, sočivje, zeleno krmo, suho deteljo, trave, seno, oves, ječmen in žitarice, s čimer popestrimo mu enoličen jedilnik. Tako kot ostale živali tudi morski prašiček pije vodo. Le-to ponudimo v majhnih napajalnikih 50-150 ml. Pazimo, da je vsak dan sveža. Če živali ponudimo svežo zelenjavo (solata, korenček ...) in
dobimo obliko ušes. Tako pripravljene idrijske žlinkrofe skuhamo v vreli vodi, ki smo ji dodali sol ter nekaj kapljic olja, da se med seboj ne sprimejo. Vrejo naj po~asi, da testo ne popoka in nadev ne izte~e. Kuhane odcedimo, splaknemo z vro~o vodo in prelijemo z ba-kalico ali drugo mesno jedjo, ki je pripravljena z omako, ter ponudimo. Prelijemo jih lahko tudi s samostojno omako, na primer z gobovo, zelenjavno, smetanovo ali paradižnikovo. Zraven ponudimo poljubno solato.
Za žlinkrofe si lahko pripravimo tudi mesni nadev iz mešanice mletega mesa svinjine in govedine, za~inimo s ~es-nom, soljo, poprom in zelenim peteršiljem. Da bo nadev mehkejši, lahko dodamo v mleku ali vodi namo~en beli kruh ali kuhan in pretla~en krompir. Za izrazitejši okus pri mesnem nadevu lahko dodamo prav tako na majhne kocke narezano slanino, ki smo jo na suho ali na manjši koli~ini ma-š~obe na rahlo prepražili; dodamo jo brez maš~obe, ki se je izcedila med praženjem. Nadev si lahko pripravimo tudi iz ribjega mesa, ki ga povežemo z bešamel omako in kislo smetano, za~inimo pa s soljo, pet-eršiljem in parmezanom.
Če imate brezmesni dan, pa si pripravite zelenjavni nadev, ki ga pripravimo tako, da fino sesekljamo ~ebulo in jo na manjši koli~ini maš~obe prepra-žimo. Ko ovene, dodamo fino naribano korenje, malo zelene, peteršiljevo korenino, na drobne rezance narezan por in zelje. Za~inimo s soljo, poprom in mleto kumino. Duši-mo tako dolgo, da se zelenjava do treh ~etrtin zmeh~a in da izpari vsa voda. Po želji lahko za boljši okus dodamo tudi kislo smetano.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
sadje (jabolka, hruške, mandarine, suhe banane ....), se lahko zgodi, da vode ne bo pila (eni vodo pijejo, drugi pa shajajo tudi brez vode - dovolj jo namreč izkoristijo iz svežega zelenega obroka). Razen sveže ~iste vode živali ne ponujajmo drugih pija~, npr. sadnih soko-vov ipd.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Jesen v vrtu
Grešili bi, če bi nam v jeseni, ko z vrta pospravimo plodove, narava pa se prične pripravljati na zimsko mirovanje, zmanjkalo pomladne navdušenosti za vrtnarjenje, v pričakovanju neogibnega prihoda zime pa bi odložili vrtno orodje. Jesen spreminja podobo narave in vrta, listje na drevju zori in se barva, kmalu bo pričelo odpadati, sončni žarki čedalje manj grejejo, nastopa trenutek, ko vrtnar prične z opravili za ugodnejšo prezimitev trajnega vrtnega rastja in priprav na novo vrtnarjevo leto.
V	SADNEM VRTU se z opravili v mesecu vinotoku, ko smo pospravili še ostanke minule letine, prično predzim-skega dela pri negi in oskrbi sadnega drevja in grmičevja za prihodnjo leto ter priprave na jesensko sajenje sadnega drevja. Rezi sadnega drevja v tem času jeseni, dokler je še listje na drevesu, ne vršimo, lahko pa pri starejšem sadnem drevesu znižamo vrh ali izrežemo kakšno večjo vejo, ki je okolju postala ovira. Vejo odrežemo tesno ob njeni osnovi, rezno ploskev zgladimo in premažemo z varovalnim premazom, da preprečimo trohnenje. Pri nižanju vrhov ali izrezovanju vej ne puščajmo štrcljev, ker se tod rana ne more zarasti, trohneči štrcelj pa je na drevesu trajna poškodba. Stara izčrpana in bolna drevesa izkrčimo skupaj s koreninami, odstranimo iz vrta in sežgemo. Na izpraznjenem mestu izkopljemo sadilno jamo, velikosti 2 m v premeru in 60 cm globine. Med izkopom poberemo tudi najmanjše ostanke korenin predhodnega drevesa, ker je razpad ostankov korenin mladim koreninam oziroma novi sadiki škodljiv. Na mestu, kjer je že doslej rastlo sadno drevo, ne smemo narediti nadomestne sadnje enake sadne vrste, ker staro drevo zapušča enostransko izrabljena tla z izločki, ki jih sadika iste botanične vrste ne prenaša. Sadilna jama, kamor smo namenili ponovno saditi sadno drevo, se mora dobro prezračiti, zemlja pa najmanj en mesec počivati. Škropljenje koščičarjev pred listno ko-dravostjo bo potrebno opraviti, ko bo dozorelo in odpadlo najmanj dve tretjini listja.
V	OKRASNEM VRTU skrbno pregledamo rastline, ki jih nameravamo prezimiti v zaprtih prostorih, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in ugotovimo morebitne okužbe z glivičnimi boleznimi in zalego rastlinskih škodljivcev - uši,
kaparja, tripsov in podobnih. Okužene rastline preventivno poškropimo z ustreznimi pripravki še na prostem, da preprečimo njihov pojav kasneje v zaprtih prostorih. V začetku meseca oktobra je čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic: žafranov, hijacint, tulipanov in vseh drugih, ki prenesejo zimsko zmrzal. Zemljo globokoprelopatamo, revni na organskih snoveh primešamo vsaj 5 cm debelo plast šote ali prsti izpreperelega listja. Zemlja za čebulnice naj bo rahla in dovolj propustna ter zračna, hkrati pa naj ima lastnost zadržati dovolj vlage, ki jo čebulice potrebujejo za prezimitev in pomladno kalitev. Globina sajenja čebulic naj bo vsaj dva- do trikrat tolikšna kot je visoka čebulica, ki jo sadimo.
V ZELENJAVNEM VRTU pospravljamo z gredic vrtnine, ki se jim zaključuje vegetacija. Korenček in rdečo peso pupu-limo šele tik pred napovedjo zime oziroma zmrzaljo zemlje. Peteršilj za zimsko rabo presadimo v zabojčke ter ga prenesemo v zaprti prostor šele, ko nastopi jesensko mra-zovje. Por bo dobro prezimil na prostem, če ga sedaj osi-pljemo do prvih listov, pred nastopom zime pa prekrijemo z eno ali dvema plastema vrteksa. Kapusnice, solatnice in nekatera zelišča, ki so se v septembru dobro obrastla, pustimo na gredicah do zadnjega ugodnega vremena.
Miran Glu{ič, ing. agr.
Màâdw. % - í% oMer
9-četrtek	10-Petek	11-Sobota	12-Nedelja #
13-Ponedeljek	14-Torek	15-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: ostap, ptica, Aaron, vzrast, mekintos, kastrola, amoralist, ultrasi, KS, ilegalka, Bernik, fotomaterial, aga, MA, prevaran, Ela, tonkin, eks, JRT, vir, urin, John, Iri, Uist, ricercar, oko, kroket, Aka, list, laž, pasiva. Ugankarski slovarček: ANETOL = glavna sestavina janževega eteričnega olja, ATRO = ime finskega jazzovskega basista Mikkola, AZAR = argentinski teniski igralec (Roberto, 1966), DARR = ameriška filmska in TV igralka (Lisa, 1963), NAI = romunska panova piščal, PARO = hrvaški grafik in ilustrator (Frane, 1940), SPRANGER = nemški filozof, psiholog (Eduard, 1882-1963), [AVKI = egiptovski filmski igralec (Farid, ?-1998), TROPITA = sorta pora
Govori se .
pv... da so menda sedaj za pretepanje na vrsti županovi sinčki. Po Barovičevem jih je sedaj fasal Vilijev ... Kot da bi bil sin kriv, da ima župana za očeta.
da imajo v zadnjem času v Slovenskih goricah župani velike probleme s svojimi občinskimi svetniki, ki jih nočejo in nočejo ubogati. Eni so zapustili župansko "šolo", drugi si ne dajo nič dopovedati. Ni čudno, da je župan, ki se sicer ukvarja s pedagoškim delom, izvedel nad svojim neubogljivim svetnikom nič kaj pedagoški prijem z letečim papirjem.
Vidi se ...
... da je bil podlehniški župan še nedavno tega zelo priljubljen, danes pa bi ga nekateri poslali kar v pekel.


Aforizmi
by Fredi
Smeh ni greh, je pa greh
zasmeh.
***
Najpočasneje peljejo v pravno
državo nagla sodišča.
***
In besedičenje je kaviar
postalo.
***
Na enega krvodajalca še
vedno pride preveč krvosesov.
***
Zaletavi ne bodo nikoli visoko
letali.
***
Eni računajo na uspeh za vsako ceno, drugi na uspeh za vsako cenenost.
Pijanca ni težko prepeljati
žejnega čez vodo.
***
Najbolj nesebično razdajamo
ljudje sebičnost.
***
Vsak je svoje sreče kovač, dokler ima v žepu kak "kovač".
Lujzek • Dober den vsoki den
Pišem na beli papir s črnim pisalnim geplo m petega oktobra, v nedelo, ko ne gremo na delo. Mica je pri maši, jaz pa sen glih prej na preši tropine doj puca, tak ke sen skoro metlo doj znuca. Preša bo do drugega leta počivala, samo sušo pila do druge jeseni, ko se bo nova letina rodila. In tak to gre iz leta v leto, veselo ali pa prekleto. Moliš, se smeješ ali pa jočeš, živiš, kakor hočeš, si reven ali bogat, vsoki naj hodi na svoj hajzlc srat. To se pač malo čudno rima, je pa to resnica, kak provi moja Mica.
Gnes je nekšno čudno vremen, je malo sunca, malo se megla po grabi gunca, dež nas je kejko tejko namoča, v začetki oktobra pa nas je obiskala tudi toča. Dobro, da je mošt že v pivnici, drgačik bi teklo po gorici. Letošjo vremen je resen provi narobe svet, enkrat nas pika trnje, drugič nas boža lepi cvet. Suša nas je pošteno zmantrala, nam
letino razpolovila, tak ke je tota narova resen prova sila. Naš oča so že negda pravli, da proti vetri nemreš scati, da si moreš biti dober z brati, s sestrami, tetami in strici in si z njimi srečo in nesrečo deliti. Provijo tudi, da je najbližji sosed najboljša žlohta, je pa včosik lehko tudi raztrgana plohta. Jaz in sosid Juža sma kak prova brata, zamozana od blata, včosik trezna, včosik pijana od trdega dela in mehkega vina, kolena so mehka, v glovi pa praznina.
V cajtngah sen šteja, po televiziji gleda in po radiji posluša, da so Sveti oče papež Pavel hujdo boleni in na žalost tudi v tistih letih, ko Matilda s svojo koso grozi vsepovprek od Rima pa vse do našega Suhega brega. Molite za zdrovje svetega očeta, tudi na sebe ne pozobite, dobro pijte in jejte in se nasploh dobro mejte. Vse to in še več vam vaš Lujzek želi, ki se mi glih zaj po dvoriši moja Micika smeji. Gre kak general, še malo pa de maršal-ica, tokšna je pač moja Mica. Neje najboljša in ne najslabša, je pa še malo kera takšna!
Pa lep pozdrav do drugega tjedna! Lujzek
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 9. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Po Haloški planinski poti). 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SNOP(Radio Sora). PETEK, 10. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SOBOTA, 11. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI
BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 12. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). PONEDELJEK, 13. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). TOREK, 14. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00
Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO (Pomoč sočloveku). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav). SREDA, 15. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je srečen teden, saj se bo nekaj zadev na poslovnem polju dobro razjasnilo v vašo korisl Dobra novica pride s pošto - lahko tudi iz tujine. V ljubezenski zvezi se bodo zadeve umirile.
BIK
V začetku tedna se bo povečala vaša ambicioznost, zato si naredite načrt poslovnih zadev. Vaš krog prijateljev in znancev se bo razširil, saj boste imeli priložnost, da se vključite v kako organizacijo.
DVOJČEK
^^ V dneh, ki prihajajo, boste močni, odločni in samo-f	zavestni, zato le pohitite in
končajte pomembno delo do konca tedna. V ljubezni vas ~aka sre~a. V nedeljo boste zelo romanti~no razpoloženi.
RAK
Teden, ki je pred vami, vam bo na poslovnem polju prinesel nove obveznosti. Pri tem pa si boste nabrali tudi dragocene izkušnje. Od sobote naprej se bodo razmere v ljubezenski zvezi izboljšale.
LEV
Trenutno ste sredi "kri-ti~ne" faze glede financ, zato morate paziti, predvsem pa se varovati nepre-vidljivih nakupov Boste pa imeli v tem tednu ve~ sre~e glede financ. Varujte se le raznih vsiljivcev.
DEVICA
Pred vami je dinamičen in stresen teden. "Status quo", ki ste ga dosegli, se lahko poruši. Novonastala situacija vas lahko razjezi. Ne jezite se, s preudarnostjo boste veliko dosegli. Zelo prijetno bo v torek.
TEHTNICA
V	teh dneh boste ugotovili, da so bile vaše skrbi glede ljubezenske zveze ali domačega okolja odveč, saj boste zelo hitro in nepričakovano spregledali in s tem našli tudi izhod iz situacije in rešitev.
ŠKORPIJON
V	tem tednu boste začutili več moči in pripravljenosti za nove izzive. Sprejmite jih in tvegajte, saj čas dela za vas. Pred vami je nekaj
negotovih dni, vendar boste vse zadeve uspešno rešili in tudi realizirali.
STRELEC
V	teh dneh boste zelo nemirni, tudi dinamični, zgovorni in prepričljivi predvsem na poslovnem polju. Pazite le, da vas ne
zanese. V ljubezni bo zelo lepo in krasno - predvsem strelkam.
KOZOROG
Teden, ki je pred vami, bo aktiviral vse, kar potrebujete za dosego dobrih poslovnih rezultatov. Sadove bodo obrodile vse vaše dolgotrajne priprave. Glede ljubezni vam bodo zvezde naklonjene.
VODNAR
Intenzivnost, s katero se lotevate finančne in poslovne stabilnosti v podjetju, je hvalevredna. To bodo ugotovili tudi vaši nadrejeni. Pripravljajo vam prijetno presenečenje. Četrtek bo zelo romantičen.
RIBI
Zadnje čase ste zelo nemirni in za druge tudi težko obvladljivi, saj vam brez svobode ni živeti. Še malo potrpite, saj bo kmalu bolje. Že proti koncu tega tedna se boste razbremenili. Srečno!
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Prva tretjina
Za nami je prva tretjina prvenstva v 1. SNL - ligi Simobil. Simbolični vmesni naslov je osvojila ekipa aktualnih državnih prvakov iz Maribora, a predvsem na račun slabšega finiša primorskih ekip (Primorja, Kopra in Gorice) in celjskega Publikuma. Le-ti so v zadnjih štirih krogih pripravili pravo malo razprodajo točk in tako Mariborčanom tlakovali pot na vrh lestvice. Mura je v tem krogu dokončno potrdila upravičenost menjave na trenerskem stolčku, saj je Milan Miklavič že ujel priključek z vrhom, predvsem pa je znal prebuditi eno najboljših napadalnih navez v Sloveniji (Romano Obilinovič - Ermin Rakovič). Tega pa nikakor ne znajo narediti v Ljubljani, kjer Marko Kmetec, lani najboljši strelec 1. lige, še naprej težko zadeva nasprotnikov gol in je tudi precej daleč od poziva selektorja Prašnikarja. Ta se je za zadnjo kvalifikacijsko tekmo za EP s Ciprom odločil za Marka Vogriča iz ajdovskega Primorja, ki je trenutno prvi strelec lige Simobil.
Medtem ko se bo sedem zgoraj omenjenih moštev bolj ali manj enakovredno borilo za vrh razpredelnice, se v drugi polovici prav tako bije boj za vsako točko, ki bi pomenila mirnejše nadaljevanje prvenstva. V zadnjem krogu sta Dravograd in Domžale dosegli dragocene tri točke proti višje uvrščenim ekipam, Ljubljana in Kumho Drava pa sta v dre-biju spodnjega dela razpredelnici vknjižili le po točko. Za Ptujčane je to četrti zaporedni remi, odkar je vodenje ekipe prevzel Borut Jarc, kar kaže na stabilnost ekipe. Z malo več sreče bi se lahko Ptujčani na kateri od zadnjih štirih tekmah veselili tudi polnega izkupička, a v prvi vrsti so krivi sami, saj so le enkrat zadeli nasprotnikovo mrežo (proti Kopru z igralcem manj!). Kakšna je razlika med 2. in 1. ligo na svoji koži najbolj občuti Matjaž Majcen, ki je v prejšnji sezoni kot za stavo zadeval nasprotnikovo mrežo, letos pa je v enajstih krogih dosegel le tri gole. Na drugi strani pa veseli »vrnitev« Damjana Goloba, ki je nepre-magan že 270 minut.
Po zadnjem reprezentančnem odmoru soptujski nogometaši začeli serijo štirih neodločenih rezultaov. Kaj lahko pričakujemo od sedanjega?
Črtomir Goznik
Matjaž Majcen išče pravo formo
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 11. KROGA: Ljubljana - Kumho Drava 0:0, Šmartno -Sport Line Koper 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Mura 3:3 (3:1), Primorje - Gorica 2:2 (1:0), Dravograd - CMC Publikum 2:1 (2:1), Domžale - KD Olimpija 2:1 (1:0)
1. MARIBOR PIVO. LA[KO	11	7	1	3	17:15	23
2. PRIMORJE	11	6	3	2	28:11	21
3. GORICA	11	6	3	2	26:12	21
4. SPORT LINE KOPER	11	5	4	2	10:5	19
5. CMC PUBLIKUM	11	5	2	4	22:18	17
6. MURA	11	5	1	5	23:12	16
7. KD OLIMPIJA	11	4	4	3	17:11	16
8. [MARTNO	11	3	4	4	15:14	13
9. DOM@ALE	11	4	0	7	13:27	12
10. DRAVOGRAD	11	3	2	6	13:22	11
11. KUMHO DRAVA	11	1	4	6	10:19	7
12. LJUBLJANA	11	1	2	8	7:25	5
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 10. KROGA:
Argeta - Svoboda Ljubljana vje 4:1 (1:1), Brda - Livar 0:' Sežana - Zagorje 2:5 (1:1)
1.	RUDAR VELENJE
2.	ZAGORJE
3.	DRAVINJA
4.	BELA KRAJINA
5.	SUPERNOVA TRIGLAV
6.	LIVAR
7.	KR[KO POSAVJE
8.	IZOLA ARGETA
9.	ALUMINIJ
10.	BRDA
11.	TABOR
12.	SVOBODA
Aluminij - Rudar Velenje 0:3 (0:2), Izola 1:0 (1:0), Supernova Triglav - Krško Posa-0, Dravinja - Bela Krajina 1:1 (1:0), Tabor
10	8	2	0	37:12	26
10	6	3	1	23:12	21
10	5	4	1	21:9	19
10	5	2	3	14:11	17
10	4	3	3	14:13	15
10	3	4	3	14:20	13
10	3	4	3	12:14	13
10	2	4	4	11:15	10
10	2	4	4	9:14	10
10	2	3	5	9:17	9
10	2	2	6	12:25	8
10	0	1	9	7:21	1
Nogomet • 1. SNL: Ljubljana - Kumho Drava 0:0
Gol še naprej »zaklenjen« za Ptuj~ane
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Bingo, Lenart, Zajc, Zdelar (Sluga), Korez, Kamberovic, Jevdenič (Klinger), Smajlovic (Go-rinšek), Majcen. Trener: Borut Jarc.
Gostovanje pri zadnjeuvršče-nemu moštvu v 1. SNL je ponujalo priložnost ptujskim nogometašem, da pridejo do druge zmage v prvenstvu. To se ni dogodilo,
ostaja pa dejstvo, da so nogometaši Kumho Drave tudi v četrtem prvenstvenem nastopu, odkar jih vodi trener Borut Jarc, ostali neporaženi, kar pomeni četrto točko. Vsekakor bi bili varovanci trenerja Boruta Jarca bolj zadovoljni z zmago, vendar se tudi točki ne da kaj oporekati in bo še kako dobrodošla v težki borbi za obstanek. Verjetno je nogometa-
Foto: Črtomir Goznil<
Slaviša Jevdenič (Kumho Drava)
Nogomet • 2. SNL
Rudar premočan
ALUMINIJ - RUDAR (VELENJE) 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Ekmecic (12), 0:2 Šmon (40), 0:3 Ekmacic (66).
ALUMINIJ: Miljkovic, Fridauer (Hertiš), Topolovec, Golob, Ku-serbajn, Praprotnik, Donacec (Fla-šker), Panikvar, Radenko Knežević (Čeh), Ratko Knežević, Repina. Trener Miran Emeršić
Kmalu po začetnem žvižgu sodnika Jeneša iz Lendave se je Don-ćecu ponudila priložnost, toda močan strel je vratar gostov Jozič ubranil. Gostje so si zlahka ustvarjali priložnosti in tako prišli tudi v vodstvo, ko je Šmon z levega krila poslal žogo pred vrata in Ekmećić je brez težav z glavo poslal žogo v desni gornji kot domaćih vrat. Domaćini nikakor niso mogli ogroziti nasprotnika, pol-priložnosti so se razbijale ob dobri obrambi. Gostom se je kaj hitro ponudila nova priložnost, toda Šmon je poslal žogo preko vrat, nekaj zatem pa je Mernik blokiral
dober strel Radenka Kneževića. Dopadljiva igra dueta Šmon - Ek-mećić je delala domaći obrambi velike preglavice in tako je nekaj pred odmorom dosegel zadetek Šmon po podaji Ekmećića.
Gostje so v nadaljevanju igrali sprošćeno, imeli so inciativo, toda vratar Miljković je nekajkrat dobro posredoval. Na drugi strani domaći napadalci nikakor niso znali izkoristiti priložnosti, saj so zamujali Praprotnik, Ratko in Ra-denko Knežević ob koncu pa še Hertiš in Repina. Gostje se niso prepustili zadovoljstvu; Ekmećić je ponovno zatresel mrežo, tokrat po podaji Sprećakovića in postavil konćni rezultat. Nad 150 gledalcev bi lahko do konca še videlo kakšen zadetek, toda napadalci so priložnosti zapravljali ali pa sta obrambi pravoćasno razćiš-ćevali.
anc
še Ljubljane uspavalo tudi to, da so za Bežigradom nadigrali Olim-pijo in mislili, da se bodo Ptujča-ni predali že prej, ko bodo prišli na igrišče. V prvem polčasu je igra zvečine potekala med obema kazenskima prostoroma, še bolje in enostavneje rečeno na sredini igrišča. V tem delu ni bilo priložnosti, zato lahko rečemo, da se je streljalo s praznimi naboji, od katerih ni koristi.
Drugi polčas pa je bil pravo nasprotje. Nogometaši so se zbudili in priložnosti so bile na obeh straneh. Prvo je za goste zamudil Majcen, ki je streljal z glavo, vendar je njegov strel zletel mimo domačih vrat. Takoj so vrnili nogometaši Ljubljane, vendar je Ha-lilovićev strel konćal v naroćju zanesljivega vratarja Drave - Go-
loba. Že v naslednjem napadu pa je Zore zadel vratnico, toda na srećo Ptujćanov se je žoga odbila v polje in ne v mrežo. Da Jarćevi varovanci niso prišli samo na izlet v glavno mesto Slovenije, sta pokazala že Zdelar in nato Majcen, vendar žoga nikakor ni hotela pasti za hrbet vratarja Ljubljane Botonjića. V zadnji minuti sreća-nja, ko je najslajše priti do zmage, pa je imel nesrećo Matjaž Korez, ki iz ugodnega položaja ni najbolje zadel in s tem je splavala tudi zadnja priložnost za drugo zmago v prvenstvu za nogometaše Kumho Drave. Dejansko, vsaj po priložnostih, so bili veliko bližje osvojitvi treh toćk, vendar jim je tokrat tudi sreća obrnila hrbet.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznil<
Ratko Kneževič (Aluminij) med dvema igralcema Rudarja
Namizni tenis
8. Urhov memorial
NTK Ptuj je v nedeljo, 5. oktobra 2003, v {portni dvorani Center organiziral spominski turnir v namiznem tenisu, na katerem se je zbralo 80 igralcev in igralk iz Slovenije in Avstrije.
Breda Mojsilovi~ (NTK Ptuj)
__
Foto: Črtomir Goznik
Tekmovanje je najprej potekalo po skupinah na tri dobljene nize, v finalno skupino pa sta se uvrstila prvi in drugi v skupini. Pri ~lanih se je v finalno skupino uvrstilo 32 igralcev, pri ~lanicah pa osem. Pravi boji so se pravzaprav za~eli v finalni skupini, kjer so igrali na {tiri dobljene nize. Dvoboji so bili zelo zagrizeni in kar nekaj se jih je kon~alo z maksimalnim izidom 4:3. V finalno skupino se je uvrstilo tudi veliko
Foto: Črtomir Goznil<
Gregor Zafošnik (ŽNTK e-kompenzacije Maribor)
doma~ih igralcev in igralk, in sicer sedem v ~lanski kategoriji in tri ~lanice. V nadaljevanju so bili najuspe{nej{i Bojan Pavi~, ki se je uvrstil na 5.-8. mesto, Marinko Grbi~ in Nejc Janžekovi~ pa sta bila 9-16., pri članicah sat bili 5.-8. Vesna Rojko in Vesan Terbuc, najboljši rezultat med domačini pa je dosegla Breda Mojsilovi~, ki je bila druga.
Zmagovalka v kategoriji članic je bila Tamara Jeri~ iz NTK Ilirija Ljubljana, pokala za 3.-4. mesto pa sta osvojili še Tina Steinman iz NTK Vesna Zalog in Melita Ver-hnjak iz NTK Muta.
Pri članih je prehodni pokal osvojil reprezentant Mitja Horvat iz NTK Kema Puconci, ki je v finalu s 4:1 premagal Jureta Koš~aka iz NTK Sobota, M. Sobota. Pokala za 3-4. mesto sta osvojila Bojan Roposa iz M. Sobote in Gregor Zafosnik, član ŽNTK e -kompenzacije Maribor.
BT
Rokomet • 1.A DRL (moški, ženske)
Ormož prvič zmagal, Ptujčanke prvič izgubile
V Ormožu najučinkovitejši Mesarec, Gorenje in Žalec premočna
JERUZALEM ORMOŽ - INLES RIKO RIBNICA
29:26 (15:11)
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Čudič (14 obramb), Belšak 4, M. Horvat 2, Mesarec 9 (3), Koražija 2, Bezjak 5, Grabovac 2, Ivanuša, Kirič, Kosaber 1, Sikošek, Hanželič, B. Čudič, Lollo 4 (3). Trener: Saša Pra-potnik.
Polna dvorana na Hardeku je bučno pozdravila prvo zgodovinsko zmago „jeruzalemčkov" v najelitnejši slovenski rokometni ligi. Pri novincih tokrat zaradi poškodb nista nastopila Hrn-jadovič in Vučič, gostje so zaigrali brez poškodovanega Šerbca, a prvič s tujcema Subotičem in Krs-tičem. Domačini so kljub zapravljenima nasprotnima napadoma Bezjaka in Ivanuše povedli v 13. minuti za pet zadetkov (8:3). Gostje so nato zamenjali vratarja in po štirih dobrih obrambah Dubonosova so se Ribničanom uspeli približati na 12:10. Najvišjo prednost na srečanju so Or-možani dosegli v 32. minuti pri rezultatu 17:11. Tedaj so gostje spremenili način igre v obrambi in se v 56. minuti približali na 27:24. Pri tem so zapravili se-demmetrovko (G. Čudič je ubranil Počervini) in niso izkoristili dveh igralcev več v polju. Usodo gostov je ob koncu tekme z dvema goloma zapečatil joker z domače klopi - Horvat. In slavje se je lahko pričelo.
Uroš Krstič
GORENJE - VELIKA NEDELJA 33:24 (17:9)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Gotal 5, Mesarec 1, Gregorič, Po-točnjak, Kumer 4, Bezjak 4, Ku-
kec, Kokol, Šantl 8, Kozomara 2, Kisovec, Okreša, Šoštarič.
Velenjčani v tem novem prvenstvu veljajo za enega od treh kandidatov za osvojitev naslova državnih prvakov, zato je bilo težko pričakovati, da bi rokome-taši Velike Nedelje lahko iztržili kaj več kot pa poraz. No, mogoče bi bilo vse drugače, če bi nastopili v popolni postavi. V prvem polčasu so si domačini priigrali zajetno prednost, ki je znašala osem zadetkov. Vse to pa gre na račun dobrih obramb domačega vratarja Škofa, ki se lahko v tem delu igre pohvali s kar 13 obrambami. Seveda pa to pomeni, da so bili gostje neu~inkoviti v napadu, predvsem v zaklju~ku akcij in prakti~no niso na{li recepta, kako premagati doma~e-ga vratarja.
Vse to se je ponovilo tudi v drugem pol~asu in doma~ini so svojo prednost nekoliko zvišali. Če pa bi nastopil levoroki zunanji igralec Davorin Planine, bila bi razlika verjetno manjša. Sicer pa sre~anja za rokometaše Velike Nedelje, predvsem nasprotniki po njihovi meri, še prihajajo.
Danilo Klajnsek
MERCATOR TENZOR PTUJ - ŽALEC 20:27 (11:11)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Laki~, Poto~njak, Šijanec 5 (5), Pu~ko, Černe 2, Radek 5, Ram-šak, Nojinovi~ 2, Brumen, Murko, Kelenc, Kristofi~, Majnik, Rauko-vi~ 6
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 6, Žalec 8 minut
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 8 (5), Žalec 3(3)
V 4. krogu 1. slovenske ženske rokometne lige se je končala zmagovita serija ptujskih rokometa-šic. To seveda ni nič tragičnega, če upoštevamo dejstvo, da ekipa Žalca spada v krog ekip, ki se bodo borile za visoke pozicije v prvoligaški konkurenci. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in nobena od ekip si ni priigrala nekakšne odločilne prednosti. Domače rokometašice so dobro parirale gostjam tako v obrambi, kakor v napadu. Po tridesetih minutah igre ni nič kaj kazalo, da bi katera od ekip lahko prišla do višje zmage.
Toda zgodilo se je ravno to, da so na koncu slavile visoko zmago igralke iz Žalca, in to kar s
Ines Černe (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj)
Foto: Crtom
)mir Goznik
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Inles Roko 29:26 (15:11), Gorenje - Velika Nedelja 33:24 (17:9), Celje Pivovarna Laško -Rudar Trbovlje 38:25 (16:11), Cimos Koper - Prule 24:34 (13:18), Termo - Adra Krka 26:25 (11:13), Trimo Trebnje - Prevent 28:25 (14:15)
1.	PRULE
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO
3.	GORENJE
4.	PREVENT
5.	TERMO
6.	JERUZALEM ORMOŽ
7.	VELIKA NEDELJA
8.	RUDAR TRBOVLJE
9.	TRIMO TREBNJE 10 . INLES RIKO
11.	ADRIA KRKA
12.	CIMOS KOPER
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 4. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Žalec 20:27 (11:11), Izola - Olimpija 21:45 (10:24), Piran - Loka Kava 31:24 (12:10), Krim Eta Malizia - Gramiz Kočevje 41:24 (22:9), Celeia Celje - Burja 30:24 (12:16)
1.	KRIM ETA MALIZIA	4 4 0 0 8
2.	MERCATOR TENZOR PTUJ 4 3 0 1 6
3.	PIRAN	4 3 0 1 6
4.	@ALEC	4 2 0 2 4
5.	OLIMPIJA	4 2 0 2 4
6.	CELEIA CELJE	3 2 0 1 4
7.	BURJA	4 112 3
8.	JELOVICA	4 1 1 2 3
9.	GRAMIZ KOČEVJE	3 0 0 3 0
10.	IZOLA	4 0 0 4 0
sedmimi zadetki prednosti. Ključ njihovega uspeha pa je bila zagotovo njihova igra v obrambi, kjer so znale dobro zaustaviti strelski dvojec Raukovič in Radek. Ob tem so lahko razvijale hitre nasprotne napade in kar devetkrat so bile uspešne, domačinke pa samo dvakrat. Zraven tega pa smo pri domačih pogrešali tudi igro preko kril. Sicer pa so gostje dokaj izkušena ekipa, ki je vzela samo tisto, kar se jim je ponudilo in na koncu so se veselile svoje druge zmage v prvenstvu. Na Ptuju pa morajo biti navijači realni in se zavedati, da se vse dobro enkrat konča in da imajo tudi drugi dobre ekipe. Vzrokov za veselje pa bo še prav gotovo dovolj.
Vlado Hebar, trener @RK Mercator Tenzor Ptuj: "Nihče ob porazih ni vesel in zadovoljen. Tokrat glede borbenosti nimam svojim igralkam kaj zameriti in na koncu moramo čestitati gostjam za uspeh. Njihova vrednost sega proti samemu vrhu, za nas pa je že velik uspeh šest točk po prvih treh krogih. Napake v napadu so Žalčankam omogočile nasprotne napade, kjer so devetkrat zadele, naše dvakrat in razlika je tu."
Danilo Klajnsek
Rokomet • 1.B SRL (moški), 2. SRL
Gorišnica še drugič prepričljiva
1. B SRL - MOŠKI
REZULTATI 2. KROGA: Gorišnica - Mitol Sežana 33:23 (19:13), Mokerc - Gorica Leasing 26:31 (14:16), Pekarna Grosuplje - Sviš 28:20 (12:8), Črnomelj - Slovan 33:32 (18:15), Gold Club - Dol TKI Hrastnik 37:20 (16:12), Sevnica - Chio Kranj 25:21 (14:11)
1.	GOLD CLUB	2 2 0	0 4
2.	GORIŠNICA	2 2 0	0 4
3.	GPRICA LEASING	2 2 0	0 4
4.	PEKARNA GROSUPLJE 2 10	12
5.	SLOVAN	2 10	12
6.	SEVNICA	2 10	12
7.	SVI[	2 10	12
8.	DOL TKI HRASTNIK	2 10	12
9.	ČRNOMELJ	2 10	12
10.	CHIO KRANJ	2 0 0	2 0
11.	MOKERC	2 0 0	2 0
12.	MITOL SEŽANA	2 0 0	2 0
GORIŠNICA - MITOL PRO MAK SEŽANA 33:23 (19:11)
GORIÎNICA: Valenko, Sok, Vajda 1, 1. Ivančič 5, Šterbal, D. Ivan-čič 13 (2), A. Sapač 1, Firbas 4, Kumer 3, L. Sapač 1, Pisar 5 (1), Klemenčič, Buzeti.
Rokometaši Gorišnice so bili po prepričljivi zmagi v Sevnici uspešni tudi v drugem krogu 1. B SRL, in sicer so v svoji dvorani pred okrog 250 gledalci premagali ekipo sežanskega Mitola. Če je bilo nekaj skepse in dvomov pred tekmo, je bilo ugibanj o končnem zmagovalcu hitro konec. Že po prvem odigranem polčasu je bilo
vse jasno, saj so ga Gorišničani dobili z osmimi zadetki prednosti. Večkrat so igralci Gorišnice izgoreli v preveliki želji po zmagi, tokrat pa se niso dali presenetiti in so svoje vodstvo do konca srečanja samo še povišali.
Danilo Klajnsek
2. SRL - MOŠKI
REZULTATI 1. KROGA: Ajdovščina - Drava Ptuj 30:25 (10:9), Radeče - Arcont Radgona 26:26 (12:12), Radovljica - Grča Kočevje 29:24 (12:9), Atom Krško - Alples Železniki 33:17 (14:7), Dobova -1zola 26:18 (8:9), Šmartno 99 -Cerklje 33:27 (15:15)
AJDOVŠČINA -DRAVA PTUJ 30:25 (11:10)
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc, Rutar 4, Predikaka, Majcen, Bra-čič 3, Kac, Kafel 7, Mijatovič 1, Mikolič, Zukič 1, Zajc 5, Zadra-vec 4, Gonc.
V	prvem krogu 2. SRL so ptujski rokometaši gostovali v Ajdovščini in dokaj nesrečno izgubili dve točki. Po igri sodeč, predvsem v prvem polčasu, se ni obetalo nič kaj takega, da bi kazalo na neuspeh gostov. Ajdovci so do minimalnega vodstva prišli v zadnjih trenutkih prvega polčasa.
V	začetku drugega polčasa so domačini povedli s 17:14, vendar
so jih Ptujčani ujeli. Praktično je odločitev o zmagovalcu padla v zadnjih šestih minutah, ko so domačini izkoristili neučinkovito igro gostov, ki kar desetkrat niso zadeli iz šestmetrskega prostora. Nekaj možnosti je bilo še v zaključku, vendar je gostom zmanjkalo časa in predvsem športne sreče.
Danilo Klajnsek
RADEČE - ARCONT RADGONA 26:26 (12:12)
ARCONT RADGONA: Fartek 2, L. Klun 1, Buzeti 1, Pintarič, Hojs 6, Zorko 12, B. Vereš, N. Klun 3, Krajnc 1, Karnet, Pučko.
Pred novo sezono so Arcont zapustili Jožef Benko, Milan Bog-danovič (oba trenerja), Aleš Vereš in Kristjan Bogdanovič (igralca), zato so se v Gornji Radgoni odločili, da bodo poskušali z mlajšimi igralci, ki so jih vzgojili sami. V novi sezoni bosta trenerske naloge opravljala Marko Pintarič in Niko Klub, ki bosta ob tem še aktivna igralca.
Kljub pomlajeni ter zdesetkani ekipi (poškodovani so Žinko-vič, Petraš in Merica) so bili na prvi tekmi blizu uspeha. V drugem delu tekme so namreč ves čas vodili, tudi 20:17 in 22:20, vendar so gostitelji na koncu le uspeli rezultat izenačiti.
MŠ
Ples • Jernej Brenholc in Daniela Pekic
Odlično v novo plesno sezono
Plesalca mariborskega Plesnega kluba Pingi Jernej Brenholc, sicer Ptujčan, in Daniela Pekič, iz Miklavža na Drav. polju, sta novo plesno sezono začela odlično.
V	avgustu sta se s klubskimi kolegi udeležila tehničnih priprav v Mariboru in kondicijskih priprav v Kranjski Gori, kjer sta pod budnim očesom kondicij-skega trenerja nabirala moči za novo plesno sezono. Po opravljeni maturi se je Jernej vpisal na Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru, Daniela pa obiskuje četrti letnik športnega oddelka 11. Gimnazije v Mariboru. Pridna in delovna kot sta, v šoli nimata težav, zlahka razporejata čas za učenje in trening. Prostega časa imata zato bolj malo, vendar pa so uspehi, ki jih dosegata na tekmovanjih v tujini, toliko bolj vredni.
V	začetku septembra sta se udeležila mednarodnega tekmovanja v Bratislavi, ki šteje za svetovno rang lestvico. V standardnih plesih sta si priplesala tretje mesto in le za eno oceno zgrešila srebrno kolajno. Zmago sta slavila Mayer in Siilak iz Avstrije, druga pa sta bila Slovaka.
Naslednje tekmovanje je bilo v Beogradu, kjer je bila konkurenca izredno močna. Zmagala sta Bosco - Piton iz Italije, druga Ci-goj - Novožilova iz Slovenije, tretja Mayer - Siilak iz Avstrije. Za ostala mesta v finalu pa se je borilo osem izvrstnih plesnih parov iz Kanade, Slovaške, 1talije, Finske in dva para iz Slovenije. Velik uspeh torej za Jerneja in Danielo, ki sta v tej konkurenci osvojila mesto v finalu, kjer je bilo celo sedem plesnih parov. Šesto mesto je pripadlo Jerneju in Dani-
Daniela in Jernej v plesnem ritmu
eli, drugemu slovenskemu paru, sicer večkratnemu državnemu prvaku in svetovnemu prvaku - Maticu in Leni Pavlinič - pa se žal ni uspelo uvrstiti v finale.
Sedaj ju čaka tekmovanje v Angliji, International Open Championships, ki se ga vsako leto udeleži več kot 300 parov iz celega sveta. Nastopila bosta tudi v konkurenci starejših mladincev do 21 let in seveda med člani. Upata, da se bosta uvrstila med prvo polovico parov, kar bi bil zanju več kot uspeh glede na njuno mladost v konkurenci čla-
nov. Seveda pa ta tekma ni njun vrhunec te sezone, saj se bosta takoj po Angliji napotila na Nizozemsko, v Avstrijo ... V tej sezoni si bosta utrjevala pot na vseh pomembnejših tekmah in si počasi gradila ime med svetovno elito. Delati bo treba še veliko, vsekakor pa kažeta sposobnost in voljo do trdega dela, odrekanja. V veliko moralno pomoč so jima starši, finančno pomoč sponzorjev pa si obetata z vidnimi rezultati na tekmovanjih doma in v tujini.
Alenka Bohak
Mali nogomet • 1. SLMN
S hat-trickom Puksi-ca do prve točke
1. SLMN
REZULTATI 3. KROGA: Puntar Alpkomerc - Svea Lesna Litija 4:5, GIP Beton MTO - Dobovec 4:1, Vi-tomarci Petlja - Mavi Brežice 4:4, Metropol - Napoli Intelsat Pernica 7:1, KIX Ajdovšcina - Nazarje 3:5
NAZARJE 3	3	0 0	15:7	9
SVEA L. LITIJA 3	3	0 0	17:10	9
PUNTAR ALPKOM. 3	2	0 1	15:9	6
GIP BETON MTO 3	2	0 1	10:6	6
METROPOL 3	111	17:15	4
MAVI BREŽICE 3	0	3 0	14:14	3
NAPOLI PERNICA 3	1	0 2	9:15	3
KIX AJDOVŠCINA 3	0	12	11:16	1
VITOMARCI PET. 3	0	1 2	11:16	1
DOBOVEC 3	0	0 3	2:14	0
Vitomarci Petlja : Mavi Brežice 4:4 (0:1)
Ptuj, dvorana Center, gledalcev 100, sodnika Boro{ak in Vidov, oba Maribor.
STRELCI: 0:1 Rostohar (13), 1:1 [nofl (22), 1:2 Rostohar (25), 2:2 Puk{i~ (26), 3:2 Puk{i~ (27), 3:3 Ra{ovi~ (37), 3:4 Pirc (37), 4:4 Puk{i~ (39).
VITOMARCI PETLJA: Kirsanov, Cvetko, [prah, Pisnikar, [nofl, Ka-
Nogomet
3. SNL SEVER
REZULTATI 9. KROGA: Pesnica - Pohorje 1:2 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Male~nik 5:3 (2:1), Paloma
-	Središ~e 3:0 (0:0), Kozjak Radlje
-	Zre~e 2:5 (1:3), Bistrica - Železni-~ar 3:1 (0:0), Stojnci - Cigler Šoštanj 1:1 (0:0), Holermuos Ormož -Hajdina 1:1 (0:1)
1. MALEČNIK	9	6	1	2	20:15	19
2. ŠMARJE PRI J.	9	6	0	3	17:15	18
3. BISTRICA	9	5	2	2	26:9	17
4. CIG. ŠOŠTANJ	9	5	2	2	22;11	17
5. HAJDINA	9	5	2	2	19:9	17
6. POHORJE	9	5	1	3	27:13	16
7. ŽELEZNIČAR	9	4	1	4	17:19	13
8. PALOMA	9	3	3	3	21:14	12
9. ZREČE	9	4	0	5	19:19	12
10. PESNICA	9	4	0	5	12:17	12
11. HOLE. ORMOŽ 9		3	2	4	19:21	11
12. STOJNCI	9	2	4	3	12:11	10
13. SREDIŠČE	9	2	0	7	15:23	6
13. KOZJAK RAD.	9	0	0	9	4:53	0
men{ek, Puk{i~, Majheni~, Kram-pelj, Radami, Pol{ak, trener Križan.
Ekip sta pri~eli dokaj poletno, hitra in dinami~na igra je zadovoljila gledalce, ki so bu~no spodbujali ekipi. Gostje so pri{li v vodstvo po napaki doma~e obrambe, ko je Rostohar neovirano dosegel zadetek. Doma~ini so zatem zamujali {tevilne priložnosti, [nofl in Puk-{i~ sta zadela stativo, Rademi in Ra{ovi~ pa sta priložnosti zamudila. K temu je pripomogel z od-li~nimi obrambami vratar gostov Kostevc. Tudi pri gostih sta Bizjak in Rozman zamudila priložnosti za spremembo rezultata. Dve minuti pred odmorom je [nofl izvajal kompenzirani strel, toda žoga je odletela preko vrat. V nadaljevanju so imeli pobudo doma~ini. Z nenadnim strelom [nofla v desni gornji kot je pri{lo do izena~enja. Že v naslednji minuti se je ponudila priložnost Radimu, ki se je z žogo zapletel in priložnost je splavala. Goste je ponovno povedel v vodstvo Rostohar, toda Puk{i~ je
z lepim zadetkom izni~il prednost in v naslednji minuti ponovno zatresel mrežo gostov - doma~ini so vodili v 10. minuti. Napadalci obeh ekip so v tem ~asu zamujali priložnosti, doma~i vratar Kirsanov pa je ob tem ubranil nevarni kompezirani strel Rostoharja. Zatem je Rozman streljal tik ob stativi, Lub{a pa zadel stativo. Malo kasneje pa so se gostje lahko zahvalili Pisniku, ki je bil v liniji strela Radamija in gostujo~i vratar je že bil premagan, toda žoga se je od njega odbila v polje. V tem je Pircu uspelo dose~i zadetek za goste, toda v zadnji minuti je Puk{i~ z zadetkom postavil kon~ni rezultat. Enakovredna nasprotnika sta z delitvijo to~k lahko zadovoljna.
anc
2. SLMN - vzhod
Rezultati 2. krog: Panda Maribor - Bioterme Mala Nedelja 3:4, Tomaž - Pizzeria Vinska trta 7:4, Cerkvenjak Gosti{~e Anton - Baka-ra Center Mode 7:5, Mak Red Bat Vratko - Sevnica 5:4. Proste so bile Slovenske Gorice, ker je Lovrenc izstopil iz lige.
1.	M. NEDELJA 2 2 0 0 9:6 6
2.	TOMAŽ 2 10 1 10:8 3
3.	CERKVENJAK 2 1 0 1 10:9 3
4.	MAK RED BAT 1 1 0 0 5:4 3
5.	SEVNICA 2 1 0 1 8:8 3
6.	BAKARA 2 10 1 9:10 3
7.	PANDA MB 2 0 1 1 7:8 1
8.	VINSKA TRTA 2 0 1 1 8:11 1
9.	SLOV. GORICE 1 0 0 1 3:5 0
mš
Karting
V pričakovanju naslova državnih ekipnih prvakov
Tekmovalna sezona v kartingu gre h koncu, preostlai sta {e dirki v Zagrebu in Portorožu. Mladincu A. Dami{u se obeta naslov državnega prvaka, visoki bosta uvrstitvi T. Mlinarica in A. Vežnaverja, prav tako se po nekaj letih obeta laskavi naslov ekipnih državnih prvakov, kjer AMD Ptuj po to~kah ne more nih~e ve~ prehiteti.
Uprava AMD Ptuj se je odlo~ila za vse tekmovalce, {portne funkcionarje in njihove družinske ~lane pripraviti piknik na kartodromu. Od zgodnjih popoldanskih ur in pozno v no~ se je sre~anja udeležilo ve~ kot 50 ~lanov. Prisotni so menili, da so tak{na druženja zelo pomembna, saj se tako ~lans-tvo združuje in povezuje v mo~an kolektiv, ki lahko doseže pomembne uspehe na {portnem podro~-ju.
anc
STOJNCI - CIGLER ŠOŠTANJ 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Miloši~ (55), 1:1 Švarc (59)
STOJNCI: Trop, Železnik, Milo-ši~, Purgaj Vil~nik, Štebih, Bromše, Bezjak, Kup~i~, Žnidari~, Petrovi~. Trener: Miran Klajderi~.
HOLERMUOS ORMOŽ -HAJDINA 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Juriši~ (40), 1:1 Fijavž (79)
HOLERMUOS ORMOŽ: D.
Šnajder, Gori~an, Trstenjak (A. Šnajder, Ropoša), Školiber, Jur~ec, Pintari~, Kralj, Gašpari~, Fijavž, Ko-lari~ (Prapotnik), Govedi~. Trener: Bojan Cunk.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Princl (Črnko), Bauman (Letonja), Vrabl, Emerši~, U. Krajnc, Frangeš, Juriši~, Pihler, Hotko (Bezjak). Trener: Borut Šalamun.
V Športnem parku Mestna graba smo spremljali zelo dobro tre-tjeligaško nogometno predstavo. Doma~ini so bili v prvem delu boljši nasprotnik ter si pripravili kar nekaj izrednih priložnosti za zadetek, vendar so bili Fijavž, Go-vedi~ in Kralj nezbrani pred vrati odli~nega Brodnjaka. Nekaj minut pred koncem pol~asa pa so mrežo zatresli gostje s Hajdine. Do-ma~ini so poskušali ujeti goste v nedovoljeni položaj, ampak jim to ni uspelo in robustni Juriši~ se
je sam znašel pred Šnajderom in rutinirano zadel mrežo. Juriši~ je imel še eno izredno priložnost po strelu z glavo, vendar se je izkazal doma~ vratar. V drugem pol~asu so doma~ini zaigrali na vse ali ni~. Priložnosti ni manjkalo na eni in drugi strani. Ve~ so jih imeli do-ma~ini, katerim je ob koncu uspelo zasluženo izena~iti po lepem zadetku najboljšega posameznika sre~anja Fijavža.
Uroš Krstič
PALOMA - SREDIŠČE 3:0
(0:0)
STRELCI: 1:0 Ozim (51), 2:0 Viher (55), 3:0 Petrovi~ (61)
SREDIŠČE: Polak, Jelovica, Pin-tari~, Vinceti~ (Kaloh), Zadravec, @erjav (Klajn~ar), Kolenc, Prapot-nik, Habjani~, Lesjak, Kolari~ (Mi-ljevi~). Trener: Franc Rajh.
BISTRICA - ŽELEZNIČAR
3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Čerenak (53), 2:0 Magdi~ (55), 2:1 Kronveter (70), 3:1 Primoži~ (88)
BISTRICA: Fink, Perše, Skale, Šabanovi~, Sep, Horvat, Plevnik (Primoži~), Papotnik, Magdi~ (Tkavc), Regoršek, Čerenak (Furman). Trener: Mom~ilo Miti~
3. SNL VZHOD
REZULTATI 9. KROGA: Beltinci - Turniš~e 2:1 (2:0), Veržej - Križevci 0:3 (0:3), Arcont Radgona -Bakovci 0:4 (0:0), Črenšovci - Bistrica 1:1 (0:0), Hotiza - Čarda 3:2 (2:2), Tromejnik - Nafta 2:1 (1:1), Tišina - Odranci 2:2 (1:2).
1.	KRIŽEVCI	9	8	1	0	27:9	25
2.	TIŠINA	9	6	2	1	21:12	20
3.	NAFTA	9	6	1	2	23:10	19
4.	VERŽEJ	9	6	0	3	23:14	18
5.	BAKOVCI	9	5	1	3	16:11	16
6.	ODRANCI	9	4	3	2	20:14	15
7.	BISTRICA	9	3	2	4	13:11	11
8.	ČARDA	9	3	2	4	13:17	11
9.	TROMEJNIK	9	3	2	4	20:25	11
10.	HOTIZA 9	3 1 5	12:20	10
11.	ČRENŠOVCI 9	2 2 5	14:19	8
12.	ARCONT RAD.9	2 0 7	13:32	6
13.	BELTINCI 9	12 6	10:19	5
14.	TURNIŠČE 9	117	12:25	4
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 7. KROGA: Mark 69 Rogoznica 69 - Bukovci 2:2, Zavr~ - Dornava 4:0, Pragersko -Videm 2:5, Bo~ - Slovenja vas 2:1,
Gorišnica - Gere~ja vas Unukšped 1:3, Podlehnik - Skorba 5:2
1. GER. VAS UN. 7	6	0	1	31:10	18
2. ZAVRČ 7	6	0	1	22:6	18
3. PODLEHNIK 7	5	0	2	14:10	15
4. SKORBA 7	5	0	2	16:19	15
5. VIDEM 7	4	0	3	20:14	12
6. GORIŠNICA 7	3	0	4	16:12	9
7. MARK 69 ROG. 7	2	2	3	13:13	8
8. SLOVENJA VAS 7	2	2	3	9:10	8
9. DORNAVA 7	2	0	5	8:13	6
10. BOČ 7	2	0	5	8:22	6
11. BUKOVCI 7	1	2	4	14:24	5
12. PRAGERSKO 7	1	0	6	8:26	3
GORIŠNICA	- GEREČJA				
3. LOVRENC	6	4	2	0	11:5	14
4. TRŽEC	7	4	0	3	28:20	12
5. MARKOVCI	7	3	1	3	12:10	10
6. HAJDOŠE	7	3	1	3	14:23	10
7. GRAJENA	6	3	0	3	12:15	9
8. APAČE	6	2	0	4	10:11	6
9. SP POLSKAVA	6	1	0	5	9:18	3
10.ZG. POLSKAVA6		1	0	5	11:23	3
11. LESKOVEC	6	0	1	5	7:20	1
VAS UNUKŠPED 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Verlak (32), 1:1 Dokl (51), 1:2 Verlak (54), 1:3 Mertelj (89)
ZAVRČ - DORNAVA 4:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Obran (39), 2:0 Golob (85), 3:0 Golob (87), 4:0 Veseli~ (89)
MARK 69 ROGOZNICA -BUKOVCI 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Nahberger (19), 1:1 Mustafi (44), 2:1 Markež (53), 2:2 Ljubec (78)
BOČ - SLOVENJA VAS 2:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Fridrih (42), 1:1 Horvat (52), 2:1 Fridrih (89)
PRAGERSKO - VIDEM 2:5
(0:1)
STRELCI: 0:1 Pe~nik (43), 0:2 Emerši~ (45), 1:2 Sagadin (53), 1:3 Kokol (62), 1:4 Emerši~ (64), 1:5 Pe~nik 874), 2:5 Debevc (89)
PODLEHNIK - SKORBA 5:2
(2:1)
STRELCI: 1:0 Miloši~ (17), 2:0 Polajžar (41), 2:1 Podgoršek (42, avtogol), 3:1 Beloševi~ (70), 4:1 Beloševi~ (85), 4:2 J. Šmigoc (86. iz 11m), 5:2 Beloševi~ (87)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 7. KROGA: Lovrenc - Cirkulane 1:1, Markovci - Grajena 4:0, Spodnja Polskava - Zgornja Pol-skava 4:1, Apa~e - Hajdoše 0:1, Tr-žec - Podvinci 3:6. V tem krogu je bila prosta ekipa Leskovca.
1.	PODVINCI 6 6 0 0 28:7 18
2.	CIRKULANE 7 5 1 1 19:9 16
LOVRENC - CIRKULANE 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Janžekovi~ (18), 1:1 Belca (75)
MARKOVCI - GRAJENA 4:0
(2:0)
STRELCI: 1:0 Zver (25), 2:0 Zver (33), 3:0 Janžekovi~ (50), 4:0 Prelog (90)
APAČE - HAJDOŠE 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Vogrinec (40)
SP. POLSKAVA - ZG. POL-SKAVA 4:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Soboti~ (9), 1:1 Emih (40), 2:1 Soboti~ (52), 3:1 Razboršek (57), 4:1 Soboti~ (66)
TRŽEC - PODVINCI 3:6
(1:1)
STRELCI: 0:1 Petrovi~ (8), 1:1 Zupani~ (29), 1:2 Kuserbanj (52), 1:3 Kuserbanj (55), 1:4 Modri~ (60), 1:5 Hren (63), 2:5 Zupani~ (64), 2:6 Toplak (85), 3:6 Sitar (88)
LIGI VETERANOV MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 5. KROGA: Dornava - Gorišnica 4:3. Tržec - Savaria Rogoznica 2:2
1.	SAVARIA ROG. 3 2 1 0 6:3 7
2.	TRŽEC	3 1 2 0 8:4 5
3.	DORNAVA 2 1 1 0 6:5 4
4.	MARKOVCI 3 1 1 1 5:4 4
5.	GORIŠNICA 3 111 6:6 4
6.	LESKOVEC 4 0 0 4 2:11 0
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 5. KROGA: Loka Rošnja - Hajdina 2:4. Prepolje - Lovrenc 2:1, Polskava - Apa~e 2:1
1.	HAJDINA 4 4 0 0 17:3 12
2.	PREPOLJE 5 3 1 1 6:3 10
3.	POLSKAVA 4 3 0 1 7:5 9
4.	APAČE	5 1 3 1 6:5 6
5.	LOVRENC 4 1 0 3 5:15 3
6.	LOKA ROŠNJA 4 0 1 3 3:8 1
7.	PRAGERSKO 4 0 1 3 5:10 1
DK
Sportni napovednik
NOGOMET
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Svoboda Ljubljana - Aluminij, Zagorje - Izola Argeta, Bela Krajina - Tabor Sežana, Livar - Dravinja, Krško Posavje - Brda, Rudar Velenje - Supernova Triglav
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 10. KROGA: NEDELJA OB 10.30: Hajdina - Kozjak Radlje; NEDELJA OB 15.00: Pohorje - Železni~ar, Zre~e - Bistrica, Središ~e - Holermuos Ormož, Cigler Šoštanj - Paloma, Male~nik - Stojnci, Pesnica - Šmarje 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 10. KROGA: Bakovci - Tromejnik, Križevci - Arcont Radgona (sobota, 11. 10., ob 15. uri), Bistrica - Odranci, Nafta -Tišina, Turniš~e - Veržej, Čarda - Beltinci in Črenšovci - Hotiza (nedelja, ob 15. uri).
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 8. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Gere~ja vas Unukšped -
Slovenja vas, Dornava - Pragersko, Gorišnica - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA OB 10.30: Videm - Bo~, Skorba - Zavr~; NEDELJA OB 15.00 URI: Bukovci - Podlehnik.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 8. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Zgornja Polskava - Apa-
~e, Hajdoše - Leskovec; NEDELJA OB 11.00: Leskovec - Tržec; NEDELJA OB 15.00: Grajena - Spodnja Polskava, Podvinci -Markovci.
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA: PARI6. KROGA: PETEK OB 16.00: Hajdina - Polskava, Lovrenc - Loka Rošnja, Pragersko - Prepolje VZHODNA SKUPINA: PARI 6. KROGA: PETEK OB 16.00: Gorišnica - Tržec, Markovci - Dornava.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI PARI 3. KROGA: Velika Nedelja - Termo, Rudar Trbovlje - Jeruzalem Ormož - obe tekmi v soboto ob 19.00, Prule 67 - Celje Pivovarna Laško, Prevent - Cimos Koper, Adria Krka - Trimo, In-les Riko - Gorenje. 1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE PARI 5. KROGA: Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 16.30), Žalec - Celeia Celje, Loka kava - Izola, Gramiz Ko~evje -Piran, Burja - Krim Eta Malizzia.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 3. KROGA: Chio Kranj - Gorišnica (sobota ob 19.00), Dol TKI Hrastnik - Sevnica, Slovan - Gold club, Sviš - ~rnomelj, Gorica Lesing - Pekarna Grosuplje, Mitol Sežana - Mokerc.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 2. KROGA: Drava Ptuj - Rade~e (sobota ob 17.00), Gr~a Ko~evje - Alples Železniki, Izola - Atom Krško, Cerklje - Dobova, Arcont Radgona - Šmartno 99 (sobota ob 19.00), Radovljica -Ajdovš~ina.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI PARI 2. KROGA: Svit - LIP Bled (sobota ob ^8.00), Calcit Kamnik - Stavbar IGM Maribor, Salonit Anhovo - Šoštanj Topolš~i-ca, Olimpija - Fužinar Meltal Ravne, Pomurje Galex - Krka.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 2. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Benedikt (gimnazijska telovadnica ob 17.00), Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Nova KBM Maribor, Prevalje - Sladki greh Ljubljana, HIT Nova Gorica -Luka Koper, Formis Bell Miklavž - TpV Novo Mesto.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE PARI 3. KROGA: Drava Ptuj - Nafta (ob 14. uri), Miroteks III.-
Fužinar, Radenska - Impol, Korotan, Komcel.
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 5. KROGA: Drava Ptuj - Žalec Rogaška (sobota ob 17.30), Agroruše - Impol, Lokomotiva - Petrol, Fala - Marles hiše.
KOŠARKA
2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD - MOŠKI PARI 1. KROGA: Ptuj Haloze - Bistrica (Sobota ob 19.00 v gimnazijski telovadnici), Ruše - Prebold, Superga - Smlednik Lastovka, Lenart - Celjski KK, Jan~e - Ilirija
Danilo Klajnsek
NAMIZNI TENIS
V soboto, 11. 10., bo v ŠD Mladika, ob 17. uri tekma 3. kola I. slovenske namiznoteniške lige za ~lanice. Ptuj~anke se bodo pomerile z igralkami iz Nove Gorice.
NTK
MEDOBČINSKO KOLESARSKO PRVENSTVO OSNOVNIH SOL
Kolesarski klub Perutnina Ptuj in Športni Zavod Ptuj organizirata medob~insko kolesarsko prvenstvo osnovnih šol. Tekmovanje bo v sredo, 15. 10. 2003, s pri~etkom ob 13. uri na kartodromu v Hajdošah. V primeru dežja bo tekmovanje v ponedeljek, 20. 10. 2003, ob 13. uri.
KASASTVO / DP ZA DVELETNE KASAČE
To nedeljo, 12. oktobra 2003, se bo zaklju~ila letošnja sezona kasaških dirk v Sloveniji. Na ljutomerskem hipodromu bodo organizatorji ob zaklju~ku pripravili šest to~k sporeda, nastopilo pa bo 45 kasa~ev. V ospredju bosta državno prvenstvo dveletnih kasa~ev ter finalna dirka za pokal Panatlantica. Nedeljske kasaške dirke v Ljutomeru se bodo pri~ele ob 14.15, organizatorji pa bodo podelili tudi pokale najboljšim v tej sezoni.
MŠ
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Štiri tekme, ena sama točka
R
BENEDIKT - NKBM BRANIK 0:3 (-20, -17, -16)
BENEDIKT: Rajšp, Stumper, J. Borko, Sauperl, T. Borko, Holc, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noo-nan.
Tekma se je pričela dokaj izenačeno, do rezultata 14:14, nato so varovanke Dragutina Baltiča povedle, kljub temu pa so domačinke gostjam nudile močan odpor. Tudi v začetku drugega niza je bila tekma dokaj izenačena, toda v nadaljevanju so vse bolj prihajale do izraza kakovost, izkušnje ter tudi večje število kakovostnih igralk v mariborski ekipi, tako da je bil tudi drugi niz hitro rešen v korist gostujoče ekipe, čeprav so bile domačinke nekaj časa v vodstvu. V tretjem nizu je domačinkam še uspelo izenačiti pri rezultatu 7:7, nato so spet močno popustile in niz se je končal 16:25. Nekaj točk pa je gostujoča ekipa dobila tudi zaradi napačnih sodniških odločitev sodnika Borisa Skudnika, ki očitno ne mara benediške ekipe, saj sobotna tekma ni bila prva, ko je Skudnik sodil za gostujočo ekipo.
Ne glede na napačne sodniške odločitve pa je bila ekipa Maribora močnejša. Največ zaslug zato ima Jasmina Vugdalič, ki se je po enem letu vrnila v mariborski klub, odlično pa je igrala tudi druga okrepitev v mariborskih vrstah Čehinja Marika Teknedžja-nova.
Trener domačink Zoran Kole-dnik je po tekmi povedal: "Ta tekma je bila uvod v prvenstvo in prisotno je bilo pomanjkanje koncentracije. Ekipa Maribora je močna in je tudi glavni kandidat za prvo mesto. Računal sem, da bomo izgubili, pa je vseeno bilo nekaj igre. Tretji set je bil nekoliko slabši, s prvima dvema pa moramo biti realno zadovoljni. Težko bi se s takšno ekipo borili za prvaka, čeprav imamo borbeno srce. Kot vidite, pa imamo manjše število igralk, s tem pa tudi manj adekvatnih primernih menjav."
V soboto pa odbojkarice Benedikta igrajo na Ptuju z ekipo ŽOK Ptuj Avto Prstec. O gostovanju na Ptuju pa je Zoran Kolednik menil: "Na vsako tekmo gremo enako, čeprav je novinec. Ekipa nastopa v prvi ligi in ima izkušene igralke. V osnovi so med ekipami male razlike in bo treba igrati maksimalno. Ekipe ne poznamo dovolj dobro, poznamo posamezne igralke, ne poznamo pa homogenosti in sistema igre. Mi bomo gradili na naši borbenosti in homogenosti, saj vsi delamo maksimalno. Moramo se dobro pripraviti na vse tekme, še posebej na gostovanja. Rezultata ne morem napovedati, v glavnem želim, da odigramo dobro in da nadaljujemo ta sistem igre. Možnosti imamo."
Zmago Šalamun
Mercattor

jimniiim™
					
	" j				
Foto: ZS
Odbojkarice Benedikta so morale priznati premoč odbojkari-cam NKBM Branika
SLADKI GREH LJUBLJANA - AVTO PRSTEC PTUJ 3:0 (18, 12, 17)
AVTO PRSTEC PTUJ: Kutcaj, Lačen, Mohorko, Nimac, Resano-vič, Sašič, Vučičevič, Zajšek, Je-renko, Draš, Vidovič. Trener: Teo Pajnik
Odbojkarice Avto Prstec iz Ptuja so v prvem krogu gostovale v Ljubljani pri ekipi Sladkega greha, ki v novem prvenstvu velja za enega izmed glavnih kandidatov za naslov državnih prvakinj. Nesporno je, da je kvaliteta tokrat bila na strani domačink, ki pa so se vseeno morale zelo potruditi, da so ugnale borbene Ptujčanke, ki so jim največ odpora nudile v prvem in tretjem nizu. Zmaga domačink je bila pričakovana, ptujska ekipa pa še vsekakor čaka na nasprotnike, s katerimi se bodo njihova dekleta lahko enakovredno kosala.
[tefan Vrbnjak, menedžer Avto Prstec Ptuj: »Kljub porazu v Ljubljani proti izredno močni ekipi Sladkega greha smo lahko zadovoljni s tem, kar so prikazala naša dekleta. Borile so se po svojih močeh, vendar je prišla do izraza večja kvaliteta igralk, s katero razpolaga ljubljanska ekipa, ki se je pred prvenstvom okrepila z igralkami visokega kakovostnega razreda in upajo na osvojitev naslova državnih prvakinj. Naše tekme pa seveda še prihajajo.«
Danilo Klajnšek
FORMIS BELL MIv
KLAVZ - ZM LJUTOMER 3:2 (-25, -16, 22, 15, 12)
ZAVAROVALNICA MARIBOR
LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrb-njak, Oletič, Pirher, Jureš, Morec. Trener: Bojan Novak.
Ljutomerske odbojkarice so uvodno tekmo sezone pri~ele od-li~no ter povedle z 2:0 v nizih, vendar so na koncu ostale brez zmage. Ponovila se je lanska sezona, ko so kar nekajkrat imele že dobljeno tekmo, na koncu pa morale priznati premo~ nasprotnicam. "Tekmo v Mariboru smo pri~ele res odli~no, predvsem dobro smo igrale v drugem nizu. Ko je že vse kazalo, da se bomo do-
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA (M)
PARI 1. KROGA: Šoštanj Topolš~ica - Svit 3:0, LIP Bled - Maribor Stavbar IGM 3:1, Krka Novo Mesto - Olimpija 3:1, Pomurje Galex - Cal-cit Kamnik 0:3, Fužinar Meltal Ravne - Salonit Anhovo 0:3.
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA (Ž)
REZULTATI 1. KROGA: Benedikt - Nova KBM Maribor 0:3, Sladki greh Ljubljana - Fiat Ptuj 3:0, HIT Nova Gorica - Prevalje 3:0, TPV Novo Mesto - Luka Koper 2:3, Formis Bell Miklavž - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:2.
mov vrnile z visoko zmago, pa so doma~inke zaigrale kot prerojene. Njihove najnevarnejše igralke Ane Mlakar nismo uspele zaustaviti ter tako izgubile dragocene to~ke," je po tekmi razo~arana dejala kapetanka ljutomerskih od-bojkaric Sa{a Vrbnjak.
V prvem nizu sta bili ekipi poravnani do 12. to~ke, nato pa so vse do kon~nice niza bile za tri do štiri to~ke v prednosti Ljuto-mer~anke. Gostiteljice so jih sicer ujele in nato povedle s 24:23, vendar jim je sre~a obrnila hrbet. Najprej se je poškodovala Marja Veit, nato pa so ljutomerske od-bojkarice z dvema zaporednima to~kama prišle do vodstva v nizih z 1:0. Gostiteljice so tudi v drugem nizu nadaljevale s slabim sprejemom ter prleškim odbojka-ricam omogo~ile, da so povedle kar s 17:4. Po vodstvu Ljutomer-~ank z 2:0 v nizih je doma~im odbojkaricam uspel preobrat. V nadaljevanju je breme nase prevzela Ana Mlakar, ki je sama dosegla kar 29 to~k. Tretji niz je bil izena~en, v kon~nici pa so bile boljše gostiteljice, ki so odli~no igrale tudi v ~etrtem. Po vodstvu že desetih to~k (20:10) so niz brez težav pripeljale do konca ter rezultat v nizih izena~ile. V odlo-~ilnem nizu negotovosti ni bilo, saj so igralke Formis Bella ves ~as ohranjale tri to~ke naskoka ter se veselile zmage.
MŠ
ŠOŠTANJ TOPOLŠI-CA - SVIT 3:0 (17, 18, 22)
SVIT: Slatinšek, Bra~ko, Gomi-vnik, Jurak, Kneževi~, Lampret, Pipenbaher, Mileti~, Berdon.
Derbi dveh ekip, ki sta pred letošnjo sezono veliko vložili v nakup igralcev, so prepri~ljivo dobili gostitelji iz Šoštanja. Šoštanj-ski odbojkarji so za~eli odli~no in z izvrstno igro povsem razorožili goste iz Slovenske Bistrice. Nizi so si bili zelo podobni, saj so bili vsi izena~eni le na za~et-kih, nato pa so varovanci trenerja Bruna Najdi~a pobudo prevzeli v svoje roke. Po vodstvu s 17:11 v prvem nizu je bilo jasno, da bodo Šoštanj~ani gladko zmagali v tem delu igre, nato pa niso popustili vse do konca tekme. Navidez najbolj izena~en je bil tretji niz, a so tudi v tem doma~i povedli s 24:18, nato pa z nekoliko nezbrano igro gostom dovolili, da so se približali. Odli~no sta zaigrala zlasti oba novinca v ekipi doma~ih, izkušeni Dejan Fujs (22 to~k) in Andrej Tot (16), zelo uporabne žoge pa je soigralcem delil še tretji novinec v ekipi Rok Satler. Na drugi strani je najve~ to~k (12) prispeval edini tujec v ekipi Svita Mauro Mileti~.
sta
Košarka • 1. krog pokala
Ptuj~ani izlo~ili Pragersko
HALOZE PTUJ -PRAGERSKO 79:64
HALOZE PTUJ: Peter, Frangeš 2, Jagarinec 5, Gori~an, Rojko 11, Mar~i~ 5, Bien 18, Petrovi~ 15, Osenjak 9, Sira~evski 8, Lovše 6
PRAGERSKO: Šalamun 4, Čelan, Kvantura 10, Kozar 9, Mi-klav~i~ 4, Repec 15, Drna 13, Ram-pre 2, Godec 7.
Ptujski košarkarji so v povratnem sre~anju 1. kroga pokalnega tekmovanja izlo~ili ekipo Prager-skega. V gosteh so sicer izgubili za devet to~k, ki pa so jih v povratnem sre~anju nadoknadili in se uvrstili v nadaljnji krog tega tekmovanja, kjer bodo igrali z Litijo, in sicer 15. 10. v gosteh, 22. 10. pa še povratno sre~anje na Ptuju.
Danilo Klajn{ek
Košarkarji KK Haloze Ptuj		Foto: DK
		
Kegljanje
2. SKL VZHOD -
v
@ENSKE
REZULTATI 2. KROGA: Fužinar - Drava 4:4, Impol - Miroteks III. 6:2, Nafta - Korotan 0:8, Kom-cel - Radenska 6:2
FU@INAR - DRAVA 4:4 (2878: 2874)
DRAVA PTUJ: Fridl 499, Šau-perl 321, Kozoderc 99, Bombek 482, Kruši~ 513, Plajnšek 457, Kramberger 503.
IMPOL - MIROTEKS III. 6:2 (2822: 2779)
IMPOL: Veler 476, Kun~i~ 457, Pe~ovnik 452, Koren 459, Lam-preht 461, Štefani~ 517.
1.	IMPOL	2 2 0 0 4
2.	KOROTAN	2 2 0 0 4
3.	KOMCEL	2 2 0 0 4
4.	FUŽINAR	2 0 2 0 2
5.	NAFTA	2 0 111
6.	DRAVA PTUJ 2 0 111
7.	MIROTEKS III. 2 0 0 2 0
8.RADENSKA	2 0 0 2 0
3. SKL VZHOD -MOŠKI
REZULTATI 4. KROGA: Mar-les hiše - Drava Ptuj 2:6, Impol -Piramida 2:6, Žalec Rogaška - Lokomotiva 6:2, Petrol - Agroruše 8:0, Fala - Fužinar 2:6
MARLES HI[E - DRAVA 2:6 (3158: 3195)
DRAVA PTUJ: Arnuš 519, Kir-biš 565, Ivan~i~ 240, Čuš 263, Dremelj 532, Čeh 509, Podgoršek 576.
IMPOL - PIRAMIDA 2:6 (2947: 3008)
IMPOL SLOVENSKA BISTRICA: Novak 519, I. Kun~i~ 474, S. Kun~i~ 500, Dobnikar 486, Pe~o-vnik 490, Janeži~ 488.
1.	PETROL
2.	PIRAMIDA
3.	FUŽINAR
4.	DRAVA PTUJ
5.	ŽALEC ROGA[KA
6.	AGRORU[E
7.	FALA
8.	MARLES HI[E
9.	LOKOMOTIVA
10.	IMPOL
0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 0 2 0 3 0 3 0 4 0 4
Kegijači ptujske Drave
Kolesarstvo • TBP Lenart
Starejši mladinci Kolesarskega kluba TBP Lenart, so v nedeljo, 5. oktobra, nastopili na zadnji kolesarski dirki za mladince v Furlaniji. Na 111 km dolgi in razgibani trasi je razplet dirke krojilo tudi muhasto vreme. Med 128 nastopajo~imi kolesarji iz 18 ekip se je na sedmo mesto uvrstil Jože Seneko-vi~, na deveto pa Niko Ču~ek. Dejan Mlakar pa je v cilj pripeljal v skupini.
Zmago Šalamun
AL d.0.0. ^ telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
AEROBIKE
Vadba aerobike je primerna za začetnike, rekreativce in športnike, za mlade in manj mlade ^ skratka za vse generacije brez omejitev. Kadar imate kakršnekoli težave z zdravjem, pa se je pred obiskom aerobike priporočljivo posvetovati z osebnim zdravnikom.
Za začetek potrebujemo primerne copate, brisačo in plastenko z vodo. Ni pomembno, ali oblečemo ohlapna ali oprijeta oblačila, pomembno je le, da se bomo dobro počutili. Izberemo čiste športne copate oziroma tiste, ki jih ne nosimo zunaj, pri čemer je pomembno, da imajo močnejši in prožen podplat, ki dobro ublaži trd doskok na tla.
Nadomeščanje izgube tekočine. Med vadbo se izgubi veliko tekočine, zato jo moramo nadomeščati že med samo vadbo, tako da na približno vsakih 10-20 minut zmerno intenzivne vadbe spijemo 1-2 dcl tekočine (najbolje vode). Priporoča se uporaba plastenke s pijačo, saj steklenice iz varnostnih razlogov niso dovoljene.
Kako izbrati vadbeni program?
Vsi programi so označeni z zvezdicami, ki označujejo stopnjo intenzivnosti ali zahtevnosti in bo tako tudi začetniku veliko lažje izbrati njegovi telesni pripravljenosti primeren program.
Zvezdice in zahtevnostne stopnje:
-	Lažja stopnja intenzivnosti * je vadba brez poskokov, primerna za ljudi s prekomerno telesno težo, začetnike, starejše; srčni utrip se giblje med 55-65% maksimalnega srčnega utripa.
-	Srednja stopnja intenzivnosti ** je primerna za vse, ki so že seznanjeni z osnovnimi gibi in različnimi oblikami vadbe; srčni utrip se giblje med 65-75% maksimalnega srčnega utripa.
-	Težja stopnja intenzivnosti *** od posameznika zahteva odlično telesno pripravljenost, poznavanje gibalnih struktur, različnih oblik vadbe in dobro sposobnost koordinacije v prostoru. Srčni utrip se giblje med 75-85% maksimalnega srčnega utripa.
Kako si izračunamo maksimalni srčni utrip? Izboljšanje srčne delovne zmogljivosti dosežemo, če treniramo pri 60-80% našega maksimalnega srčnega utripa. Svoj maksimalni srčni utrip si določimo tako, da od 220 odštejemo svojo starost (npr. 220 - 40 let = 180 udarcev v minuti).
Za začetek je potrebna torej le dobra volja in želja, da naredimo nekaj lepega zase. Z dobro voljo bomo dosegli vztrajnost pri redni aerobni vadbi in vedno bolj nam bo vadba postajala užitek in način življenja, poleg tega bomo čez določen čas začeli doživljati pozitivne učinke, saj bomo poleg dobrega telesnega počutja postali tudi bolj zadovoljni, s tem pa bodo zadovoljni tudi vsi okrog nas, zato se ob misli, da moramo postoriti še to in ono, raje presenetimo in odgovorimo sebi in drugim malo drugače: "Kdaj kasneje, sedaj grem uživat k vadbi aerobike!"
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se za~nejo ob 20. uri od ponedeljka do ~etrtka, v Centru aerobike, na Ormo{ki cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski {tevilki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika. net
Foto: DK
Jesenski kros osnovnih in srednjih šol
Na koncu vsi zmagovalci
Prireditelji jesenskega krosa osnovnih in srednjih šol bivše skupne občine Ptuj - Videm 2003 so lahko upravičeno zadovoljni, saj je za njimi še ena najbolj množična športna prireditev mladih v Podravju. Razlog za nasmehe na obrazih je bila tudi rekordna udeležba, lepo pripravljeno progo ob Dravinji je preizkusilo preko 800 tekačev in tekačic, boj 16 osnovnih šol iz 13 občin in 5 srednjih pa je bil zanimiv vse do konca.
Kros, ki ga že vsa leta z veliko odgovornostjo do športa mladih prirejata Osnovna šola Videm in Športni zavod Ptuj, je bil letos jubilejni - deseti po vrsti. Odgovorni za organizacijo, na čelu z ravnateljico OŠ Videm Marijo Šmigoc, vodjem tekmovanja, športnim pedagogom Jožetom Šoštarjem, strokovnim delavcem Športnega zavoda Ptuj Marjanom Lenartičem in starosto šolskih športnih tekmovanj Ivom Klari-čem, so se tudi tokrat izjemno potrudili, da je vse potekalo na visoki ravni ter da so v idiličnih Halozah vsi doživeli topel sprejem. Poudarili so: "Ne glede na vse uspehe in poraze naj bo skupni imenovalec krosa Videm 2003 druženje vas mladih z vrstniki. Toda najbolj pomembno je tkanje prijateljskih vezi, predvsem pa sproščenost in razigranost. To bo
Foto: Športni zavod ptuj
V Vidmu se je zbralo preko 800 mladih športnikov
tudi najvažnejša zmaga današnje prireditve, in to je tisto pravo."
Rezultati: Vrtec Videm - deklice: 1. Turk Špela, 2. Nahberger Špela, 3. Topolovec Julija; dečki: Habjanič Miha, 2. Grandl Romeo, 3. Bel{ak Janez.
Osnovne šole: 1. r. deve tle tke (1997) - deklice: 1. Rozman Ma{a (Kidri~evo), 2. Fladung Anja (Trnovska vas), 3. Habjanič Mo-nja (Videm); de~ki: 1. Jelen Jon (Breg), 2. P{ajd Vid (Lovrenc na D.p.), 3. Jav{ovec Luka (Cirkov-ce); 1./2. r. (1995/96) - u~enke: 1. Mlakar Mateja (Videm), 2. Petrovič [pela (Destrnik), 3. Selin{ek Ines (Destrnik); u~enci: 1. Brlek Aljaž (Videm), 2. Zajc Dejan (Kid-
Namizni tenis • 1. SNTL
Fantje za las ob točko
1. SNTL - MOŠKI
V soboto je bilo v ŠD Mladika vzdušje kot že dolgo ne. Domačini so se pomerili z igralci Preserja, ki so jim neposredni konkurenti v boju za dobro končno uvrstitev v ligi. Treba je povedati, da so Ptujčani igrali brez poškodovanega Piljaka in kljub temu za las ostali brez točk. Končni rezultat je bil 4:6. Izvrstno sta zaigrala trener Grbič in Pavič, ampak izkušnje so bile za zmago premalo. Mladi Ovčar, kateremu gredo vse pohvale za igro in borbenost, v zadnjem dvoboju ni izkoristil zaključne žogice in zmaga je odšla v Preserje. Kljub bolečemu porazu so Ptuj-čani dokazali, da za nikogar ne bodo lahek plen.
Atletika
Posamezni rezultati: Ovčar -Ni{avič 0:3, Pavič - Jerman 3:2, Grbič - Petrovčič 2:3, Pavič - Ni-{avič 3:2, Ovčar - Petrovčič 0:3, Grbič - Jerman 3:2, Pavič/Grbič -Petrovčič/Ni{avič 3:2, Pavič - Petrovčič 1:3, Grbič - Ni{avič 2:3, Ovčar - Jerman 2:3.
1. SNTL - ŽENSKE
Ptujčanke so se pomerile v Ljubljani z Ilirijo, ki v leto{nji sezoni cilja na sam vrh. Po pričakovanju se ni dalo kaj dosti narediti in točke so ostale v prestolnici.
Posamezni rezultati: Mojsilo-vič - Sivec 0:3, Terbuc - Jerič 0:3, Rojko - Lazič 0:3, Mojsilovič - To-mazini 0:3, Rojko - Jerič 0:3, Ter-buc - Sivec 0:3.
BM
Ptuj~anke štirikrat druge
Na dvodnevnem državnem prvenstvu za mlaj{e člane in članice v Celju so mlade atletinje AK Ptuj osvojile {tiri medalje. Omenjena kategorija, ki daje možnost nastopa vsem atletom mlaj{im od 23 let, je postala stalnica na koledarju prireditev Atletske zveze Slovenije. Namen oblikovanja posebne kategorije za mlaj{e člane je omogočanje lažjega prehoda mladim atletom iz mladinske konkurence v člansko, kjer posebej v svetovnem merilu vlada neizprosna konkurenca.
Med Ptujčankami se je z dvema srebrnima odličjema najbolj izkazala Nina Čeh. Z osebnim rekordom 37,94 metra je dosegla drugo mesto v metu kopja kakor tudi v suvanju krogle z doseže-
Foto: UE
Urška Horvat
nim rezultatom 11,01 metra. Srebrna je bila tudi Urška Horvat v teku na 200 metrov s časom 26,99 sekunde. Na polovico kraj-{i razdalji je dosegla nehvaležno četrto mesto. Natalija Sbull je bila druga v teku na 1500 metrov, v teku na 3000 metrov pa je zaradi zdravstvenih težav dosegla sla-b{o uvrstitev.
ričevo), 3. Raku{ Tomaž (Videm); 3./4. r. (1993/94) - učenke: Šegula Amalija (Gori{nica), 2. Mlakar Sabina (Videm), 3. Milo{ič Du{anka (Leskovec); učenci: 1. Kajzer Rok (Destrnik), 2. Strel Bo{tjan (Kidričevo), 3. Horvat Jure (Videm); 5. r. (1992) I. skup. - učenke: Malovič Maru{a (Ljudski vrt), 2. Tumpej Veronika (Ljudski vrt), 3. Bauman Tea (Hajdina); učenci: Hauptman Matej (Destrnik), 2. Ljubec Daniel (Markovci), 3. Mur-{ec Denis (Destrnik); 5. r. (1992) II. skup. - učenke: 1. Pernat Karin (Olge Meglič), 2. Potočnik Tina (Videm), 3. Knapič Nina (Le-skovec); učenci: 1. Cafuta Igor (Videm), Mur{ek Stojan (Videm), 3. Ivančič Sandi (Videm); 6. r.
(1991) - učenke: 1. Klep Jasna (Breg), 2. Veselič Maja (Ljudski vrt), 3. Tement Andreja (Videm); učenci: 1. Slana Simon (Marko-vci), Ro{kar Marko (Gori{nica), 3. Svržnjak Matej (Dornava); 7. r. (1990) - učenke: Kozel Anica (Le-skovec), Zorli Špela (Gori{nica), 3. Predikaka Darja (Kidričevo); učenci: 1. Tement Alen (Videm), 2. Novak Marko (Jur{inci), 3. Her-ga David (Markovci) in Pungra-čič Gorazd (Cirkulane-Zavrč); 8. r. (1989) - učenke: 1. Golob Mateja (Ljudski vrt), 2. Markež Danijela (Grajena), 3. Butolen Nata{a (Olge Meglič); učenci: 1. Ču{ -Rajtar Samul (Dornava), 2. Le{-nik Mihi (Hajdina), 3. Štumber-ger Matevž (Cirkulane-Zavrč);
Srednje šole: dijakinje-učenke (1988): 1. Selin{ek Branka (Ekonomska), 2. Galun Janja (Kmetijska), 3. Simonič Jasmina (Kmetijska); dijaki - učenci (1988): Vobič Aljaž (Gimnazija), 2. Borak Denis (Gimnazija), 3. An-tolič Damjan (Elektro-tehni{ka); mlaj{e mladinke (1987/86): 1. Šincek Katja (Gimnazija), 2. Cestnik Monika (Gimnazija), 3. Furman Natalija (Gimnazija); mlaj{i mladinci (1987/86): 1. Laura Maks (Gimnazija), 2. Večerjovič Leon (Strojna-tehni{ka), 3. Mlinarič Andrej (Strojno-tehni{ka); starej{e mladinke (1985/84): 1. Klaneček Bernarda (Gimnazija), 2. Kozel Andela (Ekonomska), 3. Metličar Hermina (Ekonomska); starej{i mladinci (1985/84): Hamer{ek David (Gimnazija), 2. Vtič Marko (Elektro-tehni{ka), 3. Dolenc Dino (Ekonomska).
Ivo KORNIK
UE
Planinski pohod
Že 60. pohod med haloškimi gri~i
Planinci skupaj z domačini v Veliki Varnici.
Planinsko dru{tvo Haloze je minulo soboto pripravilo tradicionalni jesenski družinski pohod po Halozah in navkljub slabemu vremenu se je na pot podalo blizu 50 planincev. Pot so pod vodenjem Janka Kozela začeli v Zg. Leskovcu, pri Leski, nadaljevali pa skozi Berinjak, Trdobojce in Malo Varnico do Velike Varnice, kjer so v zaselku Dolgo pri etnografskem muzeju pripravili zaključek pohoda z razglasitvijo najmlaj{ega in najstarej{ega pohodnika.
Šestletni Tilen Zavec je bil naj-mlaj{i udeleženec, najstarej{i pa tudi tokrat Marijan Brunec iz Za-vrča, ki ne zamudi skoraj nobenega pohoda. Pohodniki so bili na poti dobre {tiri ure, prehodili so nekaj dolgih kilometrov, med potjo jih je večkrat zmotil tudi dež, a kot pravi planinci niso odnehali in vsi srečno pri{li do cilja. Druženje ob koncu je bilo veselo, tako kot zmeraj, popestrili pa so ga tudi z mini nogometno tekmo. Pomerili so se člani planinskega dru{tva z domačini, sicer člani Et-
nografskega dru{tva, pokal pa je ostal {e naprej v rokah domačinov.
Med pohodniki je bil tudi tokrat videmski župan Friderik Bra-čič, ki je dejal, da je vsak pohod po Halozah nekaj posebnega, kajti planinci vedno znova odkrijejo kako krajevno posebnost, med potjo srečujejo zanimive ljudi, {e najbolj ponosni pa so, da jih Haloze, na katerem koncu že so, sprejmejo v vsej svoji lepoti.
Tudi predsednik PD Haloze mag. Ivan Božičko je bil navdu{en nad sobotnim pohodom, posebej, ker so se v kraju Berinjak seznanili z delčkom ohranjene etnografske dedi{čine, povezane z viničarstvom in ta pot bo poslej zanimiva tudi zaradi tega, pravi Boži-čko. Po njegovem ponujajo Haloze ne{teto zanimivih in predvsem vabljivih pohodni{kih poti, nekatere so že dobro označene, vsaj evropska pe{pot, ki gre tudi skozi Haloze, za druge pa bodo v dru{tvu {e poskrbeli v prihodnjih letih.
Tatjana Mohorko
Judo • Pokal Ljutomera
Nastopilo kar 140 judoistov
(Triglav Kranj); do 44 kg: 1. Patrik Vojsk (Ljutomer); nad 44 kg: 1. Žiga Štern (Impol Slovenska Bistrica).
De~ki (roj. 1992 in 1993); do
29 kg: 1. Grega Čre{njar (Oplot-nica), 3. Jurček Božičko (Drava); do 33 kg: 1. Andraž Jereb (Alpina Žiri); do 37 kg: 1. Aljaž Bed-nar (Murska Sobota); do 42 kg: 1. David Kukovica (Oplotnica); do 48 kg: 1. Niklas Mravlje (Impol Slovenska Bistrica); nad 48 kg: 1. Aljaž Lunežnik (Oplotnica).
De~ki (roj. 1990 in 1991); do 38 kg: 1. Zlatko Zorec (Velika Nedelja), 2. Blaž Klajderič (Drava); do 42 kg: 1. Andrej Pohajda (Lendava); do 46 kg: 1. David Mervar (Ljutomer), 3. Branko Kralj (Velika Nedelja), do 50 kg: 1. Ga{per Jerman (Ljubljana); nad 55 kg: Simon Kojc (Velika Nedelja).
V ljutomerski {portni dvorani je judo sekcija pri TVD Ljutomer pripravila tekmovanje, ki se ga je udeležilo okrog 140 mladih judoistov iz 16 slovenskih klubov. Ekipno so slavili judoisti iz Lendave.
Rezultati:
Deklice; do 24 kg: 1. Sara Šer-nek (Lendava); do 28 kg: 1. Martina Šulek (Ljutomer); do 32 kg:
1.	Veronika Dogar (Lendava); do 36 kg: 1. Katja Kava{ (Lendava),
2.	Tanja Kociper (Gorišnica); do 40 kg: 1. Patricija Slekovec (Ljutomer); do 44 kg: 1. Anja Petek (Gorišnica); nad 44 kg: 1. Tadeja Hozjan (Lendava).
De~ki (roj. 1994 in mlaj{i); do 24 kg: 1. Sa{a Šarčevič (Murska Sobota); do 28 kg: 1. Tilen Pulko (Impol Slovenska Bistrica); do 32 kg: 1. Gregor Veseljak (Jur-{inci), 3. Blaž Bigec (Drava); do 36 kg: 1. Lovro Kočila (Lendava); do 40 kg. 1. Bo{tjan Klemenčič
Miha [o{tari~
Planinski koti~ek
SREČANJE POPOTNIKOV PO EVROPSKIH PEŠPOTEH
Planinsko društvo Ptuj vabi na vseslovensko srečanje pohodnikov po evropskih planinskih pešpoteh.
Srečanje popotnikov po evropskih pe{poteh bo v soboto, 18. 10. 2003, v Dravcih pri Vidmu. Ptujski planinci in drugi se bomo udeležili tega srečanja. Zbrali se bomo na parkirišču pred železniško postajo Ptuj ob 8. uri in se s posebnim avtobusom odpeljali do gradu Borl, kjer bosta pozdravila udeležence predsednik komisije za evropske pešpoti Slovenije gospod Tone Lešnik in župan občine Gorišnica gospod Jože Kokot. Ob 9. uri je planiran odhod pohodnikov po evropski pešpoti v Gradišča, kjer bo pri kmečkem turizmu Emeršič postanek za čaj in prigrizek. Nato bodo pohodniki odšli v Dravce, kjer bo predvidoma ob 13. uri svečanost s kulturnim programom in slavnostnimi govorniki. Popoldne je predvideno druženje z glasbo in peko kostanjev ter tematski ogledi etnološkega muzeja na prostem v Veliki Varnici in naravnega parka v Šturmovcih. Ob 18. 30 je predviden povratek na Ptuj.
Prijave zbirajo v pisarni Plannskega društva Ptuj v času uradnih ur ob torkih in petkih med 17. in 19. uro do zasedbe 48 prostih mest. Cena znaša 1.300 SIT, vanjo sta vključena prevoz in organizacija izleta. Izlet vodi Tone Purg s sovodnikom.
Tone Purg
KOSTANJEV PIKNIK NA PLANINSKEM IZLETU ^
Kam se odpravljamo na izlet, naj bo zaenkrat skrivnost ^ Zberemo se v nedeljo, 12. oktobra, ob 6.35 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka 6.45) in postanek v Kidričevem ob 6.50.
Pot bo lahka, nabirali bomo kostanje in morda tudi gobe. Kostanje si bomo pri planinski koči spekli. Spočili se bomo in okrepčali ^ Skupaj bo 3 ure hoje.
Vrnemo se ob 16.10 na železniško postajo v Kidričevo in ob 16.15 na Ptuj. Cena izleta je 1.500 SIT za mladino in 1.800 SIT za odrasle. Prijave zbiramo v pisarni planinskega društva Ptuj do petka, 10. oktobra! Informacije na telefonski številki: 041-863-544, Primož.
P.T.
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV V MESTNI OBČINI PTUJ V ČASU OD 17. - 23. OKTOBRA 2003
Akcija bo potekala po naslednjem programu:
PETEK, 17. oktober 2003
1 1 00 - 1 230 Krčevina pri Vurbergu - ekol. otoku ob Dravi 13°° - 14°° parkirišče nad ribnikom v Orešju (Ojsteršek) 15°° - 16°° trgovina Mercator Panorama na Vičavi 17°° - 18°° Maistrova ulica pri trafo postaji
SOBOTA, 18. oktober 2003
07°° - 09°° parkiri{~e na Cvetkovem trgu
09°° - 11°° parkiri{če za Upravno enoto
11°° - 1°°° parkiri{če pri stari voja{nici nad Potrčevo cesto
14°° - 16°° gasilski dom Ptuj
16°° - 18°° gramozirano parkiri{če v ul. 5. Prekomorske
PONEDELJEK, 20. oktober 2003
1°°° - 14°° ekolo{ki otok v Spuhlji
15°° - 16°° vulkanizerstvo Kolarič na Ormo{ki cesti
17°° - 18°° gostilna Venera v Bel{akovi ulici
TOREK, 21. oktober 2003
18°° - 14°° Mercatorjeva trgovina na Rogoznici
15°° - 16°° gasilski dom Kicar
17°° - 18°° nogometno igri{če v Podvincih
SREDA, 22. oktober 2003
1°°° - 14°° Mercatorjeva trgovina Novi dom na Bregu
15°° - 16°° Mercatorjeva trgovina na Turni{ču
17°° - 18°° Kersnikova ulica pri trafo postaji (naselje pri Roku)
ČETRTEK, 23. oktober 2003
1°°° - 14°° trgovina Ploj na Grajen{čaku
15°° - 16°° Dom krajanov na Grajeni
17°° - 18°° Mestni vrh - križi{če pri Reberni{ku
Foto: TM
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. V
7
I \
J
H
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE rjave, grahaste, zagotovljena takojšnja nesnost. Vzereja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
SVINJE, 60 kg in 40 kg, linija 14, za nadaljnjo rejo ali zakol prodamo. Tel. 031 267 725.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 16 tednov, prodam - 600 SIT Dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-3571._
PRODAM žrebička, starega 6 mesecev. Podvinci 120 a, tel. 746-12-61._
PRODAM koruzo na rasti, 3 ha, tel. 031 220-936, 0043 676-63082435.
KOZE mlekarice in mlade kozličke. Tel. 781 04 81.
Večje pujske prodamo. Tel. 764 78 81.
Mali oglasi
^ 02/749-34-10
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
KRAVO s tretjim teletom ter odojke prodajo. Tel. 031 251 597.
OVCE in jagnjeta za zakol prodamo. Tel. 041 709 254.
KUPIM teleta, bikce,120 kg, simen-talce. Tel. 758-10-61._
PRODAJAMO grahaste in rjave nesnice v začetku nesnosti. Irgolič-evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.
JABOLKA ZA ozimnico prodam. Sorte: idared. Cena 1000 SIT za zaboj. Bežan, Mestni Vrh 117 pri Grajeni.
PRODAMO pujske in 37 arov travnika v Dolanah. Tel. 740 83 57.
ODJEMALEC SILAŽE prodam. Tel. 031 207-156.
PRODAMO jabolka starih sort, lahko tudi za sok. Tel. 031 514-553, po 15. uri.
PRODAMO žitno sejalnico AMAZONE, širine 2,5 m, obračalni plug 2+1, silos kombajn SK 80. Tel. 755-31-71.
PRODAM ODOJKE težke 25 kg. Muretinci 21, tel. 740-83-70.
servis vseh vrst vozil, vulicanizerstvo: gume, montaža, centriranje in popravilo vseh vrst gum, diagnostika motorja, test zavor
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence_
GinOVINSItt POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/2517 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
parkirišča in
^^^nilk |V ® Umbuškac.2,Umbuš(kompleksMaries) ^ďCIIN X tel. 02 429 20 GO, www.ferina.si
POBOT
Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist
Brezplačno telefonsko svetovanje
((C
» 080 Ï19D
Meljskac:.3,Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
11
I
lil
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n "
mfůňswm
13 Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom	1
12 Ans. ZUPAN - Naj urca kar tiktaka	1
11 Ans. Tulipan - M'rjana	i
10 Ans. GOTER - Ker se vedno nam mudi	1
09 TERCET DOMIMA S PRIJATELJI - Domlma	£
08 7 Raj - Travniki belih narcis	(
07 Ans. ZVONČKI - Šola za življenje	7
06 GORSKI CVET - Domovina pod aipami	1
05 Ans. BRATOV SLATINEK - Danes tu, jutri tam	i 04 Ans. SIMONA GAJŠKA - Tok, tok, tok
03 Ans. JURIJ - Kadar bom mama postala	i
02 Ans. ROŽMARIN - Z zbrano družbo	:
01 BRODNIKI - PoStar	£
Glasovanje s sporoiili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTMIH 7 od 22.00 do 24.00
1	D' KWASCHEN RETASHY - Meti & Blus
2	ANDREJA - Če se kdaj razideva
3	POMLAD - Zapleši z nami
4	MATEJA JAN-Ti boš moj
5	PLIMA - Če bošnekoe mi dala vse
6	ANITA KRAU - Na zdravje tvoje
7	CLAUDIA - Veselica
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. lUaistrova 29,2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
dO 6 let
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov (o.m. 4,25%).
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tek: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 9. oktober
17.00 v slavnostni dvorani ptujskega gradu, odprtje nove stalne zbirke pohištva, ur, drobnih predmetov in slik iz 19. stoletja - darilo Marka Sluga.
18.00 na ptujskem gradu, »odprtje prenovljene glasbene zbirke« z nastopom ptujske godbe na pihala pod vodstvom Štefana Petka ter ptujskega Big banda pod vodstvom Antona Horvata, nastopila bo tudi pevka Nuša Derenda.
9.00 do 18.00 do sobote, na ptujskem gradu, zborovanje Slovenskega muzejskega društva.
-	V razstavišču Mercatorjeve blagovnice na Ptuju je na ogled raz-
stava slik članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj.
Petek, 10. oktober
11.30 na ptujskem gradu, predstavitev jubilejnega zbornika Pokrajinskega muzeja Ptuj.
19.00 v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, obisk pesnika in esejista Vladi-mirja Kosa in karikaturista Boža Kosa.
19.00 Videm - cerkvica sv. Janža, koncert Instrumentalnega tria KD Videm.
19.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu, koncert Komornega moškega zbora pod vodstvom Franca Lačna, posvečen 110-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj in petdesetletnici Komornega zbora.
19.30 v refektoriju minoritskega samostana, predavanje z naslovom »Črka mori, Duh pa oživlja«, predaval bo prof.dr. Stanko Ojnik, glasbeni utrinek bo pripravil Mešani pevski zbor prosvetnega društva iz Gorišnice.
21.00 v CID-u na Ptuju, tolkalski koncert afriške etno glasbe s triom Dunun.
-	Žetale - odprtje razstave fotografij Stojana Kerblerja in predstavi-
tev Zbornika občine Žetale.
Sobota, 11. oktober
9.00 do 17.00 vadbišče Kinološkega društva v Budini, Glavna slovenska vzrejna razstava za nemške ovčarje.
Nedelja, 12. oktober
9.00 do 14.00 Narodni dom Maribor, Mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov.
15.00 na igrišču za OŠ Videm, Igre pod klopotcem, za vse otroke, ki jih prireja Društvo prijateljev mladine iz Vidma, vstopnina »kostanji«.
18.00 SNG MB, Jubilejni koncert ob 10. obletnici Mariborske filharmonije, Vel Dvo, za izven.
18.00 SNG MB - v Veliki dvorani, slavnostni koncert ob 10. obletnici Mariborske filharmonije.
-	Društvo prijateljev Svetega pisma vas vabi na izlet »Po poteh
slovenske reformacije«, odpeljali se bomo proti Turjaku in Rašici, ustavili pa se bomo tudi na gradu Bogenšperk. Cena izleta je 2.000 SIT Dodatne informacije na telefon 041 371 105.
Ponedeljek, 13. oktober
18.00
na ptujskem gradu, predavanje z naslovom »Zadnja spoznanja o gradbeni zgodovini slavnostne dvorane na ptujskem gradu«.
Torek, 14. oktober
V Stari steklarski delavnici, razgovor z Jožetom Križaničem, avtorjem knjige »V družbi vinske trte«, ki ga bo vodila Nataša Petrovič.
Sreda, 15. oktober
11.00
12.00 18.00
20.00
SNG MB, Dan dvignjene zavese, predstavitev knjige »V vrtincu
nasprotij,monografije SNG Maribor, Kaz Dvo.
SNG MB, premiera filma Labirint o SNG Maribor, Kaz Dvo.
v Kulturnem centru Sinagoga v Mariboru, predavanje z naslovom
»V iskanju duše in skrivnost duhovne samouresničitve«.
SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, slavnostna premiera,
ob otvoritvi obnovljene Stare dvorane.
V SNG MB, dan odprtih vrat z naslovom »Ta veseli dan«.
Nagrado založbe MANDARINA prejme:
Slavko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 28,2324 Lovrenc na Dr. polju
KINO
Ptuj
9., 10., 11. in 12. oktober, 18.00, Hollywoodski kifeljci. 20.00, Družba pravnih gospodov.
14. in 15. oktober, 18.00, Butec in Butec 2: Ko je Harry srečal Lloyda. 20.00, Italijanska misija.
Maribor
PARTIZAN
9., 10., 12., 13., 14. in 15. oktober, 16.30, 18.30 in 21.00, Vsemogočni Bruce.
11. oktober, 16.30, 18.30, 21.00 in 23.15, Vsemogočni Bruce.
GLEDALIŠČE
9., 10., 11. in 12. oktober, 16.30, Družba pravih gospodov. 19.00 in 21.30, Mambo italiano.
11. in 12. oktobra, 15.00, Medvedek Pu in Pujskova velika pustolovščina.
13., 14. in 15. oktober, 17.00, Na planincah. 19.00 in 21.30, Mambo italiano.
UDARNIK
9., 10., 11. in 12. oktober, 15.30, Očkov vrtec. 17.30, Na planincah. 19.30, Dol z ljubeznijo.
13.	oktober, 17.00, All stars.
14.	oktober, 17.30, Mali Teun.
15.	oktober, 17.00, Odkrivanje nebes.
13., 14. in 15. oktober, 19.30, Dol z ljubeznijo. 22.00, Pravila slačenja.
ARHITEKTU
ROKU PLOHLU
čestitamo za diplomo na TU Y Gradcu.
Tenišid prijatelji.
Mali oglasi
STORITVE
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). To~na napoved razre{itev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
PREVOZI PREMOOGA iz Velenja, samo {e do 30. 10. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolari~, s.p., F!E., Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
OAÊ0
€lMOMTd
\o.o.
&
GRfíDB€Nn
MCHflNIZnCIJR
€L€KTROMONTflŽfl
niCKSniHDCR GRBROVEC s.p.
IZViUnMO: - IZKOPC (boger, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC C6STIŠČ
-	POLRGRNJe INFRRSTRUKTURNIH VODOV (Ifanolizadja, vodovod, plinovod)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NRBRCŽJ« 12,2250 PTUJ, TCL: 02 / 748 18 90 FHKS: 02 / 787 74 58. GSM: 041 648 255.031 648 255
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
POSOJILO PO VASI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
Izolacijske fasade rofix, demit, fasadel, zaklju~ni ometi v vseh barvnih odtenkih z garancijo in certifikatom. Vsa ostala slikople-skarska dela rigips, suhomonta-žna dela. Slikopleskarstvo Jože Voglar, s.p., Zabovci 98l, tel. 041 226 204, 02 766 90 91.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
Kaj skriva novi Punto?
Odkrijte njegovo inteligentnost, moč, l<ompal<tnost, udobnost. Spoznajte ga!
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
Bsma
/V
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
SUPER PRILOŽNOST! Celutron 10-krat z masažo samo 17.000 SIT Beauty center AUER, Ul. 25. MAJA 3, Ptuj, tel. 776-21-61.
GARANT SMIGOC&CO, d.n.o. Ugodno vam pomagamo pri reševanju odškodnin, v primeru prometne nesreče in drugih nezgod. Telefon: 771 06 36 ali 787-7240.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.

RAČUNOVODSKE STORITVE za s.p. in d.o.o. Štefan Tu{ek, s.p., Medribnik 27, Cirkulane, tel. 031 811-297.
VELIKA NAGRADNA IGRA!
OD 15. 9. DO 31. 12. 2003
080 22 66
Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. j
Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. ^ Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Pravila igre in imena ^ nagrajencev bodo objavljena na strani www.iietrol.si.
HIŠO, eno- ali dvodružinsko hi{o prodajo s sadovnjakom in vinogradom, ograjeno, lokacija Destrnik. Tel. 753 09 11.
V	okolici Ptuja (8,5 km) oddajo etažo v stanovanjski hi{i z lastnim vhodom. Stanovanje je delno opremljeno in primerno za družino z otroki. Tel. 794 51 21._
V	najem oddam poslovni prostor v pritli~ju. Tel. 041 425-021 ali 041 459-640.
Prodamo gradbeno parcelo na lepi son~ni legi. Pogled proti Ormožu. Kraj Jur{inci (Bodkovci). Tel. 02 745 01 30, 031 154 65 18._
PRODAM POSESTVO v Sp. Gru-{kovju, cca. 8 ha in tri hi{ne {tevilke. Tel. 0043-3181-523051, Olga Frie-senbichler.
KUPIM KMETIJSKO zemlji{~e med Ptujem in Dvorjanami na hriboviti son~ni legi. Tel.040 428 011, po 17. uri.
DOM - STANOVANJE
Na Ptuju prodam 2,5-sobno obnovljeno stanovanje. Tel. 041 639-762.
V najem vzamem 1,5- ali 2-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Pokli~ite 041 808-476.
NA PTUJU prodam dvosobno stanovanje (61,35 m2), obnovljeno in opremljeno. Tel. 031 294-539.
Na Ptuju vzamem v najem dvo- ali ve~sobno stanovanje. Tel. 040 717 297.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
BELA TEHNIKA
Generalno obnovljen pralni stroj, hladilnik, zamrzovalno skrinjo in omaro prodamo. Tel. 031 575 627.
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, novej{e, 2,5-sobno v Ptuju prodamo. Tel. 040 512 795, 02 775 03 61.
ř
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapeto-stnih zaščit in zaščite pred strelo.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE,: UGODNO PRODAMO: nubira 1.6 wagon, 2000, cordoba 1.4, 1997, astra 1.6, 1992, astra 1.6, 2000, twingo 1.2, 2001, golf 1.4, 2001, fiesta 1.25, 1998, fabia 1.4, 2000, swift 1.0, 2000, megane 1.4, 1996, golf 1.8, 1994, punto 1.2, 2000, xsara 1.4, 2001, clio 1.2, 1996, audi a3 1.6, 1998, megane scenic 1.6,1996, peugeot 106, 1995, baleno 1.3, 1996,golf 1.4, 1996, golf 1.6 cl,1993,alfa 166 2.0, 1999, golf 1.8 karavan, 1995, laguna 2.0 rxe, 1995, golf 1.4, 2001, honda stream 2.0, 2001, mercedes-benz c 180, 1994, frontera 2.2 dti, 2000, marea 1.8 karavan, 1997, audi a6 2.4, 1999,felicia karavan, 1996, passat 1.8, 1993, laguna 1.8 rt, 1994, matiz, 1998 in še več!!! Ke-kec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
íPoíLiíajís,
naí na inÍExnsíu!
RADIOPTUJ att-čáte
32k Tune in! www.radio -ptu j .si
V petek 10. oktobra 2003 ob 11. uri vas vabimo na otvoritev novih prostorov
Avtosalona in Opel bara
v Kidričevem - Lovrenška cesta 3.
Predstavili vam bomo najnovejše oplove modele.
Vljudno vabljeni!
AKCIJA: STARO za NOVO,
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več!
VrataÎ
GM
ZA GARAŽE, DELAVNICE .
Z daljinskim upravljanjem
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
Mali oglasi
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ro~nih del. Material dobite domov. Izpla~ilo pri prevzemu izdelkov. Infoko-merc, Radovan Male{ev, s.p., [ercer-jeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
RAZNO
Prodamo pohi{tvo za dnevno sobo. Tel. 74 08 350.
PRODAM hrastove fosne, debeline 8 cm. Tel. 031 311-110.

Nudimo vam od 15% do 20% gotovinski popust na ameriška kolesa 2003, kolesa Rog 2003 pa po posezonskih cenah. Na voljo že konfekcija koles SCHWINN 2004, jesensko zimska oblacila in pestra izbira kvalitetnih fitness naprav! Kolesarski center Bike ek, Jadranska ulica 20 telefon: 771 24 41 ali 040 226 522.
Cisterno za kurilno olje (2000 l) in oljni gorilnik ugodno prodam. Tel.
040	314-609.
PRODAMO SMUČI in smučarske čevlje, sušilno havbo za lase in priklop za avto. Tel. 751-14-31.
PRODAM 3 m komplet Marlesovo kuhinjo Orhideja. Montirana in še nič rabljena. Tel. 02 751-36-21.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
KUPIJO STARE PEZ figurice, plačilo od 200 do 10.000 sit za kos. Tel.
041	429-376.
PLAŠČA, krznena, perzijanar in japonska podgana, številka 42, prodam. Tel. 041/798-765.
BELE višavske terijerje, cepljene mladičke ugodno prodam. Tel. 041 953-710.
PRODAM metrska drva z dostavo. Tel. 041 544-270.
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.
Gori, gori mi svečica, Recimo ji svečica upanja. Enkrat za vselej Gorela bo vsakomur, Ima{ srce ali pa ne.
SPOMIN
•• m*	• v
Rozaliji Simonic
IZ ŠERONOVE 16 V BUDINI
8. 10. 1998 - 8. 10. 2003
Čas hiti, spomini ostajajo z lepimi spomini nanjo.
Njeni najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
Ane Koren
IZ BIŠEČKEGA VRHA 13
se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Jožetu Rajnerju, pevskemu zboru, govorniku g. Karlu Vurcerju, g. Zvonku Zorcu ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Posebna zahvala družini Požegar iz Bišečkega Vrha za vso izkazano pomoč.
Žalujoči: mož Štefan
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo! Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Bolečine si prestal, zdaj boš mirno v grobu spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Antona MlinariCa
IZ RABELČJE VASI 25, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Iskrena hvala g. patru Mariju za opravljen obred, govorniku g. Paternostu za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, gospe Antoniji za molitev. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
BETONSKI ZIDAKI, širine 12, 20 in 25 v akcijski ponudbi OKTOBRA 2003. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30., 2319 Poljčane, tel. 02 8025-303.
PRODAM MLADINSKO pisalno mizo. Tel. 031 256-656.
Nall oglasi
02/749-34-10
Male oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749-34-10
GARANT ŠMIGOC&CO, d.n.o. Ugodno vam pomagamo pri reševanju odškodnin, v primeru prometne nesreče in drugih nezgod. Telefon: 771 06 36 ali 787-7240.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
11. 10. 2003 Franc Cizerl, dr. stom.
ZA Pot v toplice, Ptuj
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta in brata
Leona HržiCa
IZ MIHOVCEV PRI VELIKI NEDELJI 25

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami.
Posebej se zahvaljujemo duhovniku za opravljene pogrebne slovesnosti, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala gasilcem domačega in sosednjih gasilskih društev, ki ste mu s svojo navzočnostjo izkazali poslednjo čast in spoštovanje.
Žalujoči: žena Katica, sinova Peter in Silvo z družinama
in sestra Inga z družino
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
6. oktobra minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, svak in brat
Martin Kokol
IZ POBRE@JA 103 b
Hvala vsem, ki ob njegovem grobu postojite z lepo mislijo, mu poklonite cvetje in sveče.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Cafuta
IZ PODLEHNIKA 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala govorniku, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jera in otroci z družinami
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza bije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 92. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, pra-prababica in tašča
Elizabeta VinkoviC
IZ GAJEVCEV 21
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvala g. župniku Ivu Holobarju za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre
Marije VajdiC
rojene Brec
IZ ZABOVCEV 58
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za darovane vence, šopke, sveče ter za svete maše, za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala podjetju Perutnina Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj in Srednji živilski šoli Maribor.
Zahvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornici za ganljive besede slovesa ter Pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franc, sinova Aleš in Dani, ata in mama ter brat Miran z Martino
Dornava • Zoran Jankovic podaril dva milijona tolarjev
"Dober direktor ima tudi čustva"
Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi je v sklopu 50-letnice obstoja pripravil razstavo fotografij, ki govorijo o zgodovini življenja v zavodu. V ponedeljek si jo je ogledal tudi Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja, ki ga je direktor zavoda mag. Milenko Rosic povabil, da se mu zahvali za osebno donacijo.
s pomočjo dveh milijonov tolarjev, ki jih je podaril predsednik uprave Mercatorja so izdali kronologijo zavoda in 14 prospektov s prikazom dejavnosti, ki jih izvajajo v njihovem zavodu.
"Vsak dober direktor mora imeti poleg želje po čim večjem dobičku tudi čustva. Če imaš čustva, pa ni težko ugotoviti, kdo potrebuje tvojo pomoč. Zavedam se, da država nikoli ne bo dovolj dobro poskrbela za vse," je pojasnil svojo odločitev, da podari denar, Zoran Jankovič, ki je prav tako letos praznoval 50. rojstni dan, in nadaljeval: "Srečo imam, da so ob meni dobri sodelavci, ki imajo poleg uspehov pri delu tudi čut za humano delo. V Mercatorju smo že pred časom uredili posebna mesta za prodajo proizvodov varovancev iz različnih tovrstnih zavodov po Sloveniji, med njimi tudi iz delavnic varstveno-delovnega centra Dornava."
MS
Foto: M. Ozmec
Samo Gorjup, direktor Mercatorja SVS, Zoran Jankovic, predsednik uprave Mercatorja, in mag. Milenko Rosic, direktor dornavskega zavoda.
Jadranje
Ptujski jadralci tretji v državi
Na državnem prvenstvu na valovih Jadrana so ptujski jadralci dosegli odlično uvrstitev Z jadrnico Optimist so si prijadrali odlično tretje mesto. Ptujsko posadko so sestavljali Luka Hvalec, Gregor Gregorec, Matej Gregorec, Uroš Judež in Aljoša Muzek. Nastopilo je sedem ekip, manjkali so Mariborčani, zmagala je ekipa SD Piran pred JK Olimpik iz Izole in BD Ranca iz Ptuja.
anc
Trgovka^
^-------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimelc glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
Kupon velja do srede, 15.10.2003
Mestna občina Ptuj
Zbirajmo, da bi ohranili
V MO Ptuj bo v tednu od 17. do 23. oktobra potekala že peta akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Potekala bo pod geslom "Zbirajmo, da bi ohranili".
Organizatorica akcije je mestna občina Ptuj, izvajalka pa skupna uprava občin, kjer pričakujejo, da se bodo občani in občanke množično vključili v akcijo in na zbirna mesta, ki so objavljena na plakatih in v medijih, prinesli vse nevarne odpadke, ki so se od lanskega leta nabrali v njihovih gospodinjstvih. V dosedanjih akcijah so zbrali okrog 46 ton teh odpadkov, največ leta 1998, ko je akcija potekala še na območju današnjih samostojnih občin Hajdina in Markovci. Med zbranimi nevarnimi odpadki je vsako leto največ odpadnih olj, akumulatorjev, barv, lakov in to-
pil. Tudi zdravila se pogosto znajdejo med njimi. Leta 1998 je na primer ena od občank na zbirno mesto prinesla tudi 9 kg zdravil. V zadnjih letih je sicer zdravil manj, vendar še vedno preveč, da bi lahko govorili o odgovorni in varni rabi zdravil.
Med nevarne odpadke sodijo akumulatorji, baterije, pesticidi, zdravila, barve, topila, laki, čistila, kozmetika in odpadne kemikalije. V času akcije lahko občani prinesejo odpadke na katerokoli zbirno mesto, vseh je 21, v embalaži, ki omogoča varen prenos.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Frančiška Siodnjak, Dornava 82 - Uršo; Sonja Štoiekar, Kicar 18la, Ptuj - Ano; Andreja Pihier, Graje nščak 40, Ptuj - Ane jo; Valerija Lupinski, Kupčinji Vrh 28, Stoperce - dečka; Kiavdija Žabčič, Spuhija 66, Ptuj - Žana; Klementina Puiko, Kicar 19, Ptuj - Pio Marušo; Danica Miiošič, Borovci 34, Markovci - Saro; Barbara Lužnik, Ormoška c. 18, Ptuj - Tima; Poionca Sedenik, Jeiovec pri Makoiah 27la, Siovenska Bistrica - Jureta; Tanja Fridauer, Videm 6lb - Kajo; Lidija Piavec, Loperšice 15, Ormož - Ludvika; Suzana Grnjak, Griava 17la, Križevci pri Ljutomeru - Eveiino; Tatjana Ozmec, Osiuževci 21, Podgorci - Viktorijo; Miienca Križanec, Spodnje Sečovo 92la, Rogaška Siatina - Ano; Ksenja Rakuša, Cirii Metodov drevored 10, Ptuj - Lano; Marija Zeienko, Dornava 113 - dečka; Renata Irgi, Janežovski Vrh 17, Destrnik - Leona.
Poroka - Ptuj: Janez Lah, Zagojiči 8 in Andreja Težak, Gornje Ladanje, Hrvaška.
Poroke - Lenart: Igor Huber, Zg. Ščavnica 102 in Miienka Breznik, Zg. Ščavnica 102; Anton Turk, Lormanje 17 in Marta Zemijič, Froieh 12.
Poroka - Ormož: Božo Zemiič, Rudniška 4, Srednje Jarše in Sonja Kocen, Rudniška 4, Srednje Jarše.
Umrli so: Jožef Brmež, Gubčeva ui. 38, Ptuj, rojen 1927 - umri 26. septembra 2003; Dušan Makovec, Cirii Metodov drevored 15, Ptuj, rojen 1945 - umri 30. septembra 2003; Jure Oršuiic, Njiverce vas 33, Njiverce, rojen 1985 - umri 27. septembra 2003; Frančiška Piajnšek, rojena Haiožan, Breg 27, rojena 1929 - umria 2. oktobra 2003; Janez Firbas, Drbetinci 38, rojen 1932 - umri 28. septembra 2003; Ana Koren, rojena Zorec, Bišečki Vrh 13, rojena 1931 - umria 2. oktobra 2003; Marija Maroh, rojena Krabonja, Vičanci 98, rojena 1935 - umria 2. oktobra 2003.
Crna kronika
Deklica pred avto
30. septembra ob 15.23 uri se je na giavni cesti v Mihovcih zgodiia prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobiia Renauit R5 J.K., star 33 iet, iz okoiice Gorišnice vozii iz smeri Ormoža proti Ptuju. V Mihovcih mu je z njegove desne strani prečkaia vozišče 12-ietna dekiica, v katero je kijub zaviranju trčii s prednjim desnim deiom vo-ziia. Dekiico so zaradi poškodb odpeijaii z reševainim voziiom v ptujsko boinišnico, kjer je ostaia na zdravijenju.
Gorelo gospodarsko poslopje
5. oktobra ob 00.15 uri je prišio do požara zaradi udara streie na gospodarskem posiopju iast C. in J. C. iz Zg. Porčiča. V požaru je zgo-reio ceiotno ostrešje gospodarskega posiopja, seno in večja koiičina gradbenega iesa ter stroj za mietje koruze. Požar so pogasiii gasiici iz 6 prostovoljnih gasiiskih društev. Materiaina škoda znaša po nestrokovni oceni okoii 5.000.000 SIT.
PLESNI CENTER
OfflfiiOS)®©
[ffl
www.mambo-ptuj.com
^imniKOff
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela


d.o.o.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12
STE BILI POŠKODOVANI

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2 TElTI^^LiSi 080 1 3 14
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Taitšno, l(Ot si ga Izberete, takšno, kot si ga želite.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcankaijeva3,2«7Haribor
V oktobru burja, mraz -januarja sončen čas.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo zmerno do p^r^^eino oblačno, bolj sončno na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju 12, najvišje dnevne pa od 13 do 18, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
Obeti
V petek bo sončno, zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. V soboto bo občasno spet več oblačnosti predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Jutro bo po nižinah megleno.