Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti projema«: ia
oelo leto naprej 26 K — b pol leta > 13 » — > četrt» > 6 » 50 » ■eseo » 2 »20»
V upravnlitvu prajemaa: za
Oelo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — > četrt » » 6 „ — » mesec » 1.70»
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Insorito sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitar, jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraSajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je t Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemii
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 202.
V Ljubljani, v sredo, 2. septembra 1903.
Letnik XXXI.
Shod v Mengšu.
(Dopis.)
Prav je storilo kamniško kat. politično društvo, da je priredilo občni zbor, združen z društvenim shodom, enkrat tudi v okolici zunaj Kamnika, v prijaznem trgu Mengšu. Zborovali smo pri Jelenu dne 30. avg. od pol 4. do pol 6. ure popoldne. Med tem, ko je v sosedni gostilni mengiška godba imela svojo veselioo, poslušali smo mi krasno dovršena, a poljudna govora povabljenih poslancev gg. Povšeta in dr. Sch\veitzerja.
G. Povše je govoril o našem gospodarskem položaju. Ni ga kmalu v deželi moža, ki bi imel tako bogato skušnjo, tako bistro oko in tako čuteče srce za kmečko ljudstvo, kot g. vodja Povše.
Ne politikujmo preveč, je rekel v uvodu, glejmo pred vsem, da se gospodarsko okrepimo! Da naš gospodarski poležaj ni cvetoč, priča žalostni pojav tako pogostnega izseljevanja v Ameriko. Reva in sila goni naše brate na tuje, a nekaj je, kar nas pri tem tolaži: ti izseljenci, ki nam pridno delajo, navadno ne pozabijo svojega doma, temveč štedijo, kar se le da, da kolikor mogoče doma dolgove poravnajo.
Govornik na to poljudno in strokovno razpravlja o dež. gospodarstvu, o novem do movinskem zakonu, o koristi zavarovanja za starost, o dež. zavarovalnici, u zanimanjem smo sprejeli zagotovilo g. govornika, da so načrti za uravnavo Bistrice že dogotovljeni. Stroški so prera-fiunjeni na okroglo 1 miljon K. Ce tudi bo dala država svojih 50% in tudi dežela nekaj, vendar bodo tudi interesenti, ki imajo ob vodi svoja posestva, precej prizadeti. Najeti bo treba posojilo, ki se bo v 54 letih amortiziralo. Na 1 oral bi prišlo letnih nekaj nad 1 gld. doklade. G. poslanec je ob ljubil, da bo on kot referent v tej zadevi storil vse, kar bo mogoče v korist kmetom, in da bo ob priložnosti, ko se bo pričelo s strankami pogajati, priredil v obližju bistriškem shod, kjer. bo še vse natančneje pojasnil.
Rešitev za kmečki stan je le v samopomoči, v zadružništvu. Marsikje je le še preveč starega konservativnega duha inpremalo smisla za skupno delovanje. Po Gorenjskem naj bi se še
pogosteje snovale mlekarske zadruge. Ne bojimo ae, kakor ne bi mogli vseh mlečnih produktov razpečati! Zakaj Avstrija izda vsako leto za tuj sir —11 milijonov.— Važne carinske pogodbe čakajo nujno rešitve, in mi v Avstriji, kako smo nepripravljeni! Nemčija je carino za uvoz naše živine trikrat povečala. Skrb države mora biti, da uravna carinske odnošaje z Nemčijo, sicer bo cena živini ogromno padla.
Končal je govornik z gorkim pozivom na slovensko ljudstvo, kako potrebno je v sedanjih časih, ko na vseh straneh neprija-telji Nemec, Lah in Mažar skušajo, zajesti se v zemljo našo, da je zavedno in ponosno, da se gospodarsko okrepljeno postavi v bran nasprotnikom. Gromovito odobravanje je sledilo njegovim izvajanjem.
Drugi govornik dr. Sch\veitzer v uvodu šaljivo pobija ugovor, da le mi in naša stranka vero vmešavamo v politiko. Pokaže na vzgledu Herodovem in Pilatovem, kako je bila že od nekdaj vera s politiko v prav tesni zvezi. Mi ne mešamo vere s politiko, ampak je že brez nas strahovito zmešana. A bolezen se mora ozdraviti. — Preide na to na domače razmere v deželnem zboru. Med splošnim in živahnim pritrjeva njem je govornik izjavil, da pri sedanjih razmerah deželnega zbora ne bo; če pa bo, obravnavale se bodo samo zadeve ljudstvu koristne. — Po obstrukciji so se spravili nasprotniki na posamezne naše poslance in jih po vrsti v svojih čednih listih vlačili, misleč jim pri ljudstvu vzeti zaupanje. Očitali so nam sebičnost, zabitost itd. Pa zastonj je bil ves krik. Zdaj ob kandidaturi Šukljevi pišejo že malo drugače in pravijo, da Bi stojita v našem boju nasproti dve različni svetovni naziranji. Ker je naSe svetovno naziranje versko, bo njihovo brezversko, srednjega ni. Dobro, da je prišlo do tega. Le z obraza krinko, tem lažji bo boj! — Poživlja ljudstvo, naj vstraja, zakaj boj je potreben in poslanci ne bodo odnehali prej, dokler ljudstvo ne dobi svojih pravic.
Tudi ta govor je napravil na vse najboljši vtis. Da, takih odločno katoliških, ne-vstrašenih mož potrebujemo in ni je sile, ki bi mogla naše ljudstvo od njih odtrgati!
Pri društvenem občnem zboru smo zvedeli, da naroča društvo 1103 »Domoljube«, da je imelo 1656-80 K dohodkov in 1890 K stroškov.
Pristaviti mi je še, da je društveni predsednik župnik Bernik prav parlamentarno vodil obe zborovanji in krepko utemeljeval soglasno odobrene resoluoije in tudi da je govore prav pazno poslušal in si resolucije natanko zapisal zastopnik glavarstva gospod K o r d i n.
Sprejete so bile naslednje resolucije :
1. Naši poslanci se pozivljejo, glasovati v državni zbornici le za pravično na godbo z Ogrsko; Bicer ni treba nikake nagodbe. — 2. Naši poslanci naj delujejo v državnem zboru nato, da se carinske po godbe z Nemčijo, Italijo in drugimi državami sklenejo kmečkemu, obrtnemu in delavskemu stanu v korist ter naj z drugimi Slovani trdno stoje na braniku zoper nemško državnozborsko zvezo, v deželnem zboru pa proti nemško slovenski zvezi. — 3. Naših poslancev skrb bodi pravičen deželni volivni red, naj od obstrukcije odjenjajo le s častnim in zanesljivim vspehom in naj ne izpuste izpred oči ne ua državni ne za deželni zbor ljudske zahteve po splošni, tajni in neposredni volivni pravici. — 4. Naši poslanci naj delujejo na to, da dobe poBamezni okraji nadaljevalne kmetijske šole z zimskim tečajem, ki bi odgovarjale potrebam kmečkega stanu. — 5. Naši poslanci naj izposlujejo na obrtni šoli ljubljanski poseben oddelek za višjo zidarsko izobrazbo. — 6. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se kmečkim posestnikom, obrtnikom in trgovcem naklada le dejanjskim razmeram primerna in pravična osebna dohodnina ter naj svojo pozornost obrača na slamnikarski in pečarski obrt v kamniškem okraju. — 7. Naši župani se opozarjajo, naj imenike za porotnike sestavljajo tako, da pridejo vanje zanesljivi možje odločno katoliškega in domoljubnega prepričanja. — 8. Današnji shod obsoja grozne, vnebovpijoče krivice, kise gode kristjanom na jugo-vshodu ter zahteva zlasti, da se z bratskim narodom hrvaškim ravna pravično in Ijudo-m i 1 o. — 9. Današnji shod soglasno protestira zoper vmešavanje
avstrijske vlade v prosto voli t e v p a p e ž a. — 10. Naroča se vsem poslancem katoliške narodne stranke, naj pri c. kr. vladi odločno zahtevajo, da se današnjega in prejšnjih naših zborov zahteve dejanjsko izvrše. Zborovalci so izražali tudi željo, naj naši poslanci tudi sami večkrat napravljajo Bhode po vseh občinah z istim dnevnim redom.
Dva vojaška ukaza.
Ministerstvo za deželno brambo je izdalo dva ukaza. Prvi ukaz naglaša: Sklep državnega zbora, da se avstrijski vojaški novinci pokličejo v službo, ako se to zgodi tudi na Ogrskem, ne velja za deželno brambo. Zato bodo dne 5. oktobra poklicani vsi novinci v dež. brambi. Istotako bodo morali nadomestni rese r v i s t i deželne brambe k orožnim vajam za osem tednov. Drugi ukaz pa naroča deželnim vladam, naj razglase, da se morejo vojaški novinci oglasiti za službo že od 1. do 5 oktobra. Kolikor več novincev vstopi pred 5. oktobrom, toliko več t r e t j e 1 e t-nikovpojdena dopust. — Kakor znano, je bilo letos število vojaških novincev povišano od 103.000 na 125 000, pri deželni brambi pa od 10 000 na 14.500. Zakon res govori le o novincih za stalno armado in mornarico, a iz tega bi se po naših mislih ne smelo sklepati, da isto ne velja tudi za deželno brambo. Ker na Ogrskem tudi za deželno brambo letoB še nimajo novincev, torej bi tudi v Avstriji ne mogli klicati brambovskih novincev v službo. Kakor kaže, bode ogrska kriza tudi v armadi vzbudila mnogo nevolje.
Vojaška posvetovanja.
Zadnji čas so se vršila v poslopju drž. vojnega ministerstva na Dunaju važna vojaška posvetovanja, katerih so se vdeležili vsi prvi generali. Predmet posvetovanj je bil po ogrski obstrukciji vstvarjeni položaj na Ogrskem in vpliv teh razmer na vojaške zadeve, a razgovarjalo se je tudi o vseh pripravah, ki so radi nemirov na Balkanu potrebne. Zadnje posvetovanje je bilo predvčerajšnjim po noči. O tem posvetovanju se je spisal zapisnik, ki je bil oddan v tisek tajni drž. tiskarni. Za s'učaj zapletkov na Balkanu ima Avstrija vse pripravljeno.
Neodrcšenci v Vidmu.
Tržaški laški listi poročajo, da se je udeležilo vsprejema laške kraljeve dvojice v Vidmu nad šest tisoč Tržačanov, na katerih obrazu je bilo čitati veliko veselje in nepopisno zadoščenje. Po vseh kavarnah so prepevali Slovence izzivajočo pesem »Lasae
LISTEK.
Na kolesu čez Trbiž v Italijo.
(Konec.)
Prišedši iz trga Pontebbe, zrli smo na levo v šumečo Belo, na desni pa je oko ostrmelo, zagledavši velikansko izvršeno železnico, ki vodi v daljavi 20 km skozi nič manj ko 21 predorov. Tudi cesta pelje jedenkrat skozi predor. Ker je bila mokra in slaba, smo poskakali raz kolesa. Železnica je speljana visoko nad cesto ter jo na velikanskih mostovih večkrat prereže. Na obeh straneh se vzdiguje strmo skalovje, v katerem je množica zasek in razpoklin, iz katerih se vali ob nalivih obilo vode, kamenja i. dr. Med občudovanjem velikanskega tehničnega železniškega umotvora smo prišli v D o g n o, kjer smo nekoliko odpočili, za-jcdno pa opazovali ondotno prekrasno pogorje. Prijazno so nas pozdravljali: Monte C i m o n e, proti jugu pa furlansko in ko-
roško obmejno gorovje, z 2757 m visokim Jof di Montasijem proti severu. Po daljnem potu smo prišli k 2 km dolgi zasedi »Chiu-saforte«, kjer se Bela, cesta in železnica — jedna tik druge prerijejo skozi ozko dolino. Na koncu te doline leži precej velik in raz-tegnen kraj »Chiusafort e«, kjer je bil za ta dan določen cilj dosežen. Stopili smo v „Albergo alla stazione" in se okrepčali z dobrim laškim vinom. Na to nam je odkazal gostilničar lepe in čedne spalne sobe. Od vseh strani bo prihajali in odhajali izletniki in turisti, ker iz »Chiusaforte" prirejajo najlepše izlete v gore in rezijske doline. Po kratkem sprehodu smo se vrnili v gostilno, kjer nam je laška večerja izvrstno teknila.
Drugo jutro smo bili že na vse zgodaj po konci. Takoj po zajutrku smo zasedli kolesa ter se napotili proti Vidmu. Cesta vodi tja čedna, a vedno padajoča; okolica pa je Blikovito lepa. Ko smo zopet enkrat prevozili Belo, dvakrat pa železnico, dospeli smo v Resintto, kmalu zatem pa na pol razpalo mestece V e n z o n e. Od tod smo jo »rezali« naprej skozi »O s p e d a -
1 e 11 o«, dalje po levi do »C o l a 11 e«, od tod zopet navzdol — po veliki ravani vi-demski, ki se razteza do adrijanskega morja, na severu pa jo mejijo krasne karn-ske in julijske alpe ... V daljavi opazili smo še „01816110", — nekdanjo rezidenco oglejskih patrijarhov, — in veliki stolp v Vidmu. Še nekaj minut in — že vozimo v mesto na »Piazza dei Grani«. kjer nas je že čakalo slastno kosilo.
Po kosilu smo se vozili z izvoščeki po mestu in je ogledavali, na to pa krenili peš na grad, s katerega smo imeli razgled na prekrasno panoramo, kakoršne niti z milanskega ali turinskega stolpa ne užiješ. Videli smo iz daljave tudi naše velikane : Triglav, snežnik, Nanos in Krn. Čas pa je hitel in hiteti je bilo tudi nam, če smo hoteli prenočevati v — Gorici! Nekaj naših je vzelo tu bIovo in krenilo proti lepim — Benetkam. Ostali smo zapustili skozi »oglejska vrata" mesto in jo krenili proti Pradamane in dalje proti B u t -trio skozi Gomino, Manzincllo, Manzano, Dolegnano in dospeli
čez par ur zopet na italijansko-avstrijsko mejo v — V i s i n a 1 e , kjer so nam pri italijanskem carinskem uradu odvzeli laške plombe. Na to smo vozili čez most k avstrijskem carinskem uradu Brazzano. Od tu smo vozili po lepi, ravni cesti do K o r m i n a , zatem pa poleg železnice skozi sv. Lovrenc in črez Sočo—• v G o-r i c o. Tam je bila zbrana kmalu večja družba, v kateri smo preživeli na domačih tleh par veselih trenutkov.
Drugo jutro smo jo vbrali proti Ogleju. V treh urah smo že stali pred veličastno baziliko. Stopili smo notri in jo pazno ogledovali. Kaj tacega se ne da opisati, ta kras in ta umotvor. To mora človek sam videti ! . . . Ogledali smo si zatem istotako slavni muzej. Po vsem tem ogledu pa smo se vkrcali na parnik in odrinili proti G r a d e ž u. Popoldne pa smo s parnikom odpotovali v T r s t, kamor smo dospeli zvečer.
V Trstu smo se nekako razpršili. Večina nas je šla seveda proti Ljubljani, noseč seboj najprijetnejše spomine na ta krasno uspeli izlet.
pur ohe i canti e subi« in vzklikali »Eviva Trieste, Udine, Italia.« — Prepevali so la ške himno, Garibaldijevo himno in tržaške in goriške pesmi. V četrtek ob 8. uri zjutraj postavili so se Tržačani s svojimi go-spemi na trgu »Vittorio Emanuele«. Kralju je bil predstavljen tržaški mestni svetovalec Ernesto dr. bpadoni in svetovalec Bombig iz Gorice. Tema dvema gospodoma stisnil je kralj prav srčno desnico in se je pogovarjal smehljajoč prijazno ž njima in ko se je poslovil od njih, pokazal se je vidno ganjenega. Nekatere gospe iz Trsta, Gorice itd. podarile so kraliici velikansk šopek svežih cvetlic. Tržaška gospica Lucilla Muratti je nagovorila kraljico: »Veličanstvo, v visoko čast mi je pokloniti to znamenje ljubezni Tržaških žensk.« Kraljica je hvaležno sprejela cvetljice in se ginjena zahvalila. Povsod, kjer so prirejali ovacije dvojici, bili so Tržačani na čelu ljudstvu. Ko je prišel kralj na trg, kjer so stali Tržačani, zadoneli bo mogočni klici: »Viva il re d' Italija,« »viva Trieste italiana,« »viva Trento e Tri-este« in metali so listke v italijanskih bar vah s patriotično (iredentarsko) vsebino. Kralj je bil navidezno ginjen, lepa kraljica se je smehljala vsled ponosne maniiestacije. Celo prebivalci Vidma so bili tako ganjeni po tej manifestaciji, da so jokali. Vsemu vzklikanju so bili vedno na čelu Tržačani in Goričani, a vsem so prednjačile mnoge gospe in gospica, ki so prisilile, da se je kraljeva dvojica zopet pokazala in navdu šenje je raslo neizrečeno. Župan je opozoril kralja na mnogobrojno množico Tržačanov in kralj jih je večkrat pozdravljal in dal znamenje kraljici, naj jih tudi ona pozdravi, ln ljubka Helena nasmehljala se je in pozdravljala ob neskončnem nazdravljanju. Tržačani in Goričani so spremljali kraljevo dvojico na postajo. Postavili so se ob železniški progi in ko je šel mimo njih vlak, vzklikali so in kralj se je smehlial iz vlaka in kraljica je odzdravljala. Po kraljevem od hodu je šel ves sprevod k spomeniku Viktor Emanuela II, kjer so govorili, in od tu k onemu Garibaldija. Zvečer je bila v gledišču predstava. Godba je svirala kraljevsko himno in himno sv. Justa (tržaškega patro-na). Okoli polnoči so nekateri mladi Tržačani naleteli na bivšega sotrudnika lista »II Sole.« Ko so tega sotrudnika hoteli Tržačani napasti, začel jo kričati na vse grlo : »Sem bolj Italijan, nego vi! Viva 1' Italia, viva Trieste!« — K sreči so Tižačani pu stili njega in njegova dva otroka in dobil je samo močno klofuto od mladega Trža-čana. Nesramnež je zbežal z revolverjem v pesti. — Tako p še v Trstu izhajajoči laški list, tako delajo tržaški Lahi. In vendar so oni ljubljenci avstrijske vlade, vendar pak-tirajo z njimi ministerski predsedniki. Lahom v Trstu je ponujala avstrijska vlada laško gimnazijo in realko in sedanji naučni minister jim je obljubil celo laško univerzo, nam Slovencem pa, ki se navdušujemo za črno-rumeno zastavo, ki svečano izjavljamo, da smo pripravljeni preliti kri za to zastavo, ki s posebnimi slavnostmi slavimo dneve, ko so naši vojaki prelivali kri za Avstrijo, pa nam noče ona in ista vlada dati niti jedne borne slovenske šole (n. pr. v Trstu), kam-li, da bi nam dala, slovenske srednje in visoke šole ? ! Kedo naj bi se potem nav duševal za Nemčijo in Italijo, ako bi se ne naši sinovi v laških in nemških šolah? V slovenskih šolah bi se utegnili navduševati tudi za črno-rumeno zastavo, morda celo za Avstrijo — a to je dandanes prepovedal avstrijski siBtem, vsled tega nam nočejo dati, kar nam gre. Morda pride čas, ko nam bodo še ponujali slovenske šole, morda pride čas, ko ne bomo več ono inferijorno pleme, katero naj bo dobro le za tope in puške, morda pride, da se bodo še kedaj sklicevali na našo zvestobo, na naš patriotizem — a utegne priti prepozno. Tudi slovenska potrpežljivost ima svoje meje. Čez dvajset let je tlačil oni človeški nestvor v plačilo, da so Hrvatje rešili prestol in državo, ubogi hrvatski narod; in Macedonci, koliko let so stokali? A prišel je čas, ko se na tisoče m tisoče Macedoncev ne boji smrti, da rešijo domovino suženjstva. »Svoboda ali smrt« — to je njih geslo — in bode naj tudi naše.
Razburjenje na Srbskem.
Po Srbskem je silno razburjenje, ker so Turki udrli na Srbsko in zažgali samostan Prohor ter pomorili samostanske prebivalce. SrbBki listi ostro pišejo proti Turkom. Posebno razburjenje vlada v srbski armadi, ker se čuje, da pomorjeni niso bili menihi, ampak srbski častniki in podčastniki, ki bo bili v tem na meji ležečem samostanu skriti. Pod predsedstvom kralja se je vršil radi tega srbski vojni svet.
U brzojavk.
Praga. Mladočeški poslanec Udržal, ki je nedavno odložil državnozborski mandat pardubiških kmetskih občin, je sedaj odložil tudi deželnozborski mandatrakoniškihkmetskih občin. Obenem naznanuje Udržal, da se bo za oba mandata potegoval kot samostojni kandidat.
Budimpešta. Poslanec Polonyi je podal izjavo, v kateri pravi, da je glede njegovega pogovora z nemško ljudsko stranko prišla v javnost zmota in da se ni šlo za nobeno oficielno obveznost. Očividno so ga za to novo izjavo poslanci nemške ljudske stranke lepo prosili.
London. Povodom obiska angleškega kralja na Dunaju priobčuje »Dnily Telegraph« članek, v katerem pravi, da bi bil blagoslov za evropBke turške provinoije. ako bi prišle pod isto vodilno roko, ki vlada sedaj Bosno in Hercegovino ter da Angleži žele, da bi se pooblastilo berolinskega kongresa Avstriji se razširilo. »Morning Post« pravi, da Avstrija vedno lahko računa na angleško prijateljstvo in pomoč.
Brno. Nadškof dr. K o h n bo začetkom oktobra šel v Rim
Petrograd. W i 11 e je pozvan tudi v državni svet.
Draždane. Včeraj se je tu pričela konferenca nemških knezov. Nemški cesar je došel včeraj zvečer.
Dunaj. Nekateri listi poročajo, da se avstrijski cesar in ruski car ne snideta v prvih dneh meseca oktobra na Dunaju, ampak vEisenerzu na Štajerskem.
Dunaj. V Podgorci pri Krakovem je umrl bivši državni poslanec dr. Franc W i n k o v s k i. Bil je eden največjih agitatorjev poljske ljudske stranke.
Brno. V Upniku je bil shod češkega dijaštva, ki je zahteval češko univerzo v Brnu.
London. Novi primas angleški je že zvoljen. Primas je postal 42 let stari škof iz South\varka dr. F r. B o u r n e,
Pariz. Laški poslanik je izjavil, da laški kralj obišče Francosko v prvi polovici oktobra. Loubet vrne obisk marca meseca prihodnjega leta.
Še enkrat kamniško ztfra-
višče".
Podpisanec sem bil letos šest tednov v Kamniku in sem imel v tem času večkrat priliko, govoriti z gospo Kecelnovo in z gospodom dr. Raabejem. Zato mi ne bote zamerili, da izražam glede zdravišča tudi jaz svoje mnenje.
Zdi Be mi, da smo blovenci sami največ krivi, da se v zdravišču toliko nemšku tari. Kriva je naša brezbrižnost in popustljivost.
Zakaj pa prepuščamo svoja zdravišča tujcem? Zakaj se ni oglasil nobeden domačih zdravnikov, zakaj nobeden domačih gostilničarjev za Kamnik ? In če pride potem tujec, se pa jezimo — da imajo vse tujci v rokah! Zakaj se poprej ne brigamo, zakaj tako radi po toči zvonimo ? Podjetnosti nam treba!
Zakaj nadalje ne posečamo svojih zdra-višč v večji meri, zakaj gremo rajši ven na Štajersko ali pa ob morje — nosit denar štajerskim Prusom in primorskim neodre-šencem ?
Ker pa sem človek, ki vBtopi vselej in »medias res« — govoril sem tudi to pot takoj z gospodom doktorjem in sem poskusil izvedeti, kaj se namerava za prihodnje leto. Izvedel sem sledeče stvari. S prihodnjim letom pride:
1.	Na kopališče poleg dosedanjega nemškega (»WasBerheilan8talt«) tudi slovenski napis »vodno zdravišče«.
2 Pred park ob Bistrici nov slovensko-nemški napis.
3.	Na plavalnico nov slovensko nemški napis in dve deželni (slovenski) trobojnici, odnosno, če se bode drugo leto na proBtoru plavalnice zidala vila, na kopališče ena slovenska (deželna) trobojnica, ki bo vse leto visela.
4.	Na zdraviško hišo nad dosedanji nemški napis (»Curhaus«) napis »hotel in restavracija« ali kaj takega (v slovensčini).
5.	Predpisi cen in jedilni listi bodo s prihodnjim letom slovensko-nemški.
6.	Na solnčno kopelj pride tudi slovenski in na tennis prostor namesto dosedanjega samo nemškega — angleški napis.
7.	Zdraviško vodstvo misli v teku časa stare obrabljene nemško - slovenske napise povsod nadomestiti z novimi slovensko-nemškimi.
2.	Belo-rudeča zastava na drogu v parku ostane še naprej, ker je kot zastava cesarske hiše vsakemu Avstrijcu ljuba.
Slednjič še eno prošnjo do vodstva: Sobe v zdraviški hiši naj se na novo pobelijo in očedijo, da bodo mogli ljudje bivati v njih. In gostilničar bodi Slovenec ali Hrvat 1	F. R. I.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. septembra.
Imenovanja. G. Bertram G o t z, oficijal pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, je imenovan revizorjem, asistent gosp. Ivan R o š t a n je imenovan oficijalom, davčni praktikant gosp. Alojzij Zaje je imenovan asistentom, finančni komisar g. dr. Robert
Kermavner je imenovan davčnim nadzornikom in g. Ivan D i e t z koncipistom. ,
Zdaj pa vemo, kaj je in kaj dela
dr. Tavčar. V včerajšnjem »Narodu« beremo med drugim tudi sledeče: »Šukljejevo zaletavanje v dr. Tavčarja naredi tak vtis, ka-,kor če zabavlja kak starejši gospod iz vojnega ministerstva, ki je 3O let pridno reševal akte, na kakega tovariša, ki je sicer rešil malo aktov, pač pa vežbal armado in jo srečno vodil v nevarnih bitkah do zmage. Ne bomo pisali o delih in zaBlugah dr. Tavčarja, ali eno lahko rečemo, da je bil dr. Tavčar vedno na mestu, da se ni ustrašil nobenega boja ne z zunanjimi ne domačimi sovražniki slovenskega naroda, da je bil vedno neustrašen branitelj slovenskih koristi, zanesljiv čuvar slovenskih interesov, vesten pripravljalec lepše prihodnjosti slovenstva in požrtvovalen zaščitnik slovenskega narodnega duha . . . boji dr. Tavčarja z nemško birokracijo za ravnopravnost slovenskega naroda v šoli in uradu, njegovi boji za narodne in politične ideale slovenstva, ki jih je vodil in jih vodi z Nemci in Rimci, tudi niso tako brezpomembni kakor bi jih Suklje rad predstavljal« .. . Tem besedam dodajmo še mi nekoliko komentarja. Vse skupaj je kup praznih besedi in drugega nič. Pogrešamo celo dovtipa in — pri »Narodu« navadne grobosti. Zato se pa bere vse to strašno žalostno. — »Narod« pravi da se Suklje zaletava v dr. Tavčarja. — Resnica pa je, da se je Tavčar s svojimi pomagači skopal bil na Sukljeja in da se je ta skoraj preveč kavalirsko otresel teh gen-tlemanov, ker ti ljudje poznajo le cepec. Ali to je v tem odstavku le postranska stvar. Glavna stvar je, da se pove, kaj je in kaj dela dr. Tavčar. Tavčar se ni ustrašil nobenega boja ne z zunanjimi ne domačimi sovražniki! Po splošnem prepričanju je uprav sedaj sovražnik slovenskega naroda — nemški imperjalizem. Pri nas pa vodi v smislu nemškega imperjalizma, nemške čete, nemška ljudska Btranka in ustavo-verno nemško veleposestvo. Reprezentanta teh nemških čet pa sta v deželi dr. Binder in — leaet nothlast — baron Schwegel. Proti tem, pravi »Narod«, da vodi dr. Tavčar neustrašen boj. — Pa je ž njimi v zvezi zoper kompaktno slovensko večino v deželi! Tudi to je dobro povedano, da dr. Tavčar vodi boj proti nemški birokraciji. — Res, proti grofu Gleispachu spušča rakete v zrak in strelja s slepimi patroni. katere prav čisto nič ne ganejo grofa Gleispacha, ker pozna taktiko gospoda dr. Tavčarja in ve, da eta iz Tavčarjevih patron pobrala baron Hein in baron Schwegel vse svin-čenke. Baron Hein je slovenstvu najbolj nevaren birokrat, kar smo jih še imeli v deželi, ali pred njim ima g. doktor strašen rešpekt, in nam ni znano, da bi bil še vodil proti njemu kakšen boj. Znano nam je le, da hodi v vladno palačo k ekselenci po informacije. Tudi ko ao napadali v drž. zboru čast slovenske Ljubljane, je dr. Tavčar molčal 1 Narodno - napredna stranka pod vodstvom dr. Tavčar-ja ni danes narodno-slovenska četa, temveč le pomožna četa barona Heina in Schvvegla, pomožna deta, ki ubija slovensko-narodno energijo. Te istine ne spravi s sveta še več praznih besed, kakor jih je napisal dr. Tavčar v zgoraj navedenem odstavku.
Nadaljevanje Šukljejeve politike je po »Narodovem tolmačenju dr. Tavčarjeva »slovensko nemška zveza«. Včerajšnji »Narod« trdi, da »zveza« »v bistvu ni skoraj druzega, nego nadaljevanje Šukljejeve politike, le da osebne koriBti in vladne želje nimajo danes nanjo nikakega vpliva«. Tista »skoraj« Šukljejeva politika, je bila pač nekaj drugega, kakor pa Tavčarjeva »Bkoraj-zveza«. Taafte in njegov zaupnik Winkler nista bila sovražna slovenskemu narodu in teh politiko je branil Šuklje. Kurber-Hein pa sta odvisna od Der-schatte in Schwegla, katera sta sovražna slovenskemu narodu. Stemi pa je posredno oziroma neposredno zvezan dr. Tavčar po »dogovorčku«, če je tudi isti po zatrdilu dr. Tavčarja »tok micken*. — Potem takem je med Šukljejevo nekdanjo politiko in dr. Tavčarjevo zvezo pač velik razloček. Sicer pa je tedajno Šukljejevo politiko pobijal najbolj strastno —
radikalec dr. Tavčar. Ako je bilo politično prijateljstvo z "\Vinklerjem nevarno za Slovence — česar pa ne priznavamo — ja zveza s Schvveglom naravnost narodni greh. A te zveze ne pobija — »neustrašeni branitelj slovenskih koristi«. Slabo se zagovarjate gospod doktor!
Spremembe na srednjih šolah. Profesor na drž. gimnaziji v Celju g. dr. Leopold Wenger je prestavljen v Krems. Su-plent g. dr. Franc Ersner je prestavljen iz Gradca na drž. gimnazijo v Celje. Učiteljski kandidat g. Alfred Fink je imenovan na gimnazijo v Mariboru, suplent g F ene h t-vogel pride iz Kraljevih Vinogradov na gimnazijo v Celje. Č. g. Jožef Hribar pride iz Celovca za suplent* pri pouku ve-ronauka v Beljak. G. dr. Franc L e x pride iz Brna na gimnazijo v Celje.
Novi gvardjan v samostanu oo. kapucinov v Gorioi. Novim gvardjanom v kapucinskem samostanu v Gorici je imenovan č. o. Gajetan D v o r š e k.
Iz Zagreba se poroča, da bo višji župan v Požegi dr. Nikolaj pl. J u r k o v i č imenovan za hrvatskega ministra na mestu dr. pl. T o m a ž i č a. Podpredsednik ban-skoga stola Vladimir pl. Mažuranič bo na mesto K 1 e i n a prevzel vodstvo hrvatskih justic. — Evg. Kumičič je izstopil iz »Matice Hrvatske«, češ, da ne more OBtati v družbi tajnika Antona lladiča. — Kmet Nikola Drempetič, ki je bil nevarno ranjen o priliki zadnjih izgredov v Zaprešiču, je izven vsake nevarnosti. Radi teh izgredov je obtoženih 29 kmetov.
Jeza oelovških Nemcev je nepopisna, ker g. dr. Brejc pri ondotnih sodiščih dosledno zahteva rabo slovenščine. Pretekli ponedeljek dr. Brejc ni hotel pri neki obravnavi zagovarjati v jeziku želodarjev, ampak je odločno zahteval, da se mu dovoli slovenski zagovor. Nemški listi sedaj pihajo jeze na g. dr. Brejca, kar pa je g. dr. Brejcu le na čast.
Proslava Vegovega spomina. Iz Moravč se nam piše: V proslavo baron-Vegovega spomina prirede v nedeljo dnč 6. septembra 1903. veselico v salonu g. Orehka v Moravčah. Vspored: 1. Iv. Koseski: »Kdo je mar,« deklamacija. 2. Govor o baronu Vegi. 3. p Divji lovec" narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, spisal Fr. S. Finžgar. Poieg domačih diletantov sodeluje iz prijaznosti g. Lovšin (Janei), član slovenske drame v Ljubljani. 4. Prosta zabava, srečolov, godba, petje. Sodelujeta : Moravško pevsko društvo in domžalska godba. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 40 v.; II. vrste 1 K. Stojišča 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen za spominsko ploščo slavnega moravškega rojaka Jurija barona Vege, se preplačila hvaležno vsprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi pripravljavni odbor. Ker je pokrit in velik prostor na razpolago, se veselica vrši ob vsakem vremenu. Ker se kaže precejšne zanimanje in je prostor ven-derle omejen, naj se oddaljeni gosti poprej zglase za vstopnice. Če bo udeležba obila, bi se za domačine igrokaz sam ponavljal 8. septembra. Na svidenje v nedeljo v prijaznih Moravčah.
—	Orožje nasprotnikov krščanske organizacije. Na večer pred otvoritvijo »Društvenega Doma" pri Dev. Mariji v Polju bo zlobne roke potrgale več vencev, snele slovensko trobojnico in jo razrezale. Kdo je to storil ali prozvročil, biti mora jasno vsakemu. Sooialni demokrati so po naši Bodbi vendar-le preresni za tako junaštvo. Liberalna klika je »Društvenemu Domu« nasprotovala, njeno trobilo se zaganjalo v one, ki so ga zidali — in sedaj je ravno na isto nedeljo in isti čas priredila nam nasproti svojo veselico ! Sicer pa poznamo kuhinjo, kjer se kuha taka kaša! In prepričani smo, da se temu pobalinstvu pride na sled. Orožništvo je sicer vzelo stvar v roko — in le opozarjamo je, da stori res, kakor v drugih slučajih, vestno svojo dolžnost — in gotovo pride na sled; saj ni zato odgovorno, če pri tem zadene na osebe, za katere bi komu bilo morebiti žal. Povdarjati, da so bili storilci gotovo pijani, ne kaže; če bi tudi bili, zato vendar ne smejo oditi zasluženi kazni. Hudodeloe ali provzročitelje hudodelstva naj zadene roka pravice! —
—	Izlet v Kamnik priredi meseca oktobra »Slovenska krščansko-socialna zveza". Somišljeniki in so-mišljenice naj že sedaj agitirajo za obilno
Dalje y prilogi.
Priloga štev. »Slovenca" dn6 2. septembra 1903.
udeležbo. Odbor bo ekušal prirediti poseben vlak.
Zarofiil se je gospod dr. M. Murk o, profesor na graški univerzi, z gdč. J e 1 o Sernečevo, hčerjo g. dr. Jos. Serneca v Celju. Bilo srečno!
—	Za denar! Za denar prodajajo še celo sinovi »voran leuohtender deutscher Kultur«, kar bi moral vsak zvesti sin svojo domovine skrivno čuvati. Iz Strassburga pri haja namreč vest, da so nemški vojaki prodali Franciji granate najnovejšo iznajdbe.
—	Le tako naprej ! Trst, tako važno mesto za nas Slovence, to mesto TrBt, ki leži na Blovenski zemlji in ki nas veže po morju z našimi jugoslovanskimi brati in še celo z Rusi, to mesto, katero bi bilo lahko dandanes v slovenskih rokab, ako bi ne bila temu nasprotovala avstrijska vlada in bi ne bila ona z Lahi vred s pomočjo šol potuj-čevala našega slovenskega naroda, to mesto dobiva vsak dan bolj laško lice. Sadaj gospodujoča, od avstrijske vlede podpirana židovsko - iredentovska stranka dela na vse mogoče pretege, da bi spravila to za nas Slovane tako važno mesto v tako luč, da bi ga mogla Italija čim preje reklamirati za-se. Ne le, da vabi v Trst nepretegoma laške podanike, ne le da je vse njeno delovanje že tako, kakor da bi že bili priklopljeni Italiji — samo laški napisi na mnogih državnih uradih, samo laški napisi na ulicah, samo laški napisi na prodajalnicah, ker slovenski so zabranjeni — bili ji niso še ti napiBi v samo laškem jeziku v zadostno jamstvo čistega laškega značaja mesta Trsta, ampak sklenili so, vsa imena tržaških ulic, ki ne diše zadosti laški (n. pr. Dunajska ulica, Koroška ulica itd) odstraniti in namestiti jih z imeni onih mož, ki so storili kaj za Italijo. In prav te dni odstrani jejo stare laške napise in jih nadomeščajo s pr stno laškimi, tako da se bo mogel vsak v Trst iz Italije priseljeni Lah čutiti doma. Prej so oblekli mestne policaje v čisto laško unitormo italijanskih topničarjev, sedaj bo prišle ulice na vrsto in tako pojde dalje, dokler se ne najdemo tam, po čemur hre pene, Laški general Garibaldi se je že vozil po Trstu, Istri in okolici kakor v kakem tri-umpiu, kaj dočakamo lahko jutri, pokaže nam prihodnjost. In vlada, ona slavna vlada, ki se je toliko brigala v Ljubljani radiBamo-slovenskih napisov, je-li pokazala tudi v Trstu tako skrb ? Je li tudi tukaj skrbela, da bi Lahi ne izzivali s takimi napisi slovenskega življa? — Kako otročje vprašanje ! Kdo pa naj zakrivi samo las sinovom »milega naroda« ? — Naši Nemci sade Bis marekove hraste, krstijo ulice in trge z Bis-marekovim imenom — Nemci hočejo priti pod Nemčijo, Lahi pod Italijo — s sabo pa potegniti tudi nas Slovence. Slovani smo gespodom v Avatriji inferijorno pleme, ka tero treba zatreti, da bodo Nemci in Lahi zadovoljni. Oj Slovani, vi sluge narodov!
—	Hrvatsko gledališče v Zagrebu je včeraj jjričelo z novo sezono. Ob tej priliki smo opazili iz hrvatskih listov, da med osobjem hrvatskega gledališča v Zagrebu ni več gospe Borštnik — Zvonarje v e. Odbor slovenskega »Dramatičnega društva" bi dobro storil, ako bi poizvedel, ali je še mogoče pridobiti slovenskemu gledališču gospo Borštnik — Zvonarjevo. Slovensko gledališče bi si moglo le čestitati, ako se ta priznana umetnica zopet posveti slovenski drami.
—	Ponovitev veselice pri D. M. v Polju Namesto v nedeljo dne 6. t. m. se ponovi veselica, ki se je vršila 30. avg. v »Društvenem domu« pri Devici Mariji v Polju na vsestransko željo vsled gotovih zaprek še-le vnedeljo dne 13. septembra ob l/j4. uri; poleg drugega vspo-reda se bo predstavljala tudi burka »Kmet Herod«. Po končani veselici bo isti dan nadaljevanje šaljive loterije z dobitki, ki so zadnjič preostali. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Posojilnica Reiffeisenovka na Bizeljskem bode odslej slovensko urado vala sprejemala tudi hranilne vloge, katere po 4l/s odstotka obrestuje in razširila svoj delokrog šo na sosedni župniji Kapele in Pišice.
—	Aretirani glumači. Ciganska glu-maška družba Jurij Ponrot, Franc, Terezija in Otilija Grtlnwald je prišla v Višnjogoro k gostilničarju Jožefu Zupančiču. Skoro nato bo cigani Sli v prodaialnico trgovca Pečjaka, kjer so prosili trgovskega pomočnika Nart-nika, naj jim da desetvinarski denar z letnico 1892, katerega potrebujejo pri pred stavi. Ko so zbirali med denarjem, je Otilija izmaknila nekaj denarja. Družbo so areti rali. Ta družba je mnogo pokradla tudi po Kočevskem in Solnograškem.
—	Za šolske stavbe je dal deželni odbor za razne kraje dežele subvenoije v znesku 12.800 kron
—	Laška kraljica in slovenska trobojnica Laški listi poročajo, da so poklonile benečanske Slovenke laški kraljici šopek cvetlic s slovenskim napisom in s slo-
venskimi narodnimi trakovi, kar je kraljico Heleno zelo vzradostilo. Pred nekaterimi leti je pihala tržaška »Edinost« : »Ko se je vozil naš cesar po Soški dolini, svetoval je cesarjev namestnik tržaški, naj odstranijo slovenske trobojnice, češ, da niso cesarju všeč« — in zaključila je s pikro besedo na take namestnike. Pred nekolikimi meseoi so hoteli jugoslovantiki poslanci k svojemu carju in kralju, da bi mu bili potolažili o nadlogah, a cesarjev prvi svetovalec jim je zabranil vstop do cesarja. Pri nas imamo člen 19, ki pravi, da smo vsi narodi jednaki, da imamo vsi jednake pravice. — Italija pa je italijanska država in vender napravlja slovenska trobojnica na laško kraljico vidno vzrado-ščenje.
—	Poboj. Te dni je našel gostilničar Karol Wischner v Jesenicah za hišo v jarku na trebuhu ležati mrtveca, ki je v roki držal bikovko. Kakor se je kasneje dognalo, je bilo truplo identično z Jernejem Zalogarjem, hlapcem pri Kernovi zalogi piva na Jesenicah. Poizvedbe so dognale, da je bil ubiti Zalogar z nekaterimi domačimi fanti v Wischnerjevi gostilni. Med fanti se je pričelo nekaj zbadanja, na ulici je pa Zalogar z bikovko nekega fanta po glavi udaril, potem so drugi skočili v njega in ga ieii obdelavati z nožmi, na kar je utekel. Kmalu pa je v jarku mrtev obležal. Kakor se čuje, so orožniki nekaj krivcev že izročili aodišSu.
—	alovensko planinsko društvo o t v o r i v nedeljo dne 6. sept. novo ravnokar dodelano pot iz V r a t (od Alja ževe koče) do triglavske koče na Kredarici. Veščaki, kakor dr. Frischauf, so to pot označili kot jako znamenito in primeroma lahko pot. O priliki otvoritve nove poti priredi Slovensko planinsko društvo tudi izlet na Triglav ter vabi Bvoje člane in prijatelje planinstva k tej otvoritveni slavnosti in izletu. Odhod iz Ljubljane dne 6. septembra z jutranjim vlakom ob 5 uri (planinskim vlakom), na Dovju sv. maša ob pol 8. uri, odhod v Vrata ob 9. uri; pri Aljaževi koči počitek (zanimivo bode ogledati si vrlo napredujoča dela pri novem Aljaževem domu); okoli 2. ure se bode otvorila nova pot. Potem odidejo udeležniki po novi poti do Triglavske koče na Kredarici, kjer se bode prenočilo. Drugo jutro 7. septembra ob 4. uri skupni odhod na Triglav, od ko der se povrnemo zopet v Triglavsko kečo. Povratek bo iz Triglavske koče okoli 11 ure dopoludne čez Velo polje v Stare Fužine pri Bohinjskem jezeru, kamor se dospe do večera V Bohinju se prenoči; dne 8. sep tembra si ogledajo udeležniki Bohinjsko je zero, slap pri Savici, ali dela pri železniškem predoru in lahko se tudi še obišče Orožnova koča na Črni prati. Povratek po poludne z vozom do Bleda in potem z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 9. uri zve čer. Izletniki naj se blagovolijo preskrbeti z jedili in pijačo, vsaj za prvi dan, ker Alja ževa koča še ni oskrbovana. Triglavska koča in Vodnikova koča na Velem polju pa sta dobro preskrbljeni z vsemi potrebnimi živili in pijačami. Odbor vabi vse prijatelje planinstva, da se mnogobrojno udeleže izvanredne otvoritve in krasnega izleta v divne pokra jine Triglavskega pogorja.	Odbor.
—	Iz Doba se nam piše: »Slovenski Narod« objavlja pogoste dopise iz Doba o raznih veselicah Dobro, tudi primerne, pod učne in poštene zabavne veselice so ljudstvu potrebne. Temu torej ne ugovarjamo, toda neumno se nam zdi, ker dopisnik več krat brez vsacega povoda napada »kleri kalce«, ki svoje nasprotnike popolnoma prezirajo. Gosp. dopisniku svetujemo, naj le pometa pred svojim pragom. Najprej bruno, potem pezdir.
—	V Gorjah priredi tamošnje gasilno društvo v nedeljo 6. sept. veliko ljudsko veselioo, in sicer v lično okrašenem smreč-nem gozdu na Pokluki. Vspored: 1. Petje veselih Gorenjcev. 2. Veliko šaljivo srečkanje za krasne dobitke iz 19. stoletja. B. Slepi Miha pri 'Mrzlem studencu«, igra na citre in poje narodne pesmi. 4. Šaljiva pošta iz vseh gorjanskih vasi v planinsko prirejeni dvorani s spremljevanjem prave domače godbe. Pri veselici sodeluie sl pevski zbor z Bleda. 5. Zabava pri Figovcu. tehtnica, bengalični ogenj itd. Vstopnina 20 v. Ljub ljanski iztetniki morejo z opoludanskim vlakom do Javornika, potem skozi Vintgar v Gorje.
—	Črnogorski kneievič. Prince zinja Natalija, soproga princa Mirka je porodila sina. Princezinja Natalija je, kakor znano, rojena Konstantinovič in je Trža čanka. »Naše mesto je ponosno na to«, pravi »Trieste«, »da je tekla zibelka v na Sem mestu visokej gospej«.
—	Važno za gostilničarje in krč marje! Novo naredbo je izdalo ministerstvo, katera bode velikega pomena za gostilničarje in krčmarje, ker po obrtnem redu bodo morali pripadati k obrtnim zadrugam, imeti vajence določeni čas; še le isti bodo smeli pozneje obrt izvrševati, vsem drugim se ne bode več dovoljevalo. Seveda se sedaj
obrt isvršujočim ne krati b tem pravica. V drugem oziru jim bode ta naredba zopet veliko korietla, ker se konkurenca zelo omeji Odločilne bodo zanaprej obrtne zadruge v tej zadevi, ne več toliko občinski zastopi.
—	V samostan v Skofjiloki je
sprejeta Terezija Bizjak Janova iz Viž-marjev. Preoblečena bode 7. t. m. dopoldne v Skofji Loki, kar naznanjam vsem prija teljem in znancem.
—	Razpis učiteljskih služeb. Na mešanih enorazrednih ljudskih šolah v Jur šičih in Marčani s hrvatBkim učnim jezikom in italijanskim kakor predmetom sta razpisani mesti učitelja ravnatelja. Na mešani dvorazredni ljudski šoli v Medulinu, hrvatskim učnim in italijanskim jezikom kakor predmetom, je razpisano mesto podučiteljice.
—	Železnica Poreč—Kanfanar. V namene trasiranja projektirane železnične črte Poreč —Kanfanar sta došla v Poreč inž. Ludovik VVissiak, voditelj ekspoziture za trasiranje in inž. Hektor Luzzatto, stavbeni komisar c. kr. državne železnice.
—	Smrtna kos&. V soboto po noči jo umrl v Gorici uradnik »Trgovsko obrtne zadruge« g. France Gabršek.
—	V Radovljici se vrši v nedeljo dne 6 sept. na vrtu g. Miheljna Hirschmana ljudska veselica z godbo in petjem. Vspored pevskih in godbenih točk je jako zanimiv in bode vzbujal mnogo zanimanja. Pri ve selici se vrši tudi srečkanje; šaljiva pošta in koriandoli-korzo pa bodeta nudila mnogo proste zabave. Največ pozornosti vzbuja na rodna igra s petjem „Rokovnjači." Domači diletantje se skrbno pripravljajo na to pri reditev, ki naj po dolgem času mirnega spanja vzbudi zopet zanimanje za idealne Bmotre. Oživi naj zaspano društveno življenje in donese družbi av. Cirila in Metoda in domačemu gasilnemu društvu, v kojih prid je prirejena, obilo denarnega vspeha. Vstopnina je mala, tako da se more prireditve vdeležiti mnogo občinstva. Preplačila se z ozirom na vzvišen namen hvaležno spreje-jemajo. Ker se začne veselica ob 4. uri po poldne, so železniške zveze za tuje goste tudi jako ugodne. Za zabavo bo torej v vsakem oziru dobro oskrbljeno, za telesni blagor udeležnikov pa garantira izborna kuhinja g. Miheljna in dobra pijača.
—	Dobavni razpis C kr. trgovsko ministerstvo je naznalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem na borzi v Bruslju vršila ponudbena razprava za dobavo šprikelj za kolesa, desk in drugih lesenih predmetov, katere potrebuje državna železnica v Belgiji.
—	V Kranjski Gori je letos že nad 300 letovičarjev, kateri dalje časa ondi pra bivajo brez turistov, ki pridejo samo za kake dni. Kranjska Gora ima gotovo lepo prihodnjost, ker ne najdeš z lepa kraja tako ugodnega za zdravilišče posebno za neuraat nike. Lega aama silno krasna — 812 m nad morjem, v znožji gorskih velikanov, kateri vsi imajo precej nad 2000 m, b katerih ti veje krepki planinski zrak, bistre studene vode, najlepši sprehodi po ravnem, zanimiva pota za hribolazce, bližnja želznična postaja, vse to privabi leto za letom več tujcev. Letos je bilo tu največ Italijanov, med njimi tudi nekaj oseb s sumljivimi nosovi. Tudi Nemcev je precej, par Čahov, Slovencev pa prav malo. Želeti bi bilo, da bi Slovenci bolj zahajali v ta kraj, da ga ne bodo potujčili Nemci, ka teri že imajo gorenjsko dolino za svojo posest. Za stalne prebivalca v Kranjski Gori, kakor za uradnike, je pač občutljiva neprimerno velika draginja. Treba bode poskrbeti za primernejše cene, sicer bodo Kranjsko gorci zgubili uradništvo, ker si bodo urad liki sami želeli, da se uradi premestijo na Jesenice, kar že dolgo žele kranjBki Nemci. Zdaj so postavili že več novih prostornih hiš za letovičarje in lepi hotel Razor, ki je vedao poln gostov.
„S1, signora". Če je človek preveč navdušen, postar.e lahko tudi Bmešen. In take so se pokazale naši neodrešenci v Vidmu. V imenu tržaških gospa je poklonila gospica Muratti kraljici šopek. Kraljica Helena je vprašala gospico: „Ste Tržačanka?« na kar je gospica odgovorila: „Ne, sem iz Vidma « — Kraljioa je prav tako vprašala navzočo gospo dr. Spadonija, na kar se jo le ta kraljici navdušeno odrezala: „Si, signora." — (da, gospa.) — No, ča pošiljajo tržaški Lahi tako olikane ljudij pred laške kralje in kraljice, potem jim že lahko ver-jamemo, da »trpe« in »upajo« — trpe nam reč na neolikanoati in robatosti in upajo, da izgube to — kadar pridemo Slovenci do svojih pravic!
—	Na cestni ograji obesil se je pri Kamnem Vrhu na Dolenjskem 58 let stari barvarski pomočnik Franc K o č e v a r.
—	Nad 10.000 romarjev je bilo 28., 29., in 30. avgusta na Kumu.
—	Morske volke BO zapazili pri Po-reču. Enega morskega volka so ujeli in prepeljali v TrBt.
Ljubljanske novice«
Ogenj na egenj. Ogenj je nastal dosedaj še na neznan način sinoči ob 9. in pol uri pri Ani Novak na Stranski pati v trnovskem predmestju, ki se je radi obilice sena nagloma razširil črez poslopje ki je pogorelo. Ob 10. uri je bil ogenj signaliziran in ob 10 in četrt je bil prvi oddelek po žarne brambe pod vodstvom gosp. Turka ml. na licu mesta; posrečilo se ji je ogenj takoj lokalizirati in pogasiti. Ko pa je po končanem delu odšla, ni bilo nobenega, da bi pomagal domačim odstraniti ogorelo seno iz poslopja Po noči ob 2. uri je zopet požarna bramba morala priti na pogorišče, kar bi se ne zgodilo, ako bi bil takoj ogenj prav pogašen. Danes ob 8. uri pa je z o p e t za čela goreti žerjavica pod senom, dobila duška in takoj je bilo vse v plamenu. Gasilno društvo je bilo takoj zopet na licu mesta ter ogenj pogasilo ter odstranilo vse, kar bi moglo ogenj pospeševati. Opažalo se je, da se od prostovoljnega gasilnega društva preveč zahteva. Naloga gasilnega društva je ogenj pogasiti, ne pa do skrajnosti tlačanstva delati. Bilo pa ni nikegar, ki bi pomagal. Zato bi bilo pač dobro, da bi se pri vsakem požaru nekaj delavcev od mesta določilo, ki bi imeli pogorišče nadzorovati, oziroma pomagati odstranjevati pohištvo in druge predmete. Pomisliti je treba, da so pri prostovoljnem gasilnem društvu delavci in rokodelci, ki zamujeni zaslužek težko pogrešajo. Hiša jo bila zavarovana pri banki »Slaviji« za 1500 K. Upamo, da se bo svota popolnoma izplačala, ker je pogorelka popolnoma brez vsega premoženja. škodo je 3000 K. Stražnik Aplenc se je pri ognju nekoliko ponesrečil in ranil na obrazu. Ko je šsl na podstrešje, se mu zlomi tram in stražnik je padel. Včeraj je gorelo četrt ure, predno je na Gradu ustrelil. Dolgo časa niso mogli dobiti hidrantov, šele neki mestni delavec je ognjegascem pokazal hidrante. Ob 3. uri zjutraj se je pri hiši udri strop.
Slovenski odvetniški in notarski uradniki v Ljubljani prirede v soboto, dne 5. septembra 190 3. leta v novo zgrajenem salonu restavracije »pri Levu« (g. Mraka) na Marije Terezije cesti veselico v prid podpornemu zakladu slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. Sodelujejo: Slavno pevsko društvo »Ljubljana« in popolna društvena godba na lok pod osebnim vodstvom kapel-nika g. Novačeka. Vspored: Petje, godba, srečolo v, šaljiva pošta. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Preplačila se z ozirom na blagi namen hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje veselični odsek.
II. skupina slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 6. septembra t. L, ob 2. uri popoludne v salonu gostilne go spoda Mraka »Pri levu« na Marije Terezije cesti v Ljubljani s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. a) Poročilo tajnica, b) poročilo blagajnika. 3. Voli tev novega odbora. 4. Nasveti. —- K obilni udeležbi vabi	odbor.
Umrla je v Ljubljani v 64 letu svoje dobe Antonija P o s c h 1.
Domača umetnost. Sliko, izdelano z iglo, namenjeno za majhno banderce, je izvršila umetniška vezateljica igdč. Frančiška C z e r n y v Stari Loki pri Škofji Loki, katera je razstavljena pri gosp. F. S c h m i d t u, trgovcu na Stolnem trgu in v petek v stolni cerkvi v zakristiji. Slika, obrobljena z okusno zapletenimi rožnimi vejami, predstavlja simbol dobrega pastirja.
Primarij dr V. Gregorič se je vrnil z dopusta ter prevzel zopet zdravniško prakso.
S potovanja se je v ponedeljek srečno vrnil trnovski župnik, č. g. Ivan Vrli o v n i k.
V Ameriko se je odpeljalo včeraj 200 Hrvatov.
Ukradel je pred nekaj dnevi krojaški pomočnik Franc Zupančič svojemu mojstru Antonu Dolencu na Poljanski eesti 40 K, Mojster mu je dolgoval 10 K, pomočnik pa mu je mesto teh vzel omenjeno svoto in šel v lnomost.
Velika veselica bo v nedeljo, dne 6. septembra 1903 popoludne ob 3. uri kot »sejm v Rožni dolini« v prostorih in na novo vrejenem vrtu g. Podgorelc-a. Vspored je jako obsežen in zanimiv. Vstopnina prosta. — Darovi se sprejmejo ter izroče odboru za olepšanje Rožne doline. Za izborno postrežbo, jed in pijačo se jamči. V slučaju neugodnega vremena preloži se sejm na pri hodnjo nedeljo, dne 13. septembra 1903. K gotovi in obilni vdeležbi najuljudneje vabi veBelični odbor.
Tujci V Ljubljani. Meseca avgusta t. I. došlo je v Ljubljano 3809 tujcev (484 več kot prejšni mesec). Od teh se jih je nastanilo v hotelu: pri »slonu« 875, pri »Maliču« 521, »Lloydu« 358, »južni kolodvor« 192. »avstrijskem cesarju« 178, pri »Štruklju« 115, pri »Grajzarju« 60, pri „bavarskem dvoru"
51, v drugih^ gostilnah"'in prenočiščih 459. — Tujce* iz zunajnih držav je bilo med temi 235, med temi trije Angleži, 1 Japono in pet Rusov.
Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega društva „Merkur« v Ljubljani. Službe iščejo: 7 kontoristov ozir. kontorist nj, 2 poslovodja, 8 pomoč. meš. stroke, 8 pomoč, manfkt. stroke, 7 pomoč, špec. stroke, 4 pomoč, želez, stroke, 3 pomoč. Spec. in galant. stroke, 1 učenec.— Proste službe: 2 kontorista, 4 pomoč, manufak. stroke, 2 pomoč. meš. stroke, 3 pomoč, želez, stroke, 1 pomoč. špeo. stroke, 3 učenoi.
Nedopustni nastopi o. kr. avstrijskih vojakov se ponavljajo. Poroča se nam; sinoči so prišli vtrije topničarji v Kankrtovo gostilno v Šiški in so začeli peti, ker so tudi vidno z »Die Wacbt am R h e i n« demonstrirali proti navzoči slovenski družbi, tako da je ista raje zapustila lokal, kakor pa da bi bilo prišlo do kakih kontroverz. okrajni čas je, da merodajni faktorji taka pač protiavstrijska izzivanja strogo prepovedo.
Tukajšnja davčna administracija nam je
z ozirom na našo notico v št. 199 z dne 29. avgusta poslala naslednje pojasnilo: »Glede uporabe slov. ali nemškega jezika pri izdaji plačilnih nalogov velja tukaj načelo, da ima dobiti stranka v istem jeziku spisan nalog, v kojem je razpravljala z uradom zaradi odmere davka. Ako se n. pr. dotična razprava opira na nemško vlogo (na poved, prošnjo ali pa stanovalski izkaz), izdaja se tudi nemški plačilni nalog, ne da bi se oziralo na narodnost dotične stranke. Ker se torej pri uradovanju za Blovenske stranke le take smatrajo, katere ee poslužujejo napram uradu slovenskega jezika, se obilokrat primeri, da dobi taka stranka, katera velja po svojem političnem vedenju za slovensko, v nemškem jeziku spisan odpravek.« — Do stavek uredništva : Dobro, to je tudi pravilno. Toda v rokah imamo nemški plačilni nalog po vsi Ljubljani znanega Slovenca, ki priseže, da je vložil slovensko napoved.
Vstaja na Balkanu.
Bolgarski knez Ferdinand se je torej vrnil domov, čakajo ga težki časi. Ob meji Bolgarije se je pojavil v ozemlju strumice nov vstanek, ki je bil že ieseni ponehal. Vstajo vodi general Tenčev. Zaradi tega pa je nevarnost, da se Bolgarija zaplete v vojsko. Kakor smo že včeraj poročali, Bolgarija dobi rai očeno orožje še le Bpomladi. A izključeno pa ni, da bi ne bilo poprej že treba prijeti za orožje, ker bodo Turki prišli s svojimi četami zelo blizu bolgarski meji in ni izključeno, da prekoračijo mejo, da na pidejo celo lahko Sofijo. In v tem slučaju bi bila seveda Bolgarija primcrana prijeti za orožje. In ako pride res tako daleč, bo Turčija imela opraviti s celim narodom. V boj bo šel ves narod, ne samo vojaštvo. Med ljudstvom je še dosti onih starih borilcev iz osvobojevalne vojske, in teh ne bo trpelo doma, ko se bo šlo zoper Turčijo.
Porta je sporočila velevlastim, da je vse storila za varnost poslaništev. Mnogo Bolgarov je prijetih.
Pri Dolnitercih blizu Ssoplja je v boju s Turki padlo baje šest vstašev. 30 prebivalcev vasi Breznica so Turki vjeli in pre peljali v Ssopije, ker ao vstašem kruha no sili. h Mon&stira poročajo o novih bojih na bolgarski meji
Hilmi paša je poslal v KruSevo preiskovalno komisijo, ki naj preiskuje dogodke, ki so se dogodili v Kruševem. Od te komisije, ki obstoji izključno le iz Turkov, si prebivalstvo zeio malo obeta in povdarja, da bi bila evropska komisija krivce našla in jih tudi kaznovala — Iz Monaatira in Skoplja se zopet poroča o novih bojih. Vasi Rakovo in Dalenice so razdejane.
V	A r m e n d i je bil hud boj med vstaši in turškimi četami. Kraj je čisto razdejan, prebivalci brez strehe.
Vae vasi v okraju D i b r e (vilajet Ma-naBtir) so požgane.
Pri T r n o v e m so so vršili trije po-nočni boji.
Nekaj malih čet in orožniških oddelkov vKirk-kilisse in Trnovem pogrešajo že od začetka gibanja. Vstaši so na padli 10. agusta 3 mejne stražnice in eno požgali. Od 29 mož posadke se jih je rešilo le 9. Vstaši so poslali svoje zahteve na najvišje turško mesto. Zaradi tega so naredbe glede zastraženja sultanove palače še poostrene. Baje je dobilo rusko poslaništvo grozilna pisma. Poveljnik v Kirk kilisse, Vehbi paša, je od^tavjen ; na njegovo mesto je imenovan generalni obriat bej I z m a i I, ki jo povišan v generalnega majorja. Prebivalstvo okoli Carigrada in v provincijah je razburjeno vsled vznemirljivih vesti o vojni. Povodom sultanovo obletnice je bilo iz varstvenih ozirov aretiranih mnogo Bolgarov, Grkov in Turkov, ki bndo pa vsi spuščeni zopet na svobodo, ko siavnost nebo.
V	turških dvornih kregih sta dve stranki, ena za mir, druga za vojno. D. sedaj je sul tan bil za mir, sedaj pa se je jel nagibati k nasprotni stranki; pravijo, da je to storila
Nemčija, ki mu vedno prigovarja, naj Bolgariji napove vojno. Bolgarska, se glasi v poročilih, naj bo pripravljena, ker krožijo vesti, da bo Turčija napovedala vojno brez formalnega vzroka, da qelo morda napade Bolgarijo brez napovedi vojne, samostan Sveti Prohorv btsri Srbiji ob srbski meji so bašibožuki zažgali, menihe pa umorili. Vstaški sod je obsodil v Kruševem pet grških vohunov na smrt in obsodbo takoj izvršil.
Is Sofije se poroča, da je novica, ki so jo prinesli listi o razkritju podzemskega rova blizu knežjega konaka, popolnoma izmišljena.
Kakor se vidi, so zapletki tu, zapletki tam, kar bo povzročilo velikansko eksplozijo, ki bo pretresla celo Evropo.
Književnost in umetnost.
* »Dom in Svet«-a 9. štev. prinaša naslednjo vsebino: Bogdan Vened: Naš stari greh. Polabska povest. (Dalje.) Roman Romanov: Iz Dalje. . . Pesem. Roman Romanov: Pokojno zvezde svetijo... Pesem. Pavel Perko: V svet. . . Črtica. Anton Medved: Oddaljenim dušam. Pesem. Viktor Ste s k a : Slikar Julij Onaglio. (Konec.) Cvet ko S 1 a v i n : N -cojšnji mrak. PeBem. Cvetko S 1 a v i n : Kje bi jaz našel ? Pesem. Fr. S. Finžgar: Moja duša va-suje. . . (Dalje.) Janko Jovan: Domači obrti na Kranjskem. (Dalje.) Dr. Jož. D e-b e v e o : Virginija - Atala - Bogomila. Slovstveno - zgodovinska študija. Matjaž in Alen-čica. K. S o j a n o v : Izza kulis življenja. Črtice. Z v o r a n : Pred poročnim dnevom. Pesem. J. K.: Papež Pij X. Književnost To in ono. Šah. Slike. Priloga: Sv. oče Pij X. — „Dom in Svet« kar najtopleje priporočamo.
Izpred sodišča
Izpred porotnega sodišča.
Uboj. Pri prvi obravnavi je sedel na zatoženi klopi 251etni ključavničarski pomočnik Feliks Kos iz Ljubljane. Obtoženec ki je delomržnež in pijanec, živi, odaar je od vojakov prišel, pri svoji materi, ne da bi kaj delal. Na večer 9. junija je prišel zopet vinjen domov, je začel v kuhinji brez povoda razgrajati, ter lomiti stole in mizo. Na bratevo zahtevo, ki je že ležal, naj miruje — podrl ga je obdolženec s stolom na tla, nakar sta na vpitje dveh njegovih sester prihitela dva, v hiši stanujoča, livarja, Peter Ebner in Jožef Herman na pomoč. Slednji je jel Kosa miriti in ga je tudi podrl na posteljo, češ, naj ne dela »kravala« v hiši. Ker se je Hermanova gospodinja bala, da bi močnejši Kos tudi njega ne napadel spravila ga je iz sobe, dočim je Peter Eb ner sam v sredi sobe ostal. Sedaj pa je obtoženi skočil za trenotek v kuhinjo, ugasnil tam svetilko in stopil nazaj v sobo proti Ebnerju. Ta mu je roke križem držeč v nemškem jeziku zaklical, da ga naj v miru puati, ker mu ni ničesar žalega storil; a Feliks mu je odgovoril: »Vi ste mene najbolj tepli« in zamahne z velikim kuhinskim nožem proti Ebnerju, ki se je v srce zadet takoj mrtev na tla zgrudil, ne da bi bil dal kaj glasu od sebe. Kos se je po tem dogodku z prižgano cigareto naslonil pri vratih in navzočim prigovarjal, da naj na tleh ležečemu pomagajo in se je vedel, kakor da sam ne bi bil pri tem dogodku čisto nič vdeležen. Pred sodiščem Be je zagovarjal, da si ni bil svest svojega dejanja zaradi pijanosti, ker je zjutraj in popoludne ta »grenkega« pil, ne da bi bil kaj jedel; temu pa poklicane priče oporekajo in pravijo, da to ni res in da je Kos dobro vedel, kaj da je delal. Sodni d vor je Feliksa Kosa obsodil zaradi hudodelstva uboja na 6 let težke ječe.
Štirih se ni bal. Avgust Primožič mizarski pomočnik pri sv. Ani, je popival v družbi fantov v noči na 7. maj v Tržiču. Prepira ni bilo med njimi, le neki Janez Dobrin je sitnosti stresal; tega pa je Primožič domu spremil, dočim so se štiri fantje ustavili*na glavnem trgu pred cerkvijo sv. Andreja. Od spremstva nazaj idoč, pravi Primožič, da je voščil dotičnim fantom: dober večer; a da so ga ti jeli zmerjati s hinavcem, nakar ga je Dobrin brez povoda udaril in ga skušal vreči. Primožič pravi, da je imel Dobrin bikovko in da so ga tudi ostali trije fantje naskočili. Obdolženec je pa malo potegnil nož ter ž njim vrezal Janeza Jagodica v levo stran vratu. Franceta Jerabo pa na konec brade. Jagodič je vsled zadobljene rane dne 7. maja umrl Priča Anton Renko je pravil, da je opazoval fante, od katerih je rekdo Primožiču zavpil: »Spat pojdi 1« in da jo ta odgovoril: »Ne grem, če sem precej hin in če takoj crknem!« Tudi nečna čuvaja sta ga slišala vpiti: »Vseh štirih se ne bojim.« France Jeraba pa pravi, d« je Primoč kakor divji tekal gori in doli in vpil: »Če vas je še kaj, le sem!« Porotniki bo vprašanje zaradi uboja zanikali, pač pa so pritrdili vprašanju prekoračenja silobrana, na kar ga je sodni dvor zaradi pregreška
zoper varnost življenja obsodil na 5 mesecev strogega zapora poojstrenega z 1 postom in trdnim ležiščem vsaki teden.
Proti 'Slovenskemu Ltatu* oziroma odgov. uredniku „Stov. Lista" g. Iv. Š t e -f e t u bi se imela dne 4. septembra vršiti porotna obravnava na tožbo goBpe dr. Tavčarjeve in Franceta S t r u p i j a. Zadeva se je izvensodno poravnala, ker je uredništvo podalo častni izjavi.
Izpred novomeškega porotnega sodišča.
Obtoibe poskušenega umora oproščena. Jožefa Laknar iz Ržišča, stara 31 let obtožena je, da je 28. maja I. leta doma v kuhinji jedilom svojega tasta primešala lo-patike in arzenika. Toženka, ki je v preiskovalnem zaporu svoje dejanje priznala, danes taji. Izgovarja se, da ne ve, kaj je govorila, ker je bila vsa zmešana. Danes trdi, da si je naredil oče sam zato, da bi jo spravil v luknjo. Izvedenci v Gradcu so izrekli, da je bilo strupa toliko, da bi bila lahko nastopila smrt. Gospod A. Levičnik, preiskovalni sodnik, tudi potrdi, da je zatožena izprva dejanje na isti način tajila, a pozneje ga je prosila, naj jo zasliši še enkrat, da hoče zdaj vse po pravici povedati. Dne 5. maja dala bi bila lopatike tastu med riž in nekaj dni pozneje primešala je v repo mišice. Kolikor on more vedeti, se mu je zdela, da je pri zdravi pameti. Toženka pravi, da niti lopatike niti mišice ne pozna. Leopoldina Cuder man, o. kr. sod. Bluge žena, pripoveduje, da je nekdaj, ko je sušila perilo, zatožena pra-šala njo: »Kaj bo z menoj ?« Ta jo je nagovarjala, da naj resnico pove, ker oče trdi, da ga je hotela zastrupiti le ona, — Nato si je dala dovesti pred preiskovalnega sodnika. Isto približno izjavi jetničar France Cu-derman. Jožef Laknar, 66 let star iz Ržiča je napravil na poslušalce in na porotnike najslabši utis. Ko ga je predsednik opozoril, da mu ni treba proti sinahi pričati, odgovoril je: „Pa bom, bom ža vedel, kaj bom govoril.« Ta je dal razumeti, da bi toženko rad v žlici vode utopil. Jože Laknar, 37 let star, mož zatoženke, neče pričati proti svojej ženi. Ana Junkar, 34 let stara, svakinja zatoženke, tudi hoče biti zaslišana. Ona trdi, da je bil riž čudno rumen. Dala ga je ko-košem jesti, a ga niso hotele. Oče pa so močno bljuvali. Gospod državni pravdnik predlaga kazen, a vendar sam prosi milostne sodbe. Porotniki so se pol ure posvetovali in obe glavni vprašanji zanikali, in sicer prvo t. 11 proti 1, drugo pa enoglasno. Tožena je bila v prvem trenotku tako presenečena, da ji je moral gosp. predsednik, dvorni svetnik Gerdešič, reči: »Prosta ste, greste kamor hočete « Na to se pa obrne zatoženka do porotnikov in glasno reče: »Lepa hvala, go spodje porotniki!«
Razne stvari,
Najnovejše od raznih strani
Boj med k a r a b i n i j e r j i in kmeti. V Ponte di Saracco je prišlo včeraj do spopada med karabinijerji in kmeti radi neke odredbe občinsk. zastopa. Kmetje so metali kamenje in ranili poveljnika. Orožniki so streljali, o čenru-r so bile tri osebe ubite in več ranjenih. Se le s pomočjo vojaške čete je bil vspostavljen mir. — Očeta in hčerje ubila strela v Kup-rešu v Bosni. — Nacesti umorjen. V Parizu je nek pijan vojak na cesti zabodel nekega pasanta. V dvajsetih dneh bi vojak dopolnii svoja službena leta. — d t a v k a uslužbencev cestne železnice v Belemgradu je končana, ker se je ugodilo zahtevam uslužbencev. — Boj mej soc. demokracijo in policijo je bil v Steinamangerju na Ogrskem, booialni demo kratje bo kljub policijski prepovedi razvili rudečo društveno zastavo. Policija je hotela zastavo konfiscirati, na kar se je razvil mej policijo in delavci krvav boj. — Na Monte Rosa so našli trupla ponesrečenih tu ristov Casattija in Faccettija in Milana. — Sveto-vaclavska posojilnica. Upravni odbor te posojilnice je pozval člane sanačnega odbora naj sanačni zaklad spra vijo v red. Iz tega zaklada je baje zmanj • kalo 28.000 kron. — Martin Dienes, zloglasni ogrski časnikar, ki je igral ulogo podkupljevalca v zadnjih ogrskih aferah, je došel v Ameriko, kjer sta mu takoj dva madjarska lista ponudila službo urednika. — Poneverjenje. Oficijal vojaškega pre-skrbovališča Rudolf F u c h s se je v Lvovu ustrelil. Poneveril je večjo svoto denarja. — Umrl je v Ljubnem na Gorenje Štajer skem profesor v pok. Karol S c h i n d 1 e r, ki je učiteljeval svoj čas tudi v Gorici. — Nesreča v gledališču. V novem kraljevem gledališču v Budimpešti se je podrl strop vestibula. — Strupene gobe so jedli gozdar Jožef Maier v Vasvarju, nje gova žena in dva otroka. Vsi so umrli'
Novice iz Amerike.
§ General Nelson A Miles je zadnjo soboto stopil v pokoj. Skoro osem let je bil vrhovni poveljnik nad armado zdtuž. držav, a ker je sedaj dovršil svoje 64. starostno leto, je moral po modrem zakonu prepustiti
svoje mesto mlaiši moči, namreč general, majorju S B. M Youngu
§ Velikanski hleb sira. Velikanski 'hleb sira, ki bo tehtal nad dve toni, bode razstavljen na svetovni razstavi v St. Louis, da dokaže, da je država New York največji produisent sira v ameriških državah.
§ Amerlkanoi v Rimu. Amerikanci so bili prvi, katere je doletela sreča, da jih jo novi sv. oče Pij X. sprejel v avdijenciji. Dnč 5. avg. 1.1. so Be namreč poklonili novemu papežu amerikanski romarji pod vodstvom č. župnika McGovvana iz New Yorka.
§ Stari noreo Iz Dallss, Tex., poročajo : Popreišnji guverner F. B. Lubbook se bo oženil. Ex-guverner Lubbock je star že 90 let, toda vkljub temu ga še ni pamet srečala. To bo sedaj že njegova tretja žena. Ravno pred enim letom mu je umrla nje gova druga žena. F. B. Lubbock je zdrav in še čil ter krepak. V svojem času je Blužil v armadi ter je bil v civilni \ojski dalj časa vjet. Njegeva bodoča žena je baje še zelo mlada.
§ Neverojetna hitrost. G. K. P.
L o w e iz New Yorka je vozil od Atlantskega morja preko Združenih držav do pa-cifiškege oceana samo tri dni. Iz Chicage do Los Angeles je potreboval 52 ur in 49 minut. To je doslej najhitrejša prevožnja, kar sa jih je napravilo v Združenih državah.
Društva.
(Bralno društvo« na Dolu) 1 priredi ob priliki svoje desetlet-; niče dne 6. aimovca t. j. prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldan pod kozolcem g. Fr. Roša v Hrastniku velikansko veselico.
(Vabilo k gledališki predstavi), katero priredč mladeniči Marijine družbe vGoričah nad Kranjem dne 6 in 8. septembra 1903 v prostorih g. I. Zaplotnika v Srednji vasi. Za četek ob 4. uri popoldne. Vspored : 1. »Deseti brat«, deklamacija. 2. »Mariji«, poje moški zbor. 3. »Ovsenjak«, deklamacija. 4. »V mraku«, poje moški zbor. 5 Igrokaz : »Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava". Selška igra v treh dejanjih; priredil A. Kržič. Med odmori posameznh dejanj poje moški zbor narodne pesmi. Vstopnina: Sedeži I. in II vrste 60 h, ostali 50 h, stojišča 30 h. Čisti dohodek se porabi za družbene namene. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi I	predstojništvo.
(Bralno inpevsko društvo | »R a t i t o v e c« v Soloih nad Škofjo Loko priredi na Mali Šmaren, 8. septembra 1903 25 letnico društva.
Romarski vlak v Oglej iis na Sv. goro
odide na Mali Smarin, 8. sept. zvečer in si cer: iz Ljubljane ob 11. uri 5 minut, Brezovice 11*19, Preserja 11'32, Borovnice 11-46. Logatca 12 26 ; zjutraj: Planine 12 44, Rakeka 12 55, Postojne 121, Prestranek 134, St. Peter 1'49, Nabrežine 3 23, Mon-falcone 3 49 in pride v Villa Vicentina okolu 5. ure zjutraj. — Nazaj bo odšel v četrtek 10 septembra iz Gorice točno ob 4. uri popoldne in bo prišel v Ljubljano ob 9 15 zvečer. Vračati se bo mogoče samo 8 tem vlakom; prošnje, da bi se mogli tudi drugih vlakov poslužiti. želez, ni hotela izpolniti. Zadnji dan za oglaševanje j e (in obenem vplačevanji) sobota dne 5. semptembra. Vozni listki se bodo tistim, ki bodo med vožnjo vstopili torej Notranjcem, na dom doposlali, koli kor jih ne bodo gg. duhovniki idoč s sinode sami s seboj vzeli. Drugim pa se ne morejo na dom doposlati, ker bi bilo to pretežavno in predrago delo; dobe jih pri g. kanoniku Fettich-Frank-heimu, Pred škofijo, št. 6 ali pa zadnji večer od 8 —11. ure najužnem kolodvoru. Prosimo gg. duhovnike, da bi šli pri tem lju dem na roke in tiste, ki sami tega ne či-tajo, o vsem tem obvestili.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 2. septembra. Danes je imel odbor nove zveze nemških parlamentarnih strank dr. Derschatta, Bitrn-reither, dr. Grross in Lueger sejo v zadevi armadnega vprašanja. Imenovani poslanci so se podali po seji k mini-sterskemu predsedniku in vojnem ministru ter so protestirali proti pridržanju vojakov tretjeletnikov. V seji so bila tudi v razgovoru od vlade nameravana pogajanja med Nemoi in čehi. Od nemške strani se povdarja, da se za nagodbo ne sme dati čehom nobenih narodnostnih koncesij. Neki nemški član ! gosposke zbornice se je izjavil, da za ' pogajanja med Čehi in Nemci še nikdar ni bil neugodnejši čas, nego je sedaj,
ker Nemci sedaj ne morejo dovoliti Cehom nobenih narodnih koncesij. Konference nemških voditeljev so se vršile na namig vlade, ki hoče cesarja tudi informirati, v koliki meri bi se Nemci ne protivili koncesijam Madjarom. Nemci zahtevajo, naj vlada skliče drž. zbor, vlada pa državnega zbora noče sklicati pred oktobrom. Danes popoludne se vrši zopet konferenca nemških voditeljev pri dr. Gto88u.
Budimpešta, 2. septembra. Glasila obstrukcije pravijo, da na rešitev krize brez dovoljenja madjarskega poveljnega jezika ni misliti, ter napadajo Wekerla, ker te zahteve odločno ne zastopa. Obstrukcija izjavlja, da bo na rešitev krize mirno čakala le še tekoči teden. Pred vsem bo potem zahtevala sklicanje državnega zbora. Jutri se cesar vrne sem in splošno se pričakuje, da bo še tekom tega tedna poveril komu sestavo novega kabineta. Nekateri listi se ogrevajo za Banffyja.
liudinipešta, 2. avgusta. Med vojaki vlada razburjenje, ker ne puste tretjega letnika na odpust. Boje se nemirov. Razburjenje v 31. inf. diviziji je tako, daje vojaška oblast preklicala za to divizijo povelje za odhod na velike vojaške vaje.
Carigrad, 2. septembra. Turški viri poročajo, da se je na skrivnem zborovanju zaupnikov notranje makedonske organizacije sklenilo umoriti angleškega konzula, ali pa kakega angleškega časniškega poročevalca v Solunu ali Monastirju. Dalje so zaupniki sklenili izvršiti dinamitni atentat na ameriško zastopstvo v Monastirju. Ta poročila so seve malo neverojetna.
Berolin, 2. septembra. Tukajšnji listi pišejo, da se snideta nemški cesar in ruski car meseca septembra, kar potrjuje tudi tukajšnje rusko poslaništvo. Ali ruski car obišče avstrijskega cesarja prej ali pozneje, še ni gotovo, gotovo pa je, da se ruski car in nemški cesar ne sestaneta na Dunaju.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 736*0 mm
l
Cu opa-
zoreisja
Stanja barometra. t mm.
Temperatura „
Celsijn
VetroTi.
Nebo
3 g •3 S*
311 9. »vež. | 742-0
19-0
sl vznT
jasno
00
| 7. zjutr. I 743-9 12 9 sl. sever I megla 12. popol.| 741-6 27-2 sl. svzh. | jasno Srednja vCerajSnja temperatura 18-6*, normaJe 16 9V
Dunajska borza
dnč 1. septembra
Skupni državni dolg v notah.....100-10
Skupni državni dolg v srebru.....100'—
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 50
Avstrijska kronska renta 4%.....100 50
Avstrijska inv. renta 31/« * .....92'30
Ogrska zlata renta .......118 95
Ogrska kronska renta 4%......S8-30
Ogrska inv renta 3l/»% . _............89 55
Avstro-ogrske bančne delnice.....15-80
Kreditne delnice.........651.—
London vista....................239 02
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-32
20 mark............23-49
20 frankov...........19 0 4
Italijanski bankovci........96 lb
C. kr cekini...........1133

ne cene
dnč 2 septembra 1903. (Termin.)
Na budimpeitaroki	boril:
PSenica za oktober......K 7 42 do 7-43
» aPril......»
Rž za oktober .......	»
> » april........>
Oves za oktober.......
„ , april.......»
Koruza za avgust......»
> > september.....»
„ „ maj 1904 ......
(Efektiv).
Dunajski trg.
Plenica banaflka.......K
Rž jul ne železnice......*
Rž............
Ječmen , » .......
„ ob Tisi........
Koruza ogrska.......n
Cinkvant.........*
Oves srednji.........
Fižol..........*
7 64		7-70
6-23	»	624
6-50	fr	6-51
6-44		5-45
5'68	fr	5-70
614	»	615
b'35	»	536
7-70	do 810	
7-60		8-0
6-46	»	6-60
6 40		7-40
610	»	7-20
6*50		6-70
7-60		8-—
5-90		6.10
6--	>	11-10
t
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati, sestra, tašča, gospa
Ana Rekar roj. Kollmann
dnč 1. t. m. ob '/a4. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena se svetstvi za umirajoče, v starosti 73 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjce bode dne 3. t. m. ob 4. uri popoldne v Begunjah pri Lescah Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Begunjah.
Begunje, dne 2. sept. 1903.
ii4o i-i Žalujoči ostali.
Proda se pod roko,
novo zidana hiša (v podobi vile\ z lepim sadnim vrtom, ležeča ob glavni cesti v Št. Jurij pri K ranj u, pri kateri se nahaja tudi javna vaga in je jako pripravna za vsako kupčijo.
Prodajalne pogoje daje gospa Marija Ma-renčič v Kranju.	1139 2 -1
5prejmeta
dua dijaka
(ali dve gospodični)
na hrano in stanovanje na sv. Petra cesti st. 27 Na razpolago 1 • lep vrt.
slika Njegove Svetosti papeža pia)(.
po izvirni sliki „Imoressa catolica di imsgini
R ima". 1129 3-2 Oblika 76 : 59 om
■V Cena 2 kroni.
Dobiva so v kniientržnici Ig. Klein-mayr & Fed Bamberg Ljubljana.
Qo$tilna
v večjem trgu na Dolenjskem, tik po-
staie doleniske Zel z i , odda se s 1. no vembrom t. 1 v najem.
Pri gost lni se nahaja lep, senčnat vrt, kegljišče, ledenica, hlev, nekaj zemljišča itd. Odda se samo gostilna ali pa tudi cela
hiša.
Več se poizve ori Mariji Schweiger v Dolenji vasi pri Ribnici.	1052 3—3
Izjava.
Jaz podpisani, Ivan Štefe, odgovorni urednik »Slovenskega Lista", obžalujem, da se je z mojo vednostjo natisnil v imenovanem listu dnd 10. ja-nuvarja 1.1. članek „ Meščanska in liberalna vzgoja slovenske mladine" v katerem se krivično očita in predbaciva gospej Franji dr. Tavčar-jevi napačna vzgoja slovenske mladine s prirejanjem plesnih vaj v njeni hiši, dalje krivično namiguje, da se s takimi plesnimi vajami v hiši gospe dr. Tavčarjeve nežna mladina četudi nehote zapeljuje v ljubavna razmerja ali pa celo pohujšanje. — Obžalujem in preklicujem dotični članek v celoti v to tembolj, ker nimam prav nikakega povoda količkaj dvomiti o plemenitih in-tencijah gospe Franje dr. Tavčarjeve gledč vzgoje mladine sploh in še posebno one, ki se zbira v navzočnosti in pod vestnim nadzorstvom starišev v njeni hiši.
Končno obvezujemo tudi še, da priobčimo to izjavo v prihodnji številki »Slovenskega lista" na čelu ,I)omačih novic."
V Ljubljani, dnč l. sept. 1903.
_t_Ivan Štefe.
Izjava.
Po prejetih pojasnilih obžalujem, da sem sprejel v tednik »Slovenskega lista z dn6 14. februarja 1903, št. ?, letnik VIII. v predalu »Domače novice* pod naslovom rIz ČirSič pri Kranju', članek, žaleč Franceta Strupi iz Čirčič ter priznavam, da je nekdo drugi, ne pa France Strupi udaril nekega fanta z gnojnimi vilami po roki, ter da je v gostilni pri Bahaču v Kranju Franc Strupi ravnal v silobranu. da se je torej z dotičnim člankom delala Francu Strupiju krivica, katero s tem popravljam. Isto izjavo obvezujem se priobčiti tudi v prihodnji Številki »Slovenskega Lista* na čelu .Domačih novic".
V Ljubljani, dne 1. septembra 1903.
Ivan štefe.
Trorazredna
cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola
v LJubljani.
(S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 12. julija 1900,
St. 18.588.)
Gosposke ulice štev. 8.
Za šolsko leto 1903/1904 bode vpisovanje dne 16. in 17. septembra
od 9. no 12. ure dopoldne « ravnateljev! pisarni.
Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste na
novo - «toiii« trojentte. m fte niso dovrčile 8 razreda Itudske ali 3 razr. meščanske šole.
Dne 19 septembra se prične osmo šolsko leto s slovesno skupno službo božjo.
Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, naj se v spremstvu svojih roditeliev ali njih namestnikov osebno oglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I letnik pa pessbej še z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja šolskega leta.
Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za uiila, goienke I. letnika pa poleg t^era fto 4 K ser^emnino. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K.
Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zeodovina, zemtiepis, matumatiHn, lisikn, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravcslovje, — prostovoljni pa: Iepopisje, telovadba, petje, stenografija.
Zavod ima značaj sredine šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem po-učujeio večinoma prcfdaorji c. kr, srednjih šol.
Z mestno viš|o dekliško šolo je združen pessben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrRti absilveniiniam tega zavoda, potem pa tudi drugim detlicim, če so dopolnile tsai 16 leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovsko nauke
Vpisovanje za trgovski tečaj bode dn6 22. in 23. septembra od 11. do 12. uro. Vs* natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 1 septembra 1903.
Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje
dekliške šole.	11B 3_x
Naznanilo.
esportna
Šivalni
256 23
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani, tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
stroji, posebno za domačo rabo
prav poceni.
G. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 26. avgusta 1903.
Št. 5001.
Razglas.
1120 3-2
zamotano v balah brutto za netto
C- kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odpadke in starine:
2.100	kg. odpadkov iz raščevine
450	„	„ domačega platna
2.500	„	„ jute
7.000	„	hodniškega platna
900	„	vrvic in niti iz jute
2.800	„	odpadkov vrvi
75.000	„	r, rujave lesovine (odrezki)
10.000	„	„ sivobele „	„
600	„	odbitkov nečistega papirja za svalčice
3.300	»	„ finega belega papirji
6.800	„	„ navadnega papirja
8.250	„	starega litega železa, nezloženo
7.300	„	sežganega litega železa, nezloženo
6.000	„	raznega starega kovaškega železa, nezlož.
370	„	stare medi, nezloženo
420	„	stare železne ploSčevine, nezloženo
340	P	stare bakrene ploščevine iz starega bakra, nezloženo
90	„	stare počrnjene železne ploSčevine, nezloženo
170	„	stare streSne ploščevine, nezloženo
220	„	stare železne žice, nezloženo
130	„	starega kovinskega iverja 1 zloženo v starih zabojih
290	„	starega železnega iverja j brutto za netto.
110	„	stare medene ploSčevine, nezloženo
280	„	stare cinkove „	„
270	„	svinčenih cevij, nezloženo 26 mm notranje odprtine
50	„	starega gumija, zloženega v enem zaboju brutto za netto
890	„	trslja za košarstvo, nezloženo.
Uporabljivi deli za prenosne naprave:
viseči tečaj 800 mm širjava, 52 mm odprtina s kovinsko ploSčo ležečih tečajev 475 mm visokih, 105 mm odpptina s kovinsko ploSčo ležeči tečaj 430 mm visok, 52 mm odprtin s kovinsko ploSčo stikalnic 75 min notranja odprtina stikalnic 100 mm notranja odprtina tečajev za glavno vrtilo z lito ponvo
kotnih koles, les v železu 52 mm odprtina, 440 mm prerez
„ . „ » „ 75 in 100 mm odprtina, 720 ram prerez spodnih ploSč iu
temeljnih vezij okroglih, dolgost 3'20 m, 33 mm prerez. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in s priloženo pobotnico o 10% varščini, vloženi pri kateri si bodi c. kr. blagajni, in z napisom : „Ponudba za odkup odbitkov in odpadkov ia uporabljivih delov za prenosne naprave* naj se dostavijo najkasneje do
gt^r* dne 15. septembra 1903,
12 ure dopoludne c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
1 kos	=	72
9 kosov		1060
1 kos	S	53
6 parov 3 pari 3 kosi	=	770 420 280
1 par 4 pari 10 kosov	i	77 965 330
18 kosov		380
706 104-30
ur«
Naročajte igfeesm© IjuhSjaASfaBO d©lalšlg© pi^©
iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu.
««. ecuLtnalaan pftw»rn.» v ..MuJ«* J	Rioaiie ■■ ■ ■ «*«» 4L.
•očlln
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104-44
sta najbolj koristni
todil^i mili
Hr za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunahl
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
Sprejmejo se
wvdijaki
z dobre hiše na hrano in stanovanje, ker so z vsem preskrbljeni.	1124 3-1
Kongresni trg št 6, I. nadstr. za vodo.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 571 35 F. HITI, Pred šlcofijo štev- 2(). Zunanja naročila se točno izvršujejo.
fl\očan deček
iz poštene kifce se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom
1113 2-2
E. Miklavčič
v Kranju.
Prečastiti duhovščini in cerkvenim rti predstojništvom uljudno naznanjam, da M imam zelo veliko zalogo
5 cerkvenih posod in orodja.
Zaradi pomanjkanja prostora pro-dam prav zelo poceni več lepih y
lestencev, sveti/nic, kelihov itd. JC3T Prosim prečastite gospode žup nike, naj si blagovolijo ogledati.
flaPočena dela se izvrše pravilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in jfc. praktična svetila za električno luč.
Priporočam s spoštovanjem
Leopold Tratnik,
1118 3	pasar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27.
-D
0
0 D
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brdo v Gorici
priporoča gospodom krčmarjem in zasebnikom pravo, pr stno
»s- Briško vino
po prav zmernih cenab.
Razpošilja se v sodčkih od 56 ltirov višje ter na željo tudi vzorci.
Ob enem priporočamo ljubiteljem sadja tudi razno sadje	1101 8-3
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzellini št. 20.
Nove zboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priljubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere! zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 £0-4
^tidclf lUebcr, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
1357 46
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
===== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
MM«
priporoCa raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Leštilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11 — 1

Dosojimicaijuoij
j
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po
110 95—79
41 s odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
mm
Zidarjev in težakov
i^cc
za Ljubljano in Trnovo pri Ilirski Bistrici* proti dobri plači
stavbeni podjetnik
Trumler
1128 3-2	v knezeškofovi palači.
1132 6-3
Iv. KORDIK v Ljubljani
trgovina z galanterijskim blagom
Prešernove (S/onove) ulice št. 10—14
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz. alpake in alpaka-srebra
Predmeti Iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo:
1 tncat žlic, navadnih gld. 4-40, težkih gld. 5 80, 1 tncat Sile ziv kavo glcl. 2'20, težkih gld. 2-GO, 1 tucat nožev ali vilic gld. G —, .ledna velika žlica 7.a mleko gld. —'80, za juho gld. 2* - . Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-losenim ročajem: 12 parov navadnih od gld. 1'fiO do gld. 3'—, 12 parov boljših od-gld. 3 50 do gld. 7\-,0. Svečniki iz alpake visoki 31 cm gld. 2'—, 24 cm gld. 2-30,
2(>'/a cm 2'fiO.	21 '.1—12
Najboljša in najsigurnejža
Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron.
■s,"* r 1»p*'»i,cd""""
{ ^	Preje: Gradišče št 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: kongresni t*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od g -jI q brez Kakega odbitka, tako, da sprejme 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih 4 k n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih obrestuje po --w v	—--4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	O d b O t* ti i k i '	podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgevec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Pelju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Izdajatelj neodgovorni urednik: Dr. Ignacij Zltnlk
Tisk^»Katoli8ke Tiskarne« v Ljubljani,
... iJ