Dop:si. Iz Ljutomera. (Reanica pa nepravica.) V našem trgu so razmere zelo čudne. Naša okolica je probujena ter zavedna, kakorane morebiti ne najdeš nikjer na Slovenakem. Naš kmet je ponoaen na to, da je Slovenec; ponoaen je, da mu je materinski jezik slovenski. Dobro spoznava, da je on na avoji zemlji gospodar, pa ne tujec. Čisto drugačno lice kaže nam trg Ljutomer. Navadno ae miali po Slovenskem, da je naš trg alovenski. Kaj še! Tukaj vlada nemčuratvo, kamor le pogledaa. Za voljo peščice Nemcev in nemčurjev mora nositi ves trg nemčursko lice. Človek rea ne vč, ali bi ae jezil, ali bi obžaloval, da ae da ogromna večina alovenska vladati od neznatne manjaine. V občinakem odboru gospodarijo naaprotniki, kakor aami bočejo. ln to goapodarstvo planta po vaeb štirih. Sicer sedijo štirje narodni zastopniki v tem odboru, pa o njib ne čujemo nikdar ničeaar. Ne vemo, ali ae brigajo kaj za aeje, ali naaprotujejo, kadar bi trebalo. Celo tako daleč smo prišli, da ae pri naa skoro nibče ne briga za napredek narodne atvari. Puške ao v žito zmetali. Mnpgo, mnogo je gnjilega v alovenski atranki. Idi v naše alovenake piaarne, poalušaj narodnjake, v katerem jeziku občujejo. Nemško, samo nemško! Poglej njiliovo uradovanje naproli slovenskim strankam! Iz večine nemško. Celo tako daleč smo že, da odlični narodnjaki celo deklam pišejo v alužbeno knjigo apričevalo v nemškem jeziku. Poglej ai domače življenje in vzgojo otrok pri našib narodnjakib. Žalibože v večini nemeursko! Stopi v naše goatilne, v kavarno, kjer je aredišče naše Čitalnice ter poslušaj narodnjake. Ptiea apoznaš po perji, narodnjaka po jeziku, v katerem občuje. Tukaj pa ne najdeš narodnjaka. Ako je deset Slovencev pri mizi in jeden Nemec med njimi in če tudi dobro razume alovenski, vendar ne čuješ niti jedne slovenake beaede. Poglej še naše ženatvo. Vaakemu narodu je zavedno in probujeno ženstvo čaat in ponos; kajti mati je aredišoe vzgoje, od nje največ obviai, kakšen bo otrok. Poslušaj naše gospž in gospodiČne. Siromak, zastonj čakaš slovenske besede. Sram jih je, da bi vaaj med aeboj govorile v materinskem jeziku. Idi po ulicah, kjer srečaš deco iz trga. Navadni pozdrav ,,kistbant" doni ti naproti. Ali še bočeš več? — Tako je naše atanje. Nemčurstvo širi ae vidoma od dne do dne in ž njim vštric propada vera in poštenje. Pri vsem tem pa je alovenaka stranka mirna, niti meziuca ne gane. BojeSuost, neodloSnost in mlačnost v največji meri vidiš na obrazih. Kam čemo priti ? Iz Brezja. (Odgovor.) V prilogi štev. 38. me nek aicer dobro znani dopisnik graja in črni, čea, da aem slab občinski predstojnik in nemčur. Vsak pa, ki ima z županovanjem koliekaj opraviti, potrdi mi lehko, da je dandane9 težko za župana, poaebno tam, kjer se občinarji delijo v dve nasprotni atranki, kakor je to pri nas. Vsem se ne da ustreči, tako ae more o čaau volitve v dež. zbor za volilnega moža pri naa tudi aamo le eden izvoliti, ker poatava le enega volilca pripušča. Voljen pa je gotovo le tiati, ki dobi največ glaaov ter ima torej največe zaupanje pri volilcib. Ako aem pa jaz komu kaj obljubil, to aem in bodem tudi vaelej storil, kajti tako je navada vsacega poatenega Siovenca, kakoraen sem in tudi vedno oatati boi-em, naj me za to tudi še tako natol cujejo oni, ki hočejo kaliti Ijubi mir, ki bi radi bili več in drugačnji, kakor ao. Občinske ceste amo pa že v apomladi popravili in je pri tem že mogoče, da ae cesta akazi kje v teku poletja. No, če je to, pa ae popravi in konec je prepira. Jože Košir, obč predstojnik. Od Hrvatske nieje. (S varilo.) Neki Blaž Simonič, iz Pušenoev, črevljar. se poteplje po dčlnjem Stajarskem in ves vapehan in žalosten po farovžib pripoveduje, da je denarje zgubil, in prosi, da bi dubovniki to v cerkvi oznanill. Da bi ae mu ležje verovalo, pravi, da nakupuje vino, jabelka, akipek itd. Povsod pa potrka na dobrotno srce g. župnika, da bi mu s par goldinarji pripomogli, da zamore dalje potovati. V to pa zlorabi imena dveh častitih bratov duhovnikov, rekoč, da ata njegova brata. Znano je, da je več gg. župnikov na ta način opeharil. Ta Blaž Simonič je prebriaan potepuh, katerega naj 8e varuje vsaki, ako bi zopet kje avojo arečo poakušal. Tudi bi bilo dobro, da ga aodnija popraia, plačuje li dobodninski davek od avojega rokodelatva. Iz Ljutomerske okolice. (Neumne šale žaloatni konec.) Nemarni delavci pri svojem delu rajši drugo mialijo, govorijo in delajo, kakor bi morali; zato zvečinoma svoje delo slabo opravljajo. Nemarnim delavcem ae morajo prištevati tudi tisti, ki pri svojem delu neamue šale uganjajo, ter s tem aebe in druge motijo, vSaaib pa tudi kakšno škodo ali nesrečo zakrivijo. Tako ae je zgodilo nedavno pod Dolnjim gradom pri Ljutomeru. Pri neki hiši so imeli terilje. Terilje pa posebno rade neumne šale uganjajo, zato Ijudje pravijo : ,,Če ženska trlico le vidi, že nori". K omenjenim teriljam je priael domači pastirček, in gospodarjeva seatra začne fanteka dražiti: ,,Čakaj, Vincek, tebe bomo zdaj pekle". Faiitek kriči: ,,Tetica, ne, ne!" ter beži mimo pečnice na vkreber, neumna terilja pa za njim, in ko ga zgrabi, zvalita ae oba nearečno na pečnico in ker so se drogovi, na katerib ae lan suši, atrli, padeta v pečnico na ogenj. Ob enem ae še suaeči lan užge. Druge terilje od atrahu niso znale kaj poceti. K areči je bil guadodar sam blizu, da je z veliko lastno nevarnoetjo oba iz ognja potegnil. Vendar bila ata oba tako opečena, da je fantič že čez par dni umrl, opečena terilja pa še le čez tri tedne. In v tem čaau je strahovite muke in bolečine trpela ter svojo neumno šalo strahovito pokorila in obžalovala, videča, da je ž njo svoje in nedolžnega fantiča življenje vkončala. Bog bodi obema miloatljiv. Ta žalostni alučaj pa bodi drugim v avarilo, da enake neumne šale pri delu opuačajo, in da vsakdo avoje delo opravIja resno in veatno, tedaj tudi ne bo vtegnil mialiti na neumne šale in bedarije. Od Nove cerkve. (Dvenovi nemški posoj ilnici.) Te dni mi je došlo v roke neko alovenako pismo, v katerem nemški gospodje iz Vitanja: Mulley, Jaklin, Lautner, Teppei, Zirngast, Tiacbler, potem pa Celjski Rakuach med njimi, naznanjajo, da ao vatanovili v Vitanji neko braniluo in poaojilno društvo. Razne miali 80 mi vbajale v glavo, ko sem prečital ta slovenski razglas, prvič: nemška gospoda ne more alovenakega kmeta zdaj drugače vloviti v avoje zanjke, kakor 8 slovenskimi piami. V sili žre tudi h. . . . muhe; in v sili lomi tudi nemčur slovenačino. Drugič: Slovenec vendar ni tako zabite glave, ker ga zdaj poanema vedno Nemec in nemčur. Slovenci ao začeli vatanavljati avoje poaojilnice — zdaj jih poanemajo tndi naši po aili Nemci. Tretjič aem ai mialil: ta nemška goapoda v Vitanji je pa vendar-le prav siromaška, da ne more svojega nemškega društva aama voditi, temveč ai je za posodo vzela Celjskega Rakuacba. Vitanjski Slovenci ao vendarle mnogo brihtnejši od ondašnjib posiljenib Nemcev, ker avojo posojilnico vodijo sami. V kratkem se ima odpreti nemško poaojilno društvo tudi v našem Vojniku. Vojniški trg je oblekel zopet nemško krinko; pred nekaterimi leti ae je bila ondi vzbudila — žal — le za kratek čas, narodna zaveat. Sveta dolžnoat vaacega Slovenca je pa ta-le: da pusti nemška denarna društva lepo pri miru. Naj nemska gospoda baranta a avojimi novci, kakor je njej Ijubo; naj posojuje svojim nemškim zemljakom: Slovenec si pa poišči pomoči pri svojib alovenskih posojilnicab, saj ti rade pomagajo. Zastonj pa pri avojib narodnib nasprotnikib tudi denarjev ne boš dobil. Svoji k avojim! bodi tudi tukaj naše gealo. Iz Lembaha. (Pogreb.) V torek 16. t. m. je bila pri nas spet žaloatna procesija, aprevod pok. Neže Stampfl. Ranjka je umrla v nedeljo, dne 12. t. m. ob 6. uri zjutraj po budi bolezni aprevidena s av. zakramenti v 53. letu svojega življenja. Pokojnica je bila pobožna, krščanaka žena, pridna in marljiva goapodinja in dobra mati. Zapuatila je vrlega in občespoštovanega moža in četiri pridnih otrok. Naj v miru počiva!