Naša mladinska literatura. Kar imamo Slovenci mladinske literature, je skoro vsa z malimi izjemami delo našega rrlega učiteljstva. To je s požrtvovalno vnemo in ljubeznijo dvignilo našo mladinsko leposlovno kDJigo na častno stopnjo, da se uam je ni treba sramovati niti pred drugimi, po kulturi in deuarju bogatejšimi narodi. Poudarjati treba vedno, da je vse to iztečine delo učiteljstva, zakaj vsa druga sloTenska javnost se ne briga dosti za našo mla<Jin8ko literaturo, tudi slovensko časopisje ostaja Tečinoma hladno, kakor da bi nihče ne hotel razumeti velike važnosti mladinskega leposlovja 1 To je žalostno! 0 praznikih, godovih itd. obdarujemo svoje ljubljence z vsemi mogočimi igračami, ki stanejo dosti denarja, a nimajo nobene stalne vrednosti. Zakaj tistim, ki že znajo čitati, ne kupimo rajši lepe knjige! Zakaj ni sploh vsaka zavedna slovenska rodovina naročena na BZvončeku? Naročnina 5 K sploh ne igra nobene vloge. Poznam tudi drugojezične mladinske liste, a po vsebini iu opremi tako Iepega kakor je »Zvonček" ne poznam! BZvonček" bi moral šteti na lisoče naročnikov! Potem pa spisi za mladino: Ganglovi, Eapetovi in Slapšakovi! Za ubogo krono prelepa knjižica! Znana mi je tudi Kosijeva zbirka in Gabrščkova knjižniea pa tiste prijetne Jpodobice z verzi, ki jih je izdal Schwentner. Ni kdove koliko bogastva, a nekaj je že — samo priti mora med mladi svet! Kako ti je ponosen tak ljubi dečak, ki prilaga knjigo [h knjigi, češ, to je moja biblioteka! Že enajst letnikov lepo vezanih aZvončkov1" ustvarja lepo vrsto! Dajmo, slovenski starši, spravimo te Jepe knjige med svoje mladel Učimo jih ceniti pi- sano slovensko besedo, zbujajmo t njih ljubezen in ponos! Ti pa slovensko učiteljstvo, hajdi zopet na delo — za prosveto naroda! Fr. K.