Posamezna številka 6 vinarjev. SlBV 38	Izven Ljubljane 8 vin.
V Liubliflöi v torek, 17, icDruarja 1914.
Leto XLII.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . * 86'— sa en meseo „ « • <> za Nemčijo oeloletno . ,, — za ostalo Inozemstvo . „ « —
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprel . . * za en meseo „ » • »» 6
¥ upravi prejemu mesečno „ i'70
= Sobotna izdaja: ss
sa oelo leto . . « • • • » ■a Nemčijo oeloletno . „ za ostalo inozemstvo. „
7--9'— 12-
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
po 15 i
• ■ »»
13 10
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Itd.:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzveemil ne« delje in praznike, ob S. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
£3- Urednlitvo Je v Kopitarjevi nllol ätev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrska 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188,
Današnja številka obsega 4 strani.
'Strelk po tiskarnah končan.
Štrajk po avstrijskih tiskarnah je končan. Danes so se vrnili tiskarji na delo, ki so z njim prenehali še pred Božičem. Štrajk je trajal od 20. decembra 1913 do 17. februarja 1914.
Lastniki tiskarn so bili že pri izbruhu štrajka mnenja, da štrajk ni dober ne za gospodarje ne za delavce; teh misli so sedaj skoro gotovo tudi ti-skarji-delavci, ki bi bili od svojih zahtev brez štj-ajka dosegli vec nego so sedaj po osemtedenskem boju, kjer jim je socialno-demokratično vodstvo brez potrebe zaigralo lope milijone v dolgi vrsti let nabranih prispevkov.
Tega štrajka namreč ni spočela skrb za vsakdanji kruh — tega tiskarjem ne manjka — ta štrajk je skotila zavest premoči krepke, mnogoletne organizacije, Ob vsaki obnovitvi tarifno pogodbe so šli tiskarji s svojimi zahtevami navzgor, tiskarnarji brez trdne osrednje organizacije so se jim vedno vdajali. Stanovski ponos je rastel v njih vrstah, čutili so se nepremagljive, in zato so postajali pretirani v svojih zahtevah.
Socialno demokratično vodstvo delavske tiskarske organizacije je osta-vilo svoje strogo strokovno stališče, postavilo se je na strankarsko stališče močnejšega, hotelo je izrabiti svojo premoč v strankarsko - politične* namene socialne demokracije.
To se je pokazalo prav posebno ob sedanjih dogovorih za nov tarif. Tu jc vodstvo zahtevalo stvari, ki po obrtnem redu spadajo edino v področje gospodarjevo, zahtevalo jo pogoje, ki bi se z njimi oviral vsak razvoj tiskarske obrti. S tem je prekoračilo vodstvo delavske organizacije opravičene meje svojega delokroga in naletelo na odpor združenih tiskarnarjev, kakršnega gotovo ni pričakovalo. Tiskarnam jc šlo za biti in ne biti in zato so delo ustavile, dokler se jim ne poverijo v sprejemljivi pogoji.
Sedaj je borbe konec. In kakšen je rezultat? Lastniki tiskarn so splošno z novim tarifom zadovoljni, upajmo, da bodo zadovoljni tudi tiskarji-delavci. Eclen seveda ne more biti zadovoljen, in ta jc osrednje socialno demokratično vodstvo tiskarske organizacije na Dunaju. To vodstvo je poraženo v tej borbi in zaslužen jc ta poraz, ker ga je vodstvo samo iskalo. Gnalo je delavce v borbo, clasi bi bilo moralo razmere toliko poznati, da se zanj ta borba ne more končati z zmago, ker so bile zahteve nesprejemljive. Socialno demokratično vodstvo bi bilo moralo vedeti, da se tiskarnarji ne bodo dali enostavno ubiti; vedeti bi bilo moralo vodstvo, da so se v tiskarski obrti z uvedbo raznih strojev, zlasti stavnih strojev, razmere bistveno izpremenile; presoditi bi bilo moralo dobro, ali bodo milijoni, ki jih izmeče za štrajkujoče, obrestonosno naloženi na uspehih vse borbe. Vsega tega ni vpoštevalo socialno demokratično osrednje vodstvo na Dunaju. Raje je umetno gojilo med svojimi člani nezadovoljnost, da jih jc ložje tiralo v
Kakor dozdaj še povsod, tako se jc tudi tukaj socialna demokracija izkazala nesposobno za pozitivno delo, ona noče zadovoljnih delavcev, ne mara urejenih razmer, njeni prvaki žive le od hujskanja; to je njih življenjski princip. — Ta poraz, ki ga je doživelo osrednje vodstvo tiskarske organizacije, je zanjo usoden. Mi lahko rečemo: Enotna organizacija je bila, a je ne bo več. — Vodstvo si je s tem fiaskom pri mnogih Članih zapravilo zaupanje. Toda to ni naša stvar, to naj urede člani in vodstvo sami med seboj.
Tiskarnami so si v tej borbi z velikanskimi žrtvami priborili pravice, ki so pri gospodarjih v drugih industrijskih panogah same po sebi umevne.
Oni imajo pravico sedaj po štrajku vsprejeti v delo kogar hočejo, izbirajo si svoje delavstvo, ki je po paritetni posredovalnici na razpolago; če tukaj ne najdejo za svoje delo primernega, ga poiščejo drugod, navezani niso na delavstvo, organizovano v osrednji tiskarski organizaciji in imajo lahko v svoji tiskarni tudi neorganizirane ali pa člane drugih organizacij, samo da so pravilno izučeni za tiskarsko obrt. Enako so si ohranili svoje pravice glede vajencev. Ima tarif še mnogo podrobnosti manj bistvenega pomena. —• Glavno za nas v tej borbi je, da je razbit teror socialne demokracije.
Tiskarji-delavci pa so tudi dobili večinoma, kar so jim tiskarnarji že pred štrajkom pri pogajanjih ponujali. Zvišala se jim je najmanjša tedenska plača otl 31 na 34 kron, in sicer po vzorcu nemškega tarifa, da ima do tega poviška pravico stavec s 23 leti. Omejil se jim jc čas dela za pol ure na teden in ugodilo se jim je še nekaj drugih manjših zahtev. — Seveda če i)o vse to zboljšanje zadostovalo za zvišane prispevke v prazne blagajne socialnih demokratov, to je drugo vprašanje. Borba med tiskarnarji in tiskarji, ki so pokazali dozdaj nepoznano edinost in disciplino, poučna je za tiskarje-delavce, ki se iz nje lahko marsikaj koristnega pri-uče in naravnost usodna za socialno demokracijo, ki je zopet tukaj pokazala svoje vse razdirajoče vodilno načelo.
Upajmo po hudem viharju lepih solnčnih dni, ki se jih naj radujejo tiskarnarji in tiskarji, oproščeni nasilja škodljive socialno - demokratične more.
ŠlfljMi deželni zbor.
Gradec, l(i. februarja 1914.
Ker še glavne točke programa, ki si ga je stavila sedanja slovenska delegacija za deželni zbor, vedno niso izpolnjene, zato je nemška večina primora-na, se za vsako zasedanje glede delovnega programa zediniti s slovenskimi poslanci, da se zasedanje sploh zasigu-ra. Pretekli teden so se dan za dnevom vršila v Gradcu tozadevna pogajanja med nemškimi in slovenskimi poslanci pod predsedstvom cesarskega namestnika grofa Clarvja. V soboto, dne 14. t. m., se je doseglo v glavnih točkah spo-razumijenje med strankami.
Slovenskim poslancem je bilo na tem, da se tudi v deželnem zboru prej-koslej rešijo one železnične zadeve, ki so vslecl vladnega predloga za lokalne železnice postale za Štajersko najaktualnejše. Za slovenski Štajer pridejo v poštev železnica Ljutomer — Ormož in Polzela — Motnik. Mogoče se v teku zasedanja posreči, spraviti nameravano progo Ptuj — Rogatec za korak bližje do realizacije. Ko so enkrat ta vprašanja pod streho, potem je prosta pot za naše nadaljne načrte v železnič-ni politiki, to je proga Ilogatec clo Savske doline in Rečica na Paki do Gornje-grada. Želeti bi bilo, da so potem tudi na Kranjskem uresničijo načrti Savske doline — Novo mesto in Gornjigrad ■— Kamnik.
Na dnevni red sedanjega zasedanja pride tudi cestni načrt za prihodnjih deset let, vsled kojega. se bo vpo-stavilo vsako leto okoli 400.000 K v proračun za zgradbo novih cest. Spodnje-štajerski okrajni zastopi morajo pač paziti, da denar ne bo šel samo v nemške okraje, in zato se je treba pravočasno pripraviti na delo.
Ker v zadnjem zasedanju ni bilo časa, pride sedaj predlog za občinska mirovna sodišča na. dnevni red, ki se bodo upeljalu po vzorcu in izkušnjah drugih dežel, kjer so deželni zbori taka sodišča že zakonito omogočili. Upati je, da se bo vsled tega mnogo pravd in /, njimi mnogo denarja prihranilo tudi med slovenskim ljudstvom, ker se bodo malenkostni prepiri lahko jn pravo-močno razrešili v občini sami in ne bo treba pred sodišča in L advokatu,
Samoumevno je, da slovenski poslanci ob tej priliki tudi na nekatere drugo važne zadeve, kakor so na primer obrambna dela ob Dravi pri Sv. Janžu in Sv.- Marku, niso pozabili, ampak dosegli vsaj najpotrebnejše regulacijsko izvršitve. Istotako sc .jim jo zasiguralo, da pridejo znane obrtne olajšave glede zidarjev, dimnikarjev itd. na dnevni red. Zasedanje bo sicer kratko, toda kakor razvidimo, ne brez koristi za slovensko ljudstvo.
50(10 do 6000 aoriskifi vlnoorodnikov proli dnvKu m vino.
Gorica, 15. februarja 1914.
Danes so se vršili na Goriškem na poziv poslancev S. L. S. trije veličastni shodi proti nameri deželnega odbora goriškega, ki hoče uvesti davek na zasebno vino v znesku 8 kron, na mošt v znesku G kron in povišanje zemljiške doklade od 20 odstotkov na 40 odstotkov.
V	Gorico v »Trgovski Dom« je sklical protestni shod poslanec F on za dopoldne. Zbralo se je nad 600 mož iz bližnjo okolice. Shodu je predsedoval gospod pl. Locatelli iz Vrtojbe. Poslanec Fon je ožigosal namero deželnega odbora glede zvišanja novih davkov in zahteval večji davek na pivo. Predlagal je resolucijo, ki jo navajamo na koncu.
Deželni odbor in liberalna dožel-na odbornika (Frankota in Domincota) jc zagovarjal zelo nerodno dr. Pod-gornik, ki jc dejal, da ni deželni odbor mislil resno. (Torej ima vinogradnika v taki važni zadevi za norca!) Dalje je govoril poslanec Boječ, ki je poudarjal žalostni položaj kmeta in zahteval, da se ho vlada davku na pivo morala ucla-ti. Obdačijo naj se sloji, ki lažje plačajo kot kmet ali delavec. Protestiral je tudi proti povišanju zemljiške doklade. Govoril je še gospod Mermolja, ki jc predlagal, naj se naklade na davke enakomerno razdele.
V	Dom bergli sc je vršil zunaj na prostem protestni shod, ki ga je tudi sklical poslanec F o n, ob treh popoldne. Zbralo se je 3000 do 40G0 vinogradnikov iz cele Vipave. Tu je predsedoval domači župan gospod Štefan Kavčič. Tudi tu je poslanec Fon v ostrem govoru obsojal kmetu sovražne nakane deželnega odbora ter poudarjal, da .ie on svoj čas stavil v deželnem zboru nujni predlog za postavno zvišanje davka na pivo na 8 kron, da pa večina gospodov (med njimi slovenski liberalci) niso o tem marali nič slišati. Govoril jc še liberalni poslanec Furlani in g. Luznik, ki sta se pridružila protestu proti davku na vino. Tudi tu je stavil poslanec Fon enako resolucijo kot, dopoldne v Gorici. Sprejeta jc bila soglasno in 7. velikanskim navdušenjem.
Glasi se:
Na shodu, dne 15. t. m., zbrani vinogradniki protestiramo kar najbolj energično proti nameravani upcljavi deželnega davka na vino in mošt.
Ako sc pa že morajo uvesti novi davki v deželi, potem zahtevamo istotako odločno, da so poviša doklada na pivo vsaj za 4 krone, torej na 8 kron od hektolitra.
Protestiramo proti 20odstotnomu povišanju zemljarine in zahtevamo, da se vsi realni davki s o r a z m e r n o povišajo.
Veličasten jc bil shod, ki ga je za cela Brda sklical župan gospod Oblju-bek v Šmartno pri Vojskem. Na trgu pocl šolo sc je zbralo nad 2000 mož iz vseli hrdskili krajev. Poslanec Roječ jo v obširnem govoru pojasnjeval deželne finance in nato prešel na predlog deželnega odbora glede povišanja davka na vino, ki bi bil za kmeta uničujoč. Shodu je predsedoval gospod župan Obljube k, ki je govoril proti davku v imenu vinogradnikov. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno nacl liberalnimi poslanci, deželnimi odborniki, ki so hoteli
kmeta naravnost uničiti. Sprejeta je bila soglasno in z nepopisno navdušenostjo resolucija, ki se glasi:
1.	Zbrani brdski vinogradniki iti kmetovalci na javnem shodu dne 15. februarja 1914 v Šmartnem odločno protestirajo proti predlogu deželnega odbora, stavljenem v deželnem zboru v Gorici dne 3. t. m. glede upeljave davka na vino v znesku 8 kron na hektoliter in 6 kron na hektoliter mošta ter proti povišanju zemljiškega davka od 20 na 40 odstotkov, in to z ozirom na to, da je gospodarski položaj vinogradniku, na Goriškem zelo žalosten in opa« sen. *
2.	Naloži naj se v zmislu nujnega predloga gospoda državnega in deželnega poslanca Fona stavljenega v začinjeni zasedanju deželnega zbora za povišanje davka na pivo davek od 4 na S kron na hektoliter.
3.	Priporoča se c. kr. ministrstvu na Dunaju, da uvažuje resolucijo, sprejelo na velikem kmečkem shodu v Gorici, zbranem na poziv «Gospodarske zadruge za goriško okolico« v Gorici dne 2. februarja t. 1., da pri pogajanjih z Italijo glede carine ščiti kmetski stan.
Današnji dan je protestiralo torej 5000 do 6000 kmetov goriškega glavarstva proti nečuveni nameri deželnega odbora, ki hoče menda našega kmeta enostavno ugonobiti.
So tudi liberalci imeli nekaj shodov. Toda ljudstvo uvideva to njih hi-n a v š č i n o. Najprvo predlagajo davek, ki bi kmeta uničil, potem pravijo, saj ni bilo nič resnega in potem pa gredo celo protestirat sami proti sebi, Ali je mogoča večja hinavščina?
Nov davek na vino bi kmetu silno škodoval gospodarsko, povzročil bi, da bi se še bolj širila židovski špirit in nemško pivo. To bi bil tudi hud udarec ravno z narodnega in tudi s socialnega stališča.
Ljudstvo je pä ravno na poziv poslancev S. L. S. o pravem času spoznalo, kakšne namene imata liberalna deželna odbornika dr. Franko in Domin-co. Ta dva sla namreč v deželnem odboru glasovala z vsemi štirimi za novi davek. Liberalci se sedaj boje ljudstva in protestirajo, toda ljudstvo je že spregledalo in ve, da je liberalec velik le v h i n a v š č i n i.
PRINC WIED GRE.
Po dolgem prerekanju med Avstrijo in Italijo sc je glede prevoza albanskega vladarja princa Wieda končno dosegel sporazum. Kakor sc iz zanesljivega vira čuje, se bo princ Wied v Trstu vkrcal na avstrijsko vojno ladjo »Taurus«, ki bo tudi potem ostala v balkanskih vodah na razpolago novemu albanskemu vladarju. Med velikimi vojnimi ladjami, ki bodo spremljale albanskega vladarja, bo avstrijski drc-adnought »Tegetthoff«. Na ta način je menda sedaj tudi kočljiva diplomatič-na točka glede prineovega prevoza rešena. — Iz Trsta, pa nam poročajo: Albanski princ pride dne 21. februarja v Trst, kjer bo sprejet z vsemi častmi, ki gredo knezu, vladarju Albanije. Ta dan bo tudi od avstrijske eskadre navzočih več vojnih ladij v Trstu, ki bodo novega vladarja pri vkrcanju pozdravile.
Dnevne novice.
Korespondenca »Slovenske kr« ščansko-socialne zveze«. Odbor S. K. S. Z. je sklenil za društvene voditelje izdajati korespondenco, ki naj bi obsegala snovi za društvena predavanja, literaturo, navodila o društvenem delo va nju, dramatične prizore, sporede za vzorne priredbe, vsaka številka pa bi poleg vsega tega imela tudi po eno celotno predavanje. Taka korespondenca je za poživljenje društvenega življenja nujno potrebna in prepričani smo, da bo tak pripomoček pozdravil vsak društveni voditelj. Ker bj r^di ž<j
sedaj določili število iztisov, prosimo vse one, ki hočejo to korespondenco dobivati, naj javijo svoj naslov po dopisnici »Slovenski krščansko - socialni zvezi« v Ljubljani. Cena sc določi, ko izvemo število iztisov, že danes pa lahko rečemo, da bo naročnina minimalna.
+ .Unione Nazionale, novo politično društvo istrskih Lahov so jc zbralo dne 15. t. m. v Piranu. Predsednik Fc-lice Bonnati jo izjavil, tla bivši Istrski deželni zbor ni mogel delovati vsled Slovanov. Lahi da so bili pripravljeni ponuditi roko v spravo, no da bi stavili pri toni svojo nacionalno eksistenco na kocko. Ker tega njihovega kompromisa Slovani niso sprejeli, jo vlada predložila svojega, katerega so Lahi sprejeli, Slovani pa no, čoš, da jo ta kompromis mecl Lahi in vlado dogovorjen in je nastal vsled pritiska laškega zunanjega ministrstva. Nov deželni zbor se bo moral resno pečati z vprašanjem sprave, zato mora biti laška večina kompaktna. Končal jo s tem, da jo položaj tem neugodnejši, ker postaja Avstrija vedno bolj slovanska (samo da bi bilo res) in da vlada pod pretvezo državnih koristi na jugu čedaljebolj pripravlja pot za trializem. Dr. Gioseffi je govoril o laških klerikalcih in so hudoval, češ, da novi poreško-puljski škof nc mara podpirati »Loge« in je obsodil njeno nacionalno hujskanje in lcalenje narodnega miru v Istri, dočim je rajni škof Flapp »Lego« podpiral. Glede taktike pri ožjih volitvah bodo sklepali šele pozneje. Sklenili so tudi protestirati proti štirijezičnim pečatom v Istri, četudi, kakor so sami priznali, rte bo ta protest nič koristil.
-f Veliko razburjenje v nemškem taboru jc nastalo, ko je v ponedeljek graška »Montagszeitung« prinesla razprto tiskano brzojavno poročilo iz Celja, da sc jc baje na nekem nedeljskem sestanku S. L. S. v Celju sklenilo, pozvati »Slovenski klub« v štajerskem deželnem zboru, naj skuša nameravano občinsko volilno reformo za gra-ški mestni svet tako dolgo zavlačevati, da se tudi za dvojezična avtonomna mesta Celje, Ptuj in Maribor doseže enaka volilna reforma. Nemci vseh strank se po svojem časopisju upirajo tej »zahtevi«. Vsekako pa bi bilo nujno potrebno, da se v tem oziru res stori kaj, da pridejo v označenih mestih naše manjšine do veljave in do svojih pravic. Slovensko ljudstvo izključno redi v Ptuju, Celju in Mariboru prebivalstvo; na tisoče nas je v teh mestih, zatorej jo pač omenjena zahteva gotovo skozi in skozi opravičena.
+ Domovini iz ljubezni in vdanega srca. »Slovenska Straža« jc prejela: Slavna »Slovenska Straža«! Pošiljam 100 K iz ljubezni in vdanega srca dragi slovenski domovini, .katero naj Bog blagoslovi in ohrani.
O naj bi rod moj srečen bil v edinosti povsod, bi množil sc in se krepil ter bil sam svoj gospod.
Ortl Tončka, Male Braslovčc št. 14, pošta Braslovče.
Ta dar plemenite Slovenke in besede, s katerimi spremlja ta dar, bodo pač marsikoga globoko ganile. In če so to zgodi: Pojdite in storite tudi Vi tako!
+ Socialno-delavski tečaji J. S. Z.
V nedeljo, dne 22. t. m. priredi J. S. Z. celodnevni socialno - delavski tečaj na Vrhniki, v nedeljo, dne 8. marca pa v Št. .Vidu nad Ljubljano.
-I- Podeljena je župnija Ribnica, č. g. Antonu Skubicu, župniku na Jesenicah.
+ Umrl je č. g. Janez Karet, župnik v Nemški Loki dne 15. februarja. Rojen jc bil dne 11. novembra 1842 v Ljubljani. V mašnika posvečen dne 23. okt. 1867. Služil je kot kaplan v Črnomlju, v Koč. Roki, kot župni upravitelj v Banji Loki, kot župnik v Crmošnjicali in slednjič do svoje smrti v Nemški Loki. Priporoča so v molitev čč. gg. so-bratom.
+ Umrl jc v Trstu v nedeljo, dne 15. t. m. zvečer g. c. kr. dvorni svetnik v p. Anton vitez Klodič pl. Sabladolski, odlikovan z redom zlate krone tretjega razreda.
—	»Zadružni Savez« v Splitu jo imel 12. t. m. sojo. Za predsednika Sa-voza jc izvoljen dr. Bervaldi. Seji je prisostvoval tudi tajnik deželnega kulturnega sveta g. Hribar, da se določi sporazumno sodelovanje. Obenem sc jc vršila važna on kota glede ribarstva.
—	C. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazija v Kranju je zaključila dno 14. t. m. zimski semester s precej ugodnim učnim uspehom. V 11 razredih je imela 297 učencev in 28 učenk, v enem predmetu jc dobilo nezadosten red 15 učencev in 1 učenka, dva ali več nezadostnih redov ima 45 učencev.
—	Siabi prijatelji. V Pulju so govori, da je te dni v Skadru umrl pu-Skar bataljona pešeov št. 87. Ta bataljon se žc nahaja v Skadru in tvori
dol mednarodne posadke. Kakor se govori, je omenjeni puškar podlegel rani, katero mu je s strelom zadjal neki Albanec.	1} ;!'
—	Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo 15. marca 1914, Samostalni predlogi naj se po pravilih'§ 3., b) pošljejo odboru vsaj do 1. marca 1914.
—	Nemškutarska zmaga. Pri občinskih volitvah v Podlohniku pri Ptuju so 14. t. m. zmagali štajercijanci, ki so v tej občini topo t prvič imeli pri občinskih volitvah za nas žalostne uspehe.
—	Zvišana kazen. Bivšemu občinskemu blagajniku Galante v Pulju, ki je bil od celovške porote obsojen na 2 leti ječe, jc višja instanca zvišala kazen za 18 mesecev.
—	Mrtvoud jo zadel glavnega urednika »Grazcr Tagblatta« Maksa Besoz-zija dn 16. t. m. v uredništvu. Besozzi je bil takoj mrtev. Rajnik je bil rojen 1. septembra 1847 v Celju.
—	Zastrupil se je v Gradcu iz strahu, ker bi bil moral hiti zarubljen, vrtnarski pomočnik Franc Stciner, ki je na zastrupljcnju v bolnišnici umrl.
—	Svarilo pred nakupom in prodajo vina od tvrdke Giacomo Bcvi v Rivi na Južnem Tirolskem. — V drugi polovici pretočenega meseca jc neki Giacomo Bovi, vinski trgovec v Rivi prodajal v Ljubljani in v ljubljanski okolici dvojo sladkih vin pod imenom »Moscatcllo« in »Vino Santo di Castcl Toblino« po 0'80, odnosno po 2-50 K liter, in sicer kot zajamčeno pristna vina. Dognalo sc je pa uradno, da obo vrsti nista niti z vinom mešani, marveč popolnoma umetno napravljeni pijači (Kunstwcin). Zlasti takozvano »Vino Santo « (sveto vino) je prav dobro ponarejeno, tako da lahko vsakega prevari. Ker je prodaja takih umetno napravljenih pijač glasom novega vinskega zakona z dno 12. aprila 1907, drž. zak. štev. 210 pod kaznijo prepovedana in ker je proti prodajalcu Boviju kljub položitvi večje kavcije pri tukajšnjem deželnem sodišču (Bovi je bil namreč vsled te sleparije nekaj dni tu aretiran) uvedena sodna preiskava, opozarja vso one naročnike na Kranjskem, ki so naročili in dobili gorinavedene pijače, bodisi v steklenicah ali v sodčkih, naj jih nikar več ne točijo ter da takoj pismeno ali ustmeno sporočijo naravnost c. kr. kletarskemu nadzorniku Fr. Goinbaču v Ljubljani množino dobljene in dosedaj prodane pijače ter eventualno s i o liaročbo združeno škodo. Pa tudi tozadevnih računov ni treba poravnati, četudi bi mogoče Bovi to zahteval, lstotako se mu nc smejo tc pijače vračati.
—	Poročil se je c. kr avskultant Rado Jerman z gdč. Marico Mevžljevo iz Mokronoga.
—	Iz poštne službe. Poštariea Marija Strašek je na lastno prošnjo prestavljena kot poštariea z Marija Lan-kovica v Podčetrtek.
—	Žrtvi prijateljstva. Graška občinska svetnika fml. v p. Marsch in major pl. Pecchio sta odložila svoje mandate, ker so ju Nemci tako silno pikali, da sta baje celo v družbi postala nemogoča. Oba vpokojena častnika sta namreč s svojima glasoma pripomogla, da jo bil socialni demokrat Ausobsky izvoljen za graškega podžupana. Listi namigavajo, da se jima je od višje strani na tihem zagrozilo, da zgubita svoji šarži, ako ne odložita svojih mandatov.
š Ogenj. V r a n s k o. Dne 8. t. m. jo v Sp. Gorčah pri Brusi ovčah pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Ane Prislan. Posestnica ni bila zavarovana.
—	Plesanje za narod. Ples Lege v Šibeniku jc prinesel 6000 K čistega dobička.
jiliänsüe novice.
Ij Časih je luštno b'lo, zdej pa ni več tako...« la žalostna pesem doni sedaj ljubljanskemu županu neljubo na ušesa. In kakor stvari stoje, bo na magistratu vedno bolj žalostno za tiste ljudi, ki so imeli veliko predrznost v proračunih in računskih zaključkih potvarjati pravi položaj mesta, da niso izkazali pravilnih deficitov, ampak trdili, da jc vse v najlepšem redu, v takem redu, da so izkazovali celo prebitke in niti /. besedo niso omenili izpraznjenih fondov. Ni čuda, če sedaj župan dr. Tavčar cele kolone . Slovenskega Naroda« napolnjuje s Kregarjem in Šlefetom, ker sta bila tako ne-čuveno predrzna, da sta posvetila v to mistično temo in pokazala davkoplačevalcem, po čim jc na magistratu sol magistratnih modrijanov. Posebno je župan hud na pritožbe proti mestnemu proračunu. Včeraj piše župan v »Narodu«, da deželni odbor ni rešil še pritožbe proti proračunu mestne občine za leto 1913. Počasi, gosp. župan! Ravno pritožba proti proračunu za leto 1913 vsebuje obdolžilve o nekorektnem postopanju z raznimi zakladi in kaže na razne
nedovoljene »kniffe«, Ta pritožba je bila podlaga za vse, ker je župan moral v svoji spomenici, v kateri se je v enem tednu zmotil za stotisoč kron, priznati in kar bo še moral priznati. Brez pritožbe proti proračunu za leto 1913 bi nikdar ne imeli veselja brati županovo spomenico. To bodi tu izrecno konštatirano, da ne bo župan zopet prišel s trditvijo, da je znano spomenico podal iz lastnega nagiba. Ali naj morda tudi pritožbo iz leta 1913 ponatisnemo, da se bo videlo, iz katerega žaklja je župan moral jemati svojo gospodarsko sol? In tako se bo stvar lepo dalje razvijala, Nekaj pa še enkrat povemo g. županu: notice v »Narodu« proti Kregarju in Štefetu toka stvari ne bodo prav nič ustavile. Župan bi pošte-nejše ravnal, da bi se ne zadiral v Kregarja in Štcfeta, da bi ne poizkušal še sedaj varati svojega občinstva in raje odkrito povedal, da tistega vinca, o katerem so časih na magistratu tako veselo prepevali, ni več in da imajo komaj šc za vodo. Da, da, »časih je luštno blo, zdaj pa ni več tako ,,.« Ma-gistratna gospoda se bo na to pesem pač morala privaditi, kolikor prej, toliko bolje za — ljubljanske davkoplačevalce.
Ij Včeraj je župan v »Narodu« pisal o »pritožbarjih — Don Kišotih« — danes se pa po celi Ljubljani že nekaj zanimivega šepeta. Govore namreč, da so na magistratu hišnim posestnikom za nastanjen je vojakov leta in leta preveč zaračunavali in da gre to oškodovanje hišnih posestnikov v tisoče in tisoče. Če bi kdo rekel, da so bili hišni posestniki za te vsote osleparjeni, bi bil župan seveda hud. Tako se vsak dan, kadar župan najbolj zagovarja magi-strastne modrijane in sc v svoji nadčloveški ošabnosti iz drugih norčuje, na magistratu nekaj posveti. Res hudo se bodo g. županu »smejale krave in biki na robeškem posestvu«, kadar bodo prišle na vrsto točke iz pritožbe proti mestnemu proračunu za leto 1914, ko se že sedaj, ko še vsa pritožba za leto
1913	»ni rešena«, vsak dan odkrivajo nove magistratne skrivnosti. Ošabnost hodi tudi na magistratu pred padcem.
Ij Poročena sta bila v frančiškanski cerkvi g. Boštjan Lassnig, pekovski mojster in posestnik v Tržiču z g. Ivano Perko, mesarico in gostilničarko iz Tržiča.
lj Marijina družba gospodov v Aloj-zijevišču ima jutri v sredo, t. j. 18. februarja
1914	po sestanku v kapelici sodalni večer v Unionu, soba »v rožcah«; prosi se obilne udeležbe,
lj V izložbi tvrdke Benedikt & Go.
je izstavljena častna diploma, ki jo izroči deputacija Kranjske deželne gasilske zveze svojemu prvemu častnemu članu g. dr. Poganu. Diplomo jc slikal znani veščak g. Anton Ruda. Okvir jc po načrtu strok, učitelja c. kr. državne obrtne šole g. Tratnika napravil mizar g. Josip Arhar v Št. Vidu nad Ljubljano.
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Do-linšek, kočijažev sin, 5 mesecev. — Terezija Ilozhevar, vladnega svetnika vdova, 80 let. — Mihael Cunk, delavec-liiralec, 74 let. — Neža Jordan, bajtarje va hči, 16 let.
lj Roparski umor. Dne 4. t. m. je bila v Rutzendorfu na Spod. Avstrijskem med pol 9. in pol 11. uro dopoldne v svoji kuhinji ubita oskrbnikova žena Terezija Redlova. Žrtev je ropar umoril po glavi z neko topo rečjo tako, da j c v par trenotkih izdihnila. Morilec, o katerem nimajo šc nobenega sledu, je odnesel en ali dva bankovca po 100 K, dva po 50 K, štiri po 20 K, dva po 10 K in cn tolar za 5 K kakor tudi več drobiža. Oblastvo jc razpisalo onemu, ki bi prišel morilcu na sled ali ki bi zamogcl dati kake podatke za izsleditev morilca 1000 K nagrade.
NOV VELIK ŠKANDAL V NEMČIJI.
Kolin. V Duisburgu se jc zbralo preteklo soboto na poziv tajne organizacije za pederastijo okoli 100 mož iz vseh krajev Nemčije v ženskih oblekah, med njimi zelo odlične osebe, in so priredili grdo or-gijo. Kar je vdrla v sobo o tem že obveščena policija in več oseb zaprla; drugi so poskakali skozi okna. Stvar vzbuja veliko hrupa in resni krogi so zelo vžaloščeni, da se nemška civilizacija na ta način omadežuje.
Po svelu.
Tango — je bil. Tanga ni več — tako temeljito so učinkovala razkritja argentinskega poslanika v Parizu. Še pred par meseci je bila plosaželjna Evropa kakor obsedena od tanga, danes pa leži tango v ropotarnici in prošnji navdušeni njegovi zagovorniki so čudijo, ako ga kdo še v misel vzame. V Londonu, kjer jo še pred Božičem slavil svoje zmagoslavje po vseli gledališčih in plesiščih — životari danes samo še v onem gledališču kot živa priča, kako minljiva je slava sveta.
— Najprometnejše ceste. Statistiki se daadcnes zanimajo za vse panoge, Tako so
tudi sestavili pregled ulic in cest, ki imajo največ prometa na dan. Najprometnejša kraja sta cestni vogal pri »Mansion House« v Londonu in »Operni trg« v Parizu. Mimo vogala pri »Mansion House« gre dnevno največ pešcev, po »Opernem trgu« pa naj. več voznikov. Mimo vogala pri »Mansion House« gre dnevno po 500.000 peščev in 50.000 voz, Čez »Operni trg« pa gre 450.000 pešcev in 63.000 vozov.
Na tretjem mestu stoji »Broadway« v New Yorku, po katerem gre vsak dan do 480.000 pešcev. Na četrtem mestu stoji »Luerta del Sol« v Madridu, kjer pasira dnevno 360.000 pešcev, Na petem mestu stoji »Fridrichsstrasse« v Berolinu, koder hodi dnevno 300.000 ljudi, ravnotoliko ljudi gre tudi po »Vladimirskovem Prospektu«, v Petrogradu. Prek dunajskega »Grabna« gre vsak dan 270.000 ljudi.
V varsftvo sadjereje je srbska vlada nabavila 4000 škarij za trebljenje sadnega drevja, zlasti sliv, ki jih bo brezplačno razdelila med sadjerejce. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je letos posebno strogo ukazalo, da se sadno drevje o pravem času in temeljito otrebi raznega mrčesa.
Za razširjenje državnih železniških de« iavnic v Nišu je določenih 2 milijona dinarjev; pol milijona se od te vsote porabi za nabavo novih strojnih naprav. Razširjenje in izpopolnitev se izvrši tekom letošnjega leta. Število delavcev se od 860 zviša na 1200,_
Žensko vprašanje v Rusiji. Komisija dume za pravne reforme je ravnokar dokončala referat o ženskem vprašanju. Do-tična predloga je bila že enkrat odobrena v dumi, ali v državnem svetu je bila znatno skrajšana. Zato je izdelala komisija izpre-menjeno predlogo, ki ustreza v celoti želji državnega sveta. Po novi predlogi smejo omožene ženske, ki žive ločene od svojih mož, četudi nedoletne, brez dovoljenja moževega, stopiti v privatno ali javno šolsko službo. Mož nima pravice zahtevati skupnega življenja od žene ali narobe, ako se dokažejo težke žalitve, nenravno življenje, nalezljive bolezni ali če žena več zanj ne mara in narobe. Mož je dolžan skrbeti za življenjske potrebe žene in otrok, ako je njegova priležnica zakrivila ločitev. Sodišče razsoja, pri kom obeh zakonskih imajo ostati nedorasli otroci. Omožene ženske smejo podpisovati menjice brez moževega dovoljenja. Celo potni list si smejo preskrbeti, ne da bi mogel v to mož dovoliti, kar je bilo doslej najboljše sredstvo za omejitev razporok.
Sinova ubila očeta pijanca. V Go-lubincih pri Mitrovici jc kmet Mate Tonkovič svoji številni družini s pijančevanjem zapravil že skoro celo veliko premoženje. V pijanossti je tudi zlosta-vljal ženo in otroke. Enega sina je spodil od hiše in je isti služil pri sosedu Rakoši za mlinarja. Letos o Božiču jo stari Tonkovič z revolverjem streljal skozi okno pri Rakoševili, nakar je pritekel njegov sin iz hiše. Tonkovič jc sina napadel z nožem, a sin ga jc podrl na tla in se ga skušal oprostiti. Od do-, ma je pritekel bratu na pomoč še drugi sin in oba sta očeta tako zbila, da je šc isto noč umrl. Tc dni sta bila brata radi toga žalostnega dejanja obsojena eden na 5, drugi pa na 3 mesece težke ječo.
Volkovi v Dalmaciji. V Krčiču blizu Knina je tc dni neki lovec naletel na volkuljo s tremi mladiči. Mladiči so utekli, volkuljo je pa ustrelil. Drugi volk se je pojavil tik Knina ob želeni-ški progi ter so ga tudi ustrelili. Po daljnih vaseh so pa volkovi v letošnji hudi zimi česti gostje.
Telefonsko zvezo Dunaj—Sarajevo so dne 1. febr. izvedli. Proga gre čez Zader« Spljit in je dolga 600 km.
Napad na brzovlak. Pri postaji Pispö-kladany so neznanci streljali na brzovlak. Kroglje so predrle več šip, a ranjen ni bil nihče.
Roparji v ženskih rutah. V krčmo
Dragice Uzelac v Cerovcih pri Gospiču sta 1. t. m. zvečer udrla dva neznana možka, zavita v žensko ruto, in z nožem v roki sta zahtevala denarja. Krč-marica, ki sta jo težko ranila na roki, jima je vrgla listnico s 480 K. Roparja sta denar pobrala in zbežala. Orožni-štvo ju zasleduje.
Izpor v angleških predilnicah. Lastniki predilnic v Burnlapu so sklenili, da za-pro radi slabega gospodarskega položaja štiri tedne prcdilnice. Prizadetih je 40.000 delavcev.
Bombni napad v Mikuliczynu. Več
bomb jc vrgel na hišo stavbenika Sobelna umobolni Kapitanczuk, ki je že enkrat bil v sodni preiskavi radi umora, a so zdravniki izjavili, da je umobolen. Hiša je deloma podrta, a ker je bila prazna, ni nihče ubil ali ranjen.
Znaten konkurz v Belgradu. Srednje»
velika cn gros tvrdka Samuel H. Koen v Belgradu jc napovedal konkurz; pasiva znašajo 600.000 K. Lastnik se je pred par dnevi v obupu zastrupil.
Spalni in restavracijski železniški vo« zovi se s 1, majem letos uvedeio na uro»
gah Belgrad-Skoplje in Belgrad-Caribrod proti Sofiji.
Srbija na svetovni razstavi v S. Fran-ciscu. Srbska vlada je sklenila, da se Srbija s svojimi deželnimi pridelki in izdelki udeleži svetovne razstave v S. Franciscu,
Koze v Belgradu. Na kozah je v Belgradu zbolelo 90 oseb.
Stavka laških odvetnikov. V l lo-renci so 16. t. m. zborovali odvetniki, ki so sklenili, da bodo še nadalje stavkali. Tudi odvetniki v Milanu so sklenili,' da bodo naprej stavkali.
26 mož utonilo je ob zadnjem viharju na morju pri otoku Grimsby, kjer je samo 27 mož prebivalo. Živ je ostal le en zelo star mož.
Srbsko gledaliče v Skoplju zgorelo 15. t. m- je zgorelo srbsko gledališče v Skoplju.
—» V petletno ječo je novomeška porota obsodila 321etnega monterja Ja neza Dobravca, ki je zlorabil neko 67 letno ženo.
DUNAJSKE OBČINSKE VOLITVE.
Nemško-radikalna korespondenca in dunajska »Rathauskorrespondenz« dementirata poročilo, po katerem so se pogajanja o kompromisu med krščanskimi socialci in nemškimi nacionalci glede na dunajske občinske volitve iz jalovile. »Rathauskorrespondenz« izvaja, da obvestila krščansko-socialne stranke v korespondenci »Austria« niso odgovarjala dejstvom in da so se kompromisna pogajanja le radi nespo razumljenja razbila, a da se prično te dni zopet pogajati in da bodo pogajanja že ta teden končali.
ČEHI SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR.
»Pravo Lidu« poroča, da se tako mla cločehi kakor tudi češki agrarci pripravljajo za volitve, če bi bil državni zbor razpu-Ščen,
SRBI IN BULGARI.
Dne 17. t, m. zasliši car Ferdinand na slovesen način novega srbskega poslanika v Sofiji Čolakantiča. V Belgradu pa zasliši kral Peter novega bulgarskega poslanika Čraprašikova. Diplomatične zveze med Srbijo in Bulgarijo so se s tem obnovile.
VELIKANSKI IZDATKI ZA ARMADO V FRANCIJI.
V francoski zbornici so prečitali 16. t. pi. poročilo armadnega odseka, ki izvaja, da vlada za armado ne zahteva izrednih izdatkov 860 milionov, kakor so prvotno naznanili, marveč okroglo 1410 milionov, in sicer 650 milijonov mesto 440 milijonov za povišanje mirovnega stanja in 454\/j milijona mesto 420 milijonov za izboljšanje vojnega materijala,
Z BALKANA.
Trgovinska pogodba Grške z Avstro-Ogrsko. V Atene pride še ta teden poseben odposlanec avstro-ogrske vlade, da sklene s finančnim ministrom trgovinsko pogodbo med Grško in Avstro-Ogrsko. — Glede na vprašanje egejskih otokov grški diplomat j c niso voljni, da bi se direktno s Turčijo pogajali. Veliki vezir je iz etike tnih razlogov obiskal 16. t. m. grškega poslanika, — 100 laških vojakov za Albanijo? Iz Milana je v Brindisi odpotovalo 100 vojakov, ki jih najbrže odpošljejo v Albanijo,
Zadnje vesli.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj. Današnja »Wiener Zeitung« priobčuje razglas, ki sklicuje štajerski deželni zbor na 18. t. m.
KONEC TISKARSKEGA GIBANJA.
Dunaj. Razočaranje vsled izida tiskarskega gibanja je med pomočniki veliko. Včeraj je bil v Pratru shod nižjeavstrijskih tiskarskih pomočnikov. Zborovalci so svojemu pomočniškemu odboru očitali najhujše stvari. ¡Vse vprek je vpilo na odbornike: »Izdajalci! Vun ž njimi!« Shod je bil tako buren in je kričanje in ropotanje trajalo toliko časa, da je bil shod končno razpuščen. Pomočniški odbor odklanja sedaj vsako odgovornost in poziva pomočnike, naj gredo takoj na delo ter sprejmejo pogoje novega tarifa.
»PESTER LLOYD« ZA VOJSKO.
Budimpešta. Mažarski listi pišejo: Sedanje stanje na Balkanu ne ugaja Bulgariji, Turčiji in Avstriji. Zato se .je šlo za to, da se Bulgariji in Turčiji d& možnost izprevreči bukareški mir. to bi bilo mogoče, če bi Rumunija ostala nevtralna. Baš zato se je grof Tisza na nalog grofa Berchtolda začel z ogrskimi Rumuni pogajati. Toda Rusiji je uspelo Runi unij o prepričati, da je v njenem interesu, proti Bulgariji in Turčiji bukareški mir zavarovati. Avstrija se mora s tem zadovoljiti ali —-. »Pester Lloyd« piše značilno: »Stvar velevlasti, osobito onih, ki so najbolj interesirano, bo, da ali to stanje stvari sorcimo ali na rešitev bal-
kanskega vprašanja vzamejo v lastne roke. Z diplomatskimi sredstvi se pa ne bo ničesar več doseglo in problem se more rešiti le s silo.«
NEMŠKO-ČEŠKA POGAJANJA.
Dunaj. Danes so se tu pričela neni-ško-češka spravna pogajanja. Dopoldne so konferirali z ministrskim predsednikom nemški poslanci, popoldne češki, šlo se jo za to, da se ustvari delovni program za spravna pogajanja.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta. Danes ima ogrski državni zbor sejo ter razpravlja o novi ureditvi volilnih okrajev. Opozicija je došla k seji.
PROCES PROTI RUSINOM.
Marmarva Szigeth. V obravnavi proti Rusinom se danes dokazovanje konča. Jutri se prično govori državnega pravdnika in braniteljev. Razsodba se razglasi še tekom tekočega tedna,
GENERALNI NADZORNIK KONJENICE.
Dunaj. Cesar je imenoval Hugo pl. Maixnera, zbornega poveljnika v Przemyslu za generalnega nadzornika konjenice.
BOBRINSKI NE DA MIRU.
Peterburg. Grof Bobrinski je v »Ruskem Slovu« objavil oster članek zoper Avstro-Ogrsko zaradi Rusinov.
VPRAŠANJE AVSTRIJSKEGA KATOLIŠKEGA PROTEKTORATA V ALBANIJI.
Rim. (»Slovencu«.) Obisk princa Wieda pri papežu je preprečila italijanska vlada. Slednja dela zdaj sploh na to, da bi avstrijski Protektorat v Albaniji prenehal, češ, da bi bil le povod k političnim konspiracijam proti novi državi. Misel, razdeliti Protektorat med Avstrijo in Italijo, je baje opuščena. Bati se je, da bo to vprašanje rodilo prvi večji konflikt med Avstrijo in Italijo, če se ne doseže sporazum.
BELGIJSKI KRALJ PONESREČIL.
Bruselj. Belgijski kralj je v nekem gozdu padel s konja in si zlomil levo roko.
PRINC WIED MORA TUDI NA ANGLEŠKO.
Berolin. Tukajšnji italijanski poslanik je obiskal princa Wieda. Princ se pred svojim odhodom v Albanijo poda tudi na Angleško, kjer obišče angleškega kralja in bo konferiral z Greyjem. Vsled tega potovanja se prin-čev odhod v Albanijo za par dni zakasni.
ALBANIJA — KRALJEVINA.
Rim. »Italija« poroča, da so vse velesile pritrdile predlogu, naj se Albanija povzdigne na kraljestvo.
NEMŠKI GENERALNI KONZULAT V DRAÖU.
Berolin. Nemčija v Draču ustanovi generalni konzulat.
SKADER IN ČRNOGORCI.
Drač. V štatutu, ki ga je mednarodna kontrolna komisija izdelala za Albanijo, je za Skader in okolico dovoljena neka avtonomija ter so tudi Črni gori priznane pravice glede na trgovino in promet. V albanskih krogih je to zbudilo začudenje, češ da bo to povzročalo večne spore med Albanci in Črnogorci.
KOLONIZACIJA NOVIH SRBSKIH KRAJEV.
Belgrad. V ministrstvu so izdelali načrt za kolonizacijo novih srbskih krajev.
SRBSKA ŽIVINA ZA ITALIJO.
Belgrad, Zadnji čas prihaja vedno več italijanskih trgovcev po živino v Srbijo, Deloma kupujejo za južno Italijo, deloma pa za armado v Tripolisu; eksport gre preko Soluna, Trgovci so sami solidni ljudje, ki imajo na razpolago bogata sredstva. Srbska živina in nje cene so jim popolnoma po godu in se kupčija z njimi vedno bolj širi,
STANJE ŽIVINE V SRBIJI. Belgrad. Splošno se je pričakovalo, da bo število živine na Srbskem vsled vojne močno padlo, ker je v vojni transportni službi poginilo mnogo volov. Sedaj se je pa pokazalo, da je število goveje živine ravno tako visoko, kakor je bilo pred vojno. Kar se tiče prešičev, jih je pa še izdatno več nego preje, kar se razlaga iz okol-liosli, da o lanskem Božiču po kmečkih domovih niso zaklali toliko mladih prešičev — po 1—3 meseca starih — nego navadno, ker moških članov družine večinoma ni bilo doma, ker so bili v vojni. Iz istega vzroka se tudi ni toliko mladih prešičev prodalo, kakor običajno, Tako se je stanje prešičev nenavadno dvignilo. Ljudje imajo sedaj dovolj živine za prodaj, kar jim bo jako prav prišlo. Cene prešičem so 0,90 do 1.00 dinar (frank) žive Iv'ze z obi-
čajnimi odbitki. Goveja živina se prodaja po 0.60 do 0.65 dinarja (franka) žive teže.
ZA OLAJŠANJE IZVOZA SRBSKE ŽIVINE PREKO SOLUNA.
Belgrad. Vlada se je obrnila na grško vlado s prošnjo, da čimprej olajša izvoz srbske živine čez Solun. Dosegla je med drugim, da se odslej na meji ne bo več pobiral maksimalni tarif, marveč nižje carinske postavke.
SRBSKA VLADA IN SRBSKA PARO-BRODNA DRUŽBA.
Belgrad. Srbska vlada je sklenila iz rezervnih fondov razredne loterije kupiti še ostalih 4030 neprodanih delnic srbske parobrodne družbe, tako da bo imela vlada od 30.000 družbinih delnic 10,000 delnic v svojih rokah. S tem bo družba dobila izdatna nova materielna sredstva na razpolago.
DOHODKI SRBSKIH DRŽAVNIH MONOPOLOV IN CARINE.
Belgrad, Vsi monopolni dohodki srbske države so znašali lani 48,544.152 dinarjev t. j. za 1,363.963 dinarjev več nego leta 1912, kar je z ozirom na vojno zelo ugoden uspeh. — Skupni carinski dohodki so pa znašali lani 11,778.715 dinarjev.
BURNI PRIZORI V JAPONSKEM PARLAMENTU.
Tokio. V seji japonskega parlamenta so bili burni prizori. Neki član opozicijo je razbil posodo za glasovnice. Zvečer je vdrl nek mož v odsekovo sobo in oklofutal nekoga poslanca. Zasedanje parlamenta je odgodeno.
PANAMIZEM NA JAPONSKEM.
Tokio. V gosposki zbornici je mornariški minister naznanil, da bosta admiral Fuju in kapitan Savzika postavljena pred vojno sodišče. Na vprašanje, zakaj ministrski predsednik in mornariški minister nista demisionirala, je ministrski predsednik odgovoril, da je treba počakati na izid preiskave.
PONESREČENI FRANCOSKI TOR-PEDOVKI.
Pariz. Dve francoski torpedovki sta trčili. Obe sta težko poškodovani.
ŠVEDSKA KRIZA.
Stokholm. Hamerskjöldu se je baje posrečilo sestaviti novo ministrstvo. Kako je sestavljeno, se pa objavi šele prihodnje dni.
NEZGODA PRI GRADBI LIŠKE ŽELEZNICE.
Vrhovina. Včeraj je tu zgorela glavna pisarna za gradbo liške želez nice z vsemi spisi. Sicer se pa proga pridno gradi. Na dalmatinski strani začno z delom spomladi.
STAR ILIREC UMRL.
Zagreb. Tu je umrl Simo pl. ILržič Topuski, ki se je svojčas živahno udeleževal ilirskega gibanja in bil kot sodni svetnik umirovljen. Dosegel je starost 85 let.
BOJNA LADJA V OGNJU.
Kristiania. Iz Frederikstadta poročajo, da je velika nemška vojna ladja »Henriette« vsa v ognju. Iz Frederikstadta je odplul na pomoč parnik »Neptun«.
VOJAŠKI AVTOMOBIL SE ZASEDEL V VLAK.
Dunajsko Novomesto. Včeraj zvečer je vojaški avtomobil, v katerem je bilo 14 avtomobilistov, podrl nerazsvet-ljeno železniško pregrajo. V tem tre-notku je privozil tovorni vlak, ki se je zadel ob avtomobil in ga razbil. Šofer Ružička in železniški čuvaj Rumezny sta težko poškodovana, ostali lahko.
AVIATIK PADEL V MORJE.
New York. V Floridi je aviatik Morrey padel z 800 m visočine v morje in utonil.
ŽALOSTEN KONEC VELIKE ŽIDOVSKE REKLAME.
Berolin. Nemški državni zdravstveni urad se bavi z vprašanjem škodljivih učinkov salvarsana — Ehrliclio-vega sredstva proti lues, ki je bilo začetkoma znano kot »606« — ker je povzročilo, da je mnogo bolnikov umrlo, 275 oslepelo in se jih mnogo zastrupilo. Predsednik zdravstvenega sveta je razpravljal z berolinskim policijskim zdravnikom dr. Dreuvom, ki je že decembra 1910 obdolžil Ehrlicha na seji berolinske dermatološke družbe, da jo dal svoje nrzenikovo zdravilo že. po petmesečni izkušnji na komaj kakšnih 100 bolnikov na trg in pripisoval salvar-sanu lastnosti, katerih nima. Doktor Dreuw je na podlagi posvetovanja s predsednikom zdravstvenega urada izdelal spomenico, ki zahteva na podlagi po salvarsanu povzročenih smrtnih slučajev, oslepi jenj in drugih škodljivih učinkov prepoved Ehrlicho-vega preparata. Ehrlich je, kakor znano, žid in so tudi židovski listi njegovo sredstvo najbolj priporočali.

KNJIŽEVNOST.
Getzemani in Golgata. Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Z rdečo obr. K 2 60, v šagrinu z zlato obrezo K 3 60, vatiran šagrin zlata obr. K 4'—, la krasni molitvenik se posebno odlikuje s svojimi globokimi, v srce segajočimi premišljevanji o Kristusovem trpljenju ter je posebno primeren za postni čas. Poleg premišljevanj pa obsega molitvenik tudi vse navadne mašne in druge molitve ter se odlikuje predvsem po lepi zunanji opremi in priročni žepni obliki. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. K 1.50, vez. K 2.10. — Najkrasnejše povesti, kar jih šteje svetovno slovstvo, so zajete iz prvih časov krščanstva, ki je takorekoč vitežka doba vsega človeštva. V navedeni povesti se zrcali konec boja med ginečim paganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki si je z; zmago Konstantina Velikega naci Ma-kscncijem osvojilo cesarski Rim, odkoder je poleni zavladalo po celem svetu. Vzvišena zgodovinska snov, ki tvori o-grodje te povesti in zanimivi zaplet-ljaji dejanj jamčijo, da ohrani knjiga trajno vrednost in izredno privlačno silu. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Poročilo o slovensko hrvaškem katoliškem shodu v Ljubljani. Cena i K 60 vin., eleg. vez. 6 K.
Ta knjiga je najbolj živa priča moči in sile ter obsežnosti zadnjega katoliškega shoda. Krasi jo veliko število slik, predvsem pa 20 umetniških tabel, ki predočujejo najslovesnejše in naj-slikovitejše prizore katoliškega shoda. Knjiga prenaša vse referate in v njej je zbrano celo ogromno delo, katero je. dovršil letošnji shod. Organizatorji te knjige ne bodo mogli pogrešati. Sme se. reči, da je knjiga po vsebini in tehnični izvršitvi na višku tiskarske umetnosti. Dobi se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Priporočamo naslednje ravnokar iz-izšle priporočljive knjige:
Fastenpredigten über die Erreignissc aui dem Ölberge, von P. Gerard Diessel, Cena IC —.96.
Predigten des Hochwst. Herrn Dr. Augustin Egger, Bischof von St. Gallen. II. Band. Cena K 5.28.
Klug, Die ewigen Wege. Gedanken über das zweite Hauptstück des Katechismus, Cena K 2.16.
Mohr, Die Seele im Hergottswinkel. Sonntagsbüchlein für schlichte Leute. Ce-na K 2.40.
Italijansko-siovenski slovar. Sestavil dr. Josip Vaijavec. Vez. K 4.50. Katoliška Bukvama v Ljubljani. To je najpriročnejši laško-slovenski slovar, ki je poleg tega tudi izredno natančen, ker obsega poleg fra-zeologije nad 40.000 besed. Slovar je tiskan z izredno finimi nalašč v ta namen naročenimi črkami ter je jezikovno, kakor tudi tehnično na višku. Služil bo izvrstno v šolali ter bo tudi vsakemu zasebniku, ki je nevešč ali tudi že vešč laškega jezika dobro došel.
Iskravec, Slovensko - laški slovarček. K 3.—. Ker bo izšel Valjavčev slovensko-laški slovar šele čez nekaj let, je to edini, slovensko-laški slovar, ki je na razpolago. Tudi ta slovar je obširen in natančen ter
v splošnem prav priporočljiv, * * *
CERKVENA GLASBA za postni čas:
Hribar p. Angelik: Postne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—, glasovi a 50 vin.
Kimovec dr. Franc: Rihar renatus 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor. Part. K 3.—, glasovi a 40 vin. Obsega med drugimi tudi 4 postne in 1 križev pot.
Sattner p. Hugolin: Postne pesmi za mešan zbor. Part. K 1.50, glasovi a 38 vin.
Sicherl Jos, Postne in misijonske pesmi za mešan in moški zbor. Part. K 2.30, glasovi a 40 vin.
Hladnik Ig.: Deset postnih pesmi z\ mešan zbor. Pari. K 1,20.
Foerster Ant. Canttica sacra za moške ali ženske glasove. L zvezek K 2.40, II, zvezek K 2.—, III. zvezek K 2,40,
Grum Ant,; Cerkvena pesmarica za) Marijine družbe za moške ali ženske glasove. K 2.—.
KATOL. BUKVARNA V LJUBLJANI.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 16. februarja 1914
Pšenica za april 1914. . . Pšenica za oktober 1914 ,
Rž april 1914......
Rž za oktober.....
Oves april 1914.....
Oves za oktober .....
Koruza za maj 1914 . . . Koruza za iulii 1914 . . .
.	1213
.	1101
,	927
.	8-61
,	7-88
,	7-8(i
,	0*76
.	8'87
Nošo zunanja írgovino.
V	letu 1913. se je uvozilo v našo monarhijo za 20288 milijonov kron. Uvoz je padel proti onemu iz 1. j 912. za 183 3 mii-jonov kron. Izvozilo se je pa za 1876 6 milijonov, proti v 1. 1912. za 86 2 milijonov kron manj. Naša trgovinska bilanca je pasivna. V letu 1913. sc jc ta pasivnost znižala od 249 3 milijonov v 1. Í 912. na 152'2 milijonov, torej za 97 1 milijonov kron.
Najvažnejši predmeti, ki smo jih leta 1913. uvozili so: Drevesne volne za 280; ovčje volne za 154 5; usnja in kož za 123'9; konfekcijskega blaga za 1187; železa (in rude) za 116 5; premoga in koksa za 102'1; strojev za 78'9; kovin za 63 6; lana, konoplje in jute za 62 8; svile in svilenega blaga za 529; potroleja za 41'7; koruze za 271; riža za 25 7; vina (v sodih) za 15'5 milj. kron.
V	izvozu so pa najraznejši predmeti: žita za 255'9; moke za 249'2 živine za 321 2; sladkorja za 109; živinskih produktov za 92-4; lesa za 80-1; sadja za 74'8; masti za 463; drevesne volne in iz te izdelanega blaga za 415; vina za 40'6; usnja in usnjarskih izdelkov za 36'3; tobaka za 22 7 milijonov kron.
Med tostransko in ogrsko državno oo-iovico je bil sledeči promet: Izvoz na Ogrsko je znašal 1.453 6 milijonov. Uvoz iz Ogrskega pa 1.364 5 milijonov kron. Bilanca tostranske državne polovice ie aktivna za 89 1 mi'iionov, proti 124'8 milijonov v 1.
1912.	Ogri nas polagoma dohitujejo. Na Ogrsko se izvažajo iz tostranske državne polovice večinoma industrijski izdelki, do-čim Ogri uvažajo k nam največ le poljedelske pridelke, Drcdvsem žita in moko. Leta
1913.	so uvozili k nam sledeče množine raznih žit: Pšenice 4,990.000 q; rži 2,524.000 q; ovsa 1,181.000 q; ječmena 1,814.000 q; koruze 1,800.000 q. Pšeničnc moke so izvozili Ogri k nam 6,516.000 q.
Ko bi se v naši državni polovici tako zistematično izpodrivali ogrski industrijski izdelki, kakor delaio na Otfrskem, bi Lahko uvoz moke iz ogrskih mlinov popolnoma uničiH. Korist bi imeli poleg davčne oblasti tudi delavci, ki bi dobili doma več kruha.
Gospodarstvo.
ČEŠKA INDUSTRIJSKA BANKA.
V seji upravnega sveta Češke industrijske banke, dne 11. t. m. odobrena bilanca za poslovno leto 1913 izkazuje vštevši prenos iz leta 1912., po odbitku upravnih stroškov, davkov in odpisov čistega dobička K 3,014.270-89 proti K 2,263.189 87 v pro-šlem letu.
Upravni svet je sklenil, dne 5. marca 1914 vršečemu se občnemu zboru predlagati razdelitev 6% dividende, to je 24 K kakor v prošlem letu, nadalje dotirati rezervne zaklade s K 252.155'34 s čemur nara-sejo isti na K 3,253.731 39, ter po pokritju tantijem izkazajoči se ostanek od 255.706 K 12 vin. prenesti na nov račun.
Račun zgube in dobička za 1913 izkazuje; Prenos dobička iz leta 1913 202.613 K (plus 60.228 K), obresti iz bančnih in hipotečnih poslov 5,624.804 K (plus 814.503 K), provizije in drugi donosi i milijon 851.795 K (plus 155.394), po odpisu plačane terjatve 2349 K (minus 18.858 K). Med izdatki sc nahajajo režijski in upravni stroški s 1,709.740 K (plus 89.792 K), davki in pristojbine 463.681 K (minus 90.876 K), obresti od denarnih vlog 1,346.136 K (plus 319.421 K), obresti od bančnih obveznic 1,002.825 K (minus 31.257 K), odpis inventarja 42.461 K (plus 4881 K), odpis terjatev 102.447 K (minus 4776 K). Čisti dobiček znaša 3,014.271 K (plus 751.081 K).
Račun bilance za 1913 izkazuje med aktivi: Blagajna 2,614.219 K (plus 36 tisoč 950 K), menice in devize 46,091.108 K (plus kron 10,347.650—), efekti kron 15,885.010 (minus K 4,597.538), efekti varnostnega zaklada za bančne obveznice K 390.188 (plus K 37.539), debitorji K 84,138.280 (po večini krito z efekti; plus K 7,659.020), hipot. posojila K 21,279.100 (minus K 1,005.900), inventar K 379.166 (plus K 28.599), poslopja filijalk K 3,618.517 (plus K 1,715.753. Med pasivi se nahajajo: Delniška glavnica K 40,000.000 (plus K 10,000.000), različni rezervni zakladi K 3,022.566 (p!us K 183.070), izžrebni zaklad za bančne obveznice K 70.292 (minus K 115.105), obrestni zaklad za bančne obveznice K 239.390 (minus K 11.316), denarne vloge na vložne knjižice in blagajniške liste K 30,558.755 (plus K 6,108.486), kreditorji K 76,020.720 (plus K 8,283.285), emitirane 4\'S/c bančne obveznice K 21,279.100 (minus K 1,005.900), izžrebane #/•>% bančne obveznice K 200 (minus K 27.400), pred-plačane obresti raznih hipotečnih posojil kron 114.340 (minus kron 7603), nc-clvignjeni kuponi bančnih obveznic K 9547 (plus K 1026), nedvignjene dividende K 66.408 (plus K 62.450), čisti dobiček K 3,014.271 (plus K 751.081).
Natn bližje stoječa podjetja so po večini delovala zadovoljivo. Ogrsko-češka industrijska banka, d. d. v Budimpešti dosegla je višji uspeh in bode svojo dividendo pri obilem preostanku zvišala na 5^% proti
5% v pretečenem letu. Delniška družba mlinov v Pragi delovala je jako razveseljivo, Dividcnda je znašala 5% in se obetajo za tekoče leto dobri uspehi. Montanska delniška družba v Pragi primerno napreduje in bode v bodočem poslovnem letu na;br: e zamogla razdeliti primerno dividendo. Delniška družba za izkoriščanje gozdov je tako kot v preteklem poslovnem letu z jako dobrim uspehom delovala. Prva Češka splošna življenjska zavarovalna delniška druž-oa bo razdelila dividendo v visokosti ¡: šlega leta. Lokalna železnica Kurim—Ve-veri—Bytyška izkazuje tako v tovornem kakor tudi v osobnem prometu zadovp ' uspeh in je pričakovati, da v kratkem prejms zagotovljeno ji deželno subvencijo in v okviru zakona ji dovoljeno železniško posojilo. Diskontno društvo nri češki indu-tri;ski banki, r. z. z o. j., bode vr kupone svojih delnic z istim zneskom kot v prošlem letu. Vadijski in kavci;ski zavod, r. z. z o. z., je v kljub precejšnji kurzni izgubi pri svoih pa poslovanc potrebnih efektih zadružne deleže obrestoval s 5[, . Tekom leta smo se udeležili novoustano-vitve Banqe de l'Industrie v Parizu, kojc deln. glavnica je bila določena z 6,000.000 frankov, in upamo, da nam ta zveza pri nese dobiček.
Pri centrali kakor tudi uri nekateri' filijalkah obstoječe industrijske prodajne oziroma evidenčne organizacije smo razširili.
Filijalke so imele primeren usne1-1. 77 filijalko v Brnu smo v letu 1913 nakupili na najboljšem prostoru 'ežeče ve'iko poslopje na oglu, katero se bode namenu primerno adaptiralo. Jstotako smo za filijalko v Louno pridobili lastno poslopje.
Dohodnina, Rok za vlaganje napovedi dohodnine je letos, ko stopi v veljavo osebnodavčna novela, odgoden. Meseca marca izide v našem založništvu knjiga: Dohodnina. Pouk, kako se odmerja dohodninski davek na podlagi zakona o osebnih davkih in osebno-davčne novele. Knjigo je spisal fin. tajnik (v c. kr. ministrstvu na Dunaju) Valentin Žun, ki je izdal svoječas-no tudi brošuro »Osebna dohodnina«, katera jc prešla v našo last. Knjiga bo kolikor možno tesno sc naslanjaje na zakonsko besedilo, toda v poljudnejši obliki, obsegala vse določbe zakona o osebnih davkih iz leta 1896., ki so se ponekodi bistveno izpremenile po pravkar izdani osebno-dav-čni noveli. Obširno stvarno kazalo bo olajševalo pregled, v sistematičnem redu opisanih določb. Pri vsaki bolj nejasni določbi v ložje razumevanje so navedeni vzgledi iz prakse, istotako bo knjiga obsegala vzorce, kako se izpolnjujejo hišni in stanovanjski izkazi in naznanila o službenih prejemkih. Posebno pozornost je pisatelj posvetil izpolnjevanje napovedi. Zemljiški in hišni posestnik, trgovec, duhovnik in uradnik najde v navedenem vzorcu, na kar mu je treba paziii pri spisovanju fasije. Ker je po javnem razglasu napovedi za letošnje leto vlagati šele meseca aprila, more si vsakdo to koristno knjigo preskrbeti pravočasno. Knjiga bo obsegala kakih 7 tiskanih pol in bo na razpolago za nizko ceno od K 1.50 do K 1.80. Naročila sprejema žc sedaj Katoliška bukvama v Ljubljani.
Prehlajeoja in kašelj
Vsak ve, kako težko sc jc iznebiti pre-lilajenja in kašlja. V takih časih priporočamo rabo Scottovc emulzije ribjega olja, ki jo nadaljujte toliko časa, dokler se ne počuiite zopet dovolj sveži in močni. Blagodejen vpliv Scottove emulzije ribjega olja, posebno tudi njen kašelj lajšajoči učinek se kmalu pokaže in napredek opazi. Mnogi, ki trpe že leta na posledicah prehlajenja in kašlja, so zadobili s Scottovo emulzijo novo moč in svežost.
Scotto v a emulzija ribjega olja jc tako okusna in lahko-preuavjliva, da jo radi jemljejo odrasli in otroci.	4
Cena originalni stcklenici K 2*50. iiobi sc v vseli le-karnah. Kdor pošlje. .10 vin. v znamkah na Seott & Jiovvne, G. m. b. H., Dunaj VII., in so sklicujc na ta Časopis, dostavi so mu ena pošiljatov potom lekarno za poskušnjo.
, SANATORIUM • EMONA
ZA-NOTRAlNJÜE-IN'KIHyRGlCME •BOLEZNI, M ■PCHODNISMCA.
(1 LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 iy I SEF-ZDR^^:PRJWU"DR-FR.DERGANC ||
Boljša
kuharica
išče službe pri kakšnem gospodu. Ponudbo naj se pošljejo pod št. 100 pošt™ ležeče, 441 Ljubljana.
Kurzne cene
dne 16. februarja 1914.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4'2° u avstr. velj. papir, renta . febr.—avg.) 4'2% avstr. velj. srebr.renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4°/0 av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 % ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1010. . . 4 Va°/o ogr. renta v kronali iz I. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4 °/o kranjsko deže.no posojilo iz i. 1888. 4 '/2% kianjsko dež. nielior. pos. iz 1.1911.
4'/2% kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
1% obveznice Rudolf, železnice 4% obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice doletij. ždeznie.....
Srečke.
4% drž, srečke iz 1.1360. po 500 gld. a. v. 4°/o drž. srečke iz 1.1S00. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz i. 1864. po 50 gld. a. v! 5°/o don. uravn.pos. iz i. 1870. po lOOgld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1SS6. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld. . . . . . Rudeči križ avstr. iz i. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ itai. iz i. 1885, po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1S88...........
Turške srečke...............
Sruske drž. tob. srečke iz 1.1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avstrijska banka..........
Duuaisko bančno društvo........
jadranska banka ..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka..............
Zivnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine ...................
Skoda ....................
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Ru bel j . .
K	h
83	70
83	60
87	70
88	15
100	55
83	95
83	90
100	80
82	80
91	
95	-
95	—
83	90
85	60
92	75
1030	
443 080	I
353 273	■—
283 212	75
27	25
Gl	—
52	25
31	75
45	50
15	75
226	90
29	—
643	
1965	—
347	50
536	50
424	
407	—
611	—
282	—
	_
717 1	25
10(3	25
839 1	—
776	50
19 :	06
23	49
24 -253 37
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c, kr. priv. avs 1- kreua. zavoda v Ljubljani.
Sprejme se na večje posestvo v neki hrvaški občini oženj en	523
♦ t "S"-*
(majer) ki bi imel letnih dohodkov skupnih 1320 K. Službo je nastopiti v mesecu marcu, zadnji čas pa 1. aprila leta 1914. Podrobnosti se zvedo v uredništvu »Slovenca«.
Plemenske kunce
čiste belgijske, in nemške pasme, ima naprodaj Mih. šušteršič, Vrhnika št. 350. - Cena po dogovoru. — Znamka za odgovor.	525
V službo sprejmem
477
ki mora biti spreten železninar in ki žc delj časa v stroki deluje, nadalje
V ponudbah naj se navede izobrazba, dosedanje službovanje, plačilni zahtevek in mogoče čas vstopa. Peter Majdič, Celje.
Oklic.
V četrtek, dne 19. svečana t, I. prodajala se bode iz proste roke razna zlatnina in srebrnina, žepne in stenske ure, prodajalni pulti, omarica za srebrnino s steklenim pokrovom itd. — Kupci, ki nameravajo družiti, naj se oglase navedenega dne ob '.). uri na Sv. Petra cesti št. 44 v Ljubljani.	521
Ker pričnem z izdelovanjem patentovanih dvojnih glavnikov tudi v sosednih državah, sprejmem
Strokovno znanje ni potrebno, zadostuje denarna udeležba. Dvojni glavniki so kot splošno Icpotilno sredstvo in vslotl praktične vporabe proti letni vročini in za negovanje las zelo priljubljeni in sc povsodi splošno upeljujejo. Letni promet nepričakovano velik. —
Cenjene ponudbe na: Anton Mnsle, LJubljana, Cesta na Rožnik, vila 41.	527
Odda se lepo
obstoječe iz ene sobe, kuhinje in drugli priti, klin takoj ali pa za mesec maj. — Poizve se Krakovski nasip št. 4 v II. nadstropju. 519
luajarske stroke vojaščine prost se sprejme pri tvrdki Josip Seunig v Ljubljani.	51(
iz dobre hiše, ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v trgovini Jos. Senica, Domžale.	515
01*ar zaštrkmem in iužnam 1
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mieku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. TaJie pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoezy- jevega sladnega čaja, znamko S L A D IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s slachiim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po lo zavitkov K 10 — franko. Zavitek »/< kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunner-strafte 109, Radeckypiatz 4, Josefstadter-strafle 25. V Gradcu: Sachstrafle 4. 109
Iščemo za bližnji nastop povsem zanesljivega mlajšega
pisarniškega uradnika
z dobro izobrazbo, popolno veščega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter strojepisja. Re-flektanti naj pošljejo pismene ponudbe na
i. FiscM-a sinovi,
tovarna drož, sladarna in rafinerija špirita.
Celovec.
Celovec.
okazijska razprodaja
ravno došlih pristnih
se bo vršila dne 19., 20.. 21. februarja v skladiščili tvrdke „Balkan" trgov, špedicijske in komisijske družbe na Dunajski
cesti štev. 33.
V pogled je dovoljen vsakemu brez obveznosti nakupa,
Cene zmerne.	lo do 20 °/0 popusta.
Izdaja lconzorcii »Slovenca«.
Tis'
atoližke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.