V obrambo občin in druii\t samoupravnih edinlc. Interpdacija poslanca dr. Hohnjeca. Centralizem se večkrat prispodablja polipu, ki iztezuje na vse strani svoje dolge roke ter grabi tako dolgo, dokler prigrabi sebi, kar hoče in kar more. Centralizem je v resnici takšen. On vlači na sebe vso politično moč, hkrati* pa tudi črpa iz Ijudstva gospodarska sredstva v taki meri, ki ogroža gospodarsko življenje ljudstva in njegovih slojev. Kakšen je centralizem v naši državi, najboljše pojasnuje dejstvo, da zahteve slovenskega in hrvatskega naroda po avtonomiji do sedaj še niso izvršene. Centralisti imajo za te zahteve gluha ušesa. Ne samo avtonomija slovenskega in hrvatskega naroda ne najde milosti w očeh naših odrevenelih centralistov, marveč za te centralistično zakrknjene duše je vsaka avtonomija kamen spotike. Splošna, vseobčna centralizacija, centralizacija vsepovsodi: to je njihov glavni cilj. Ker ima v naši državi še vedno prvo besedo velesrbstvo s svojimi pretiranimi centralističnimi težnjami, zato še dosedaj ni upeljana v življenje ona mala in skromna okrajna in okrožna samouprava, ki jo dovotjuje ustava in zakon, zato se vedno bolj omejuje občinska avtonomija ter se pripravlja zakon, ki bi imel nalogo vsako občinsko avtonomijo položiti v grob. Kaj pravzaprav stoji za temi pretiranimi centralističnimi težnjami, dokazuje Pravilnik o odobravanju in izvrševanju budžeta samoupravnih teles v novih kra tjth kraljevine (izven Srbije in Črne gore), ki ga je izdal finančni minister 1. septembra 1925 in ki so ga obIjavile »Službene Novine« v Beogradu 17. listopada t. 1. "^jt. 241). V tem pravilniku finančni minister na podlagi zakonov o dvanajstinah za mesce april—julij 1925, •dnosno za mesce avgust—november 1925 določuje, da smejo oblastne, okrožne in okrajne doklade znašati sam-o 100 odstotkov, ob-činske pa samo 300 odstotkov. Ako o&rajjie (oblastne, okrožne) doklade presegajo 100 odstotkov in ako občinske doklade presegajo 300 odstot., mera okrajni, odnosno občinski proračun dobili predpotrdilo finančnega ministra ali njegovega finančnega dekgata. Finančni minister nadalje v tem pravilniku priporoča samoupravnim edinicam, da izvajajo načelo Stodljivosti do zadnjih mej, da naložijo na davkopla•Sevake čim najmanjši procent doklad, in to samo za najnujnejše potrebe. Na ta opomin je treba odgovoriti z znanim latinskim pregovorom: »Medice, cura te ipsum (-dravnik, sebe ozdravi)!« Finančni minister je na državo, zlasti na Slovenijo naložil tako ogromno davčno breme, da je znižanje in olajšanje nujno potrebno. Finančni minister hoče zapreti vse gospodarske vire za delovanje samoupravnih edinic, vsa gospodarska sredstva bi naj iz vseh lcrajev države v najobilnejši meri tekla v osrednjo državno kaso. Samoupravne edinice: okrožja, okraji in občine bi ne smele nalagati potrebnib doklad, ker morajo vsi davčni viri ostati nedotaknjeni za državo, marveč si naj svoje ceste in moste popravljajo s kulukom, ki ga država zadnji čas tako vsiljivo priporoča. Zato je poslanec dr. H o h n j e c v tej zadevi vložil naslednjo interpelacijo na gospoda finančnega ministra: »G. finančni minister se je zdaj naenkrat po petih letih spomnil, da je po čl. 97 ustave poklican vršiti nadzorstvo nad gospodarst. samoupravnih edinic ter izdal Pravilnik o odobravanju in izvrševanju budžeta samoupravnih teles v novih krajih kraljevine (izven Srbije in Črnegore). Ustava je v čl. 97 cčividno imela pred očmi samo oblastno in okrajno samoupravo. Poleg tega čl. 96 in sledeči zakona o oblastni in srezki samoupravi dajejo dovolj izčrpne predpise o gospodarstvn oblastne in srezke samouprave. Ker oblastna in srezka samouprava v obče še ni dovedena v življenje ter bo, ako ne bo ostala mrtvorojeno dete, na vsak način zelo anemičen (brezkrven) organizem: iz vsega tega se vidi, kaj je g. ministra nagnilo, da se je sedaj požuril z izdanjem Pravilnika o odobravanju in izvrševanju budžeta samoupravnih teles, s katerim je samo pomnožil brezbrojne naredbe, pravilnike, odredbe in navodila, s kojimi 18 naših ministi;stev dnevno preplavlja našo državo. Zato more Pravilnik imeti samo eden motiv (nagib), in ta je, da se brez in pred zakonom o ureditvi uprave, samouprave v občinah in po mestih strangulira (zadavi) občine. Po sedaj še vedno veljavnih predpisih vršijo nadzorstveno oblast nad občinami polilične upravne vlasti, to je, minister notranjih zadev in njegovi organi. Oni pri tem morajo voditi brigo, da ostanejo občine v mejah svojega zakonitega delokroga ter da na zakonit način donašajo svoje sklepe. Vrbovna administrativna oblast pa mora vselej imeti pred očmi interes javne uprave in razvoj komunalne (občinske) delavnosti. Naenkrat pa se hoče g. finančni minister mešati v občinske posle, kajpada ne zato, da jih pospešuje, marveč da iz ozkosrčnih fiskalnih ozirov, kakor on pravi, občine pritisne »do skrajnih mej štedljivosti«. Zato sebi pridržuje pravo, da presoja upravičenost krajevnih potreb. G. finančni minister se tukaj pojavlja v ulogi zaščitnika občinarjev, da jih brani pred prevelikimi obč. dokladami. On, ki je vsiljevalno spravil skozi parlament znani zakon o taksah, on, ki je navalil na dayk»plačevalce 500 odstot. izredno doklado in celo vrsto drugih davkov in doklad, on, ki je predložil in izsilil ominozni (zloglasni) davek za teksne delavce in ki še vedno pobira kuluk, on, ki je naš budžet srečno dotiral na višino 12 milijard ter tudi teh 12 milijard letno potroši za marsikaj in za vse, on si pridružuje pravico, da oklešča občinske proračune. Ako se občinarji zedinijo ter so voljni plačati tudi velike doklade, da si morejo napraviti vodovod ali studenec, da si uredijo pote, napravijo šolo, ubožnico ali izvršijo kakšno življensko potrebo, jim g. finančni minister odgovori, da jim vse to ni potrebno, da morejo brez tega biti. Ni nujno, da bi za takšne potrebe plačevali občinske doklade, naj svoj denar rajše ohranijo za njega, da bi on mogel s kakšnim novim državnim davkom ali z doklado povečati svoj budžet, ker mu je 12 milijard premalo. Evo, samo to more značiti briga g. ministra, ki ga je nagnila k temu, da je izdal Pravilnik, to je, glad moloha, da požre svoje otroke. Pravilnik od 1. septembra 1925 br. 118.861 poleg tega pooblaščuje fin. delegate, odnosno oblastnega direktorja, da izdajo nadaljna navodila za budžetiranje. Ta Pravilnik in ta navodila so protiustavna, kec je ustava pooblastila samo zakonodajavca, da omeji avtonomijo občin z ozirom na gospodarstvo, nikak« pa ne upravne vlasti ali ministra. Vprašam torej gospoda ministra: Hoče li umakniti ta Pravilnik ali ga postaviti kven veljave? Beograd, 26. oktobra 1925. Dr. Josip Hohnjcc, nar. poslanec.