PRIMORSKI dnevnik f, začel izhajati v Trstu 1945- njegov DNEW?KnikpaPA26TIZANSK' bratov Pv!s=|a-vem- cik™?\razmnožen na ciklost". Od 5. do 17. sep- tornbra 1944 se je tiskal v hskerni »Doberdob« v ™v=u pri Gorenji Trebu* ' °° 18. septembra 1944 »Slov«™'3 1945 v ,iskarni Dr, lH« -')a* pod Vojskim Da Ld Jl’ d0 a- maja 1945 kier ■ osvob°jenem Trstu, ka R-t .lzšlazadnja števil-tizanli,1® edini tiskani Par-suL k' DNEVNIK v za-^znjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 magtjio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 131 (13.961) Trst, torek, 16. julija 1991 Prvi dan uradnega zasedanja vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih Problemi in potrebe Gorbačova monopolizirali omizje »bogatih« folija, Francija in Nemčija za konkretno pomoč SZ, medtem ko ji Tokio nasprotuje * politični deklaraciji tudi sicer ne preveč izviren recept za rešitev jugoslovanske krize rte — Po obredu tradicional- p_ ,uPinske fotografije se je včeraj jey 'e' natančno ob 14.15 po kra-jj em času, v londonskem Lancaster sk Use začel 17. vrh sedmih industrij-Pa 1\a^°y razvitih držav sveta, ki se ske > 6*e^uie tu^i predsednik Evrop-se(j Delors in trenutni pred- pre l°ci dvanajsterice, nizozemski Plan \eT ^ubbers. Na stopnišče pod Evrr,°la^°^™^ zastavami sedmih sil in deka^S^e skupnosti je zadnji prispel (0s, n »kluba bogatih«, 74-letni fran-nat 1 Predsednik Francois Mitterrand, žezie Ea Je gostitelj in naj mlajši udele-Jojj c srečanja, britanski prvi minister g Major uradno odprl zasedanje. Ura(j er Pa se je prvi dan summita ne-navzk,- -Začel že mn°g° Prei s serijo Pri k riZn*h bilateralnih razgovorov, v°rnikterih 50 b*li najbolj iskani sogo-Busl kl ameriški predsednik George ki n’ nemški kancler Kohl in francos-teiIlaetlse(inik Mitterrand, glavna G0rb Pa nedvomno današnji prihod noIn„tCova 'n njegove prošnje po eko-amerjjiPonioči. čeprav je bila zlasti z svefp *Ce strani velika pozornost po-a tudi upiranju Iraka, da bi v celoti izpolnil zahteve resolucije OZN. Andreotti se je včeraj pri zajtrku najprej srečal z Bushem in s kasneje izraženim zadovoljstvom ugotovil ameriško pripravljenost za pomoč Gorbačovu pri reformi sovjetskega gospodarstva, nato pa se je sestal še s kanclerjem Kohlom. Vsekakor pa je bilo že včeraj na dlani, da se za konkretno pomoč Gorbačovu najbolj ogrevajo Italija, Francija in Nemčija, medtem ko so ostale članice »kluba bogatih« bolj previdne. Toda Kohl je na Bushevo previdnost včeraj jasno odvrnil, da bi bil londonski vrh v primeru, ko bi sedanjo jugoslovansko krizo upravljal Brežnjev, zagotovo posvečen preprečevanju tretje svetovne vojne... Vzporedno z zasedanjem šefov držav in vlad sta tekla tudi ločena sestanka zunanjih in finančnih ministrov sedmerice. Prvi so imeli nelahko nalogo sestave politične deklaracije, katere osrednja pozornost je namenjena uvajanju »novega svetovnega reda« in potrebi po okrepitvi Združenih narodov za njegovo večjo učinkovitost. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Besmertnih zadovoljen s pogovori v ameriški prestolnici MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Aleksander Besmertnih je ob sinočnji vrnitvi iz Washingtona izjavil, da so bili razgovori z ameriškim državnim tajnikom Jamesom Bakerjem zelo konstruktivni in da bi se pogajanja Start - če ne bo nasprotovanj iz nekaterih ameriških krogov - lahko zaključila že konec meseca in tako odprla vrata za vrh med Bushem in Gorbačovom. Kot poroča agencija TASS, sta šefa ameriške in sovjetske diplomacije v VVashingtonu rešila nekatera »zapletena vprašanja«, ki zadevajo število konic na medcelinskih raketah. V celoti je bil rešen splet problemov v zvezi s težkimi strateškimi bombniki, zataknilo pa se je pri sporazumu o izračunavanju »lansime teže« novih vrst raket. Gre za zelo zapleteno izračunavanje - je dodal Besmertnih - ker je vezano na bodoči razvoj strateških sil, vendar je bilo v VVashingtonu sklenjeno, da se bodo razgovori nadaljevali in po možnosti končali pred iztekom meseca. Kot rečeno pa Besmertniha skrbijo nekatere sile v ZDA, ki ne marajo zaključka pogajanj Start ali pa ga vsaj nočejo v tem trenutku. pstica: raketa 111 Črna škatla toorda že jutri na površju Eriore* v Preiskovalni sodnik Rosario ski n ' l.v°di novo preiskavo o letal-^btanslf6^ Pri Ustici je včeraj naročil Potenn 1 vdružbi VVinpol, naj iz morja E>C g č, s;, drugo črno škatlo letala ko So se at'° so zagledali pred dnevi, lotili isk P° nalogu sodstva ponovno bh bi bii ]a letalskih razbitin, iz kate-Miha bo n ni0S°če priti do resnice ozi-skatl0 v ifaVe?a vzr°ka nesreče. Črno ° Stenji, ateia so zabeleženi podatki «ia v čp/rtV ^1 dvignili že jutri oziro-Ijafi s ek- Poleg tega bodo potap-?e9tiili Lmoei° Posebnih naprav portala, Površje. kar največ razbitin Medte yprašani,>n oS? I)rez prestanka vrstijo ka družba fa ao le mogoče, da francos-°Pazila rlr ren}er pred desetimi leti ni Vest je nru'3e črne škatle in rakete. Ta n°st. Fran^Sn^ močno razburila javilo! ni niL ,cozi se izgovarjajo, češ da na Površjp lnar°čil, kaj naj prinesejo Toduarnlip Ue a bo tokrat nadzorovala Ze Prisnoi a slrokovna komisija, ki je p la v Neapelj. Jugoslovanska vojska vse bolj odkrito podpira velikosrbske teroristične skupine Po Slavoniji sedaj vrsta na Baniji Spopadi se že približujejo Zagrebu Hrvaške enote nekje v Baniji počivajo po spopadu četniškimi tolpami (AP) ZAGREB — Položaj na Hrvaškem »postaja iz ure v uro bolj dramatičen. Pomočnik hrvaškega notranjega ministra Milan Brezak je na včerajšnji tiskovni konferenci v saboru predvajal tonski zapis poveljnika tankovske in topniške enote JA iz Gline, ki je predvčerajšnjim zasedla položaj v srbski vasi Jabukovac in od tam najprej pregnala vaščane hrvaških vasi Kraljevac, Dragotinec, Prnjavor in Donji Čuntiči v petrinjski občini, nato pa včeraj okoli 4.30 s topovskimi granatami zasula vas Kraljevac, v katero so se ponoči vrnili hrvaški policisti in gardisti. Ker je dostop do prizorišča spopada nemogoč natančnih podatkov o mrtvih in ranjenih ni. S predvajanjem tonskega zapisa so hoteli javnosti dokazati, da nižji častniki zavračajo ukaze višjih, kajti po dogovoru med hrvaškim notranjim ministrom in poveljnikom 5. armadnega območja bi se morala enota JA iz Ja-bukovca že predsinočnjim vrniti v glinsko vojašnico. Njen poveljnik, či- gar imena niso ugotovili, pa je vztrajal na položajih in se hvalil, da je v Kralj e vcu pobil dosti hrvaških »mupov-cev« in gardistov. Čeprav so si v vzhodni Slavoniji sledili bombni atentati -in četniško obstreljevanje, pa je lahko vsakomur jasno, da se je z včerajšnjimi spopadi fronta nevarno približala Zagrebu. Petrinja je namreč od Zagreba oddaljena le 60 kilometrov. Sedaj pa je postala pribežališče pregnanih banijskih Hrvatov. Hrvati so začeli bežati že pred dvema tednoma, ko so velikosrbski teroristi napadli hrvaško policijsko postajo v Glini, vendar so jo osvojili le za kratek čas. Ko so hrvaške sile vzpostavile nekakšen red v mestu, je njihovo napredovanje preprečila tankovska enota iz Gline, ki je že nekajkrat poskušala pregnati hrvaške policiste z gbmočja Banije. Hrvati so se preselili k sorodnikom in znancem v Petrinjo, Sisak, Zagreb in druge kraje, večina srbskih prebivalcev Gline pa je šla NADALJEVANJE NA 2. STRANI Poletni dolgčas spodbudil najstnike k nespametni igri . Milam _ 1 ° čer y ; , Dolgočasen poletni ve- skern dolgočasnem milan- fov vžnnim-esf,u le skupini najstniško iml,Iskric° domišljije, ki bi fanta stn [? dramatične posledice. N se š/i , keMetoma predlagala, da dve jef- Jjdi/ance. 17-letna Laura in pQnta st ajejša Atena sta pristali. Vratom .j lu Privezala k železnim in' nr%°krog njiju polili z benci-k" Pr,zgali. Plameni so v trenut- ZQ/p /j “ - —UIVIU w v uvnu t- -r°*i ^um/7^e deklet in se razšitili »H-j ut obrazu. Kn sta se fanta ■a« le ne-°9njQ potežka, sta dekleti rešila iz (Vinico °dpeljali v najjbližjo bol- ^?s^edjrp Milanu. Ena od deklet bo Dlnr*>. lQfe nnoil/1 trnn ---« Platen iJ®re n°sila vse življenje, °rado, J namreč dosegel vrat in .____ 9a ima močno opečene noge, vendar nobena ni v smrtni nevarnosti. Ljudje iz ulice Palmanova, v delavskem predmestju Milana, se niso kdo ve kako zgražali nad dogodkom. Večina jih meni, da so se fantje (in dekleta) pač malo pozabavali, nihče ni pomislil na posledice, ki jih lahko ima prižgana vžigalica v luži bencina. Fanta nista pokvarjena ali nasilna, samo dolgočasila sta se, pravijo, ko sta dekleta polila z bencinom gotovo nista mislil resno. Najbrž res ne, saj sta za žrtvi sama poiskala pomoč. Sodnik je vseeno menil; da bo bolje, če naroči preiskavo in skuša ugotoviti, kaj je najstnikom, v igro so bili konec koncev vpleteni vsi štirje, sprožilo iskrico. Pri dvajsetih letih pa bi bržčas lahko že vedeli, da ogenj in bencin nista za skupaj. Župani obmejnih občin na Goriškem za obnovo gospodarskega sodelovanja GORICA — V Gorici so se včeraj na pobudo pokrajinskega odbora SKGZ srečali župani in upravitelji občin z obeh strani meje ter razpravljali o odpravljanju posledic vojne v Sloveniji še posebej pa o potrebi po obnavljanju gospodarskih tokov in sodelovanja ob meji. Srečanja so se udeležili župani oz. predstavniki občin Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin, predsednik Pokrajine, župani Gorice in številnih drugih občin na Goriškem vključno s tremi slovenskimi občinami in generalni konzul SFRJ v Trstu Šušmelj. Ob polni politični in človeški podpori Sloveniji je na srečanju, ki ga je vodil predsednik PO SKGZ Boris Peric, prišla do izraza skupna volja po odpravi zastojev v obmejnem sodelovanju. Zupani so se zavzeli za čimprejšno obnovo gospodarskih in vseh drugih oblik obmejnega sodelovanja. Na sliki (foto Marinčič): nekateri med udeleženci srečanja. NA 8. STRANI Srbsko-črnogorska četverica bojkotira današnje zasedanje Na seji predsedstva na Brionih iz Slovenije samo Drnovšek Ekonomske posledice agresije na Slovenijo bodo težke in dolgoročne LJUBLJANA — Danes se bi moralo na Brionih sestati jugoslovansko predsedstvo v razširjeni sestavi, veliko vprašanje pa je, če bo do sestanka sploh prišlo. Doslej je namreč svojo udeležbo odpovedala kompletna srbsko-črnogorska četvorka: Srb Borisav Jovič, Vojvodinec Jugos-lav Kostič, Črnogorec Branko Kostic in član predsedstva SFRJ iz Kosova Sejdo Bajramovič. Oba Kostiča sta izjavila, da na Brione ne prideta, ker tudi Drnovšek ne prihaja v Beograd, Bajramoviču pa se zdi škoda dragega potovanja na državne stroške. Ob članih predsedstva je predsednik Mesič na sejo povabil še predsednike republik, predsednika zvezne vlade in še nekatere zvezne ministre. Na dnevnem redu je razprava o že zahtevani demobilizaciji vseh vojaških enot razen JA in redne sestave milice, proučitev položaja na Hrvaškem in vloga JA v tej republiki, Markovič pa naj bi predstavil tudi predlog delovanja federalnega sistema med trimesečnim moratorijem. Iz Slovenije se bo današnjega zasedanja udeležil Janez Drnovšek, predsednik predsedstva Milan Kučan pa bo ostal doma. O Kučanovi udeležbi so bila na včerajšnjem zasedanju razširjenega slovenskega predsedstva deljena mnenja, končno pa je prevladala odločitev, da se seje ne udeleži, ker, kot so sporočili, iz kabineta Stipeta Mesiča tudi včeraj niso dobili odgovora na slovensko zahtevo, da se na Brionih skliče delovna seja zveznega predsedstva in ne redna seja. Tudi Drnovšek, ki ima v skladu s pooblasti- li slovenske skupščine v jugoslovanskem predsedstvu status pooblaščenca Republike Slovenije, bo na današnjem zasedanju sodeloval le zato, da bi predlagal razširitev dnevnega reda za eno točko, in sicer umik jugoslovanske armade z ozemlja Republike Slovenije. Ob vsem tem je treba ugotoviti, da sta med člani zveznega predsedstva zdaj najbolj zaposlena Vasil Tupurkov-ski in Bogič Bogičevič, ki sta bila v nedeljo ponovno v Ljubljano na pogovorih s slovenskim vodstvom (pri tem velja še enkrat povedati, da spet priletela z vojaškim helikopterjem in pristala v vojašnici v Šentvidu, ker zvezna uprava še vedno ni dala svojega pristanka za odprtje slovenskih civilnih letališč), takoj zatem pa je Tupurkovski odletel v Haag, kjer se je z van den Broekom pogovarjal o uresničevanju določil brionskega sporazuma. Včeraj se je nato Tupurkovski mudil v Londonu, kjer naj bi po Tanjugovem sporočilu nadaljeval pogovore z ministri Evropske skupnosti. O podrobnostnih z omenjenih obiskov agencije ne poročajo, pri čemer velja povedati, da tudi v Ljublani menda ni šlo za kakšen dogovor, temveč le za izmenjavo informacij. Tako je slovenska stran to srečanje izkoristila za vnovično opozorilo glede kršitve prekinitve ognja s strani jugoslovanske armade. Slovenski predstavniki so ponovno protestirali, ker so še vedno zaprta vsa slovenska letališča, zahtevali pa so tudi jamstva za nemoteno in varno obratovanje jedrske elektrarne v Krškem. Širi se bojkot na slovenska podjetja Misija opazovalcev ES v Ljubljani in Zagrebu LJUBLJANA — Včeraj je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle odposlal dve pismi. Prvega je naslovil na predsednika ZIS Markoviča, drugega pa vladi SR Bosne in Hercegovine. Markoviča obvešča, da v Srbiji, Črni gori in delno v Bosni in Hercegovini prihaja do grobih posegov na premoženje gospodarskih subjektov, poslovnih enot, prodajaln in predstavništev iz Slovenije. Ta ravnanja poskušajo opravičiti tudi s pravnimi akti, ki pa nimajo ne ustavne, ne zakonske podlage. Slovenska vlada zato zahteva, naj zvezna vlada zagotovi vsaj osnovni pravni red, da ne bi tudi v času trimesečnega dogovorjenega obdobja na pragu Evrope prihajalo do popolnega brezpravja in ravnanj, ki nimajo nobene primerjave v civiliziranem svetu. Pismo s podobno vsebino je dobila tudi bosanskohercegovska vlada: »Vlada SR BiH naj v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi odpravo odloka IS skupščine občine Banja Luka in prepreči taka,V nasprotnem,« je še zapisal Peterle, »bomo s problemom seznanili mednarodne opazovalce.« BEOGRAD — Prvi člani misije opazovalcev ES so predsinoči in včeraj zjutraj pripotovali v Ljubljano in Zagreb. Njihov prihod pomeni tudi začetek izvajanja dveh pomembnih dokumentov - brionske deklaracije in memoranduma o soglasju za delovanje misije. Natančna sestava misije včeraj še ni bila znana, gotovo pa je, da ne bo štela več kot 50 članov. V njej tudi ne bo predstavnikov jugoslovanskih sosednjih držav, četudi sta Italija in Grčija članici ES. Zelo verjetno bo v misiji en ali več nemških predstavnikov. Udeležba Nemcev v misiji opazovalcev v memorandumu ne omenjajo, o njej pa je bilo slišati minule dni v pogajanjih, ki so potekala v Beogradu z visokomi funkcionarji skupnosti. Predstavniki zveznih ustanov v teh pogajanjih niso bili zadovoljni s sestavo misije, v kateri naj bi bili tudi Nemci, kaj več kot izražanja nezadovoljstva pa očitno niso dosegli. Tanjug je izvedel, da se več držav zunaj ES, tudi iz vrst članic KVSE, zanima za sodelovanej v tej misiji, za zdaj pa je uradno udeležbo zahtevala le Poljska. Nekaj negotovosti je povzročil tudi podpis memoranduma. Poleg predstavnikov ZSZZ in nizozemskega ministrstva za zunanje zadeve so dokument podpisali tudi predstavniki Slovenije in Hrvaške. Pri podpisu teh dveh republik je vztrajala ES, vendar le zaradi njune vloge v jugoslovanski krizi, nikakor pa ti podpisi ne pomenijo priznavanja mednarodne subjektivnosti Slovenije in Hrvaške. Misija naj bi se sprva omejila le na Slovenijo, če bo potrebno pa bo odšla tudi na Hrvaško. V Sloveniji bo spremljala predvsem izvajanje premirja in vseh aktov v zvezi z deklaracijo o osamosvojitvi republike. Svoje ugotovitve bo sporočala ES, po potrebi pa tudi KVSE. Za zdaj ni jasno kaj bosta ES in KVSE ukrenili ob morebitnih kršitvah odredb brionske deklaracije oziroma memoranduma o soglasju, gotovo pa je, da bodo kršilci na očeh celotni evropski in svetovni javnosti.(dd) Četniški vojvoda Vojislav Šešelj napovedal vstajo hrvaških Srbov BEOGRAD — »Če do 18. julija JLA ne bo razorožila vse paravojaške formacije, lahko pričakujemo splošno vstajo srbskega naroda na Hrvaškem. V tem primeru bo Srbske radikalna stranka uresničila sporazum s Srbsko demokratsko stranko, s Srbsko narodno prenovo, Narodno stranko in Združenjem Srbov iz Hrvaške o pošiljanju prostovoljcev v kraje, kjer so Srbi ogroženi.« To je po pisanju Tanjuga včeraj na tiskovni konferenci povedal predsednik Srbske radikalne stranke in četniški vojvoda Vojislav Šešelj, ki je tudi pozval vse Srbe, da se odzivajo mobilizaciji v vrste JLA, »ker je to v interesu srbske sloge.« Šešelj je spregovoril tudi o zgodovinskih mejah Srbije, ki na zahodu »potekajo na liniji Karlobag-Ogulin- Virovitica,« glede izjave hrvatskega predsednika o potrebni delitvi Bosne in Hercegovine pa je četniški vojvoda poudaril, »da je Tudjmana zgrabila panika in da so mu roke zvezali ustaši.« Šešelj je poudaril, da delitve Bosne ne bo in da bo cela Bosna ostala v državi, ki se v prehodnem obdobju še lahko imenuje Jugoslavija. »Mi si prizadevamo, da bi se imenovala Srbija,« je še poudaril. Voditelj srbskih radikalcev je kritiziral tudi vlogo Avstrije in Nemčije v zadnjih dogodkih, ki naj bi le iskali pot do Jadrana. »Toda ko se bo JLA umaknila iz Slovenije, pričakujem, da bodo italijanske enote zasedle Istro, Reko in otoke ter tako preprečili Avstriji in Nemčiji njune namere,« je zaključil svoje izjave četniški vojvoda. • Problemi NADALJEVANJE S 1. STRANI Veliko prostora je med petnajstimi točkami deklaracije vsekakor našla tudi jugoslovanska kriza: sedmerica zahteva od vseh vpletenih strani, naj prenehajo z vsako obliko nasilja, naj zagotovijo vrnitev oboroženih sil v vojašnice in naj spoštujejo popolno in trajno prenehanje ognja. Predvsem pa sedmerica podpira dialog, s pomočjo katerega bo mogoče »določiti, na kakšnih novih temeljih bo Jugoslavija lahko ostala združena«. Kot kaže, je pri tej zadnji formulaciji vztrajala predvsem Francija, čeprav je Mitter-rand v pogovoru z Andreottijem soglašal, da je treba pri jugoslovanski krizi spraviti v soglasje načeli o samoodločbi narodov in o suverenosti držav. Kor rečeno so v Londonu zasedali tudi finančni ministri, ki so opozorili na nujnost omejevanja javnih zadolžitev in znižanja obrestnih mer, da bi spodbudili hitrejšo ekonomsko rast. • Po Slavoniji sedaj vrsta na Baniji NADALJEVANJE S 1. STRANI v gozdove in se vključila v teroristične akcije, ki so se začele stopnjevati v soboto in v nedeljo, ko so s pomočjo vojske pregnali Hrvate iz vasi Kraljevac, Dragotinec, Prnja-vor in Donji Čuntiči. Po mnenju predsednika saborskega odbora za notranjo politiko in obrambo Ivana Bobetka je vojska z napadom na civilno prebivalstvo hrvaških vasi petrinjske občine prvič na Hrvaškem prestopila Rubikon. Bobetko je obenem napovedal, da bo hrvaški sabor zahteval odgovornost poveljniš-tva petrinjske garnizije za zločine proti nedolžnim ljudem. Toda hrvaška oblast še vedno zaupa višjim vojaškim instancam, včeraj so celo oblikovali posebno komisijo hrvaškega notranjega ministrstva in poveljstva 5. armadnega območja, ki je od nedelje iskala odgovor, zakaj je vojaška enota s tanki in topovi, ki so jo že v soboto poslali na teren kot nekakšno tamponsko silo med hrvaškimi policisti in četniki, včeraj zjutraj s topovskimi granatami obstreljevala hrvaško vas Kraljevčani v petrinjski občini. Morda gre res za samovoljno pobudo nepokornega oficirja, ker pa je bilo do sedaj registriranih okoli 100 takšnih incidentov, je lahko vsakomur jasno, da so kljub izgovorom JA taki incidenti del širokopotezne akcije. Trditve osiješke garnizije, da je v prejšnjih dneh vojska izvedla bombni napad na silose v vzhodni Slavoniji, ker so bili v njih namesto pridelka policisti in gardisti, ki naj bi streljali na vojsko, so zgovoren dokaz, da je opravičevanje iz trte izvito. Prav tako so iz trte izvite trditve o ogroženosti srbskega prebivalstva s strani hrvaške policije. Pred velikosrbskimi teroristi ne bežijo samo Hrvati, ampak tudi Srbi. V prvi skupini ubežnikov iz Banije je bil tudi Stevan Prečanica iz Donjega Čuntiča. » Živeli smo v miru, si pomagali ne glede na versko in narodno pripadnost. Že več kot 30 let živim v tej vasi, ki je pretežno Hrvaška, pa se mi niti sanjalo ni, da bom moral zapustiti dom zaradi ekstremistov, pripadnikov mojega naroda,« pravi Prečanica. Ob vsem tem pa se zdi skoraj neverjetno, kako so prizadeti Hrvati potrpežljivi in nemočno opazujejo, kako se nacionalno mešano območje Hrvaške spreminja ne samo v sestavni del velike Srbije, temveč v prostor, v keterem je tako rekoč vse, kar ni srbsko, obsojeno na smrt. Poleg Slavonije in Banije pa se v zadnjih dneh napetost stopnjuje tudi v Liki in v zaledju Zadra. V Liki so spet minirali progo med Ličkim Osikom in Perušičem, v srbski vasi Medak pa so predsinočnjim zajeli 15 Hrvatov, ki so z vlakom potovali v hrvaško vas Lovinac. Potnike so kasneje izpustili, nekega policista pa zadržali. Več incidentov se je zgodilo tudi v Zadru in okolici. Po še nepotrjenih novicah pa je tudi v Splitu proišlo do obračuna med oficirji v poslopju poveljstva vojaškega pomorskega območja, kjer naj bi mlajši oficir ustrelil svojega nadrejenega kapetana. P. P. V Sloveniji je nemogoče razmišljati o gospodarskih vprašanjih ali o prihodnji slovenske makro ekonomski strategiji brez upoštevanja novega političnega stanja, ki je nastopilo po propadli srbski agresiji na našo mlado državo. Jasno je, da je zato za dolga desetletja pokopana možnost kakršnekoli zveze suverenih držav na območju bivše jugoslovanske federacije. S tem v zvezi se tudi ključno spreminjajo možnosti večje ali vsaj delne ohranitve jugoslovanskega trga. Vse namreč kaže na to, da bo neustavljiv razdružitveni proces v bivši Jugoslaviji kaotičen, stihijski in celo nasilen. Večino stvari okrog razdelitve premoženja, notranjih in zunanjih dolgov, tranzita ipd. bo nemogoče pogodbeno dogovoriti. Nekateri ločitveni postopki in iz tega izhajajoče razmere se bodo tako zato vlekle še desetletja. Na področju mednarodnih finančnih obveznosti bo prav gotovo nastopila mednarodna arbitraža. Toda najprej poglejmo neposredne in posredne materialne posledice vojnih divjanj agresorja v Sloveniji. Posledica neuspelega poskusa okupacije so za slovensko gospodarstvo in družbo večplastne. Prvič gre za izgubo mladih življenj, ki so nenadomestljiva in vrednostno ne-ocenljiva ter tudi za fizične poškodbe in psihične strese. Drugič gre za veliko neposredno gmotno škodo, ki jo je barbarsko divajanje okupatorja pustilo na cestah, stanovanjih in mejnih objektih, telekomunikacijah, infrastrukturi, trajnih dobrinah, zalogah, obratnih sredstvih in osnovnih sredstvih (letala, kamioni). Takovrstno škodo je mogoče vrednostno zelo natančno ugotoviti. Dalje gre za nespo-redno škodo, ki jo je utrpel proces gospodarske in javne reprodukcije. Pri tem mislim na ustavljanje proizvodnje, izgubo delavnih in študijskih ur, ustavitev že dogovorjenih poslov, na povečane stroške zdravstvenih ustanov, ki so skrbele za številne ranjence. Pri motnjah gospodarske in javne reprodukcije je potrebno upoštevati tudi blokiranje transportnih poti za trgovanje s svetom in z republikami bivše Jugoslavije. Tu sta največjo škodo utprpela letalski prevoznik Adria Airways in Luka Koper pa tudi nekatera podjetja z močnim izvozom in transportno spedicijskimi posli. Ne smemo pozabiti tudi na veliko neposredno in še večjo posredno škodo, ki je bila povzročena slovenskemu turizmu. Posledice vojne proti Sloveniji bodo v turističnem gospodarstvu dohodkovno bolj jasne šele jeseni, kar je odvisno še tudi od nadaljenjega zategovanja ali popuščanja napetosti. Poleg vsega neštetega se v republikah bivše federacije, pod pritiskom politike in medijskega izkrivljanja dejstev krepi sovraštvo do Slovencev povezano s povračilnimi materialnimi ukrepi proti slovenski državi. Tako postaja vsak dan bolj jasno, da je pravni sistem zaščite slovenskega premoženja in plačil v Srbiji in delno v Bosni skoraj v celoti razpadel, saj nam plenijo slovensko podjetniško premoženje, ustavljajo dotok plačil in ne dobavljajo že plačanega blaga. Formalno in pravno še vedno enoten plačilni in monetarni sistem federacije je v zadnjih zdihljajih. Dotok plačil v Slovenijo se je radikalno zmanjšal glede na povprečna v aprilu, maju in juniju, čeprav bo natančnejše ocene mogoče dajati šele koncem tega meseca. Narodna banka Jugoslavije, ki je emisijska banka, torej institucija, katera naj bi med drugim skrbela za količino in kvaliteto denarja v obtoku je enostransko izključila Slovenijo iz jugoslovanskega monetarnega sistema, čeprav je Slovenija predlagala postopno in sporazumno razdruževanje od jugoslovanskega dinarja. To je očitno kršenje brionskega sporauzma. Zanimivo je, da je celo federalna vlada predlagala NBJ naj zopet vključi Slovenijo v zvezni denarni sistem, pa je vodstvo banke raje poslušalo zahteve srbskih generalov in nas še naprej odrinja iz denarnega dinarskega obtoka. S tem je vsem svetu dokončno razkrito, da je jugoslovanska centralna banka dejansko denarna ustanova Srbosla-vije. O teh »šikanacijah« je Banka Slovenije obvestila tuje vladne in finančne institucije. Zato bo slovenska osrednja banka sedaj prisiljena prevzeti monetarno politiko v celoti v svoje roke. Izključitev iz monetarnega sistema pomeni, da nam Beograd ne bo več iz svoje tiskarne in kovarne na Topčideru dobavljal dinarskih bankovcev in kovancev. To tudi pomeni, da nam ne bo odobraval predvidene primarne emisije, to je izdajo knjižnega denarja, ki je po-tebna zaradi ohranjanja likvidnosti slovenskega poslovnega bančništva in preko njega slovenskega gospodarskega in družbenega sistema nasploh. Toda na te poteze lahko povlečemo Slovenci učinkovite protiukrepe. Dinarske gotovine je v Sloveniji precej na zalogi in le ta se preko plačevanja v trgovinah vrača v banke. Toda problem je v tem, da se gotovina obrablja in da zaradi dinarske inflacije potrebujemo vedno večje količine bankovcev. Na srečo imamo na zalogi tudi vrednostne bone, ki bi lahko krožili kot dinarski bankovci. In preden bi se vsa ta dinarska in bonska gotovina obrabila ali postala premajhna glede na inflacijo narasle potrebe po papirnatem denarju, bomo že lahko natiskali potrebne količine slovenskega gotovinskega denarja. Glede knjižnega denarja je stvar še bolj preprosta. Če nam ga ne bo odobril Beograd, ga bomo ustvarili sami, kajti tovrstni denar se ustvarja na zapisni način. Smo pa v Sloveniji povedali, da ga ne bomo napisali na bančne in druge račune več kot bi ga morali po planu zvezne monetarne politike dobiti iz Narodne banke Jugoslavije. Najhujša nevarnost grozi Sloveniji s strani NBJ, ker je le ta kot mednarodni priznan finančni subjekt formalno sposobna blokirali račune slovenskega poslovnega bančnega sistema v tujini. Toda sedaj je malo verjetno, da bi tujina po vseh simpatijah, ki smo jih dobili zaradi svojega uspešnega odpora proti okupatorju dejanskjo izvršila morebitno zahtevo NBJ po blokadi naših bank v inozemstvu. Seveda pa je vojna avtomatično povzročila težave slovenskih bank oz. bančnih predstavništev v tujini. Zaprle so se običajne kreditne linije, kar ni posledica beograjskih političnih pritiskov ampak normalna reakcija tujih bančnih uradnikov na vojno stanje v Sloveniji. Upajmo, da bo slovenskim vladnim in bančnim predstavnikom uspelo prepričati tuje bančnike, da je Slovenija kljub težkim razmeraom še vedno spodobna vračati fiksne in garantirane devizne obveznosti in nesploh normalno devizno poslovati s tujino. Vse povedano kaže, da je samo nekaj dni prave vojne precej prizadelo slovensko gospodarstvo in da bodo posledice vojnega divjanja proti Sloveniji težke in dolgoročne. Tudi zato bo potrebno gospodarstvu v prihodnjem delu slovenske skupščine in vlade nameniti več pozornosti ter tudi sprejeti več kvalitetnih odločitev kot jirp je to uspelo doslej. Če so slovenska vlada, skupščina in predsedstvo storili mnogo na vojaško obrambnem področju ter tudi na zunanjepolitičnih stikih pa je evidentno, da so vladni gospodarski resorji - in še nekatere druge institucije, ki bi lahko vplivale na ekonomske spremembe - zaspali. Namesto, da bi že imeli pripravljen slovenski denar v trezorjih moramo sedaj delno improvizirati, ker nas v to sili politika izključevanja Slovenije iz jugoslovanskega monetarnega sistema. Skratka del slovenske vlade, ekonomskih teoretikov in politikov nasploh je naivno verjel, da se bo mogoče de' mokratično, dogovorno in postopa0 gospodarsko posloviti od Jugoslavije ter da se zato nikomur ae mudi s pripravo suverenih gospodarskih institucijh. Mnogi celo nis° verjeli nujnosti stvarne suverenosti na gospodarskem področju. Vse premalo je bilo v gospodarski sferi pripravljenega za črno variant0' torej za nesporazumno politično gospodarsko ločitev iz nesrečne h1 poneserečene jugoslovanske federacije. Manjka tudi cel kup gospodarske zakonodaje, ki bi jo že nuja0 potrebovali. Tu mislim predvsem na zakon o privatizaciji, zakon podjetjih, zakon o tujih vlaganjin, zakon o koncesijah ipd. Tudi dflV čni sistem je neustrezen za stimu liranje in razvoj podjetništva te tujih vlaganj. Zato ne preostan nič drugega, kot da začne s^°ve, u ska oblast kljub vročemu P°.n0 in varljivemu miru s podvojen močjo ustvarjati okvirne pogoje avtonomno in tržno sodelovani gospodarskih subjektov in pri ‘e v tekoči ter dolgoročnejši suvere^ ekonomski politiki upoštevati, bo Slovenija popolnoma sam°s I na država. Z vojnim divjanjem Sloveniji so namreč federalni srbski politiki zapravili pr’i°zn,n0 za karkšrnokoli tesnejšo politi ^ in gospodarsko povezavo med publikami bivše jugoslovanke zave- IGOR OMERZA FJK: novembra 5 referendumov TRST - Predsednik deželnega odbora Adriano Bi-asutti je določil, da bodo referendumi o petih deželnih zakonih 3. novembra letos. Pred časom je bil za referendume določen datum 30. junija, nato pa so bili n^želni referendumi preloženi na jesen, ker je bil skoraj istočasno vsedržavni referendum o številu preferenc. Novemberski deželni referendumi bodo zadevali Pet deželnih zakonov. Vprašanja, o katerih se bodo morali izreči volilci, bodo nekoliko različna od tistih, o katerih bi bili glasovali 30. junija. V tem času sta bila namreč dva deželna zakona, o katerih naj bi se volilci izrekli na referendumu korenito spremenjena, uruge zahteve po referendumu pa so bile ocenjene kot umestne. Novembra bodo morali deželni volilci odločati o ohranitvi ali odpravi sledečih zakonov: 1. deželni zakon štev. 22 z dne 20. maja 1985, ki zadeva deželni bačrt o cestnih povezavah; 2. deželni zakon štev. 42 z oktobra 1986 o zaščiti področij s posebno krajinsko vrednostjo; 3. deželni zakon štev. 11 z dne 24. i/.nuarja 1983 o deželnih posegih glede parkov in za-scitenih območij; 4. deželni zakon štev. 13 z dne 11. Julija 1969 o oblikovanju in upravi lovskih rezervatov; y deželni zakon štev. 14 z dne 15. maja 1987 o selek-lvnem lovu posebnih vrst divjadi. Prva seja deželnega odbora za FJK po ustanovnem kongresu SSK Svetovni slovenski kongres se bo povsod zavzemal da bi bila Republika Slovenija formalno priznana GORICA - Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa, ki se je sestal v Gorici, je povzel aktivnosti, ki so bile izvedene od časa proglasitve suverenosti Republike Slovenije, istočasne ustanovitve Kongresa v Ljubljani, ter od časa pričetka vojne, ki je zajela Slovenijo. Skupaj z delegatom Alojzom Rebulo in Mitjo Bitežnikom je odbor ugotovil kritično situacijo kakor tudi nujo dodatnih aktivnosti, ki se pravzaprav nanašajo predvsem na programsko načelo, po katerem je skrb Svetovnega slovenskega kongresa povezovati priznane različnosti našega narodovega telesa. Sprejel je na znanje izhodišča glavnega odbora, ki se zavzemajo za diplomatsko raven vplivanja na evropsko in svetovno javnost, kar pomeni pojasnjevanje in prepričevanje razlogov za priznanje Republike Slovenije vsem političnim istitucijam od najnižjih pa tja do zunanjega ministrstva. Zaradi dramatičnih dni in tednov je deželni odbor sprejel princip gibljivega, avtonomnega delovanja po področjih, se pravi samoiniciativnosti odbora za Trst, Gorico in Videm, pa tudi povsem avtonomno osebno iniciativo, ki se sklicuje na članstvo na Kongresu. Treba je torej iti naproti vsem demokratičnim silam v Italiji, ki so ob dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji zavzele razveseljivo naklonjeno stališče, posebno v tisku, pri čemer velja omeniti nujo prevajalske ekipe, ki jo velja formirati. Mirka Brajnik in Marjeta Kranner sta že prispevali svoj tovrstni delež, ko je šlo za posredovanje stališč odbora tedniku »Voce Isontina«, ali ko je šlo za vlogo na goriškega župana in prevod pisma Predsedstvu Jugoslavije. V petek pa se prične v Čedadu »Mittel-fest«, na katerem bosta po predvidevanjih prisotna zunanji minister De Michelis in predsednik Cossiga. Slovenci naj po najboljših močeh izposlujejo srečanje, na katerem bi lahko ponovno prenesli svoja mnenja in stališča ob dogodkih za mejo, ki pretresajo tudi Evropo v celoti. Na vsak način velja širiti ustrezne osvetlitve, ki pa naj se osredotočijo v prvi vrsti na nevarnosti, ki jih za Evropo predstavljajo dogodki v Jugoslaviji. Strah Evrope pred osvobajanjem tudi drugih narodov in narodnostni je verjetno preveč v prvem planu, saj gre trenutno v Jugoslaviji in Sloveniji za spopad med demokracijo in vojaško diktaturo oziroma unitarizmom preživelega tipa, ki pa je ravno zaradi tega dejstva tako nasilen in tudi v prihodnosti nevaren. Gre tudi za spopad med Evropo 2000 in Evropo 1945, kamor s svojimi nazori in grožnjami obrača pozornost Zvezna federacija skupaj z Jugoslovansko ljudsko armado. Prav gotovo je to za vso Evropo pomemben in nevaren konflikt, ki bi se lahko prenesel tudi na druge države bivšega real-socializma. Deželni odbor v tej točki meni, da velja podobno osveščati tudi naš slovenski tukajšnji živelj, ki večkrat z dvomi sprejema osamosvajanje Republike Slovenije. To osveščanje pa mora potekati mirno, v duhu povezovanja vseh članov našega narodnostnega telesa. Ne nazadnje bo moral deželni odbor vzo-postaviti tmelje za pristop gospodarskega sektorja, pri čemer bosta Davorin Devetak in Anton Nanut poskušala pritegniti vse zainteresirane. To bo ena od kontinuiranih aktivnosti, sicer pa se bo deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa predvidoma sestal v okviru študijskih dnevov v Dragi koncem avgusta, do tedaj pa bo deloval po principu sprejete samoiniciativnosti in avtonomnosti svojih področij. JANEZ POVŠE SPDT vabi na pohod v park Argentere snp--?-^T " Šestdnevno pohajkovanje med skalami in 1 slikovite gorske pokrajine, kjer se rojevajo ne ln se steze izoblikujejo v kamniti svet in snež-rovZaPlate. Privlačen pohod v višini okrog 2500 met-vis v28 naV(iušene hodce in sploh ljubitelje narave, jjog °90rskega cvetja in živalskih prebivalcev viso-zoro d' kfer na vsakem koraku lahko naletiš na ko-djv ?a ali gamsa in se ti pred očmi razprostirajo nj * razgeldi. To je kar ponuja letos Slovensko plati^ 110 društvo Trst zvestim udeležencem svojih tra-'Pnalrnh poletnih večdnevnih pohodov. Ojp-. akajo nas Obmorske alpe, Alpi Marittime, na je xs Francijo, na črti, ki ločuje Piemont od Ligurijo- n x a^° nas slikovite doline Meriš in Gesso pod 32g^ “fatto, doline Valasco in Valletta, v podnožju kaišnInetr0V Vls°ke g°re Agrentera, ki daje ime tamle tur]6™11 °bsežnemu naravnemu parku. Predviden ga j Ql vzPon na to goro, zato bo treba nekaj trenin-se h v nahrbtnik bo spadal tudi cepin. Prav gotovo °bet° trUd izplačal za vse planinske užitke, ki jih Prepr -ta dcd9l pohod. Med prireditelji prevladuje ni 9 'nanje, da se bodo udeleženci vračali zadovolj-Poleo rS6ni ln bogatejši za nove planinske dosežke. DriiJr 9a se bomo v teh krajih ponovno srečali s Jat(% Okcitanci. čglj ekal besed o potovanju, hoji in postankih v ko- zve^a se bomo odpeljali v soboto, 17. avgusta v Sayr z vlakom in prispeli naslednjega dne zjutraj cesti a110’ Avtobus nas bo popeljal po udobni avto-0ddal' ° Fossana. od tam pa mimo Cunea do 50 km hasel/ene9a kraja SanfAnna di Valdieri, prijetno e °bdano z gozdovi, kjer so imeli svojo poletno rezidenco člani Savojske kraljeve hiše. Tu se začenja pravi pohod. Še istega dne se bomo ob rečici Meriš napotili po dolini navzgor, se zagrizli v strmino in po dveh urah in pol dosegli kočo Bianco ob jezeru Sella Sottano v višini 1900 metrov. Šli bomo mimo nekdanjih kraljevih lovskih postojank, od koder je lep pogled na severno steno gore Matto. Po počitku bo ponedeljek, 19. avgusta precej na-porendan. Pot nas bo ob severnem bregu jezera vodila po ovinku v strmini do zgornjega jezera Sella, 2400 metrov visoko, in dalje na 500 metrov višji vrh Valmiana, s katerega se bomo zagledali v masiv 3088 metrov visoke gore Matto. Spustili se bomo potem v dolini Valasco in po dolgem ovinku prispeli mimo dveh lepi gorskih jezer do koče Questa (2388 m) nad jezerem Portette. Do sem bo hoja dolga, sedem in pol ure, vendar se bomo v koči pošteno odpočili. V torek, 20. avgusta nas bo pet ur in pol dolga pot pripeljala do planinske postojanke Remondino na višini 2430 metrov. Brez posebnih vzponov ali spustov bomo šli po divji dolini Valmorta, ob velikih granitnih balvanih, do vršička Valasco, s katerega se bomo zagledali v slikovita jezera Fremamorta. Dalje do bivaka Guiglia in tu se bo odprl izreden pogled na veličino Argentere in druge sosednje gore. Še prehod po obsežnem pobočju in v naslednjih treh urah bomo že v koči Remondino, nad katero se dvigajo divji vršači Nasta, Genova, Madre di Dio. Iz koče Remondino nas naslednji dan, sreda, 21. avgusta, čaka vzpon na Argentero, kar pomeni približno tri ure hoda in seveda povratek. Po tem napo- ru bo v četrtek, 22. avgusta, sledil pohod do naslednje gorske postojanke Genova, v višini 2030 metrov, ki ga bomo dosegli po dobrih štirih urah lažjih vzponov in daljših spustov pod vrhovi Bausa in Bastione-ja. V varnem zavetju planinske postojanke Genova ob jezerih Chiotas in Brocan, se bomo pošteno odpočili predno se bomo naslednjega dne, v petek, 23. avgusta, po ovinkasti poti, ki pelje pod vrhovoma Fenestrelle in Delle Lobbie, spustili do koče Ellena-Soria, kjer se bo naš pohod zaključil. Planinsko postojanko bomo zapustili v soboto, 24. avgusta, zgodaj zjutraj in se napotili po makadamski cesti do 2 uri oddaljenega naselja San Giacomo, kjer bo čakal avtobus, ki nas bo peljal v Fassano. V programu je srečanje s predstavniki Okcitancev in CAI, nakar se bomo odpeljali v Savono, kjer bomo stopili na vlak, ki nas bo naslednjega dne zjutraj pripeljal domov v Trst. Na naši poti po divjih stezah naravnega parka Argentere bomo imeli seveda spremstvo, prireditelji pa opozarjajo, da so možne kake spremembe opisane ture. Mnogo je tudi odvisno od vremena. Če nam ne bo naklonjeno, se bo teba pač prilagoditi. SPDT vabi vse tiste planince, ki se nameravajo udeležiti opisanega pohoda v park Argentere, naj se javijo na ZSŠDI ali odbornikom najkasneje do 1. avgusta. Okvirna cena je 150.000 lir za prevoz z vlakom in avtobusom. Morebitne spremembe in dodatna pojasnila bomo sporočili v tedenski rubriki Primorskega dnevnika. SPDT računa na številno udele-žebo planincev, ki želijo spoznati nove kraje in si nabirati novih izkušenj v bolj oddaljenjem in, vsaj za nas, manj znanem svetu. LOJZE ABRAM DSL za reformo deželnih volitev VIDEM - Večinske stranke v deželnem svetu skušajo z odlašanjem odgoditi reformo deželnega volilnega sistema. Tako so poudarili na tiskovni konferenci v Vidmu deželni sekretar Demokratične stranke levice Ruffino, načelnik svetovalske skupine Travanut in svetovalec Vi-ezzi. Demokratična stranka levice je v deželnem merilu predlagala, naj bi deželni svet zahteval od parlamenta spremembo 13. člena deželnega statuta, da bi si lahko dežela oblikovala svoj volilni zakon. Ob tem pa predlagala tudi izglasovanje zakona, ki bi v skladu z vsedržavnim referendumom dovolil oddajanje enega samega preferenčnega glasu. Večinske stranke so mnenja, da bi se o teh vprašanjih izrekli oktobra po poletni prekinitvi dela, kar pa je po mnenju DSL zgolj poskus zavlačevanja, saj deželnega volilnega zakona ne bo mogoče reformirati korenito, če ne bo parlament prej spremenil 13. člena deželnega statuta. DSL pa bo vsekakor skušala deblokirati položaj in bo zahtevala, naj se deželni svet izreče o njenem predlogu. Poleg tega pa začela z vrsto javnih pobud. ^ POMOČ SLOVENIJI denarS°^e*ovaniu s slovenskimi dežoi ”lmi zavodi v Italiji in tremi akri;= 1I?1 bankami se nadaljuje Sred® P°MOČ SLOVENIJI '91. nostn V® bodo P° sklepu solidar-Žifvi r”9a odbora namenjena ubla-Posledic vojne v Sloveniji. fidm-n°Č1 rQbuni za nabiralno so-Vf/V/J/SQn° akci>° pOMOČ SLO-nih 9? Pn slovenskih denar-” zavodih v Italiji: (Sedp^^A KREDITNA BANKA Agencija Agencija Domjo, a ~ 01.6560/54 cj HRaS,NE — 9626 ca nabrSS* in posojilni- da, Filial EŽINA (Sedež Nabreži- , KMEČKAeSllan,"_65283-1 (Sedež oKA BANKA GORICA 61001 °nca' Filiala Krmin) — CA DORpLNICA iN POSOJILNI-HRako RDOB - 1720 ca in posojilni- TR?ačNJE — 23/7 ' Filiala'^ A krEDITNA BANKA A1q edad — 02.200/89 HočjaJ?r dodatne številke n računov: EsTESSA425I6q ISPARMIO DI TRI- Riz^Ssa.E)I Risparmio DI GO- V3pKlaee UDINESE ?1Pvencex,SOlidarnostnega odbora Mir in spoštovanje državljanskih pravic predpogoj dogovora TRST - Ob vrnitvi iz Beograda, kjer se je udeležila zasedanja »Helsinške skupščine« (organizacija civilne družbe, ki je bila oblikovana lani v Pragi) je podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina izjavila, da sta mir in spoštovanje državljanskih pravic predpogoj za vsak družbeni razvoj in za vsak dogovor med državami. Po njenem mnenju je v Beogradu prišlo jasno do izraza, da državljani niso suvereni, pač pa suverene republike vsiljujejo brezpogojno lojalnost tudi vsedržavnim voditeljem. Temu stanju so se po besedah Au-guste De Piero Barbine uprle matere, ki so se spontano organizirale, da bi zaščitile življenje svojih otrok. Matere se zato zavzemajo za mir in nočejo zlorabljati vodstev raznih držav, saj vrednost življenja presega znatno teritorialne in ideološke meje vsakršnega patriotizma. Matere namreč dobro vedo, da v vojni ni ne poraženih ne zmagovalcev, trplenje pa je skupno vsem, ki so vpleteni v spopad. Poleg tega pa matere, po ocenah Auguste De Piero Barbine, ocenjujejo jugoslovanske voditelje kot preošabne in željne oblasti. S tem da hlinijo zaščito lastnega naroda v bistvu ščitijo le svoje osebne politične koristi. Po oceni podpredsednice deželnega sveta pa je razveseljivo dejstvo, da se ljudje angažirajo, da bi prisilili sprte strani na pogajanja. V navadnih ljudeh naj bi bila prisotna želja, da se skupaj poišče, kar združuje in ne kar razdvaja. V dneh, ko je bil spopad v Sloveniji najostrejši, je Augusta De Piero Barbina skupno z italijansko poslanko v slovenskem parlamentu Isabello Flego naslovila poziv, s katerim se je zavzela, da bi bila zavrnjena in obsojena agresija na pravico vsakega naroda do samoodločbe. Poziv so osvojili že številni podpisniki. Augusta De Piero Barbina se je zato osebno zahvalila tisoč in več ženskam iz obmejnega pasu, ki so osebno tvorno prispevale k miroljubnemu sožitju in k obsodbi nasilja v obmejnih področjih. SREDNJA EVROPA SE PREROJEVA V GLEDALIŠČU Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Jugoslavija in Madžarska: pet držav, povezanih s tako globokimi kulturnimi koreninami, da jih ne more nikdar spodrezati noben zgodovinski ali politični preobrat. Te sile so neopešane preživele težko ideološko razdeljenost in ohranile pri življenju kulturno Srednjo Evropo, ki danes - potem ko so se zrušile mnoge pregrade - lahko znova izrazi vse svoje kreativne in intelektualne sposobnosti. Z vrhovnim pokroviteljstvom predsednika Republike, s pokroviteljstvom Pentagonalne iniciative in s podporo Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine se je tako rodil Mittelfest, prvi srednjeevropski gledališki festival drame, glasbe, plesa in marionet, ki bo od 19. do 29. julija v Čedadu. Njegov program ponuja 38 prireditev, ki so bile izbrane v krogu najpomembnejših umetniških kolektivov petih držav in deloma tudi posebej pripravljene. Predtavili bodo tako deli dveh dramaturgov, ki sta postala predsednika^ republike: »Praznik na podeželju« Čehoslovaka Vaclava Ha-vela in moderno »Medejo« Madžara Arpada Goencza. Gledališki program bodo dopolnile revija filmov in različne stranske prireditve, med njimi evropski grafični trienale, posvečen petim mojstrom Srednje Evrope. Obrnite se na Urad za informacije in prodajo vstopnic Mittelfes-ta v Čedadu, po telefonu na številko 0432/730793. Prosa, mušica, danza e marionette. Po dneh najhujše krize se turisti pomalem vračajo v bližnjo republiko Turizem: nekaj upanja za Slovenijo v Dalmaciji pa prava »tabula rasa« V nedeljo dopoldne pred Trgom Unita Glasen protest lastnikov turističnih plovil in ladij Mejni prehod na Pesku, 27. junija: domovino z romanja v Medjugorju Mejni prehod na Pesku v četrtek, 27. junija, ob 15.30: medtem ko je jugoslovanska armada zasedla mejni prehod, je kakih sto italijanskih turistov utrujeno pripešačilo do meje. Prihajali so z romanja v Medjugorju, kamor so odpotovali štiri dni prej. Ob vrnitvi je njihove avtobuse ustavila cestna zapora, ki so jo Slovenci postavili pri Kozini, da bi onemogočili prihod jugoslovanskih tankov. Italijanski turisti so se s Kozine podali do motela pri Krvavem potoku, kjer so jim pripravili kosilo, pred vrnitvijo v domovino pa jih je čakala še mučna predstava na meji. Prihod jugoslovanske armade je dobesedno »razpolovil« skupino: medtem ko je približno polovica romarjev že prestopila mejo, je druga polovica ostala na slovenski strani, za-prepaščena pred tankom, ki je zaprl cesto do prehoda. Šele po dolgih minutah dogovarjanja, prepričevanja, prošenj, jim je polkovnik jugoslovanske armade dovolil, da so se pridružili ostalim. Bili so to zadnji italijanski romarji, ki so letos poleti obiskali Medjugorje. Italijanske turistične agencije so namreč po izbruhu slovensko-j ugoslo-vanske krize kar čez noč odjavile vse izlete v ta jugoslovanski romarski kraj, podobna pa je bila tudi usoda domala vseh organiziranih izletov v Jugoslavijo. Vojna v Sloveniji je zadala turizmu v Jugoslaviji smrtni udarec. V dneh najhujše krize je bil turistični izpad stoodstoten: konec junija in v prvih dneh julija ni prestopil mejo s sosednjo republiko takorekoč noben turist. Še tistih nekaj sto, ki so se prej opogumili in prišli na oddih na Jadran, pa so se na vrat na nos predčasno vrnili v varnejše domače okolje. Samotne plaže, prazni hoteli, zaprte gostilne, redek promet, to so posledice letošnjega turističnega poloma v Jugoslaviji. Med vsemi območji sta najbolj prizadeti srednja in južna Dalmacija z otoki vred, medtem ko je v Kvarnerskem zalivu in v Istri za spoznanje boljše. Na Lošinju je bilo konec preteklega tedna v hotelih vsega 150 turistov, na Bledu so bili odprti trije hoteli z vsega devetnajstimi turisti! »Zadnje dni se je položaj vendarle nekoliko izboljšal,« nam je povedal zadnji italijanski turisti se vračajo v (Foto Križmančič) vodja tržaške turistične agencije Au-rora viaggi Egon Kraus. Tako je pretekli teden en avtobus turistov odpotoval v Kranjsko goro drugi pa na Lošinj. Slovensko Primorje je bilo konec tedna spet živahnejše kot v dneh najhujše krize, kar pomeni, da so se prebivalci italijanskega obmejnega pasu vsaj nekoliko otresli strahu in si privoščili oddih v Portorožu in bližnjih kopališčih. Tudi kvarnerski otoki Krk, Lošinj in Rab imajo po predvidevanjih turističnih izvedencev nekaj možnosti, da si vsaj za silo kolikor toliko opomorejo. Južno od Raba pa — turistična tabula rasa! Tržačani so po mnenju turističnih agentov dokaj dobro »reagirali« na krizo v bližnji republiki. Potem ko dva tedna sploh niso pomolili nosu čez mejo, pa se sedaj že odločajo za enodnevne izlete ali izlete v Istro ob koncu tedna, da bi se izognili prenatrpanim plažam na italijanski strani. Tržačani,skratka,niso bojazljivi, njihovi sedanji izleti v Istro pa vsekakor ne morejo zapolniti turistične (in seveda tudi denarne) vrzeli, ki jo je odprl izpad letovanj avstrijskih, nemških in drugih turistov. Predvidevanja za prihodne tedne in mesece niso seveda nič kaj rožnata. »Če bo zavladal mir, se bo položaj izboljšal: za Slovenijo bi bil že uspeh, če bi turistični izpad omejili na 60-70 odstotkov. Če se bo sedanja napetost na Hrvaškem nadaljevala, bo Slovenija izgubila tudi do 90 odstotkov svojega turističnega priliva,« meni Egon Kraus. Kaj pa cene? Ponekod so turistične storitve in usluge pocenili za 10 odstotkov, a cena v teh primerih sploh ne vpliva na turiste. Tudi če bi bilo zastonj, ne bi prišli: v takih primerih bolj kot cena na turiste učinkuje strah... Tržaški lastniki turističnih plovil so v nedeljo dopoldne na morju pred Trgom Unita uprizorili manifestacijo, na kateri so protestirali proti uvedbi znanega davka na plovila. Po mnenju organizatorjev tega shoda bo ta davek prizadel v glavnem le lastnike manjših plovil, na zatožni klopi pa je bil predvsem minister za finance Rino Formica. Na shodu sta spregovorila poslanec Demokratične stranke levice Willer Bordon in v imenu lastnikov plovil Francesco Pandol-felli, ki je najavil še druge pobude proti odloku Andreottijeve vlade, ki ga je v petek dokončno uzakonila poslanska zbornica. Manifestacijo je "motilo" razburkano morje tako, da je po morju plulo bolj malo čolnov. Na sliki (foto Magajna) posnetek z nedeljske manifestacije lastnikov turističnih plovil. V nizu razgovorov s »šestdeseticami« tokrat na vrsti odličnjak z znanstvenega liceja Inženirstvo, železnice in dve veliki želji David Jelerčič V drugem srečanju z letošnjimi odličnjaki je naš sogovornik David Jelerčič, ki je s pismeno in ustno preizkušnjo dosegel šestdesetico na znanstvenem liceju France Prešeren. David je že od prvega razreda obiskoval eksperimentalni pouk, ki je ob rednem učnem načrtu predvideval tedensko nekaj ur več naravoslovnih, ved. Kako si sprejel na oglasni deski zapisano šestdesetico? Z velikim veseljem, seveda. Priznam pa, da sem nanjo upal. Predvsem zato, ker mi rabi za nadaljnji študij. Zelo verjetno bom namreč šel v tujino, kjer zahtevajo zelo visoke srednje ocene. V kateri smeri pa bi nadaljeval izobraževanje na univerzi? Razmišljam na fakulteto za mehanično inženirstvo, ki je sicer tudi na Tržaški univerzi, a mnogi so mi svetovali, naj grem v tujino. Baje je študij veliko resnejši, ob koncu pa ti ponudi več možnosti za poklicno uveljavitev. Z gotovostjo torej ciljaš na univerzitetno izobrazbo. Mar si na to že mislil, ko si se vpisal na višjo šolo? Če izbereš znanstveni licej, si se že nekako odločil za univerzo. Poleg tega gola diploma te višje šole ne pomeni veliko, v smislu, da ti ne zadostuje za poklicno kvalifikacijo. Če ne bi že takrat razmišljal o univerzitetnem šolanju, bi se verjetno vpisal na strokovni zavod ali na višjo šolo, ki ti ob koncu nudi diplomo s poklicno usposobitvijo. Glede na moje zanimanje za stroje sem že takrat imel v mislih tudi mehanično inženirstvo. Za nadaljevanje v strojništvu pa je znanstveni licej najprimernejši. Ali te je petletno šolanje na »realni« zadovoljilo? Da in ne. Po mojem mnenju je med raznimi slovenskimi šolami znanstveni licej najboljši. Če bi spet bil pred izbiro, bi spet izbral prav licej. Prav gotov pa bi bila potrebna šolska reforma, na splošno, za vse šole. Eksperimentalni pouk samo zavljačuje konkretno uvedbo novega šolskega sistema, saj šola krepko zaostaja za svetom. Na realni bi, denimo, morali uvesti več znanstvenih predmetov. Kakšno mnenje imaš o komaj prestanem zrelostnem izpitu? Tudi za maturo bi bila potrebna reforma, kot že za šolo sploh. O tem bi se sicer morali prej izreči profesorji, ki imajo s tem večjo izkušnjo. Vsekakor je tistih 60 minut izpraševanja premalo, da bi lahko res ocenili osebo. Tudi sreča vedno igra pri tem svojo vlogo. Res je, da lahko prikažeš svoje znanje tudi z dvema predmetoma. Če bi zrelostni izpit predvideval izpraševanje iz vse učne snovi, pa bi maturantova priprava bolje prišla do izraza. Ta oblika bi ponudila tudi več možnosti »interdisciplinarnosti«. Na običajni maturi odgovarjaš o snovi dveh strogo ločenih predmetov. Po drugi strani v bistvu zapostavljaš vse tiste predmete, ki niso bili izžrebani za zrelostni izpit. Kakšna so tvoja zanimanja izven šolskega poslopja? Teden dni pred ustnim delom mature sem opravil izpit iz angleščine, ki je potreben za vpis na angleške univerze. Ob zanimanju za jezike - na liceju sem namreč sledil nemščini - imam še konjiček; železnice, vlaki in podobno. Že nekaj let sem član tržaškega Železničarskega muzeja, delam v glavnem skupaj s svojim sošolcem, predvsem pa za Muzej gojim stike z javnostjo. V prvi vrsti so tesne vezi, ki jih imamo z Odsekom za muzejsko dejavnost prl ljubljanskem Železničarskem gospodarstvu. Ta slovenski muzej sicer še m na ogled javnosti, mi pa sodelujem0 pri pripravah. Kako pa se je razvilo to tvoje res posebno zanimanje? Že kot otrok sem imel zelo rad vlake. Ko sem bil star 4 leta, so mi darovali prvi vlakec. Tisti je bil še igrača, pozneje pa sem začel posamezne modele zelo resno zbirati. Sedaj imam 36 lokomotiv in 120 vagonov. Žbiram P® samo miniaturne modele italijanskih železnic, od parnih do dizlov in električnih tipov. Pravzaprav je to zbirk8; ki ji ni konca, saj ob vsaki novi inačic) vlaka, ki jo zgradijo, »izdajo« tudi novo miniaturo, tako da se zbirk8 sproti veča. V zvezi s tem imam dv® veliki želji, ki jih bom zelo verjetn0 uresničil šele po univerzi: rad bi zgodil miniaturo tržaške železniške postaje, za kar že imam načrt, a ga morah1 še preštudirati, druga želja pa je ital1' jansko-slovenski slovar izrazov, ki s® pojavljajo na železničarskem področjh' Ali sploh razmišljaš o dopustu? Pravzaprav sem mislil, da bom p°' letne mesece izkoristil za poglobit® stikov z ljubljanskim muzejem. Rad P“ bi šel na Bled k svojemu prijatelju, k je lani otvoril vrtno železnico, da bi 5 naučil voziti parno lokomotivo! Razgovor zapisala DAMIANA OTA Slovenski deželni zavod za poklicno izpopolnjevanje ponuja za prihodnje šolsko leto soliden in aktualen »paket« tečajev Uradniško delo, obrtno-umetniško oblikovanje, nega parkov... Šolsko leto se je na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje šele dobro končalo, vodstvo pa je že objavilo seznam tečajev za prihodnje. Kot nam je pojasnila ravnateljica zavoda Tamara Blažina, bo število tečajev prihodnje leto nižje, ker so razpoložljivosti Dežele precej okrnjene, tako da zavod ni uspel povečati svojega programa. Nota pa ni tako črna, kot kaže na prvi pogled, kajti število učnih ur ostaja skoraj isto kot lani. Tečajev je torej res manj, vendar so daljši in vključujejo nekatere krajše iz prejšnjih let. Manjkal bo sicer že tradicionalni tečaj iz kmetijstva, kar pa gre pripisati ugotovitvi Kmečke zveze, da je zavod zaenkrat zadostil povpraševanju in potrebam ter da je priporočljiv enoletni premor. Na Tržaškem bo v novem šolskem letu steklo deset tečajev. Naj jih navedimo. 1. Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za dodeljene uradniškemu delu — 1.letnik (1200 ur letno) — posebni eksperimentalni program z informatiko; 2. Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za uradnike uvozno-iz-voznega podjetja — 2. letnik (1200 ur letno) — posebni eksperimentalni programi z informatiko; 3. Triletni tečaj s kvalifikacijo za oblikovalce kraške umetnostne obrti (les, kamen, kovine) — 1. letnik (1200 ur letno); 4. Strokovni master za upravljanje podjetij — pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur, vključena delovna praksa v podjetjih); 5. Tečaj strojepisja z videotipkanjem (150 ur); 6. Tečaj osnovne informatike - MS-DOD (60 ur); 7. VVorld processing — tečaj urejevanja besedil (60 ur); 8. Tečaj za uporabo programa Data base (60 ur); 9. Začetniški tečaj italijansščine (60 ur); 10. Tečaj za vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur). Prvi in tretji tečaj sta s kvalifikacijo in sta torej namenjena tistim, ki so končali nižjo srednjo šolo oz. niso še dopolnili 20. leta starosti. Možne so vsekakor izjeme. Obiskovanje je brezplačno in tako tudi ves didaktični material. Poleg običajnih tečajev (peti, šesti, sedmi in osmi) je nekaj novih in o teh bomo posredovali nekaj podrobnejših značilnosti. Strokovni master za upravljanje podjetij (500 ur) Pogoji za vpis so opravljena matura na katerikoli višji srednji šoli s končno oceno najmanj 40/60, pozitivno opravljeni sprejemni kolokvij na SDZPI in poznavanje angleščine. Namen tečaja je usposabljanje za delo v uradu. Štiri predmete (slovenščino, italijanščino, angleščino in informatiko) bodo tečajniki obravnavali poglobljeno, bolj informativno pa se bodo srečali z ekonomijo, pravom, bančno tehniko, špedicijo, knjigovodstvom, davčno problematiko, marketingom, tajništvom in zavarovalništvom. Pouk bo potekal približno 20 ur tedensko (5 dni x 4 ure), 120 ur pa je namenjenih delovni praksi (3 tedne). Skupno bo tečaj trajal od oktobra do vključno marca. Po vsej verjetnosti bodo dijaki prejeli štipendijo, ki bo vsaj krila vpisnino. Začetniški tečaj italijanščine (60 ur) Namenjen je jugoslovanskim državljanom, ki so zaposleni ali se nameravajo zaposliti v Italiji. Stopnja tečaja bo prilagojena razredu, vsekakor bo dan precejšen poudarek osvajanju potrebnega besednega zaklada, govornim vajam, itd. Dveletni tečaj za dodeljene uradniškemu delu (import-export) Tečaj traja 2 šolski leti po 1200 ur letno, pogoj za vpis je opravljena nižja srednja šola ali starost od 15. do 20. leta. Lekcije se bodo odvijale na sedežu Zavoda 34 ur tedensko, vsak dan razen sobote. Učna področja zaobjemajo tehnično-operativno znanje (strojepis, izpolnjevanje obrazcev, uporaba računskega stroja in računalnika ter druga praktična opravila v uradu), tehnološko (tehnično in strokovno znanje, ki vključuje osnove trgovinstva, knjigovodstva, bančne tehnike, upravljanje osebja ter zunanje trgovine), dopolnilno (matematične in statistične prvine tudi z uporabo računalnika), kulturno (sporočanje in poslovna korespondenca, državljanska vzgoja, angleščina, srbohrvaščina, zaščita in organizacija dela, splošna kultura). Med dodatne dejavnosti naj omenimo obiske in oglede raznih delovnih okolij in šestdnevno delovno prakso v drugem letniku. Triletni tečaj s kvalifikacijo za oblikovalce kraške umetnostne obrti (les, kamen, kovine) — 1. letnik (1200 ur letno); Tečaj je še posebno privlačen za mlade, ki jih delo v uradu ne posebno navdušuje in si želijo bolj alternativnih in samostojnih delovnih obeznosti. S pridobitvijo kvalifikacije bodo sposobni P° segati pri obnovitvah stavb z estetskimi in funkcionalnimi nasve ' ki naj ohranjajo in poudarjajo kraške značilnosti. Sodelovali bo ^ nadalje lahko pri kraškem notranjem urejanju oziroma sp remi j preureditvenih del z nasveti glede nakupov antikvariatnih P16 .j metov in pri izdelavi opreme ter pohištva, kakor tudi pri gradI-j1 ex novo in sicer pri načrtovanju ter uresničevanju značilnih bistvenih delov poslopja, ki se bo primerno povezovalo s kras pokrajino. Kdor s tem ne bo zadovoljen ali si bo želel še kaj, Pa lahko odprl samostojni umetnostni laboratorij, v katerem bo 0 tvarjal in prodajal lastne lesene, kamnite in kovinske izdelke različne kombinacije teh surovin. Pa še eno konkretno alternati naj omenimo: proizvodnjo — samostojno ali v zadrugah —.S kov javnega koristi za kraško območje. Poglejmo sedaj značilno pouka. Tečaj bo trajal 3 šolska leta po 1200 ur letno. Pogoj z8 YE. je opravljena nižja srednja šola ali starost od 15. do 20. leta. Lek ^ je bodo na sedežu Zavoda in v umetniškem laboratoriju »S01j. luna« v Trstu, vsak dan razen sobote (34 ur tedensko). Učni Pr° j. meti: splošna kultura, strokovno računstvo, risanje in kraško k*' > narstvo, umetnostna obdelava kamna, umetnostna obdelava 1 umetnostna obdelava kovin. Med dodatnimi dejavnostmi naj 0 f, nimo obiske in didaktične ekskurzije, risanje tradicionalnih v cev na terenu, delovno prakso. Tečajnike bodo poučevali s gt profesorji na Zavodu in sodelavci umetniškega laboratorija »s° luna«. . Tečaj za vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin (120 vS’^r Namenjen je brezposelnim, članom zadrug ter tistim, ki se^va-meravajo ukvarjati s to dejavnostjo. Odvijal se bo verjetnop e. krat tedensko po 3 ure v centru deželne ustanove ERSA na F e; ku od oktobra do marca. Program predvideva naslednje Pred aVa-splošna agronomija (zemlja, podnebje, mikroklima, itd.), sp°z z nje rastlin in njihova fiziologija, razni posegi pri vzdrževan] drevja, itd), zakonodaja in kompetence, praktične vaje ter didaktičnih ekskurzij. . . j6- Na koncu naj še opozorimo, da je čas za vpisovanje ,tvu julija in nato še tri tedne septembra. Vpisujejo v ta] g, SDZPI, ul. Ginnastica 72, tel. 577941, vsak dan (razen sobote) do 13. ure. Tajništvo nudi tudi vse podrobnejše informacije. Zupan umaknil osnutek statuta in prekinil sinočnjo sejo Naša manjšina znova kamen spora v tržaški petstrankarski večini Tržaški občinski odbor je na robu Politične krize. Zaradi hudih nesog-jf • v yrstah petstrankarske koalici-* j® Ml župan Richetti pozno sinoči P lsiljen umakniti osnutek občinske-nh*?taluta in takoj zatem prekiniti črnsko sejo, na kateri se je njego-a uprava v bistvu znašla brez poli-icne večine. O statutu bo sedaj ver-I tno tekla beseda šele septembra, ki')?-^3 ne bo prej prišlo do krize, bi v teh razmerah privedla narav-ost do razpusta skupščine in seveda 0 Predčasnih volitev. Mera je pol-®' so po razburljivi seji komentirali ®°9i svetovalci tako večine kot Pfoije. liberalci pa so iz drugih , zlogov, ki so vezani na porazdeli-stolčkov v nekaterih ustanovah, v ** formalno vedeti, da se ne čutijo Vezane na to koalicijo. .^Jabolko spora je bil sinoči statut dokSe' kar ie s *em ze,° pomembnim kumentom neposredno ali posred-Psi 50vezan°. Upravna večina KD-tek PSDI'PRI"PLI )e odobrila osnu-ma StatUta' med drugim popolno-r ,Prezira ne samo potrebe naše na-a®0stne skupnosti, ampak celo ti f6 *v e ze Pridobljene pravice. Pro-skemu nacionalističnemu stališču o ostro nastopili SSk, DSL in zeleni, h njib°v pritisk pa je občinski od-kat Pred sin°čnjo sejo oblikoval ne-ta t6re. Popravke. Dva od teh zadevali našo manjšino. Prvi priznava Slovencem pravico, da v odnosu do zaščitnika občanovih pravic, ki ga uvaja reforma krajevnih uprav, lahko uporabljajo slovenščino, drugi popravek pa priznava dosedanjo dvojezično prakso v nekaterih rajonskih svetih. Gre, kot vidimo, za popravke, ki ne spreminjajo (negativnega) vsebinskega bistva osnutka statuta. Že na seji načelnikov skupin so neofašisti že napovedali »ostro nasprotovanje« tema dvema amandmajema, za veliko presenečenje pa je sinoči poskrbel novoizvoljeni svetovalec PSI Chenda, ki je pred kratkim zamenjal ubitega odbornika Cecchinija. Chenda je zahteval ločeno glasovanje o teh dveh popravkih in dal s tem jasno razumeti ne samo, da formalno pravzaprav ne gre za amandmaje občinske uprave, ampak, da se on s temi stališči odbora ne strinja. Nihče iz vrst PSI ni Chende podprl, nihče pa demantiral. V dvorani je tedaj zavladala popolna zmeda, saj je očitno prišlo do razkola tako v večini, kot med samimi socialisti. Tajnik Perelli ni hotel komentirati nepričakovenaga stališča svetovalca svoje stranke, govori pa se, da je Chendo »navdahnila« notranja skupina PSI, ki v pričakovanju morebitnih predčasnih volitev noče na noben način prejudicirati dosedanjega volilnega zavezništva med PSI in Listo za Trst. Kakorkoli že, je župan na zahtevo DSL prekinil razburljivo sejo in takoj sklical odbor. Njegova seja naj bi trajala deset minut, zavlekla pa se je za več kot pol ure. Na koncu je Chenda sicer umaknil svojo prejudicialo o ločenem glasovanju omenjenih dveh popravkov, Richetti pa je lakonično in skoraj potiho naznanil, da umika osnutek statuta in da je seja prekinjena. Kaj se je zgodilo na seji občinskega odbora nismo utegnili izvedeti, sodeč po razvoju dogajanj pa je gotovo prišlo do ostrega spora in najbrž tudi do prerekanja med (bivšimi?) zavezniki. Ob robu sinočnje vroče seje naj še omenimo jutranjo tiskovno konferenco Zelene liste s simbolom golobice, ki jo v občinskem svetu zastopa svetovalec Ghersina. Slednji je ocenil kot škandalozno dejstvo, da je iz osnutka statuta izpadla vsakršna omemba slovenske manjšine. Zdi se pravi absurd, da uradni Trst po eni strani izreka solidarnost Sloveniji, potem pa popolnoma »pozabi«, da Slovenci pravzaprav 'živijo tudi tukaj in ne samo onkraj meje. Odbor je spregledal tudi vse predloge o večji vlogi občanov pri poslovanju uprave, ki so jih posredovale nekatere množične organizacije (med njimi tudi ZSKD). „ _ Ob odprtju krožka Donat-Cattin Minister Marini o socialni doktrini katoliške Cerkve ■ V Trstu so včeraj uradno odprli so-cio-kulturni krožek Carlo Donat-Cattin. Slovesnosti na Pomorski postaji se je udeležil sam minister za delo Franco Marini, ki je bil še pred kratkim generalni tajnik CISL, po nenadni smrti ministra Donat-Cattina pa je prevzel vodstvo demokrščanske struje Forze Nuove in takoj zatem bil imenovan za ministra z zelo važnimi pq-oblastili. Osrednja nit, ki je povezovala razne posege, je bilo vprašanje socialne doktrine Cerkve v povezavi z zadnjo papeževo encikliko Centesimus annus. Tako v ministrovih besedah kot tudi v ostalih posegih je tekla beseda o socialni politiki, v vlogi Cerkve in o novih perspektivah, ki se odpirajo ne samo v Italiji, ampak tudi v Evropi, potem ko so padli razni zidovi, potem ko je padel, dokončno, je dejal minister Marini, komunizem. Soglasno je bilo poudarjeno, da je ta enciklika korak naprej glede spoštovanja človekovih pravic, pravic oseb, ki delajo in prispevajo za rast države. Minister Marini se je zadržal tudi ob nekaterih aktualnih vprašanjih in pozval katoliške kroge, naj se vključijo v politično življenje, vendar pa ne z namenom, kot je dejal Aldo Moro, da bi zadostili osebnim potrebam, ampak da bi s svojim delom prispevali za razvoj celotne družbe, (as) Včeraj tiskovna konferenca poslanca DSL Bordona O novih rokih in obrestih za plačilo carinskih dajatev Prist °h rokl za plačevanje carinskih nje °3 °in in povečanje obrestne stop-necj a Redite za carino, ki jih je pred b0(jnVniI? z dekretom določila vlada, stani. ePčutno oškodovali tržaško prišlo 0če in posredno tudi vse italij analni °Sp°darstvo,« tako se je o nedav-Torm'Ina^levru finančnega ministra ne s.lc:e izrazil poslanec Demokratični javrai*e levice VViller Bordon. Da Zvezi n°S^ Predstavila svoja stališča v raj _ ? 1° zadevo, je tržaška DSL vče-katefilred^a tiskovno konferenco, na šnje p)5?Tta spregovorila tajnica tukaj-don kj Terla Luša ter poslanec Bor-Tredst 8 ječanju so bili prisotni tudi °n je najprej obnovil celotno g0s av«iki pristaniške ustanove ter rtierin aarstvenikov, ki se ukvarjajo z Borar°dno trgov, 2j- SLAŠCIČARNA Saint Honore na Op nah obvešča cenjene odjemalce, d s. zaprta od 9. do 31. julija zaradi dop ta. . CVETLIČARNA »Angela« iz BoljU" obvešča vse svoje stranke, da je zaP od 20. julija do 24. avgusta zaradi IŠČEMO prodajalko ali pomočnic0 prodajalni. Telefon 228855. jpi NAKLADNE PANJE prodam po «9° ceni. Telefonirati na št. 226458. Dr3' NUDIM pomoč pri gospodinjskih P^g. vilih nekaj ur tedensko.Telefon ''L-gje-KOZO odlično mlekarico prodam-fon 229347. -cl mesta po ugodni ceni prodam 'jej srednika. Pisati na Publiest ^čh1 Montecchi 6 — Trst pod šifro “ dom«. jjaiP0 V NAJEM za krajše obdobje oaTeje- stanovanje na zahodnem Krasu, fon 200115. . _ cirK'T PRODAM mizarsko mizo in žag0 g gt larko 220 volt. Telefon 040-42/ urah kosila. I Nocoj na videmskem gradu s skupino Manhattan Transfer Ko glas postane glasbilo Mozartov motet zaključil festival v Spoletu Mehika-Brazilija ali TV bitka za gledalce kJ^a9ična zvočnost najboljšega vo-Ov J ga kvarteta na svetu bo nocoj i dvorišče videmskega gradu. Fan-; 111 videmskega Središča za storitve v Predstave (C.S.S.) je namreč uspelo fur! °P Prireditev Poletje skupaj v lanskem mestu organizirati nastop upine Manhattan Transfer. in ru Idauser, Alan Paul, Janis Siegel Cheryl Bentyne so danes najbolj kaiZnani predstavniki vocaleseja, vo-v ne tehnike, ki prilagaja izmišljene v Ze inštrumentalnim delom, predle ® swing in jazz glasbe. Ta tehnika je as‘°vela v 50. letih z Eddijem Jef-v. 0n°m, Johnom Hendricksom, Da-ojn Lambertom in Annie Ross. 0ltl . 9 skupine Manhattan Transfer ni elen na eno samo glasbeno zvrst, pač pa sloni na glasovni zmogljivosti štirih pevcev - sopran, alt, tenor in bas, ki na glasbeni podlagi pihal, predvsem saksofonov big banda Co-unt Basieja oblikujejo harmonično zvočnost. Njihova glasba je kombinacija različnih stilov, od swinga do doo-woopa, od jazza do rock n rolla, od popa in fusiona do brazilskih ritmov, kar je tudi odraz različnih osebnosti in pripravljenosti štirih vokalistov. Manhattan Transfer so s svojo glasbo dosegli tudi vidne komercialne uspehe, s priredbo skladbe Birdland, zanjo je besedilo napisal John Hnedricks, so leta 1989 prejeli Grammy Award (na sliki). Na nocojšnjem koncertu bodo predstavili bogat program, ki sega v klasi- ke vokalnega jazza zadnjih štiridesetih let. Zapeli nam bodo številne skladbe, od že omenjene Birdland do Gillespiejeve Another Night in Tuni-sia, od Rollinseve Aireign do Getzeve Four Brothers. Poslušali bomo lahko tudi imenitne priredbe klasikov rock -n'rolla, kot sta, denimo, Ray's Rockho-use in Route 66, svvinge tridesetih let, brazilske pesmi Djavana (Agua, Soul food to go in druge) ter skladbe njihovega zadnjega albuma, Offbeat the Avenues. Skupina Manhattan Transfer bo stopila na oder videmskega gradu ob 21.15, koncert pa bo ob vsakem vre-menu. ALEŠ VVALTRITSCH Z običajnim koncertom na trgu zvečer in z umetnimi ognji pozno ponoči se je v nedeljo zaključil 34. festival v Spoletu. Dež je še enkrat, kot v vseh preteklih letih, prizanesel tej prireditvi, da je Mozartova skladba Ave Veram Corpus izzvenela v vsej svoji mogočnosti. Motet, ki ga je salzburški skladatelj napisal malo pred smrtjo, torej skoraj v isti dobi kot Rekvijem, je dirigiral Rafael Fruhbeck de Bur-gos, morda kot dodaten poklon ustanovitelju festivala, mojstru Gian Carlu Menottiju, ki-je pred nekaj dnevi praznoval svoj 80. rojstni dan in ki se je zahvalil kar z okna svojega stanovanja. Program so dopolnjevale prav tri Menottijeve skladbe, dve kantati na tekste španskih mistikov in maša, ki jo je Menotti napisal v Ameriki leta 1979. Občinstvo so sestavljali nadvse ugledni gostje, med njimi nekaj ministrov, senatorjev in predstavnikov kulturnih institucij. Ob zaključku letošnjega se seveda že govori o festivalu prihodnjega leta, od 24. junija do 12. julija. Repertoar bo odvisen tudi od nekaterih prisotnosti. Tako se, denimo, veliko govori o dirigentu Spirosu Argirisu, ki mojstru Menottiju ni najbolj po godu. Veliko polemik se je vnelo v preteklih dneh prav okoli njegoverga imena. Če bo Argiris ostal, bodo verjetno na sporedu VJagnerjevi Mojstri pevci niirim-berški, to delo bi namreč Argiris nadvse rad dirigiral. Govori se nadalje o Donizettijevem Grofu d Alba in o Dvorakovi Rusalki, pa tudi o Figarovi svatbi. Med načrti je obsežen pregled filmov in videov, ki naj bi prikazali celoten opus Herberta von Karajana. Medtem ko se zdi, da pada zanimanje za balet, se bo gledališče skušalo predstaviti s Senom kresne noči v režiji Ingmarja Bergmana, seveda bo prisotnih tudi nekaj italijanskjih novitet in zanimivosti. Mojster Menotti zagovarja tudi tekst Andrejeva Katarina Ivanovna. Skratka, zanimivosti ne bo manjkalo, če bo festival razpolagal s sredstvi kot v teh letih. SAO PAULO — Med Brazilijo in Mehiko se je vnela prava vojna TV nadaljevank. V bistvu gre za bitko med družbama Globo Roberta Marin-ha in Televisiva Emilia Azcarraga. Mehiška »telenovela« Carrossel, ki jo oddaja brazilska mreža SBT, krade gledalce nadaljevanki O dono do mundo (Gospodar sveta), ki je zadnji uspeh mreže Globo. Bitka se je vnela seveda za glavni večerni pas, kajti ob 20.30 vse razne brazilske mreže oddajajo »najboljše« nadaljevanke. Tu gre povedati, da se bohotijo tudi na najrevnejših barakah v revnih četrtih televizijske antene, kar pomeni, da so ob določeni uri vsi priklenjeni pred malim ekranom. Tudi zato so o bitki in predvsem o njenem zakulisju začeli poročati vsi tamkajšnji časopisi. Mehiški manager se je že pred časom lotil podtalnega vdiranja v kraljestvo brazilske Globo. Zakon namreč prepoveduje, da bi tujci imeli svoj delež v brazilskih TV družbah, a lastnik družbe SBT Silvio Santons je že »uvozil« nekaj mehiških nadaljevank, ki jih je potem oddajal na svojem kanalu in s tem se je Azcarraga pretihotapil v Brazilijo. Azcarraga, ki je star 61 let in vodi mogočno TV družbo, je že raztegnil svojo dejavnost na ZDA, Španijo, Portugalsko, Anglijo, Francijo, Švico, Belgijo in Dansko, prisoten je tudi v Kanadi, Venezueli in Kolumbiji, zato ni čudno, da so se njegovi apetiti usmerili v Brazilijo. Med njegovimi sodelavci je zanimiva prisotnost podpredsednika Augusta Marzagaa, ki je prej delal pri družbi Globo kot asistent bivšega predsednika Joseja Sarneyja. On je tudi organiziral »osvajanje« Evrope. Dvoboji potekajo torej na več ravneh. Ta trenutek se zdi, da je usoda bolj naklonjena mehiški nadaljevanki Carrossel, ki si je s svojo enostavno, lahkotno in zabavno zgodbo ter z ig-ralci-otroci že prilastila najmlajše gledalce. Povsod po svetu, in torej tudi v Braziliji, ob osmih zvečer pred malim ekranom še gospodarijo otroci. današnji televizijski in radijski sporedi IHlInll ; fUs Ailm: Stanlio in Ollio 92n Accardo izvaja Mozarta lOjn Nanizanka: Davinia Film: Bellezze in cielo (glas., ZDA 1947, r. A. ljcc Nall, i. Rita Hayworth) 12 nc yreme in kratke vesti 0 Variete: Occhio al bi- 12 3q gUetto Nanizanka: La signora 13 3n ® 9iallo H On pivnik - tri minute mlm: La parola ai giura-n. (dram., ZDA 1967, r. bidney Lumet, i. Flenry 15.50 F°nda) 17,2o ladinski variete: Big 17.2« Hanes v Parlamentu ■Jok.: Nenavadna zgo-18.4« dovina Italije ad.: Una donna di so-19,4q ai nza (*• Deborah Kerr) 20.4q i!) , anah in dnevnik 21.30 dokumentarec: Kvark ^ariete: Fontana di Tre- Soevmk 24.00 p/asba: Notte rock dnevnik, vreme in Da-O.35 v?S v Parlamentu 0.5q p.®zzanotte e dintorni Um: Passage secret (dram., ZDA 1985, r. La- { RAI 2 RAI 3 | fT TV Slovenija 1 | (*P) TV Koper ^JtfenGPerrin) 7.30 Risanke in nanizanke 9.50 Film: Sesso debole? (kom., ZDA 1956, r. D. Miller, i. June Allyson) 11.40 Nanizanki: Lassie, 12.10 La clinica della Foresta — N era 13.00 Dnevnik, Gospodarstvo 13.45 Nad.: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.05 Nanizanka: L'asso della Manica 15.55 Ena rastlina na dan 16.15 Vesti in Iz Parlamenta 16.25 Film: I sette senza glo-ria (vojni, VB 1968, r. Andre De Toth, i. Michael Caine) 18.30 Športne novice 18.45 Nan.: Hill Street 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Mino (i. Guido Cella, Ray Lovelock, Ottavia Piccolo, 3. del) 22.10 TV Dnevnik - Dosje 23.30 Dnevnik, vreme in horoskop 23.40 Koncert Enrica Rugge-rija: II falco e il gabbia-no 0.30 Film: Cristo proibito (dram., It. 1950, r. Curzjo Malaparte, i. Raf Vallo-ne, Elena Varzi) 12.00 Šport: Avtomobilizem 12.30 Film: Ouattro bersaglie-ri - Tripoli bel suol d'a-more (kom., It. 1954, r. Ferruccio Cerio, i. Alberto Sordi) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Dok.: Glenn Gould 15.00 Pred Premiero 15.30 Šport: lokostrelstvo, 15.55 IP v jahanju, 16.35 Tour de France 17.20 Film: Per te ho ucciso (dram., ZDA 1948, r. Norman Fošt er, i. Burt Lancaster) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 19.55 Variete: Non e mai troppo tardi 20.20 Aktualno: Chi l'ha vi-sto? 20.30 Film: Perry Mason - La figlia segreta (i. Ray-mond Burr) 22.15 Dnevnik 22.20 Nan.: I Professionals 23.15 Nočni dnevnik 0.05 Film: II mostro della pa-lude (srh., ZDA 1982, r. Wes Craven) 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.): Zgodbe iz školjke 10.00 Osmi dan (pon.) 10.45 Video strani 16.25 Video strani 16.40 Sova (pon.), vmes nanizanki Simsponovi in Polnočni klici 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Lutkovna igrica - Marjetica in zmaj (J. Milčinski) 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Ukradena (r. Roger Bamford, i. Art Malik, Cheryl Prime, Sonia Ashraf) 21.00 Umetnostni vodnik: Slovenija 21.10 Glasbeni portreti: Vlado Kalember 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Nočni program Sova, vmes nanizanki Pujsovi dosjeji in Polnočni klici, nato glasba z Jasminko Stančul (B. Papandopu-lo, Studia št. 1) 23.25 Video strani 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Oddaja v slovenščini: Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka Leo, il re della foresta 20.10 Nanizanka: Lucy Show 20.30 Film: Octavia (dram., ZDA 1981, r. David Bea-ird, i. Susan Curtis, Neil Kinsella) 22.00 Žrebanje lota 22.05 Dnevnik 22.10 Nan.: Fantasilandia 23.00 Športna rubrika | TV Slovenija 2 17.00 GP v atletiki 19.00 Naši pevski zbori pojejo dela sodobnih avtorjev 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TVS: Studio 2 Koper 21.30 Žrebanje lota 21.35 Film: Dovolj slave za vse (1. el) 23.15 Eksperimentalni program Yutel Nanizanke: La famiglia radford, 8.00 Simon 10.oq p;,mP^ar, 9.00 Bonanza Um: Beverly Hills Ma-H ® (dram., ZDA 1986, r. n rveV H art, i. Faye Du-*2.oo v_ aV' Donna Dixon) , I2^eja; Rivediamoli, 12.55 p30 Es ta te 5 13.55 N^ale5News 14.30 m, lzanka: I Robinson 1 Gen-* Top Secret' 15.30 (»S «.oS,»slrl“" - Qirn Cos ® c°se, 20.20 2o-25 Var?9.10C0'vmesNews canT,e: 11 Tg delle va- 2o-40 FnZe(V°diioITretre) nar. ' Grosso guaio a r !2agena (pust., It. 1987, D““’ *' 23,10 Vah' a in L*°V' Hoja Postane še ugod-^ehki st ‘miva P° dobro markirani in pisanim planinskim v®rju na Tržatv®1 S?-po9led odpre proti n;.Zraku ;e l ,i kl zaliv, Koper in Istro, a : ki zares uživ ^Ievet vlage, da bi izlet- £ vreme dovod®1 ta obširni razgled. Če rid ^lp do K asno' lahko seže pogled 1° tB®netk vitkega zaliva in celo bj,to- Po kateri V1Š,mu steza Prečka belo ga0^1 Pripeljemo^ ^hko tudi z avtomo-nL vm.a Pod^rh2 K°tine do planinske-aljuje po n bom Slavnika. Steza se P° 90zdu in travnikih do Tu- move koče, do katere so izletniki prišli po približno dveh urah prijetne hoje. Še nekaj korakov in človek je na vrhu zadnjega tisočaka na slovenski planinski poti. Po zasluženem kosilu in krajšem počitku so se izletniki vrnili v Prešnico in se odpeljali po istrski cesti mimo Črnega kala v dolino Rižane, da bi zavili do Hrastovelj. Skrita vasica je dolga stoletja živela odmaknjeno na koncu doline, še v tem stoletju in celo po drugi svetovni vojni glavni prometni tok zanemarja te kraje. Sem zavijejo le tisti, ki točno vedo, kaj iščejo - dijaki, študentje, ljudje, ki jim je tukajšnji umetniški biserček pri srcu, tu pa tam tudi kak turist ali tujec. Na skalnati vzpetini se dviga taborsko obzidje iz 15.-16. stoletja, ki brani in skriva enega od biserov kulturno zgodovinskih spomnikov Slovenije. Za zidovi stoji cerkvica sv. Trojice iz 12.-13. stoletja, zidana v romanskem slogu s streho iz Škrlj. Triladijska notranjost je prekrita s freskami Janeza iz Kastva iz leta 1490. Freske je odkril domačin, slikar in kipar Jože Pohlen leta 1949. Mojstrsko so jih restavrirali strokovnjaki Centralnega zavoda za spomeniško varstvo Slovenije. Cesta, ki pelje v vas ni slabša od drugih istrskih cest, le oznake so nekoliko pomanjkljive, vedno žejnim Primorcem pa se lahko tudi stoži po gostilni, ki je Hrastovlje ne premorejo. Vendar človek rad pozabi na drobne neugodnosti, ko vljudna ženica, oskrbmnica cerkve, odpre težka cerkvena vrata in se pogled ustavi na stenah hrama človeške pobožnosti in srednjeveške cerkvene umetnosti. Na stenah si lahko ogledamo pravo »biblijo ubogih«, ki je nadomeščala nepismenemu ljudstvu svete knjige, vendar vzbujajo že sama stavba, glagolski napisi, grafiti nekdanjih romarjev posebno spoštovanje. Mrtvaški ples, ki se vije po stenah, da spominja na enakost vseh ljudi pred smrtjo, pa naj bodo cerkveni veljaki ali kmetje, predstavniki posvetne oblasti ali reveži, predstavlja poglavje in zanimivost zase. Se tako nepoučen obiskovalec se bo težko izognil pripovedni in sporočilni moči spretnega istrskega slikarja. Vendat vsakega še tako lepega izleta je konec in člani SPDG so se po kratkem postanku na socerbskem gradu morali vrniti proti goriškim domovom. (Z. V.) Tudi v Gorici je nastal odbor za pomoč palestinskim otrokom Pred nekaj meseci, okrog velike noči, smo poročali o pobudi "Salaam — ragazzi dell olivo", ki naj bi jo začeli uresničevati tudi na Goriškem. V bistvu gre za solidarnostno akcijo pomoči palestinskim otrokom, ki živijo v nemogočih razmerah zaradi vojne. Gre za nekakšno posvojitev, oziroma skrbništvo na daljavo. Zdaj je pobuda, ki je naletela v drugih pokrajinah in deželah na precejšen odmev, tudi na Goriškem, z ustanovitvijo posebnega odbora, storila prvi konkretni korak. Ustanovil se je odbor za pobudo "Salaam — ragazzi dell'olivo", ki deluje v sklopu združenja La Meridiana, v javnem večnamenskem socialnem centru v ulici Baiamonti. Odbor deluje v povezavi s koordinacijskim odborom, ki ga na vsedržavnem nivoju vodijo predstavniki združenja ARCI in AGESCI. V Jeruzalemu so pred kratkim odprli, v sodelovanju s katoliško in pravoslavno cerkvijo ter OZN prvi mednarodni urad, ki koordinira tovrstno dejavnost. Urad je povezan s podružnicami, ki jih sestavljajo ugledne osebe iz palestinske stvarnosti in ki delujejo v vseh večjih mestih. Predstavniki teh podružnic skrbijo za informiranje in tudi vezo med otroci in dobrotniki. Posvojitev oziroma skrbništvo na daljavo obstoji predvsem iz obveznosti plačevanja denarnih prispevkov za dobo dveh let. Vsak skrbnik (lahko se za to odloči več oseb) se obveže, da bo mesečno plačeval po sto tisoč lir in sicer za dve leti. Odbor obvešča javnost, da se v Gorici že izvajajo prve oblike skrbništva: pred kratkim so sklenili tako pogodbo s tremi zakonci. Za podrobnejša pojasnila so interesentom na voljo člani odbora in sicer ob ponedeljkih od 18. do 19. ure v ulici Baiamonti 22 — sedež javnega večnamenskega socialnega centra. Odbor za pomoč palestinskim otrokom vodijo Ave Olivo, Loredana Fasano, Gabriela De Simon, Donata Marchi in Claudia Iuretti. Tisti, ki želijo samo finančno podpreti pobudo lahko svoj prispevek nakažejo na tekoči račun št. 13150/3 pri Goriški hranilnici. Dirka po Franciji se bliža odločilnim etapam Nogometni profesionalci so že na delu Tokrat Phil Anderson OUIMPER Nedeljska etapa kolesarske koržne dirke po Franciji je bila po svoje »zgodovinska«, saj jo je prvič osvojil brazilski kolesar. Sicer je bila v bistvu mirna. Prav tako mirna je bila tudi včerajšnja povsem ravninska etapa, katero je osvojil avstralski kolesar Anderson (na sliki AP), ki je v končnem naletu prehitel svoje tri tovariše na begu. Kolesarji bodo lahko (več ali manj) brezskrbno kolesarili še danes in jutri. V četrtek in petek pa bosta na sporedu najtežji pirenejski etapi, na katerih se bo odločal Tour. Vrstni red 9. etape: 1. Ribeiro (Br.) 3.40.51" s poprečno hitrostjo 43,740 km na uro; 2. Jalabert (Fr.); 3. Koničev (SZ); 4. Calcaterra (It.); 5. Lelli (It.); 6. Bontempi (It.) vsi v času zmagovalca; 7. Van Hooydonck (Bel.) po 2"; 8. Bruyneel (Bel.) 4" itd. Vrstni red 10. etape: 1. Anderson (Avst.) 5.23'23" s povprečno hitrostjo 38,499 km na uro; 2. Emonds (Bel.) i.č.; 3. Holm (Dan.) i.č.; 4. Dernies (Bel.) i.č.; 5. Abdujaparov (SZ) po 6"; 6. Ludvig (Nem.); 7. Museeuvv (Bel.); 8. Jalabert (Fr.); 9. Verdonck (Bel.); 10. Schur (Nem.); 11. Kappes (Nem.); 12. Vande-raerden (Bel.); 13. Dominguez (Šp.); 14. Colotti (Fr.); 15. Fondriest (It.) vsi v času Abdujaparova. Skupni vrstni red: 1. Lemond (ZDA) 41.03 01"; 2. Abdujaparov (SZ) po 1'09"; 3. Breukink (Niz.) 1’13"; 4. Indurain (Šp.) 217"; 5. Bernard 311"; 6. Kelly (Ir.) 3*51”; 7. Bugno (It.) i.č.; 8. Marie (Fr.) 4*10"; 9. Alcala (Meh.) 4*14"; 10. Leblanc (Fr.) 4'20'j 11. Golz (Nem.) 2*24"; 12. Delgado (Šp.) 4*30"; 13. Mauri (Šp.) 4*41"; 14. Fignon (Fr.) 5*12"; 15. Lance (Fr.) 5*52"; 16. Giovanetti (It.) 5*45"; 17. Louviot (Fr.) 5*46"; 18. Lelli (It.) 5*53; 19. Vanderaerden (Bel.) 6*03"; 20. Pulnikov (SZ) 6*11"; 21. Chiappucci It.) 6*18" itd. Začetek priprav RIM — Pred dnevi se je zaključila italijanska profesionalna kupoprodajna nogometna sezona, ki pa ni dala »dokončnih« izidov. Nadaljuje se namreč »iskanje« tujcev, vodstva ekipa pa bodo lahko najela še vse tiste igralce, ki še nimajo pogodbe, teh pa je dosti, tudi v A ligi. Novembra se bo sezona spet odprla za »popravni izpit«, ki bo veljal za vse ekipe, ki ne bodo zadovoljne z dotedanjimi nakupi. Važnih nakupov ni bilo prav veliko, med temi pa so prednjačili tujci. Po mnenju nogometnih izvedencev je najbolj posrečen nakup opravila Verona s Stojkovičem, omembe vreden pa je prihod Scifa k Torinu in Blanca k Napoliju. Od favoriziranih ekip naj bi se najbolj okrepil Juventus. Poleg igralcev Carrere, Koblerja in Reuterja sta se namreč v Juventus vrnila trener Trapattoni in... predsednik Boniperti. Med glavne favorite tako spadajo prvak Sampdoria, obnovljeni Juventus, že lani uravnovešeni enajsterici Inter in Milan in morda še Torino. Prod izpadom pa se bo borilo mogo ekip, med katerimi bi omenili Ascoli, Cagli-ari, Cremonese in Foggio. Prvo in drugoligaši so že začeli svoje priprave. V nedeljo so se zbrali igralci Barija in Rome, včeraj Atalante in Napolija, danes pa Parme. V kratkem bodo na delu ekipe Torina, Inter-ja, Fiorentina, Verone, Milana, Foggie, Cagliarija, Genoe in Ascolija, 23. t.m. se bosta lotili dela Cremonese in La-zio, dan kasneje pa prvak Sampdoria. Prvi uradni boji Za točke bodo 21. avgusta, ko bodo na sporedu prve tekme italijanskega pokala. Le tri dni kasneje bo na sporedu v Genovi tekma za italijanski »superpokal« med držav- nim prvakom Sampdorio in zmagovalcem italijanskega pokala Romo. Prvo kolo italijanskega nogometnega prvenstva pa bo na sporedu v nedeljo, 1. septembra, zadnje pa 24. maja prihodnjega leta. Prekinitvi prvenstva bosta 22. in 29. decembra. En mrtev med tekmo NAIROBI — Na mednarodni nogometni tekmi v Nairobiju med Kenijo in Mozambikom, veljavni za afriški pokal, se je med gledalci vnel silovit pretep, ki je zahteval eno smrtno žrtev in 24 ranjenih. Dva od teh sta v kritičnem stanju. Prosinečki ne gre k Realu BEOGRAD — Eden najbolj talentiranih jugoslovanskih nogometašev Robert Prosinečki ne bo v prihodnji sezoni igral pri Real Madridu, kakor so to v Madridu napovedovali. Tako je rečeno v pismu, ki ga je včeraj poslal predstavnik jugoslovanske nogometne zveze svetovni nogometni zvezi FIFA. Razlogi za to odločitev so trije; igralec še ni dosegel 25. leta starosti, ni še opravil vojaške službe in ni odigral dva olimpijska ciklusa. Caliendu dve leti prepovedi ROMA — Najbolj znan italijanski nogometni posrednik Antonio Calien-do je dobil prepoved dveh let opravljanja poklica. Caliendo je namreč skušal podkupiti finančne nadzornike, ki so poizvedovali o njegovih ne p?" sebno »čistih« zaslužkih. Caliendo je praktično začetnik poklica »posrednika«, njegovih uslug pa so se med drugim posluževali Baggio in praktično vsa Fiorentina. Odprtje univerziade brez Jugoslovanov SHEFIELD — V nedeljo se je z otvoritveno svečanostjo v angleškem mestu Sheffield začela 16. univerziada, na kateri sodeluje približno 5500 športnikov iz 110 držav sveta. Svečanost (na sliki AP) je trajala približno dve uri in pol, na sporedu pa je bil mimohod vseh reprezentanc, umetni ognji in vrsta gimnastičnih točk s prijetno koreografijo. Na svečanosti ni bilo reprezentance Jugoslavije, ki je tako protestirala proti odsotnosti jugoslovanske zastave. Jugoslavija je prisotna s šestimi atleti. Mimo odsotnosti Jugoslavije bi še omenili angleško vesoljko Helen Shar-man, ki je pred časom dvignila mnogo prahu zaradi »sproščenega« obnašanja v vesoljski ladji pred sovjetskima astronavtama, ki jima ni šlo po godu njeno mimo oblačenje in slačenje. Tokrat je med nošnjo bakle padla, pir tem pa se je bakla ugasnila. Vseeno pa je Sharmanova doživela spontan aplavz. Včeraj so bile na sporedu že prve tekme, podelili pa so tudi že prve komplete kolajn. Prvo zlato kolajno je osvojila Kitajka Zhuang Yong v plavanju na 100 m prosto,, drugo Američan Brian Pajer na 100 m metuljček, tretjo Francoz Step-han Caron na 200 m prosto, četrto kitaljka Lin Li na 400 m mešano in peto sovjetska ženska štafeta 4x200 m prosto pred Američankami in Kanadčankami. Na skupni lestvici držav trenutno vodi presenetljiva Kitajska z dmema zlatima in dvema srebrnima kolajnama. V nedeljo na V N Anglije v formuli 1 v Silverstoneu Nigel Mansell suvereno SILVERSTONE — Nigel Mansell je bil gotovo glavni junak nedeljske dirke za VN Anglije v formuli 1 in je tako seveda osrečil več kot stotisočglavo množico v Silverstoneu. Angleški pilot na williamsu je bil v rahlih težavah le na startu, ko ga je Brazilec Ayrton Senna na mclarnu prehitel. Vodstvo svetovnega prvaka pa je trajalo bore malo, saj ga je Mansell spet prehitel in je nato zanesljivo vozil do cilja. Ne samo: Senna se je bridko uštel, ali bolje »prevaril« ga je računalnik, saj je v zadnjem krogu ostal brez goriva, tako da ga je moral skozi cilj pripeljati na willi-amsu kar najhujši neposredni tekmec in zmagovalec v Silverstoneu Mansell. S tem pa je angleški pilot dokazal veliko mero športnosti. Senna se je kljub temu uvrstil na končno četrto mesto in s tem si prislužil predragocene točke za ohranitev naslova svetovnega prvaka. Brazilski as je še vedno zanesljivo v vodstvu na lestvici za SP, saj je na prvih štirih tekmah suvereno zmagal, sedaj pa se njegovo vodstvo krepko zmanjšuje, saj sta Williamsova pilota (predvsem Mansell) v zasedi. Dokajšnjo mero smole je na nedeljski tekmi imel Riccardo Patrese, saj je vanj trčil Berger na mclarnu in italijanski pilot je moral tako predčasno končati dirko. Ferrarijev pilot Alain Prost je s tretjim mestom (za Bergerjem) nedvomno zadovoljen. Pred preizkušnjo v Silverstoneu so si verjetno v Ferrarijevem taboru morda obetali malce več, osvojitev tretjega mesta pa gotovo ni razočaranje. VRSTNI RED VN ANGLIJE 1. Nigel Mansell (VB) williams 1.27*35**479; 2. Berger (Av.) mclaren po 42**293; 3. Prost (Fr.) ferrari po 1*00**150; 4. Senna (Braz.) po 1 krogu; 5. Piguet (Braz.) benetton po 1 krogu; 6. Gachot (Fr.) jor-dan ford po 1 krogu; 7. Modena (It.) tyr-rell po 1 krogu; 8. Nakajima (Jap.) tyrrel po 1 krogu; 9. Martini (It.) minardi po 1 krogu; 10. Pirro (It.) dallara judd po 2 krogih. LESTVICA ZA SP 1. Senna (Braz.) 51; 2. Mansell (VB) 33; 3. patrese (It.) 22; 4. Prost (Fr.) 21; 5. Piguet (Braz.) 18; 6. Berger (Av.) 16; 7. Modena (It.) 9; 8. Aleši (Fr.) 8; 9. De Cesaris (»■) 7i 10. Moreno (Arg.) 5. LESTVICA AVTOMOBISLKIH HIŠ .. 1. mclaren honda 67; 2. williams ret»^ uit 55; 3. ferrari 29; 4. benetton ford Z-*, tyrrell honda 11; 6. jordan ford 10; 7- , lara judd 5; 8. minardi in lotus 3; 10-rousse ford 2. .-je Prihodnja tekma za SP bo VN Nem v Hockenheimu, 28. t.m. Tri sezonski rekordi na atletskem mitingu v Nici NICA — Na sinočnjem tradicionalnem atletskem mitingu v Nici, katerega se je udeležilo mnogo svetovnih asov, so dosegli tri sezonske rekorde in vrsto zelo dobrih rezultatov. V teku na 3000 m z zaprekami je Alžirec Morceli dosegel znamko 7'37"34, v ženskem teku na 400 m z zaprekami je Patrick-Farmer (ZDA) ustavila kronometer na 53"54, v ženskem teku na 3000 pa je sezonski rekord postavila McColganova (VB) s časom 8*38"23. V teku na 1500 m je zmagal Maročan Aouita (3*37"46), v teku na 800 m pa Brazilec Barbosa (1'44"14). Na 200 m pa je mitični Burrell sicer zmagal, a le s povprečnim 20"50. Poraz nepremagljivih bratov Abbagnale LUZERN — Na nedeljski mednarodni veslaški regati v Luzernu sta se slavna italijanska brata Abbagnale v dvojcu s krmarjem (v tej disciplini v bistvu nimata tekmecev že 10 let) uvrstila šele na drugo mesto. Premagala sta ju »nepoznana« Poljaka Mrucz-skovski-Basta, krmar Sorga). Odlično so se tokrat obnesle slovenske posadke, ki so dosegle dve tretji in eno četrto mesto. Becker in Seleševa prva na ATP lestvici RIM — Nemec Boris Becker in Jugoslovanka Monika Seleš vodita na posebni teniški lestvici ATP. MOŠKI: 1. Becker (Nem.); 2. Edberg (Šve.); 3. Lendl (ČSFR); 4. Stich [Nem.]; 5. Courier (ZDA); 6. Agassi (ZDA); 7. Forget (Fr.); 8. Bruguera JSp.); 9. Sam-pras (ZDA); 10. Sanchez (Šp.). ŽENSKE: 1. Seleš (Jug.); 2. Graf (Nem.); 3. Sabatini (Arg.); 4. Sanchez (Šp.); 5. Navratilova (ZDA); 6. Fernan-dez IZDA); 7. Martinez (Šp.); 8. Novot-na (CSFR[; 9. M. Malejeva (Bolg.); 10. Capriati (ZDA). E. Sanchezu »Gstaad« GSTAAD — V finalu mednarodnega prvenstva Švice v Gstaadu je Špa-nes Emilio Sanchez premagal rojaka Sergia Bruguero s 6:1, 6:4, 6:4. Presenečenje v Palermu PALERMO — Komaj 16-letna Francozinja Mary Pierce je presenetljivo zmagala na mednaordnem tenisk . turnirju v Palermu. V finalu je nam . oidpravila favoritinjo Sandro Cecc kar s 6:0, 6:3. Jutri v Rimu Golden Gala RIM — Jutri bo v Rimu prava at*®gj ska poslastica, Golden Gala. . .re-prireditvi bodo nastopili nekateri ^ nutno najmočnejši svetovni at^etl*stop 3.000 m zapreke naj omenimo na -v trenutno najboljših štirih predata^, kov na svetu, Kenijci Kiptanui, kutwo, Mutwoll in Sang. V soboto v Sanremu za svetovni naslov SANREMO — Včeraj sta v Saitf? $e dopotovala ameriška boksarja, *oVlJi bosta v soboto pomerila za sV® ^i-naslov v srednjetežki kategoriji l Svetovni prvak Charles že včeraj treniral, izzivalec ^apeS' Boulware pa bo začel z delom Pri naših nogometnih društvih Precej novosti V poletnem obdobju, ko so nogometaši amaterji na dopustu, imajo v tem času voditelji posameznih klu-bov precej dela. In tudi naši odobr-mki niso brez dela. Na sporedu je bilo že več občnih zborov (Breg, Primorec, Primorje, Vesna, Zarja), v Polnem teku pa je tudi nogometna borza ali bolje rečeno kupo-prodaja Nogometašev, ki se je dejansko za-Cela takoj po končani sezoni. Prip-raviti je treba tudi vse formalnosti Za vpis posameznih ekip v prven-jijva, urediti igrišče, slačilnice, ^kratka, veliko število odbornikov mora celo skrajšati dopust, da ahko uredi vse pred začetkom sezone. Preden bi pogledali, kakšne so zaenkrat prve novosti pri naših klubih, še vest o lanski sezoni. De-emi odbor nogometne zveze je v Uradnem poročilu št. 48 na 6. strani med drugim objavil razsdobno Vezne prizivne komisije (CAF) mede »nesrečne tekme« Primorjema, o kateri smo sicer že obširno Poročali, saj po prekinitvi zaradi Pretepa na proseškem igrišču, so okm° ponovili in tudi tokrat sta se . 7P* razšli pri neodločenem rezul-s tu\ Zvezna prizivna komisija pa je Prejela priziv predsednika vsedr-Vj.Vne amaterske zveze Elia Giuli-Ja in kaznovala obe ekipi s pora-nifn 0:2. Na lestvici ni bilo bistveno ,sPrememb. Zarja ostaja na 1. p .stu ne s 46, temveč 45 točkami, morje pa na 2. mestu s 40, na-41 točkami. sak komentar glede te razsodbe Se nam zdi odveč .. g^.pdaj pa kaj je novega pri naših BREG šloZ9leda, da bo letos pri Bregu pri-zbo • Precei novosti. Po občnem Se(,ru ie prišlo do zamenjave pred-p6,nma. Corrado Švab bo zamenjal je rS°i. Načelnik nogometne sekci-Iv P® 00 še vedno Silvester Koren. V ^rnad bo ostal tehnični vodja, stonif^metno sekcijo je letos pre-letn' tudi Severino Kozina, dolgo-in p1 n°gometaš Brega, trener Gaje bQ 'morja. Vodstvo Brega upa, da ekipe°Z1^a sPrejel mesto trenerja PoGr!edu ^lanske ekipe, kaže, da bo Veh sezonah bo trenerja Cola- vecchio nadomestil Valdevit, ki je že v lanski sezoni za nekaj časa vodil Brežane, ker je Colavecchia zbolel. GAJA Za trenerja je bil potrjen Črmelj, ki je vodil Gajo v sezonah 1988/89 in 1989/90, lani pa je nadomestil odslovljenega Tremola ob koncu prvega dela prvenstva. Zaenkrat si je Gaja zagotovila le mladega »li-bera« Lupa, ki prihaja iz vrst San Giovannija. KRAS Tu je prišlo do zamenjave trenerja. Manzuta bo letos nadomestil Franzot, ki pa nima ustrezne dokumentacije, da bi lahko sedel na klopi v 2. AL in bo zato ob njem sedel tudi tudi Fidel. PRIMOREC Ker so bili Trebenci precej zasedeni s pripravo 25-letnice obnovitve društva, ni velikih novosti. Za trenerja je bil potrjen Privileggi. Tehnični vodja pa bo letos mladi Andrej Carli, ki je vse do lani igral še v članski ekipi Primorca. PRIMORJE Nevio Vidussi je bil potrjen za trenerja in njemu je bila poverjena naloga, da skupaj z odborom koordinira sestavo letošnje ekipe. Novosti zaenkrat ni, čeprav se v teh dneh porecej govori, da bo ekipo zapustil spretni napadalec Miclau-cich, ki je ob koncu sezone že zagotovil, da bo letos igral pri Primorju. VESNA Trener Euro Petagna se ponovno vrača k Vesni, kot nogometaš je pri kriški ekipi igral v sezonah 1986/87 in 1987/88. Naslednjo sezono (1988/89) pa je prevzel mesto trenerja in zasedel odlično 4. mesto na končni lestvici. V sezoni 1989/90 je vodil ekipo prvih šest tekem. Po porazu s Castionesejem je namreč podal ostavko, nadomestil ga je Fa-bio Candotti. Velik problem za Vesno vsekakor ostaja igrišče. Na kriškem pravokotniku je namreč Vesna zadnjo prvenstveno tekmo igrala 3.12.89 z Muggesano. Nato so zaradi popravil igrišče zaprli in čeprav se je tržaška občina obvezala, da bo dokočnala igrišče čez 300 dni, Križani še vedno potrpežljivo čakajo, kljub temu da je že poteklo skoraj 600 dni. Še en živ dokaz torej, da tržaška občina precej zanemarja vasi na kraški planoti. Na srečo so tudi letos Križani dobili ustrezno rešitev. Domače tekme bodo igrali na proseškem igrišču. ZARJA Novi trener Zarje bo Claudio Cattonar, bivši branilec slavnega moštva Ponziane, ki je v sezoni 1974/75 igrala s Triestino v prvenstvu D lige. Zadnjo sezono je Cattonar vodil mladinske ekipe Tries-tine. K Zarji se je letos kot tehnični vodja vrnil Dario Scavuzzo, ki je v Bazovici dobro poznan, saj je treniral člansko ekipo Zarje od obnovitve (1967/68) do sezone 1975/76, torej kar 9 prvenstev zaporedoma. B. RUPEL Na sliki (foto Magajna) razburljiva akcija s tekme Gaja - Villesse. Pogovor z bivšim predsednikom ŠZ Jadran Edijem Krausom Uspeh le z večjo strokovnostjo Šest let na čelu našega doslej najuspešnejšega košarkarskega kluba, kar tri zaporedna mandatna obdobja na predsedniškem mestu ŠZ Jadran bi bila že dovolj za zanimiv razgovor o zamejski košarki. Vsemu temu je treba še dodati vpeljanost v tekoče košarkarske zadevščine pri nas in v širšem prostoru, aktivno vlogo v sklopu košarkarske skupnosti Alpe - Jadran in morda še kaj, vsekakor dovolj zato, da si za sogovornika izberemo Edija Kra-usa, ki je pred nedavnim, na zadnjem rednem Jadranovem občnem zboru zapustil predsedniško mesto, čeprav, kot sam naglaša, se s tem ne umika s košarkarskega prizorišča, tako da bo še naprej pomagal novoimenovanemu odboru SZ Jadran. Z Edijem sva se pogovrila o polpreteklosti ter perspektivah zamejske košarke, tudi v luči uveljavljajočih se novih trendov na mednarodni košarkarski sceni. Kateri sta največje zadoščenje in razočaranje, ki si ju doživel za časa svojega šestletnega predsednikovanja? »Če začnemo pri razočaranju, potem je prav gotovo izpad moštva iz B-2 v C ligo, ki je bil posledica neustreznih odločitev in napačnih ocen na račun kakovosti prvenstva in igralcev, s katerimi smo v tistole prvenstvo šli. S tem nočem reči, da šobili naši igralci slabi. Enostavno se je izkazalo, da je bilo še prezgodaj, zato da bi ustrezno nadomestili Marka Bana in Klavdija Starca. Tisto prehodno fazo bi morali mi takrat drugače zastaviti in izplejati. Naj bo jasno, da to štejem kot napako najprej sebi, nato tudi odboru. Glede zadoščenja pa takole: ne bi izpostavljal posameznih zmag ali pa posebnih trenutkov; teh je bilo več. Največje zadoščenje je pravzaprav to, da smo po tolikih letih spet dosegli vidnejše rezultate na mladinskem področju, s člani (napredovanji Kontovela in Brega) ter da so nam uspele vse tiste akcije, od minibasketa do veteranov, ki smo jih zastavili za oživitev košarkarske dejavnosti, izrecno seveda na področju mladinske košarke in minibasketa.« V prihodnjem desetletju bo zamej-sksa košarka po tvoje ubrala ustrezno pot, ki vodi v nadaljnji razvoj in kakovostno rast ali pa čaka obdobje splošne involucije? »Celotna zamejska športna, zato pa tudi košarkarska dejavnost je odvisna od nekaterih ključlnih dejavnikov. V prvi vrsti bi tu navedel demografski padec, ki je prisoten in, žal, vedno bolj poudarjen. Nato bo treba pametno kljubovati pritiskom vseh ostalih športnih panog, ki jih že tradicionalno gojimo pri nas. Predstavljam si, da bo v zamejskem športu odslej uspeval in uspel edinole tisti, ki bo skušal vnesti program racionalizacije v celotno dejavnost in to tudi zmogel. Tretji aspekt odločilnega pomena za nadaljnji razvoj je vezan na finančno bazo. Za to obdobje je značilna stalna rast stroškov iz izdatkov in to se bo še povečalo. Edina možna pot, da se izognemo propadu, je sodelovanje vseh društev na košarkarskem področju. Določiti je treba eno skupno društvo, ki naj skrbi za celoten razvoj košarke v tržaški pokrajini, ustanoviti dva močnejša košarkarska centra s košarkarsko šolo, ki bi morala biti po kakovosti dela in podkovanosti trenerskega kadra boljša od vseh že obstoječih v sklopu italijanskih prvoligašev. Stremeti moramo za tem, da svojemu naraščaju nudimo optimalne možnosti za razvijanje v domačem slovenskem okolju, s tem da jim nudimo kar najboljše delovno razmerje in pogoje. Za začetek bo verjetno potrebno računati na pomoč uveljavljenega strokovnega vodstva iz Jugoslavije, ki bi naj poskrbel tudi za izpopolnjevanje in specializacijo tukajšnjega trenerskega kadra. To bi bilo smotrno in koristno tudi zaradi vnašanja nekaterih elementov in značilnosti jugoslovanske košarkarske šole, ki je priznana po vsem svetu in ki jo cenijo tudi pri nas v Italiji. Nadalje, zajamčiti bo treba neke oblike permanentnega šolanja in izobraževanje domačih trenerjev. Trenutno je kar nekaj naših trenerjev, ki končujejo študij na fakultetah in visokih šolah za telesno kulturo. To je zelo pomembno, kajti razen košarkarskega aspekta bodo to ljudje, ki bodo širše izobraženi in se bodo dela lotevali z ustreznim pedagoškim pristopom, tako da bo zadoščeno tudi takozvanemu vzgojnemu momentu mlajših igralcev. Ob koncu bi rekel, da bo treba posebno pozornost odmerjati ustvarjanju novih profilov za odborniško delo. Ta aspekt smo doslej zanemarili. Odbor-niški in vodilni kader bi se moral razvijati vzporedno ali celo hitreje od igralskega. Težave so doslej izhajale iz dejstva, da je tovrstno delo slonelo na osveščenosti posameznikov, na njihovi dobri volji, navdušenosti in sposobnosti improviziranja v zelo neugodnih situacijah. Po mojem mneju je edina rešitev tega problema sistematična in stalna zamenjava na vseh kadrovskih mestih s periodičnim vnašanjem mlajših ljudi, ki naj na osnovi zadolženosti in dela pridobivajo tudi zagnanost in voljo do vztrajanja in sodelovanja.« Pred petimi leti je prišlo do ustanovitve košarkarske skupnosti Alpe - Jadran, pri kateri si bil med soustanovitelji in si še podpredsednik. Glede na družbeno-politične spremembe v tem delu Evrope in pa na vse večjo težnjo po profesionalizaciji košarke in po ustvarjanju močnejših, velikih »večnarodnostnih« ekip v večjih mesith, se tu ne zdi, da bo postopoma upadlo zanimanje za tovrstno tekmovanje? »Ne bi rekel, da bo tako. Pri ustanovitvi lige Alpe-Jadran smo izhajali iz širših osnovnih premis. Prvič, naš namen je bil ustanovitev evropskega prvenstva prehodnega tipa, v trenutku ko je že tekla razprava o nastanku močne evropske lige, ki bi zasenčila posamezna državna prvenstva in mi smo to storili predvsem zato, da bi tu vključili tiste klube, ki bi iz finančnih razlogov ne shajali v evroligi. Drugič, vodilo nas je razmišljanje zgolj tehnične narave: v vsakem pripravljalnem obdobju je temka najboljša oblika treninga. Ta aspekt smo letos dodatno izpopolnili z organizacijo poletne lige, ki bo potekala v Pulju avgusta meseca, ob udeležbi, na osnovi proste prijave, osmih moštev iz raznih koncev Evrope. Tretjič, preko lije Alpe-Jadran smo hoteli omogočiti pogostejši stik nekaterih realnosti, kot sta Madžarska in ČSFR, ki sta bili nekoč košarkarski velesili in sta nato zabredli v večletno stagniranje, z italijansko in jugoslovansko košarko, zato da bi znova vzpostavili kontakt z mednarodnim košarkarskim gibanjem. Četrtič, svojo pomembnost ima tudi družbeno-poli-tični moment: ne gre namreč pozabljati, da se tudi preko tovrstne lige ustvarjajo in utrjujejo prijateljske vezi med na tem delu Evrope živečimi narodi. Zadovoljen sem, da je velik uspeh doživela tudi ligaška izvedba za drugo in tretjeligaške klube, še najbolj pa dejstva, da se je kadetskega tekmovanja udeležilo kar 150 ekip. Razmišljamo tudi o razširitvi lige Alpe Jadran še na področje minibasketa in morda še za netekmovalne ekipe veteranov.« Potem ko sva tako izčrpno obdelala vse posamezne segmente in na osnovi svojih izkušenj po šestih letih predsednikovanja naše združene ekipe, kakšen nasvet bi dal svojemu nasledniku Radu Racetu? »Svetujem mu, naj se oboroži z zvrhano mero potrpežljivosti in volje do prostovoljnega dela ter naj ne sledi izključno rezultatom članskega moštva, ampak naj ima vpogled in naj skrbi za razvoj celotne zamejske košarke.« IGOR CANCIANI ŠZJADRAN obvešča, da je Jadranov urad na Opčinah, Ul. Rirreatorio, 1 (tel. 213403) spet odprt vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00. ZSŠDI urad Gorica obvešča, da bo julija in avgusta urad odprt od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK BOR, ŠD BREG, ŠZ ZARJA, obveščajo, da so se začela vpisovanja v Borovo nogometno šolo za otroke letnikov od 1979 do 1985. Vpisovanja do 26. julija 1991 na sedežu društev ali na telefonske številke 226228 (Babuder), 228511 (Lauri-ca), 228607 (Lavriha), 226602 (Metlika), 768891 (Tence), 226483 (Žagar). JK ČUPA vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 20. t.m. ob 19.30 v društvenem sedežu v sesljan-skem zalivu. ŠZ DOM IN ŠZ MLADOST vabita vse najmlajše vsak ponedeljek in petek, od 18.30 dalje na treninge košarke na igrišče za osnovno šolo v Doberdobu. Vrsta prodornih uspehov balinarjev Sokola Franco UP°rabiii bl besed, ki bi jih lahko ®arske gl,; b sanjski seriji zmag bali-1 s° si DrP? Sokola Franco. Medtem slovenski ,, *;em magičnim obdobjem utirali p0J5rebstavniki z veliko težavo z9leda, v Pokrajinskem merilu, pa Zelo lahko etos Postalo vse skupaj fai je treba ° pa z9leda le na videz, tatov velikZa dose9° vidnejših rezul-na igrišču ustrezne priprave, in le SPosobnost tPnt?e do izraza dejanska , Po izreHr, 6 alt one ekipe. b^6, ko j”6? vS,Pehu iz Preišnie ne" rePstvo k °ko1 uvrstil na državno Č°nese • Kar 2 svoji dvojici (Guštin -n e več veri ,Pek " Simoneta), ni nizi!9® Ponov io\i3xSe b° nekaj P°dob-k .sPored,i ?e čez teden dni, ko bo K°jice p , Pokrajinsko prvenstvo za abrežinri at®9°rije, na katerega so Prijavili dve trojki. S°njc ln Rada je osrečila brhka NINA rer>o ji "m čestita ŠZ Jadran Nepričakovani izid pa se je spet ponovil. Le žreb, ki je po vsej verjetnosti po prejšnjem fantastičnem podvigu načrtno onemogočil, da bi se obe ekipi Sokola srečali šele v velikem finalu, saj je bil omenjeni družinski obračun tokrat na vrsti že v polfinalu z avtomatično izločitvijo ene izmed dveh postav. Pokrajinska prvaka v parih Guštin in Cortese, ki sta v trojicah nastopila skupno z Michelijem, so bili tudi tokrat boljši od druge postave, v postavi Skupek, Stanissa in Simoneta s končnim 11:7. Še prej pa so se slednji zlahka otresli najprej trojice Zarje, kar potrjuje njihovo izrazito premoč v prvenstvu D lige, nato še Poleta, ki je pred tem opravil naj večje presenečenje, saj je izločil San Giovanni, ki je bil vsaj na papirju največji favorit za 1. mesto. Na tekmovanju je nastopila tudi trojka Nabrežine, vendar je kot edina slovenska ekipa izpadla že v prvem kolu. O izraziti premoči nabrežinske trojice, ki je v finalu z neoporečnim 11:3 zlahka strla odpor Ne vena 87, nam priča podatek, da so Guštinu, Corteseju in Micheliju največ točk (7) iztržili prav soigralci v polfinalnem srečanju. Končala so se tako vsa pokrajinska prvenstva v raznih kategorijah. Od skupno devetih ekip, ki bodo ali so že zastopale pokrajinski odbor balinarske zveze na državnem prvenstvu, so kar štiri ekipe nabrežinskega Sokola Franco, dve bazovske Zarje Ford in ena Nabrežine. Te številke janso pričajo o »zgodovinski« sezoni slovenskega ba-hnanja. (Z S ) 1. — 2. — 5. — 6. — Likata Effe Iberica Tit Lovably Indulto Idi Amin Dada L' Innocente Ispin MS Linda Coior Lobo Feroz Lofty Iabighella Effe Effe x 2 x 1 1 X 2 1 x 1 X 2 KVOTE 12 (87 dobitnikov) 11 (1773 dobitnikov) 10 (16197 dobitnikov) 11.981.000 lir 580.000 lir 63.000 lir V splošnem slavju FJK zmaga Romane Maiano Člani športnega društva Shinkai karate club iz Zgonika tudi letos nastopajo na mednarodnem karate turnirju treh dežel. Tekmovanje, ki ga letos prirejajo drugič, so tehnični vodje iz Slovenije (Gorenjsko-primorske), Avstrije (Koroške) in Italije (FJK) prenovili in ga v nekaterih točkah izpopolnili oz. izboljšali. Zbora vodij se je v predstavništvu naše dežele udeležil vodja našega društva Sergij Štoka. Največja novost v letošnji izvedbi je v tem, da atleti tekmujejo za osvojitev dveh pokalov: posebej se namreč točkujejo zmage v izvedbah kat in v ku-miteju. Prva od treh etap turnirja je bila v Celovcu. Dežela FJK je bila prisotna z ekipo za izvajanje kat, zaradi pomanjkanja zadostnega števila tekmovalcev na deželni ravni pa ni imela ekipe borcev. V izvajanju kat so bili vsekakor vsi najboljši tekmovalci iz FJK, temu primerni pa so bili tudi dosežki. V kategoriji nad 17 let se je med moškimi z 2. mestom izkazal tudi član našega kluba Željko Pogačnik, med ženskami (prav tako nad 17 let) pa je Romana Maiano celo zmagala, Ksenija Zotti pa je bila v kat. od 14 do 17 let četrta. V premoru med dvema tekmama je imela deželna reprezentanca tudi krajšo demonstracijo, Sergij Štoka pa je nastopil v tehniki lomljenja tamashi wari. Druga etapa turnirja pa je bila v Idriji. Kljub temu, da sojenje ni bilo najbolj korektno, je tekmovanje spet dokazalo kakovost atletov iz FJK. Med temi je Pogačnik spet osvojil drugo mesto, Maianova pa je znova zmagala. Po raznih demonstracijah sta se v borbah pomerili reprezentanci Koroške in FJK, okrepljena s tekmovalci iz Veneta. V reprezentanci sta bila tudi člana Shinkai karate cluba Pogačnik (državni podprvak v kumiteju, kategorija mladinci nad 85 kg.) in David Potočnik. Pogačnik je v svojem dvoboju pokazal trdno željo po zmagi, a srečal se je z nasprotnikom, ki ga je blokiral in ga tako premagal. V finalnem srečanju med FJK in Slovenijo pa se je Pogačnik oddolžil, znal se je prilagoditi drugačnemu načinu borbe (po pravilih WUKO) in z zmago pokazal svojo tehnično pripravljenost. Zaključna etapa turnirja bo v zgo-niški telovadnici, predvidoma novembra meseca. Ta bo seveda tista, ki bo odločala o podelitvi obeh letošnjih trofej. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik torek, 16. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 % Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Volina nagrada neizvojenim je »zadnji izum demokrščanskih strategov« Socialisti ne pristanejo na pogoje ki jih vsebuje volilna reforma KD »Umazan« denar povzročil odstop funkcionarja KZE RIM — Vprašanje, ali bi bile predčasne volitve umestne ali ne, bo najbrž še nekaj tednov motilo mirni sen politikov. Socialisti pa se poleg tega ubadajo tudi z vprašanjem zavezništva s Krščansko demokracijo, še zlasti, ker je Craxi v pozdravnem govoru mladim socialistom (na sliki AP je z novim tajnikom gibanja) jasno povedal, da PSI ne bo sprejela demokrščanskega predloga o volilni reformi. »Pripravljeni smo razpravljati o vsem, razen o volilnem zakonu, ki predvideva večinsko nagrado za tiste, ki niso dobili zadostnega števila glasov. To je zadnji izum demokrščanskih strategov,« je opozoril Craxi in dejal, da se bo PSI odrekla zavezništvu s KD v primeru, da bo o tem zakonskem osnutku razpravljal parlament. »Upam, da se bo KD dobro zamislila nad mojimi besedami,« je še dejal socialistični tajnik. V političnih krogih so Craxijeve besede tolmačili kot ultimat KD, kar pa je podtajnik Amato zanikal. »Že na kongresu v Bariju smo jasno povedali, da je predlog KD za nas nesprejemljiv. Vsak sicer lahko predloži zakonske osnutke, vendar eno je predložitev, drugo pa je obvezati se, da bo ta predlog čimprej prispel v razpravo.« Proti raznim zavezništvom in odločno za predčasne volitve, vendar brez nagrad pa je komunistični prenovitelj Cossutta. Večinska nagrada je po njegovem mnenju »ena naj večjih volilnih goljufij, kar so si jih v Italiji izmislili«. Glede novih zavezništev oziroma na račun osi Forlani - Occhetto je Cossutta zelo kritičen. »Tajnik DSL je dokazal vso svojo nedoslednost, saj je še pred kratkim trdil, da je treba postaviti nagrobni kamen na vsako obliko političnega združevanja.« Prenovitelji se močno ogrevajo predčasne volitve, pa čeprav bi morali na ta račun preložiti na drugo leto datum prvega vsedržavnega kongresa gibanja. RIM — Včeraj je odstopil »garant« rimske KZE št. 12, demokristjan Gianfranco Rosci, katerega je žena Adriana v petek obtožila, da ima v hiši 103 milijone »umazanega« denarja, 13 milijonov od teh pa je vrgla celo skozi okno v naročje karabinjerjev, ki so prihiteli na klic sosedov zaradi glasnega kričanja iz stanovanja zakoncev Rosci. V pismu županu Carraru je Rosci zapisal, da je razloge za svoj odstop sporočil sredstvom javnega obveščanja. Rosci se pritožuje, da je »nezaslišano, da župan od prefekta zahteva njegovo odstranitev zaradi stvari, ki nimajo nikakršnega sodnega pomena.« Funkcionar KZE v pismu časopisom še navaja, da je že dolgo nameraval odstopiti, da pa tega ni storil le zato, da ne bi stranki povzročal dodatnih nevšečnosti pri imenovanju novega funkcionarja. Poudarja tudi, da zaradi svojega položaja ni nikoli imel ekonomskih koristi, kar pa zadeva sporne 103 milijone, »pa bo njihov izvor pojasnil sodstvu, pa čeprav zato nima nikakršne obve- Sporočilo sredstvom javnega obveščanja pa Rosci zaključuje z napovedjo možne tožbe rimskega župna Carrara zaradi žalitve, »ker ga je javno proglasil za kriminalca in to za dejanje, ki nima nikakršne kazenske osnove.« Pri tem je treba še povedati, da so takojšnjo odstavitev Gianfranca Roscija odločno zahtevali tudi DSL, PRI, Zeleni in Antipro-hibicionisti. Na kongresu mladih socialistov podpora Sloveniji in Hrvaški BOLOGNA — Z govorom Bettina Craxija, tajnika italijanske socialistične stranke se je v nedeljo v Bologni zaključil državni kongres mladih socialistov. V treh dneh je sedemstvo delegatov intenzivno razpravljalo o številnih temah, ki jih bo, v soboto ponoči izvoljeni novi tajnik GMS, 24—letni Luca Josi v bodočnosti skušal uveljaviti med italijansko mladino. Šolstvo, univerza, služenje vojaškega roka, spolna vzgoja in mednarodni odnosi so argumenti, na katerih bodo italijanski mladi socialisti pripravili vrsto razprav in dokumentov. Na kongresu so med drugim predstavili tudi spot o šolstvu, ki so ga v celoti sami pripravili ter dve zanimivi brošuri o šolskemu sistemu in spolni vzgoji, ki naj bi po besedah novega tajnika Josija morala v zelo kratkem času postati učni predmet italijanskih višješolcev. Kongresa mladih socialistov se je udeležilo tudi lepo število tujih delegacij med katerimi so bili tudi predstavniki mladih SDP, MLD, in SDSS iz Slovenije, ki so bili deležni zelo toplega in prisrčnega sprejema. Kongres GMS je med drugim sprejel tudi resolucijo, ki odraža zaskrbljenost mladih socialistov za dramatično stanje v Jugoslaviji. Resolucija med drugim pravi, da so napori republik Slovenije in Hrvaške za mirno demokratizacijo Jugoslavije, za svobodno izražanje kultur in samostojen razvoj, ki so jih prebivalci teh dveh republik zahtevali z referendumom privedli do grozljive vojaške agresije. GMS obsoja poskus zatiranja pravice do samoodločbe s strani zvezne armade. Pot do demokracije in integracije evropskih narodov je treba iskati z dialogom in solidarnostjo, ne pa s topovi. GMS podpira zakonita prizadevanja po samoodločbi slovenskega in hrvaškega naroda in upa, da se bodo načela helsinške listine uresničila v institucionalnih sedežih, tako na zvezni kot na republiški ravni in to s pomočjo vseh mednarodnih organizacij, od OZN do EGS, od Pentagonale do skupnosti Alpe—Jadran. V podporo temu bodo tudi v bodoče mladi italijanski socialisti nadaljevali in popestrili stike s socialističnimi in naprednimi mladinskimi skupinami iz Slovenije, Hrvaške in drugih jugoslovanskih republik.a.w. Sovjetska vojaka neusmiljeno pobila deset spečih tovarišev Javno stranišče kot stanovanje LIPARI — Na sicer turistično vabljivih otokih Lipari, kjer se v poletnih mesecih število ljudi potroji, živijo tudi štiri družine, ki nimajo lastne strehe nad glavo. Vest še ne bi presenetila, če ne bi bilo na otokih na desetine počitniških hiš in celo sezonskih stanovanjskih blokov, ki so jih domačini in »priseljenci« zgradili na črno. Računajo, da je takih stanovanj preko tisoč. Občinska uprava je zato sklenila, da bo štirim družinam, od katerih ena živi v zakristiji neke cerkve, druga v »predsobi« javnega stranišča, tretja v neki oskrunjeni pokopališki kapelici, četrta in najštevilnejša pa si je bivališče uredila v za javnost zaprtih prostorih mestne stolnice, dala na razpolago stanivanja prav v omenjenih črnih objektih. MOSKVA Dva sovjetska vojaka sta preteklo noč iz nepojasnjenih vzrokov ubila deset svojih tovarišev, ki so spali v neki vojašnici vojaškega okrožja Volga-Ural blizu Uljanovska. Devet jih je bilo pri priči mrtvih, deseti pa je izdihnil včeraj zjutraj v bolnišnici. Kot poroča agencija TASS, sta morilca takoj po pokolu zbežala in odnesla s seboj dve brzostrelki in okrog 600 nabojev. Območje okrog vojašnice so seveda nemudoma zastražili in blokirali vse ceste, vendar doslej niso našli nobene sledi za zločincema. Podoben pokol, z osmimi žrtvami se je 6. julija letos pripetil v neki vojašnici enot notranjega ministrstva v sibirski Jakuciji. Tudi v tem primeru sta 20-letna vojaka odprla ogenj na tovariše, ki so gledali televizijo in potem zbežala. Policistom in agentom KGB pa je naslednji dan uspelo ubežnika izlediti, pri čemer so enega ubili, drugega pa ranili. Niti v tem primeru motivi oziroma povod za tragično dejanje niso bili pojasnjeni. Sicer pa so primeri nasilja in krvi v analih sovjetskih oboroženih sil precej pogosti. Med vzroki prednjačijo alkoholizem in pohlep po orožju, za katerega v Sovjetski zvezi obstaja cvetoče tržišče.' Tak je bil na primer povod za pokol, do katerega je pred nekaj meseci prišlo v nekem skladišču orožja na Krimu, kjer so trije vojaki ubili sedem tovarišev in enega starešino. Veliko zločinov pa nedvomno dozori tudi zaradi surovega ozračja prevlade in nasilja, ki ga morajo prenašati naborniki v dveh letih vojaške službe. Medtem ko je na jugu vročina še vztrajala Nedeljska osvežitev vremena ublažila tudi prometni utrip RIM — Močan padec zračnega pritiska je že v soboto nepreklicno napovedal poslabšanje neznosno soparnega vremena, ki je v nedeljo na Severu poleg osvežitve prinesel tudi nekoliko manj prometa od tistega, ki ga je bilo pričakovati. Počitnikarji sicer zaradi ploh in neviht niso odložili svojega odhoda proti morju ali goram, pač pa so si premislili tisti, ki so bili namenjeni na krajše enodnevne izlete. Na italijanske ceste se je tako usulo »samo« okrog pet milijonov in pol vozil. V Lombardiji je v nedeljo živo srebro v nekaj pičlih urah zdrknilo za vsaj deset stopinj, nalivi pa so osvežili ozračje in prinesli olajšanje mnogim, ki so ostali v mestih. Manj so bili neviht veseli gostje v gorskih turističnih središčih, ki so bili prisiljeni povleči iz kovčkov vetrovke in volnene pulover- je. Močan dež je povzročil tudi nekai verižnih trčenj, zaradi katerih se je 118 avtocesti A4 med Milanom in Bresti0 ustvarila dvokilometrska vrsta. j Vročina je popustila tudi na obm°c' ju Ligurije in Tri veneta, kjer so v pre' teklih dneh zabeležili najvišje temp6' rature v zadnjih dvajsetih letih. Vet® in dež sta blagodejno učinkovala tu. na grozeč prihod algastih sluzi v bi#1' no obal, Benetke pa je v nedeljo Pr® budil močan neprijeten vonj, ki so 9a povzročile razpadajoče alge na neka terih plitvih predelih lagune. s Osvežilne sapice in kakšen oblak severa je olajšal soparo tudi v Lacij' čeprav je prestolnica v nedeljo kaza ^ dokaj pust obraz. Sonce in promet P sta še naprej kraljevala na jugu. Posnetek (Telefoto AP): ni iz P1"6^ šnjega stoletja, pač pa kaže eno 0 nedeljsko opustelih rimskih ulic- V Nankingu še vedno strah pred katastrofalnimi poplavami če neutrjeni nasipi ne bodo zdržali pritiska reke Jangce NANKING — Približno milijon ljudi še vedno utrjuje nasipe na reki Jangce pri Nankingu, da bi tako preprečili katastrofalne poplave, če bi se gladina reke v naslednjih dneh ponovno nevarno dvignila. Naj hujša nevarnost, ki je v nedeljo grozila mestu, je sicer minila, vendar pa ljudje ostajajo še naprej v pripravljenosti. Kot poročajo kitajska glasila, je Jangce zaradi stalnega dežja v zadnjih dneh in visoke plime v nedeljo naraščal s hitrostjo 24 centimetrov na uro, na srečo pa je bil Jangce najvišji že nižje od Nankinga. Toda bojijo se, da lahko že jutri ali pojutrišnjem pride do nove nevarnosti, ki je še toliko večja zaradi slabih nasipov v Nankingu. Od 23 kilometrov so namreč le 4 iz betona, ostalih 19 kilometrov nasipa pa je iz zemlje. Če bi popustili, bi bilo pol Nankinga pod vodo v nekaj minutah. Za zdaj center mesta ni bil poškodovan, zato pa je reka v predmestjih po- plavila velikansko število stanovanj, kar osemnajst kitajskih pokrajin pa so v zadnjem mesecu prizadele najhujše poplave v tem stoletju. Umrlo je preko 1.500 ljudi, tri milijone jih je ostalo brez strehe, škodo pa je utrpelo nad 130 milijonov ljudi. Prihajajo tudi že prvi podatki o epi-demijskih boleznih kot posledica poplav. Ti podatki se nanašajo na pokrajino Anhui, kjer je bilo zaradi poplav prizadetih 40 milijonov ljudi. Tako so med 1. in 6. julijem zabeležili 374 primerov virusne zlatenice, 3.052 primerov griže, 136 malarije, nad 26 tisoči primerov diareje in še 4 tisoč primerov povišane temperature, za katero pa še niso odkrili vzroka. Po mnenju zdravnikov, ki se zdaj bojijo tudi bolezni, ki jih prenašajo miši in podgane, bodo zdravstvene posledice za prizadeto prebivalstvo mnogo hujše in daljše, kot pa bo znašala neposredna škoda zaradi poplav. Smrt z obtožbo o »sodelovanju« z Izraelom TEL AVI V — Na zasedenih ozemljih so sonarodnjaki ubd dva Palestinca, ki so ju sumili- d sodelujeta z Izraelom. Prvi je urni v Gazi potem, ko ga je nekaj d° mačinov z zakrinkanimi obra2^ napadlo s sekiro in ga ranilo P vsem telesu. Drugega pa je v 2 poru Ketziot brutalno ubil ne palestinski sojetnik, ki ga je ob ževal »privilegiranih odnosov« ostalimi zaporniki. Tako žrtev K napadalec sta bila člana Ljuds fronte Georgea Habaša. a Tretji smrtni primer pa zade^ navadno kriminaliteto: polic1!5 z krogla je zadela Palestinca, kr J , ukradenim avtomobilom posku prebiti cestni blok. Izraelski voj ki so v Gazi aretirali tudi dva . tivista intifade, ki so ju zalotu1 P^_ zastrahovanju skupine s°nar njakov, ki so se pravkar odpr ljali na delo v Izrael.