Vprašanjem glede inscr£>toV''u vor dopisnica ali znamka. — —...................... Rokopisi se ečRras 171. štev. V Ljubljani, nedelja 18. julija 1920. Po51lH"‘11"»*«“»«»,OTW m. leto. Vetja v Ljubljani ta po poiti: celo leto ... K M«1— |6i let« . ■ . ■ 180*— fetrt let« . . . , 60-— ta mesec . . . „ Za inozemstvo: celo leto ... K 400'— pol leU. . . . „ 200-— ‘.etrt let« . , . „ 100— » mesec „ 35‘— Za Ameriko: Celoletno . 8 dolai. polletno ... 4 dolarje četrtletno... 2 dolarja Novi naročniki na) pcšiljcjO naročnino ao nakaznici. Oglasi se zaračunajo po .',orab,ienem proštom in sicer ' fr*»k0 "'soli tci 55 mm to za cnfcta- 2 tv PODUŠI. Izhaja vsak dan zjutra Posamezna žtevilka velja 1 krono. loži za odgo-tranUiraio. — se ne vračajo. Puljski nacijonalisti napadli italijanske komuniste. LDIJ Trst. 16. iuliia. Listi poročalo iz Puba z dne 16. t. m.: Preteklo noč so napadli prostore Društva socialistične mladine Napadalci so bili isti. ki so prelšnii večer sežgali Narodni dom v Puliti. Razbili so okna in udrli notri, uničili sliko Llenl-na in izvršili razna d niza vandali-stična delania. Med delavci vlada vsled teza ye!iko razburienie. Italijansko divjanje v Pazinu. LDU Puli. 16. iuliia. List »L’ Azi-one« poroča z dne 15. t. m. iz Pazina. da so italiianski demonstranti vdrli v tiskarno »Pučkeza Priiate-Ha« in io popolnoma opustošili. Stro-le so razbili ter pometali skozi okna. Skušali so tudi nanasti »Narodni •kmi«. kar pa so iim zabranili itali- tanski karabiniierii. — Isti list poroča iz Pulla. da so istega dne italiian-ski demonstranti popolnoma »pustošili in razbili pisarne dr. Zucoona. odvetnika v Puliu. kateremu so vso onravp razbili in uničili. Poskušali so tudi vdreti pri dr. Vratoviču. kar Da se Iim ni posrečilo. Vesnic o tržaških dogodkih. LDU Beograd, 17. lulija. Na Interpelacije raznih poslancev glede laških barbar-«ev v Splitu. Trstu, Reki, Puliu Itd. )e odgovarjal ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič na včerajšnji seji. Izvajal Je med družni: O dogodkih na Reki nimamo določnih podatkov tn le potrebno, da se prepričamo o njiji. Kolikor bomo mogli, bomo naše pravice varovali. Narodno predstavništvo more biti prepričano, da ne bomo od teh oravic odstopili. Kar se tiče Trsta, ima kraljevska vlada vsekakor eno poročilo. To lo poročilo našega delegata v Trstu. To poročilo Je bilo tukaj sprejeto dne 14. t m. In se glasi: •Včeraj le drhal demonstrirala povodom splitskih dogodkov. Tolpa le popolnoma »ničila pohištvo delegacije na Beneškem trgu (Plazza dl Venezla) ln moje lastna Pisarna za Izdajanje potnih listov v Mazzinijevi ulici Je bila lstotako opustošena. Storil sem potrebne korake pri glavnem mestnem komisarju. Po »prejemu te brzo-lavke Je takoj istega dne, 14. t. m., kraljevska vlada poslala svojemu zastopniku v Rimu naročila, naj nemudoma preskrbi avtentične informacije o razdejanju naše delegacije ln zahteva pravično povračilo za storjeno škodo. Jutri bo naročeno zastopniku v Rimu, naj čimprej ln čimbolle preišče tudi ostale dogodke v Trstu ln pošlje tozadevno poročilo kraljevski vladi. Po tel ugotovitvi smatram za svolo dolžnost, da v imenu kraljevske vlade Izrazim sožalje našim bratom, ki «o v teh razmerah In pri teh dogodkih po došlih vesteh toliko prestali to pretrpelL Imeli bi pravico, da ta čustva sožalja Izrazimo tudi državljanom druge krvi In narodnosti, a tem večjo pravico lih moremo Izraziti našim bratom ne glede na to, na kateri strani naših mej se nahajajo v tem trenutku. Ako so, gospoda, točna poročila, ki so Jih prinesla Javna glasila o tem, kar se Je zgodilo v Trstu ln drugih mestih, ki so v tem trenutku zasedena po Italiji, potem meče to temno senco na sosednega, še vedno rečem, prijateljskega (1) Italijanskega naroda. (Hrupni protesti In medklici.) Kraljevska vlada, zavedujoč Je svojih dolžnosti, bo vedno storila, kar se v Interesu svetovnega miru zahteva od nje ln vsakega. In to Je, da se obrne na vrhovni svet zaveznikov ter mu predočl položaj, kakoršen |e, ter vtise, ki Jih Imajo taki do, godkl na celopuknem naš narod. Položila mu bo na dušo, da le njegova dolžnost, da stanju, ki se mu Izvor taki taki žalostni ln težki dogodki, čimprej napravi pones. KONFERENCA V SPAI KONČANA. - SPORAZUM MED NEMCI IN ANTANTO. LDU Sna. 16. julHa. Na današnji plenarni seti konference le nemška delegaciia SDreiela in podpisala zahteve antante v premogovnem vprašanim Posvetovanle o reparacllskem vnrašanhi se odvodi za novo konferenco. ki bo v Ženevi. LDU Sra. 16. lulija. Ker Je konfe-k°pčatia. bodo vsa odnoslan-siva imri zfutrai zanustila Spato. LDU Pariz. 16. iuliia. Havasov Posebni poročevalec v Spali poroča: Vprašanje obnov le bilo izroče- K JrHtf n,e5anl ko"“sitt- v katero sta Imenovana od vsake države no dva čiana. Komisija se bo Avgust Strindberg: Atila* (Konec.) Ko ie bila hvalna pesem končana, le Atila vzdignil čašo in srebnil, ne da bi komu napil. To Da te bilo znamenje, da se Dir ,n vino le teklo v zlate in sre-zmernmDe‘ H 80 1ih mora,> izprazniti videti svotoIabaVO' Mmorec HamilkaM„5sa^1^11as, le močna skupina mladeničev napadla sedež hr-vatskih društev na Monte Grande. Ub dveh ziutral ie odšla pred hišo odvetnika Zucccna kler so s silo odprh vrata ter vdrli v uiegovo Pisarno in stanovanje. Odvetnika Zuc-conna ni bilo doma. Mladeniči so stanovanje in nisarho opustošili in vrgli na cesto vse pohištvo. ITALIJANSKO HUJSKANJE. Trst, 17. julija. (Izvirno poročilo.) Is spopada Jugoslovanskih čet z Italijanskimi pri Rakeku, ki pa Je že dementlran od Jugoslovanske strani, so napravili Italijanski listi velik halo. Poročali so. da sc le napad Izvršil od Jugoslovanskih čet In sicer na povelie Jugoslovanskih vojaških oblasti. Zlasti »L era nnova« se trudi dokazati, da Je bil ta Incident najtežji od vseh, ki so se do zdaj zgodili na demarkacijski črti, in Izvaja Iz tega, da hoče Jugoslavija na veak način Izzvati vojno. SLOVENSKI TURISTI V LAŠKEM UJETNIŠTVU. Pred enim tednom, minulo soboto so odšli dr. Božo Borštnik, uradnik centralne uprave Jn dr. Josip Strnad, uradnfk.prJ čehoslovaš-kem zastopniku železnic ter učiieHJ-ci edč. Toplikarievi v Bohinj in od tam na Črnoprst/ kler se nahajalo, kakor znano, že italijanske straže. Dr. Borštik ie še iz Bohinla poslal no razglednici pozdrave svoiemu bratu VJadimirlu. potem pa nf bilo ves teden o niem in ostali družbi ni-kakeea glasu. Še le včeral le prišlo Iz Trsta pozitivno poročilo, da so dr. Borštnik, dr. Strnad ter edč. Topli-kaievi v Trstu, kamor so lih orivedn italiianski voiaki kot Jugoslovanske propagandiste in šnilone. Cehoslo-vaški zastooniik v Uubllani se ie privatno obrnil v Trst na češki konzulat za intervencijo. ITALIJANSKO - ALBANSKA POGAJANJA. LDU Pariz, 17. julija. »Petit Pa-risiem« poroča o italiiansko-alban-skilt Doeaiantih v Rimu. da italiianska vlada pač priznava Donolno neodvisnost Albaniie. a vstraia ori ustanovitvi oporišča za italilanslco brodov-Je v Valoni. Uprava Valone same bi pripadala Albaniii. KRASIN PRIDE V RIM. LDU Rim, 14. Iuliia. »Temps«, poroča, da pride v kratkem v Rim Krasin. Porazgovori. ki lih le imel v Londonu z l-lovd Georgem. so se prekinili vsled teea. ker angleška vlada namerava priznati sovjetsko republiko v Rušili. Italiianski socila-. listi želijo, da Krasin čimnrel pride v Itaiiio. I govori, če ni sile- Počemu. pravi. M stali in legali drug drugemu? — Umen človek le In ne brez dohrohot-nih in človeških črt v svoiem značaju. On ne trpi nepotrebnega krvo-Drelitfa. niti se ne maščute nad premaganimi: rad odpušča.« »Ali Ima vero? Se boli smrti?« »On ventie v svoi meč in svoj noklic: smrt mu le le vhod v resnično domovino. Zato žlvj tu na zemlil samo kot gost ali popotnik.« »Tedai čisto po krščansko!« »Čudno ie le. da ga ie pograbilo v Rimu sDoštovanle pred papežem Leonom. — Kai ie že spet ?« Zunai se le razlegalo tullenle. ki se le zdelo izprva. kakor bi prihajalo iz dvorca, nato pa se ie razširilo po vsem taborišču. Pol miliiona liudi le tulilo. Jn slišalo se Je kakor iok. Popivaioči gostie so hiteli ven ter videli, da vsi Huni olešelo ln si paralo obraze z nožmi. pri tem pa bruhalo nerazumliive besede. Edekon ie pristopil in potegnil' Oresta s seboi skozi tolne: »Atila ie mrtevl Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Podraženje premoga. Ko Je bila vsa naša Javnost ok.ipirana po žalostnih dogodkih v Trstu lil drugih zasedenih krajih, nas je popolusnia nepripravljene presenetilo poročilo, da je trboveljska premogekopna družba bar čez noč podražila svoj že dosedaj dragi premog ta celih 6S odstotkov. Cena Je poskočila pri Stotu za približno 20 K. To ogromno podraženje je v času cen neumljlvo In neopravičljivo, saj spada pre, mog med važne živtjenske potrebščine In podraženje premoga bo, ako ostane v veljavi, povzročilo tudi podraženje mnogih drugih potrebščin. Železnica bo povišala svoje tarlie, elektrarna, naš vodovod in vsi drugi obrati, ki delajo s premogom bodo ■orali podražiti svoje izdelke. In tako lahko premog povzroči zopetno splošno dvlga-ganje cen. Žalostno, ali resnično dejstvo Je, da ss Je Izvršilo podraženje premoga v sporazumu z deželno vlado. Samo z vlado, ne tudi v sporazumu z odsekom za določanje premogovnih cen, ki bi bil za to zadevo edino kompetenten; njega ni nihče vprašil. Vršila so se te dni pogajanja za nacljonaliza-cljo trboveljske družba Dražba Je pristala na to, da prenese svoj sedež z Dunaja r Ljubljano, odstopi del akcij Jugoslovanskemu kapitalu la sprejme v upravni odbor nekaj Jugoslovanskih članov. To zadnje bo menda glavno. Kakor se trdi, bodo poklicani v odbor zastopniki glavnih političnih strank, da bi sl družbi tako zagotovila podporo vseh strank. SLS dobi menda dve mesti; eno zasede dr. Benkovič, za drugo se še tepejo. Seveda —-plača upravnega svetnika ie boljša od i'. ulstrske 1 Tudi soc. demokrati so povabljeni, da ne bodo delali kravala. Kandidat za upravni svet Je baje dr. Korun, ki se ie že tudi udeležil slavnostne pojedine v »Unionu". Tako Je kupčija že sklenjena. Kot kompenzacijo pa Je družba zahtevala ln tudi dobila dovoljenje za podraženje premoga. Ljudstvo naj zopet plača račun za visoko gospodo. Naši železničarji, ki so tudi sami direktno prizadeti, so že začeli energičen boj proti temu oškodovanju. Dolžnost In Interes vse naše Javnosti Je, da Jih ne te podpira v tem boju. ampak da se tudi sama nedvomno upre temu novemu Izkoriščanju. Javnost bo hvaležna g. Deržiču. da Je na petkovem shodn narodnih železničarjev raz, kril gori navedene zakulisne dogodke m sklepe, ki so povzročili tako občutno oškodovanje najširših slojev. V boju ne sme popustiti; neupravičen napad na premoženje srednjega In ntžiega stanu se mora vsekakor odbltL ČEŠKI LISTI O NAŠEM SPORU Z ITALIJO. LDU Praea. 17. Iuliia. »Narodni politika« piše: Med Jucoslavilo in Italilo se moraio tako! začeti poca-iania. da se prepreči volna. Navzlic vsem Drovokacilam le Jusroslavifa nanram Ilalilf vedno zasledovala politiko zmernosti. — »Cech« meni. da more le Amerika uspešno posečf v ta razoor ln zmanlšati voino nevarnost —* »Ceskoslovenska republika« poudaria. da obstoli naivečia napaka v tem. ker se neprestano zavlačuje rešitev Jadranskega vprašanja, v katerem bosta morali obe stranki popustiti. List se zavzema za sko-rašnlo rešitev »adranskeea problema. — »Narodni ListV« in »Narodni De-mokracie« pišeta: Nihče ne more zahtevati, da bi se luiroslovanski bratie. mučenci terorja, ki so se Že dovoli borili za svnja prava in z» svobodo, morali za ta zopet bojevati. LASKA IZMISLOTIKA. Ljubljana, 17. Julija. Z ozirom na vesti puljskih listov, da so Iz puljskega Narodnega doma metali bombe na množice, vsled česar Je le-ta potem navalila na poslopje hi ga zažgala, dozaava ljubljanski dopisni urad Iz verodostojnega vira, da Je ravnatelj puljske policije Osti izjavil, da se pri preiskavi v Narodnemu domu ni našlo ne orožje ln ne municije. — Z druge strani se doznava, da sta dva italijanska častnika vrgla bombi v poslopje Narodnega doma v Puli. APEL POLJSKIH ŠKOFOV. LDU Varšava, 16. julija Poljska brzojavna agentura javlja: Poljski škofje so izdali proglas na episkopate vseh držav, kjer opozarjajo na to, da se bori Poljska proti boljševikom in proti nevarnosti, ki preti Evropi po boljševikih BREZSKRBNOST ITALIJANSKIH OBLASTI. Trst. 17. Iuliia. (Izvirno poročilo.) Kako so itajiianske oblasti nemarne in brezskrbne, ie razvidno iz te-sra. da še tretli dan. 1.1. do 16. t. m., niso prišle na lice mesta komisiie. da bi usrotovile do demonstrantih povzročeno Škodo. V petek ziutrai Je šel tainlk deleeacilskeea urada e. dr. Novačan, na Dristoino mesto Intervenirat, nai Dride takoi komisi-ia. da ueotovi škodo v prostorih de-leeaciiskeea urada v ulici Mazzini in nrivatneea stanovania v. deieeav* na treu Venezia. BORZA Dunai. 17. Iuliia. (Izvir, poroč.) Zaereb 250-270, Budimpešta 98-112. Prasra 372—392. Varšava 5*7-107. če-hoslovaške krone 374—394. dinaril 1050—1100. Curih. 17. iuliia. (Izvirno poroč.) Berlin 14.75. Newyork 565, London 22. Pariš 47.20. Milan 33.20 Praga 12,60. Beograd 35. Zagreb 8.75, Budimpešta 3255. Varšava 3.35, Dunaj 3.75. avstrijske žigosane krone 3.90. »Mrtev? To ie Ildikino delo!« »Ne. ona le sedela pri mrliču, z zastrto glavo, in nlakala.« »To ie nieno delo!« »Da. ali tl divlaki so oreošabni in ne veriameio. da bi mogel Atila poginiti od človeške roke.« »Kolika sreča za nas!« »Urno v Rim z novico! Sreča tistega. ki io prinese prvi. le zagotovljena!« Orest in Edekon sta odpotovala še tisto iutro in nista nikoli pozabila svatbe, ki ie bila vzrok niiiu prvega srečanja. Pozneie sta obnovila znanie. toda v drugačnih in večiih okolnostih. Zakai sin Edekonov is bii Odova-ker. ki ie vrgel sinu Orestovega. in ta ni bil nihče drugi kakor poslednll cesar Romul Avgust. Po čudnem nakliučiu se ie imenoval Romul kakor prvj rimski kraSL in Avgust kaUor prvi cesar. Končal pa ie svoie živlienie kot odslovile-ncc. s pokoinino šesttisoč zlatnikov, v neki vili v Kamoamii, ki ie bila t.vo.ie dni Luk ulov a last DR. JOS. C. OBLAK: Po slovenskem Rožu* (Slike s proge in okolice.) Dne 1. oktobra 1906 ie stekla prvič železnica, otvariaioč slavni Rož širnemu prometu, kateremu ie bil do tedal malodane povsem odtegnien. Rož ie bil pač slaVen do svetu, toda kdo ea le poznal do tedai v dctallu. v vseh niegovih skritih in očitih lepotah? Podgorie. Sveče. Podsinia-vas. St. I!i. Bistrica. Svetna vas. Št. Jakob itd. so bile več ali mani španske vasi celemu turističnemu svetu, posebno oa še nam Slovencem, k) srno v Drvi vrsti poklicani proslaviti to našo nailepšo posest pred svetom. Ravno Slovencem ie bil Rož dosih-mal naiboli neznan, kakor sploh cela koroška Slovenila, žalostno, toda resnično! To ozemlie rešiti za vsako ceno Je bila in le še Pii tel rešilni akciii nai ie pomočnica nova železnica, valovle ie grozilo, da pliuskne čez. oziroma skozi Karavanke na Kranjsko v našo Gorenisko ... Taka ie bila perspektiva v našo Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravnisivo je na Marijinem trgu —...... —--- 0 '"oeion štev. 44. — - Slaba vest. Trst. 16. Hilla 1920. Trst im zasedeno ozemlje stotH* še vedno ix>d mučnim vtisom torkovih izgredov. Strasti so se vsaJ m videz notni rile. Tudi trezni glasovi se že tu in tam ooiavliaio. Zlasti socialistično časonisie. ki se ie moralo orvi čas odtegniti Javni pametni besedi. ker ie obstojala nevarnost, da izlile naciinnalistična drhal svoi eniev tudi nad socilahstičnimi ustanovami, kakor se ie že enkrat nrei zgodilo, dviga glavo in začenia dogodke r.re-soiati s kritičnega stališča. Velik strah na navdala italijanske hulskače in rrodhotnike nred boiazniio. da bi znali torkovi dogodki dobiti odmeva v italiiansketn parlamentu. Sociiall-sti bodo namreč brez dvoma Dorabill to nriliko sebi v Driiog. da povedo v zbornici. kako nemogoče ie današnjim razmeram v zasedenem ozcm-Hirtn celi Italiji podaiiševati živllenle. Kriv na bo seveda vsega v nrvl vrsti *— kaoitalizem. Posebnih novic ni. Da se italflan-ski »pogum* končuie z deliriem. katerega mu povzročalo soomini na srbsko voisko. ki ie morala zapustiti s*'ok> zembn in oditi v nregnanstvo. da se le toliko slavnelša vrnila nazal v svoie domove in prinesla ob te! nriliki svobodo še mililonom zasužnjenih bratov, le povsem umlltvo. Ne vem. če bi se dal italijanski strah popisati boliše nego z dogodkom, ki se ie onnetil sinoči v kavarni »SoeehU. Občinstvo ie mirno sedelo pri mizah in hladilo svota vroča čustva, katerim so torkovi dogodki »dali zadoščena«. Naenkrat oa noči med občinstvo glas. da 'So Jugoslovani prekoračili meio ,nri Logatcu in .da »e bližaio Trstu. Na mah so se Italijani razbeeli na vse vetrove. Mnogo* ttb le bežalo naravnost na -nastala kter »o naravnost oblegali blaeaino. da iim izda vozovnice za ftalllo. »Politične« osebnosti so tako! telefonirale in bržola vile v Poštnino, koliko Jugoslovanskih čet ie na Dohodu in kako daleč so že dospele. Se večia panika pa se le lotila koraižtrih gospodov, ko niso dobili iz Postome nobenega odgovora. Pravilo, da so bili Italijani to noč tako zmedeni, da so pozabili na telefon in brzolav. kar le tržaškim Junakom povzročilo mnogo moko. Ko pa le ooznele dospelo poročilo. da se ie vest rodila samo Is strahu pred Jugoslovani, so si Italijani zgodovinsko globoko oddahnili si dali pri blagaini na postali vrniti denar, ki so ga že izdali za vozne listke. ItalHanski strah ima torei težko obrernepleno vest in vdtke oči. Včeral popoldne se le vznemirle-nie v mestu zopet povečalo. Povod j temu ie dala vest. da le prišlo neki« ; ob demarkacijski črti med obema voiskama do snemada. Vsi preplašeni so Italijani letali okolu Jpediciisklh . tvrdk, da Iim nrepelleio pohištvo in druge reč? proti Milanu In Rimu. Konec namke na le bila vest. da so na-kie na demarkacijski črti nadli samo Itirie streli, ki niso Dogodili nikogar razvem italijanskih strahopetcev. — Včeral popoldan se ie vrši pogreb Ivana Ninila, ki le padel kot žrtev italijanskega haioneta. Roerebu te prisostvovala velika množica ljudstva. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 11 mm Čegavo delo je vandalsko početje v našem Primorju. V Ustih čitam, d* m Italijanski barbari divjali tudi po Istri ta so zažgati Narodni dom v Buzetu. Ker so ml razmera na buzeščinl popolnoma znane, prosim cenjeno uredništvo, da blagovoli obelodaniti naslednje vrstica, ki bodo lasno In karakteristično dokazale, čegavo deio je italijansko 'vanda' '-o psčelje. Občina Buzet ima nad 20.000 prebivalcev. Staro mesto Buzet stoji na griču. V tem polpodrtem gnezdu stanujejo Italijani, itaUjanaSt, velik de! bužetskih meščanov pa tvorijo Jugoslovani Ves ostali del občine je popolnoma jugoslovanski. Vseh prebivalcev v Buzetu samem pe ul nHI 400 dni. V mestu stanujejo poleg Jugoslovanov naslednji, priseljeni, res italijanski sanmi In družine kakor: Bigatto (seda! cavailiere), Rigo In Bassadonna, Poni* in Crovattoi?). Drugi italijanski člstokrvneži pa so: Krivi-člč, Bradešič, Kocijančič, Jermanlč, JefM, Bužan, Orošlč (brat velikega reškega Italijana?), Židinja Senčar, Medica in Cerovec ter nekaj ItalijanaSkih ne-devic. To Je vse buzetsko prebivalstva M te Priznava za Italijan« bi ki čuti Iz kateregakoli vzroka po italijansko. Vsi ti pa ne dosežejo večjega števila daš kot veliko rečeno k večjemu 100 z otroci, možmi, ženami, starci, starimi donanil ter vsemi sodo-vicami In njih ljubčki vred. Mod vsemi temi dušicami Je en satu moški, ki j« Ml sploh vojak in ki bi utegnil biti »fašist«. Imenujejo ga »Bomba« in le velik pijanec. Narodni dom, v katerem je tudi posojilnica, potrošno društvo, gledišče. Sokol in jugoslovanski hotel, stoji v središča Jugoslovanskega Sv. Ivana tik pod gričem. Vprašam: »Ali M se meglo upati teh 100 duš, od katerih bi Jih moglo komaj 30 aktivno nastopiti, bi as JI megli upati napasti In zažgati Narodni dem sredi med najEKvedacJStml Jugoslovani, ko le mre-dobro vedo, da M to svojo korajžo gotovo moraH drago plačati? AH more kdo vertoti. da ne M Imeti strahu pred 19970 Jugoslovani? Presodil bo vsakdo lahko. Torej, oko se Je v Buzetu res zgodi vandalski zločin, ss Je to moglo zgoditi le ob sodelovanju la na akaz, najbrie pa ob tzktiuSal akciji rimskih oblasti. Dokaz o tem primera je lahko jasen, tis iti treba aadaU- , alb besedi. C« m m Italijanski vtadnl krogi povsod mogli skriti zn hrbte sodrge. Je to v tem slučaju pač popolnoma nemogoče. Buzetski Narodni dom Je bil zažgan na ukaz Nerona IL, Italijanskega ministrskega predsednika OlolMttija In njega obtožujemo In nad njem naj se maščuje tudi osebno ' njegova neronska hudobija. 1 V*, zvesti Buzečaai, pa bodite Pripravljeni! Ura pride! Momenti iz tržaškega pogroma. Stanovanj« Jueoslovenskoea deJees-ta v Tratil. Pet minut pred napadom m odvalilo stanovanje našeea delen ata v Trstu, te odšel «. delegat y mesta DemDnstrantf so vdrli v krasno opremljeno stanovanje. ki te obstojalo te osmih sob in kopalnice. KaV-prei so razbili vsa vrata, odpili s silo omare in skrinje, pobrali dragocenosti. nato so zmetali vso oprave raz balkon na ulico. Da pa Hm ni bito treba dvieati masivne oprave preko visokoeavbalkona, so balteom enostavno porušili. Na ulico zmetano opravo so nato oofih z benzinom ta to zažgali. V stanovanju te ostala ena oostelia. ena omam brez vrat. mizica s polomljenimi nogami, nočna Preobrat na boljše. Praga. M. Mila 1920. £e te človek -Se tako brez sentimentalnosti sledil češko sociialoo in DoUttSno živlienie izza prevrata sem. vendar ni mogel v sebi zatreti neprijetnega čuvstva. ki se ie poiavlialo vsted pogostega nasilia. kateremu so bie izročene nairazličneSe skupine in ttidi posamezniki, ki niso pristajali na sociiahio-demokratski program oziroma na program socttalno-demokraftsk« levice. Vodstvo soc. demokratske stranke se ie delalo, kakor da tega nasilia ne vidi: tu In tam se ie zdelo, da z nasiitem svoJih mas ceb soglaša. V zadniem času so p« skusili nasilje na gvoll last«! koži celo sodlalni demokrati sami od strani levičarjev in to menda te napotilo soc.- | ^ml . bodočnost ob otvoritvi karavanske železnice. — vesela za domollnbne. žalostna za narodne lenuhe. Teda mol namen ni. razmotrivatl politiko, nego sorovesti Dptnika od Celovca ob znameniti tel progi, tja do onega žrela v Podrožci. ki te zvezalo tistega leta koroško Slovenilo s Kranjsko. Seznaniti hočem občinstvo s to progo ter pokazati, da ie celo železniška vožnia sama na sebi prekrasen »izlet«. V duhu vidim in slišim na novih celovških peronih klicati Jugoslovan skega vratarja imena slovenskih postaj v Rožu. češ. da odide vsak hip hlaoon čez tisto liuhko gričevte, na katerem počiva slavno Žlhpolte —, v Rož... Smuknemo v železniški kune in komai se dobro zavemo, da »s Pel temo, imamo že za seboj zadrte hiše celovškega mosta hi St Ruoav« ta. ki le Celovcu to. kar te Ljubite**« čanom Šiška, a smo tudi žo na prvi Jugoslovanski posta?! VetTmfe (VHt-tring). ki ie bližja Celovcu nego št. IVid ali Laverra LlubUanl. Zidovje razkošnega vetriniskega samostan* zre resno in mogočno v okolico: obdaja ga divni park. segaioč do ob-ra^rlcga brega, ki pomaka že svoio nogo v Vrbsko fezeno. Okoli miega pa se b*H prijazno selo. rojstni kraj slavnega Slovenca Tomaža Košata, ki te zapel na nemškem Jeziku toliko lenih slovenskih narodnih pesmi in raznesel nhh slavo do celem svetu... Od VetrlnJa s* vleče v osohuško sredogorje novzdolž kot las ta dolinica. v kateri se zrcali v tihem zatlšht sedem Jezer, med pikni nalvečte Go tiško Jezero. Skozi to mično dolino vodi lepa cesta tla do Škofič la Lo-gevasi — vzporedno z dolžino vrbskega iazera. Osofniška dolina sedmerih tezer ! Prelep* kolesarska partija. vse premalo znana širši Javnosti. Bete hišice, raztresene oo vetriat-skem ia celovškem doHu. bele nred našimi očmi. zeleni travniki niešelo okoli mi v velikih tedobariih. — AH lukamatlfa Jam« huJis pihati J* por časnete voziti. Vzoenteti m te začei no zmerni strmini, d* doseže natoižte. široko rorsbo sedlo (usodo) v dolgem sredogorju takozgane 0§<^ui'«. : katera loč! Rož od cdovSke ravnine. Le-to sredogorje, kradlo »hure« (gore) imenovano se vleče ob Južnem bregu Vrbskega lezera, do oeli njegovi uuliinL na tia doli do Podjunskd doline — do svod dolžim kolosalni garsJd hrbet kakor velikanska dolga kača. ■■ Razgled h železniškega kupeja pridobiva na mičnosti in razsežnosti. Kar se zabilsne k nam gori skrajni vzhodni del Vrbskega Jezera izpod zelenega gričevja, ki za onasule na obeh straneh... Skaro na nam mine ta mikavni razgled; kalti hlaoon ie Prišel v položno graoo. po kateri niha z zadnjimi močmi na sedlo ali boJle na gorsko osoiniško planoto v goriomente-nem gorovlu. ki te imenuje Nemec »Salnitz« okoli Žihooiia. Le kratek čas trala to vožnia brez razgleda. — mahoma na se zasveti i. ‘m pred nami se Mrllo pestil pašniki in wofia. Uub-ko obrobljeni! s košatimi gozdovi... Na Zihpolju smo. Doli na žlhopoljsko štadto zre s čisto neznatne višine slavna romarska cerkev z raztrese, sinit hišami v buteem zelenju. To te tisti CetovČanom trži prMJublJeni in od nfih toli opevani krai Maria Raln. Im* prihaja oo ScheinJgu — od »SeJgbichl«. ki se ie popolnoma pozabilo. Imamo tudi drugo Zihpolfc severno od Vrbskega Jezera. IDaiis erUU. J omarica, ki d* so H razbffi mramor-Dffto ploščo, ter naslanjač, kš pa so mu razrezali z noži žametno prevleko. — Stanovanje te last pravoslavne občine in te bilo teto luksn-rikffino opremljena Bil* te zelo velike vrednosti, ker le bila vsa oprava umetniško izdelana in antikva-rtčra. Ameriški konzul pred gorečim »Nar. domom«. Kmalu na to. ko ie zbesnela italijanska druhal zažgala »Nar. dom«, te prišel pred goreče poslopje ameriški konzul ha le razoglav nagovoril demonstrante tar Jih skušal prepričati. da ie njihovo početje nekulturno. Prosil te. nal pustilo gasilce, da neovirano no«aslkx dokler le še čas. Ali besna druhal se ni zmenila za n levove prošnte in opomine. Gasilcem ni dovolite gasiti DožarJa in im*-riškega konzula Je enostavno izžvižgala ter mu žugala. Konzul se te rr 8ignirano pokril in umoknfl. Ameriški potnik z 12.900 dolar?!. V »Narodnem domu« te najel neki ameriški potnik soba kamor Je spravil vso svoio prtljaga V kovče-ku le Imel tudi ves svot denar. 12.000 ameriških dolarjev, kar bi odgovarjalo vsoti 720.000 K. Ko le bil »Nar. dom« zažean. le prihitel pred goreče poslonie Amerikama? hi te hotel planiti vanj. da bi rešU svoJ denar. aU demonstranti so ga zadržali. Prosil 1e ognievasce. mtJ gredo oni v ni egov o sobo in naj mu rešilo kovček. Za plačilo Iim le oonuiai 10.000 dolariev. samo 2000 ddartev nal bi mu nustili za Dotnioo doma. Ali nihče ni hotel uslišati nJegove prošnje. Vsa prtHaga potnika z 12.000 dolarH vred. te z®orela. Amerikanec 5e ostal brez sredstev na tržaških ulicah. Okraden bankir. Med napadi na »Narodni dom« se Bi samo naskakovalo zgradbe in linčalo Hudi. temveč »e le tudi pridno kradlo. Marsikakšen žep se le olajšal za lepo svotico denar ta. Ko so huiskači naiboli voili. da' ne sme na »Nar. domu« ostati niti kamen na kamnu, se Jan ie pridružil' tudi tržaški bankir G. Kričal le na ves glas Dol % Nar. domom! Do tal porušite dsooi zavetišče l Vzemite Um v»e. kar imate, in ite oošUite tla. odkoder so se nritenli! — Gospod bankir so se prav vnčto trudili, da bJ čimbolj pripomogli delu druhaH do uspeha. Ko d* se Je bankirju zddo. da Jc vol tla vendar dovoli, se te domisM. da ima mA sebi ttodsoč Hr. Segel Je v žen, ali teli O listnici ni Mo ne duha. »o Muha. Druhal Je torei bankiria poslušate: okradla ga te za vse. kar te imel. demokratično vodstvo do ten. včeraišnii iavni seli spreicl prodaji1 ?a UDravn« leto 1920/1921 brez izka,e in d^širneiše debate. Proračun kri.:, e Pnt;ebščin 10.652.790 K. po-kliaio of 5^--!-r52 K. torei prirnanl-sklenii »a ,o,^0.Q38 K. Mestni svet le bili dni,«1 n(>kriti poleg red- oohodkov z naietiem nosoiila v V' znesku 4,000.000 K in z načelno uvedbo 50% občinske doklade na osebno dohodnino od čistih davku podvrženih dohodkov nad 8000 K. Sela ie bila ob 7. uri zaključena. = Kio regenta Aleksandra da napraviti llublianska mestna občina. Izvršitev tega dela ie izročila akade-mičnemu kiparju Franu Bernekariu. ustvariteliu Trubarlevega spomeni- = Stanovanjska kriza. Prejeli smo: V časopisih se toliko člta o sta-jiovaniski krizi in o Gosarjevi nared-bi. vrši se oreoir sem in tfa. a ne naredi se nič umestnega, ker nimamo strokovniakov. Nedavno sem čl-tal v »Lavoratore« predlog glede rešitve stanovamske krize v Trstu, katerega hočem, ker ie zanimiv v kratkem podati: Vsak naiemnik nai plača k stanarini zakonitim potom nekaj procentov. Mali naiemniki plačajo mani. dočim se velikim najemnikom računa lahko tudi 30—40%. F tem bi dobila mestna občina dohodke. s katerimi bi Ji bilo omogočeno obrestovanie in amortizacila najetega kapitala, katerega bi uporabila za zidavo velikih hiš. Samo do sebi Je razumljivo, da bi morala tudi država priskočiti na pomoč. — Gospod Gosar. ali se ne bi dalo tudi Dri nas na ta način kal doseči? — Orožne vaje letnika 1893. Letnik 1893 Je pozvan 22. julija 1920 na orožne vaje. Tozadevne pozlvnlce se vpoklicanim sedaj dostavljajo. Te orožne so pa oproščeni razni uslužbenci kakor poštni, železniški, finančni, carinarski, rudarski, dijaki visokih šol, učitelji, vojni ujetniki po 1. januarju 1920; rezervni častniki, praporščaki, Invalidi itd. Dotičniki, ki pridejo lz teh razlogov v poštev za oprostitev in bodo prejeli pozivnlce, naj Jih z dokazilom oprostitve vrnejo osebno vojaškemu uradu v Mestnem domu. Vse morebitne druge prošnje za oprostitev te orožne vaje morajo dospeti do 19. julija 1920 polkovni okrožni komandi v Ljubljani. Vsa tozadevna pojasnita dale v Ljubljani stanujočim vojaški urad v Mestnem domu. — Društvo slovenskih profesorjev do septembra ne posluje. Redni občni zbor se vrši 13. septembra. Dnevni red se pravočasno naznani; eventuelni samostaln! predlogi naj se vpošljejo vsaj do 2. sekt. K —Prošnja do fotografov. Mestni magistrat bi za svoj arhiv rad sestavil čim naj-bogatejšl album fotografij o bivanju regenta v Ljubljani Zato prosi vse one, ki so katerekoli prizore fotografirali, da mu za denar ali brezplačno prepuste po en komad svojih posnetkov. Tudi fotografije majčkene oblike so dobrodošle — če so le ostre — ker se Jih more dati povečati. — Čuditi se Je, da Je doslej na prodaj tako malo različnih fotografij. Ali stoje naši obrtni fotografi tako malo na višku časovnih zahtev? 2e 29. oktobra 1918 so nas pustili skoro popolnoma na cedilu pri manifestacij!., katero bi vsak drug narod bil ohranil v ne-broju momentnlh slik. rm Pet ustanov po 80 K Ima magistrat oddati revnim domačim vdovam. Podrobnosti glej v razpisu, ki je nalepljen na magistratu In razglašen po farah. Maribor. Regent Aleksander Je nevedoma. do krivd! odgovornih činiteliev. v Maribora se vozil pod krili avstrijskega orla vzidanega na Dafači okrat-nega finančnega ravnateljstva v Ciril Metodovi ulici in dveh takih iz kovt-ne izrezanih na strehi. Ti činitelii nimajo niti toliko lugoslovaskega čuta. da bi bili zakrili te grbe zatiralcev. V Vošnjakovi ulici št. 22 Je padel iz tretlega nadstropja z balkona fantek do imenu Macerol oa ga le k sreči v II. nadstropju stanujoča gospa Kolbezen uiela za noge ter ga rešila gotove smrti. Celje. Nekaj, kar manjka v Celfu. Pišejo nam: Mnogo le Hudi. ki v svoji mladosti niso imeli prilike se naučiti predmetov, katere danes, rabijo. V večiih mestih se vršiio v ta namen Šestmesečni kurzi, kier se podučuie računstvo, korespondenca, kniigo-vodstvo, stenografija itd. Tudi v Cehu bi bho kal takega potrebno, kaiti učencev bi bilo dovoli, sai se vedno sliši nonraševanfe do takšnem kurzu. Merodaine oblasti nai blagovolijo ta nasvet upoštevati. SLOVENSKO ŽENSTVOl Zopet Ti Jo dana prilika, da pokažeš svoje plemenito srce, da pokažeš svojo zrelost, da pokažeš razumevanje teženj s*o-°Ka fatl° težko izkušenega naroda! Naj za-,,)if K,T,vcdem platnen maščevanja do T„ 8 fatlljo Tvoja ognjišča, ki uničujejo vnn7)Cr'C'kl za^igal° strehe nad glivam! Tvojih bratovi Slovensko ženstvo maščuj se! a v.uj se s tem, da z vso vnemo pod-preš njo, ki je zaenkrat edina tolažnha Tvojih nesrečnih bratov — našo JUGO-SLOVENSKO MATICO. Slovenske žene, slovenska dekleta, kličemo Vas na pomoč ▼ usodni url, kličemo Vas vse, kar Vas )e: Priskočite na pomoč, delajte, pomagajte, da rešimo, kar Je naše! Zbirajte naši Jugoslovanski Matici novih članov, zbirajte prispevkov, ustanavljajte ženske podružnice . . . V narodu vre, vse vpije po maščevanju .. . Sestre, ali naj gledamo oddaleč, prekrižanih rok? Nikdar! Torej vse na delo, vse na pomoč naši Jugoslovenskl Matici! ROGAŠKA SLATINA PROTI ITALIJANSKEMU BARBARSTVU. Ko so došle v naše drž. zdravilišče prve vesti o dogodkih v Trstu, so vznemirile vse mnogoštevilne iu-goslov. goste. Cel dan se ie na promenadi živahno komentiralo naino-veiše dogodke. Gostje so zahtevali, da se priredi protesten shod. Ob 6. uri zv. je prenehala godba na promenadi im vsi gostje so odšli v veliko dvorano, ki le bila nabito polna. Shod ie otvoril dr. Or. Žerjav. ki ie popisal tržaške dogodke in nlih posledice. Nato le govoril minister PeleŠ o veri vsega naroda v zmago. Ponovil ie regentove besede v Zagrebu: Trije bratie bodo delali čudeže. Godba le na to zaigrala himno. Za niim ie govoril preds. Gašparac o našem iu-naštvu in nehvaležnosti antante. Dr. Lah le izrazil radost nad tem. da ie ta dan Slatina pokazala svoje Jueosl. srce. Na to ie dr. Koltercz preči tal sledečo resolucijo, ki ie bila spreleta z aplavzom, kakor tudi vsa izvajanja govornikov: Resolucija. Jugoslovenski gostie zbrani v Rog. Slatini na protestnem shodu v veliki dvorani drž. zdravilišča dne 15. jul. 1920: L protestirajo proti dogodkom v Splitu, kier so italijanski drž. funkci-lonarii s svojim izzivanjem motili naše nacionalno slavje na Petrov dan. da bi na ta način inscenirali politične zanletke dalekosežnega pomena. 2. protestirajo proti barbarstvu italijanskih provokatorjev in vojaštva v Trstu, kier so se dogaiali proti Jugoslovanom naihuiši zločini, ki bi-ieio v lice vsaki kulturi in humani-, teti. 3. zahtevalo od vlade, da kar nal-energičneie nastopi proti šovinističnemu divianiu italijanskih elementov v našem Primoriu. v svesti si. da stoli v tem oziru za njo enodušno ves jugoslovanski narod v zahtevi do utedinieniu celokupne domovine. Dr. Žeriav se ie zahvalil za udeležbo s pozivom, da zmaga ta. kdor naidalie vzdrži. S himno se je zaključilo to leno zborovanje. PROPAGANDNI IZLET AVTOMOBILNE-GA KLUBA NA KOROŠKO Je končnoveljavno določen" za soboto 3t. t tn. in nedeljo 1. avgusta. Načrt sledeči: Start v soboto ob 6. uri zjutraj pri hotelu Slon. Vožnja preko Kranja, Jezersko (kratek odmor), Železne Kaplje v Velikovec, kjer se udeležnlki s Kranjskega združijo z onimi s Štajerske. Ob 10. url skupna nadaljevalna vožnja do Klopinskega Jezera, kjer bo opoldanski odmor. Za naslednjo progo Kloplnsko jezero, Šmarjeta, Borovlje Je predvidena neobvezna non-stop-vožnja za one udeležnlke, kateri se Javijo za to vožnjo. Pogoje, ki bodo lahki, izdela tehnični odsek kluba ter se bodo pravočasno objavili. Za to skupino bode odhod 8 Klopinskega jezera ob pol 14. url, za ostale udeležnlke ob 14. url. V Borovljah bo udeležnikom podana možnost ogledati sl tamošnio obširno industrijo, nakar ob 18. url skupen odhod na Vrbsko jezero, kjer bo za vse udeležnlke preskrbljeno za prenočišče. V nedeljo dopoldan manjši Izleti v okolico na podlagi skupnega dogovora ter klubnva posvetovanja na otoku. V nedeljo popoidar. povratek, ki pa je poljuben z ozirom na udeležnlke s Štajerske ter na dejstvo, da je Ljubelj priporočljiv le za vozove nad 30 H. P- Oficielnl povratek ie ob 16. uri od Vrbskega jezera preko Borovelj, Pod-Ljubelja (krajši odmor), Ljubelja v Tržič, kjer bodo udeležnlki gostje gospoda dr. Karel Borna. Nadaljni povratek Je popolnoma poljuben. K Izletu so vabljeni vsi lastniki avtomobilov ne glede na to, ali so klubov! člani ali ne. Radi splošne izvršitve vseh predpriprav pa se naj udeležba prijavi najpozneje do petka 23. t. m. z navedbo tvrdke In moči motorja v HP ter števila oseb, ki se udeleže. lldeležniki vozijo v vrstnem redu, določenem od tehničnega odseka z ozirom na moč motorja, vsled česar se udeležnlki s Kranjske naprošajo, da pošljejo svoje vozove popolnoma opremljene za vožnjo na predvečer, to je v petek 30. t, m. ob 19. uri na prostor pred hotel Slon. kier se vozovi komisionelno uvrste. Kdor želi tozadevno izjemo, naj pismeno javi v prijavi, da se mu dopošlje vrstna štev. Udeležnlki s Sta-zerske dobijo istotako vrstno številko po pošti. Opozarjamo pa vse udeležnlke, da bode start točen, vsled česar prosimo, da se vozovi pravočasno opremijo za vožnjo. Vsa vprašanja glede predpriprav, obratnih sredstev itd. je nasloviti na Avtomobilni klub za Slovenijo, Ljubljana, Tourlst-Olfice, Dunajska cesta št. 18. k Spori: in turisitka. Prvenstvena tekma Ilirija : Slovan. LJ. nogom. podsavez je določil za prvenstveno tekmo Ilirija : Slovan termin 18. Julija. Slovan, ki Je vsled zadnjih vojaških vpoklicov zgubil več najboljših Igralcev, se brani v sedanji slabi postavi nastopiti proti Iliriji Po pravilniku bi Slovan v tem slučaju zgubil tekmo z 0 : 3. Namesto njega bi potem Igralo proti Iliriji kombinirano moštvo vseh ljubljanskih klubov v precej močni sestavi. — Tekma se vrši na prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom. Pričetek ob 19. url, vstopnina običajna. K Prvenstvena tekma Ilirija-Slovan. Občinstvu se naznanja, da pri današnji prvenstveni tekmi »Ilirlja-Slovan« ne nastopi trenirano moštvo športnega kluba »Slovan«, ker je bilo vpoklicano povečini v vojaško službo. LNP pa kljub temu vztraja na določenem terminu 18. julija. Zato bo »Slovan« prisiljen odigrati prvenstveno tekmo, čeprav s slabšimi močmi. k. Wlener Sportklub v Ljubljani. V torek In sredo 20. in 21. julija ob 19. url se vršita na prostoru Ilirije dve veliki tatemacljo-nalni tekmi med prvimi moštvi Wiener Sportkluba ta Ilirije. Po daljšem presledku Je to zopet prvovrstna prireditev. Wlener Sportklub je prvi dunajski klub, ki Igra v Ljubljani. Za nas v Jugoslaviji je poset dunajskih prvorazrednih moštev največjega pomena. Ml nismo niti lastniki velfklfj športnih prostorov niti nimamo angleških trenerjev, moramo torej Iskati pojačenia svojih sil iu zmožnosti v mednarodnih stikih. Tudi iz materijelnega stališča so nam zveze z dunajskimi klubi ugodne. Praška prvorazredna moštva so nam namreč stavila tako visoke financijelne pogoje, da jih pri najboljši volji nismo mogli akceptirati. Poleg tega ima tudi Praga trenotno le eno moštvo visoke kvalitete, t. J. Sparta, Wle-ner Sportklub nam je pa v Zagrebu pokazal, da se moramo še mnogo, mnogo učiti. — Vstopnina: sedeži po 24 in 16 K, stojišče 10 K, za člane ta dijake (toda le v predprodaji) 6 K. Oba dni pred tekmo od 18. do 19. ure promenadni koncert. Predprodaja vstopnic (samo za prvo tekmo) v drogeriji Kanc, Zidovska ulica in pri tvrdki Svetla, Mestni trg za sedeže in navadna stojišča; dijaška in članska stojišča se dobijo pa danes pri blagajni na športnem prostoru Ilirije od 17. do 20. ure ter jutri odll. do 12.30 in v ponedeljek od 19 do 20.30. — Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. Seznam udeležencev današnje kolesarske dirke LJublJana-Celje-LJublJana (150 km). V skupini senijorjev: 1. Fr. Nosan in 2. Fran Porenta. V skupini težkih koles: 3 Lad. Križman, 4. V Bar, 5. A. Bar, 6. R. Perdan, 7. F. Zanoškar, 8. O. Kirner, 9. L. Podlogar, 10. M. Praček, U. I. Butinar, 12. B. Gerblc in A. Škrajnar (št. 22), 13. K. Deržaj, 14 A. Šiškovič. 15. P. Bevc, 16. A. Babnik, 17. I. Stopar, 18. I. Debu-nel, 19. A. Slard, 20. I. Šolar in 21. V. Sirnik. Start za prvo skupino ob 9.. za težka kolesa ob 9. in pol, za dirkalna ob 10. Povratek na cili okrog 3. popoldne. Start ta cilj na Dunajski cesti pri 1. km. Pokrajinske vesti. Sokol v št. Vidu nad Ljubljano priredi danes ljudsko veselico s sodelovanjem domžalske godbe ta pevskega društva Zarje iz Tacna. Spored bogat, ter zlasti ljubljanskemu meščanstvu v razvedrilo. Začetek prireditve na senčnatem Frna-dovem vrtu ob 3. popoldne. k Jesenice. Kakor so Jesenice v vsakem oziru nekaj posebnega v Jugoslaviji, tako so se morale tudi tej posebnosti primerno postavit! na dan narodnega praznika — Petrovega dne. Vsem Je pač še v spominu, kakšen pomp Je bil vedno na predvečer rojstnih dni In godov raznih habsburških krvnikov, ko so tekmovali vsi patrljotje med seboj, kdo se bo bolje Izkazal. Bak-Ijade, parade, razsvetljena ta okrašena okna, vse v zastavah, pokanje topičev in hajlanje vse vprek, slavnostna zborovanja tovarniških despotov In njih hlapcev, uda-nostne izjave ta brzojavke — vse za ljubo Avstrijo in njenega vladarja. In letos? Prvikrat državni praznik — rojstni dan prvega jugoslovanskega vladarja-junaka — kralja Petra I. Jesenice so kakor demonstrativno prezirale ta dan. Na predvečer ničesar, drugi dan samo par zastav, dopoldan slavnostna maša v župni cerkvi, kjer je bil višek škandala Spominjamo se, s kakim navdušenjem so za časa Avstrije duhovni pri slavnostnih mašah sami peli cesarsko himno. Na Jesenicah pa so se vsi trije duhovni takoj, ko se Je odpela prva kitica »Lepe naše domovine«, odstranili Izpred oltarja, istotako pevci s kora. Liud-stvo, uradništvo In šolska mladina so ostal! v cerkvi In šepetale izpraševali, alf se ne bo pela tudi kraljeva himna. Sveče so že ugasnili, kor le bil že prazen — ljudstvo Je še vedno čakalo. Tedaj pa le naša mladina stopila na plan — Idealni šolski otroci pod vodstvom našega učiteljstva Je into-nlrala z zanosom Iz mladih grl ponosno pesem - našega kralja — »Bože pravde«. Zgodilo se je, da so se cerkveni pevci, ki so prišli s kora, naravnost smejali mladim, navdušenim pevcem. Kaj bi se bilo zgodilo v Avstriji s takimi ljudmi? Toda mi smo v Jugoslaviji In tu imajo besedo ta oblast takšni ljudje, ki očitno nastopajo zoper njenega kralja na njegov rojstni dani Kako dolgo bo to še trajalo? Soštanf. Kakor po vsej Sloveniji, predavalo se Je (dne 14 julija t. 1.) po posredovanju tukajšnje Čitalnice tudi pri nas o Koroški. Obenem se Je ustanovil t zv koroški odbor. Predaval Je nadučitel Vincenc Stopar, ki Je po kratkem zgodovinskem pregledu zanimivo oslikal sedanje politične razmere, razkrlnjal nemčurske spletkarlje ta opisal naše delovanje za plebiscit. Da se položaj vsestransko , >jasnl, oglašalo se ie Izmed mnogobrojno zbranega občinstva tudi še več drugih govornikov k besedi tet upravičeno omenjalo, da med Slovenci in Jugoslovani vladajoča strankarska stTast lahko vse zopet podere kar drugi Iz vidika narodnega delovanja koristnega stavilo. Ne glede na to, da Je v sedanjih, za osvo-bojenje pod Nemci in Lahi ječečih Slovencev — odločilnih časih brezpogojna edinost neizogibna, nam bo taka narodna sloga zaradi sosedstva Nemcev, Madžarov, Lahov itd. tudi za vse bodoče Čase skralno potrebna. Sicer so pa — če ne mislijo htaa-sko, temveč zares nesebično delovati — itak vse naše stranke brez Izjeme dolžne iskati in najt) ono zlato srednjo črto, ob kateri se vsi delavci plemenitega duha in Jasnega razuma že Iz naravnega nagona in Iz čuta skupne koristi strnejo pri delu za svoj narod. Ce se tudi ml ne dokopljemo da take stalne požrtvovalnosti in do takega stalnega samozataievanja, bo naša kulturnost — kakor tudi naša samostalnost vedno le zelo dvomljive vrednosti — ta bi bili ml le kla-vernl osvoboditelji! J. S. Mali oglasi. Proda se: POZOR! Preselivši se iz Dunaja v Mengeš, lahko oddani takoj fino moderno spalno opravo in malo rabljen mesarski voz. Ivan Penič, Vel. Mengeš št. 84 pri Kamniku, Gor. 1206 PRODA ŠE Izvrsten, skoro še čisto nov samokres, črno broniran, z osmimi streli, ta nekaj zraven spadajočih nabojev. Cena za vse skupai 450 K. Ponudbe na poštno-ležeče »št. 37«, Cerknica, Notranjsko. 1205 POROČNE PRSTANE Ima v zalogi ijslo Janko, urar v Kamniku na Šiit ni, nasproti farne cerkve. 1204 LEP GRAMOFON z več ploščami se proda, Haroch ??} Kolman. Moste št. 79. 12u.> PIANINO skoro nov, se radi odpotovanja proda. Cena 25.000 K. Streitz, Stari trg 17/11* desno. 1202 NOVE*"MOČNE SODE za transport od 290 do 1000 1 odda večje množine Rudolf Franc, sodarstvo, Konjice. ~ELEGANTNA SALONSKA KREDENCA iz orehovine, s sivo marmorno ploščo, v lepem slogu, se proda. Naslov pri upravnl-štvu lista. PRODAMO TRI KONJE ” porabne za tek, kakor tudi za težko vožnjo. Ogledajo se lahko vsak čas na Zele- nem hribu v Ljubljani; ceno pa pove Centralna pisarna »Vnovčevalnice za živino in mast«, Krekov trg št. 10 II. nadstropje. KOLO SE PRODA! Zensko in moško, dobro ohranjena, dva mala šivalna stroja (Singer), stroj za šivanje nogavic ali kožuhovine, železna uml-valna miza, plinova peč In več zabojev. Naslov v upravi. CITRE dobro ohranjene so na prodal v iuvalidnlcl Belgijske vojašnice, soba 17 Službe: GOSPODINJA vešča vodstva vseg pmog gospodinjstva, dobra kuharica, išče mesta v večjem obratu. Najraje pri samostoječem gospodu Ženitev ni Izključena. Ponudbe prosim pod šifro »Vestna«. 1207 VODJO ČEVLJARSKE OBRTI lšev vdova po čevljarskem mojstru, tirana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Marija Korošic, Pohinjska Bistrica 130. - SPREJME SE PRIDEN, POSTEN HLAPEC h konjem. Oženjeni brez otrok nnslo Precl* nost, hrana, stanovanje prosto, plače 360 £ — žena bi morala delati vsa rnodača dela ter tud! na polju. — Vpraša se, pri Francu Karlovšek, trgovcu, Sava pri Celju. sukiTza legitimacije Izvršuje najhitreje Hugon Hibšer, totogral, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-žanske cerkve. ■Ji« «* * i'*i M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. Iskati nevarnosti in nsfr boli drznili prigod .. (II. zapoved vitezov Okrogle mize.) Gizela AmiOHifimska. Nad Parizom se širilo zlovešči odmevi, podobni rohneniu izood neba. kadar se zbira neurje. Tuleča krdela se valč do ulicah, in nlih obrazi Domenilo Dvmt. Meščanstvo brusi stare partizane.'plemstvo vstaia. da hi se polastilo davnih predpravic. Ouise situle zaroto. Gond€ snuie zaroto. Angouleme snuie zaroto. Richelieu hoče vladati. Luvnes hoče vladati. Prestol Bourbonov se male. V mrkem m zapuščenem Louoru Da sedi ubog deček, petnaistleni krall. čisto sam in zapuščen, bled in žalosten kakor nletrovo Ifadstvo. In kakor ljudstvo, trepeče todi Ludvik XIII. in se vprašule: »Kii bo gosoodar?... Guise? Coadč? Cengouteme? Kdo izmed vas postavi noeo na moto uiavo?« Ltodstvo. kraiia in zarotnike pa druži «kunno sovraštvo: z grozo upiralo ooetede v plamenečo prikazen, ki plava nad Louorom, Parizom in vsem krallestvom-Ista kletev drhti na slehernih ustnicah — samo ne na ustnicah kralifce-matere. Marlie de Medicis Omržena prikazen le mož. ki ukazuie. vlada, dači in strahuie. Gn le peklensko razkošje. brezmelna oblast, nebrzdani ponos. On je orgija. On ie zločin. Nezadržno drvi naprej, eden tistih meteorjev, ki tetč skozi prostranstva zgodovine ter ouščato za seboi krvavo in osmleno sled. dokler se mahoma ne raztresneto in ne uvasneli v kaki skraini katastrofi... Ta mož (e Cottcino Concini.., Kraiiičm ljubimec... Jutro dne S. avgusta 1616... V Tournonski ulici stoH dvorec, podoben kraljevski trdnjavi. Njegovo dvorišče le polno stražarjev, oo mo-numentalrdh stopnicah švigalo sluge v dragocenih livreiah. bogate predsobe so natlačene dvorjanov. To le bivališče Concina Conciniia, guvernerja Normandije. markiza d’Anere. maršala francoskega in orvomloistra Ludvika .Kili— Stooimo v avdilenčno dvorano, ki to te okrasila umetnost Italiie in Fran-cile s svoiim! nailepšimi umotvori. Evo Cone mil a I Srednte rasti te. krepak In Kav. obdarjen z 1 zbrano eleganco. Leo! obraz mu tosvetliute tnačie oči. zdal polne bliskov, zdal čudne milobe. Ta Smela in skrivnostna krinka le last vseh velikih pustolovcev: v teh sa-movoihtfh gibih in tem ošabnem nastopu se skrica nemara duša drugega Nerona ali Cezarja Borgia. Medtem ko sl ubiiaio prošnjiki tam zunal glave, češ kal se pripravila za temi vrati, s kakšno novo slav-nosrto misli gosoodar očarati Pariz la s kakšnim novim davkom ga hoče zadušiti, se sklania Cohcinl nad nekom. ki stofi pred niirtt ter ga želkto posluša. »Sovraštvo,« govori maršal z zamolklim glasom, »da. Rinaldo. sovraštvo ie sila na svetu! Ves mozg mi ga ie poln. kadar se spomnim voi-vode AngoulČmskega. Ostali, z Ooi-sem in Condčjem vred. so zgoll lopovi. lačni denarla in časti: on pa te na- sprotnik. katerega se bati ni sramota. AH uničim iaz niega. ali pa bo on mene. Deset let živlienia bi dal. da dobim Angoulčma v pest in mu izrujera srce. Toda. Rinaldo, sovraštvo molči, kadar povzdigne ljubezen svol glas. Tisto dekie. vidiš — nio moram ime- \ ti! Ako ne dobim Gizele. poginem. Rinaldo. strast mi trga srce in razdira možgane...« »Potrpite, svetlost: ni vrag. da n« bi našli te vaše Gizele!« »Oh, če bi mogel upati! Z denarjem te obsujem. Rinaldo. z zlatom, z visokimi službami, z vsem. kar hočeš. samo najdi io!... Kdo bi utegnila biti? Da le odlično rodbine, pač ni dvoma: toda katere?« »Vse izvemo, svetlost, samo oo-trpite.« »Ah,« zarenči Conctni, srdito mahaje z roko. »Samo videl sem io. enkrat samkrat 1 Vse. kar vem. le nleno ime: Gizela — to ime. ki ga ponavljam v s volih dolgih, orečutih nočeh 1 Dai. išči trosi, ne štel denarja, raz-nošlii tisoč vohunov oo vsem Parizu: idi. Rinaldo. in ne vrni se. dokler mi ne porečeš: Gizela te naldeoa!« »Izvrstno, svetlost Še to uro se odpravim iskat naše lepe neznanke.« »Nakii io. Rinaldo. in storim to grofaI« Rinaldo se prikloni do tal. »Svetlost.« odgovorihladnokrvno. •pri svoii plemiški časti, ki mi to s tem oodetfu