.izvrši Ji * .: :■ •" I tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra J INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Zmanjšanje neproduktivnih stroškov mora biti stalna skrb Ob priliki sprejema predpisov naše gospodarske reforme, sta Zvezni zbor in Gospodarski zbor dne 24. julija 1965 sprejela tudi priporočilo o potrebi zmanjšanja proračunske potrošnje in neproduktivnih stroškov delovnih organizacij. Pri obravnavanju ukrepov za vskladitev družbene potrošnje z realnimi možnostmi/ sta oba zbora Zvezne skupščine ugotovila, da sedanji obseg in gibanje, še posebej pa proračunska potrošnja, presegata okvir naših možnosti in je zato narodni dohodek čedalje bolj obremenjen s previsokimi neproduktivnimi izdatki. Previsoke so obveznosti delovnih organizacij v gospodarstvu za članarine in prispevke gospodarskim zbornicam In skupnostim podjetij določenih dejavnosti, za bančne stroške, zavarovalne premije, previsoki pa so tudi stroški lastne uprave, reprezentančni stroški in drugi podobni izdatki. Na dosedanji delitvi so veliki in dragi upravni aparati, ker pa njihove zmogljivosti in kakovosti niso bile dovolj izkoriščene, marsikateri gospodarski organizaciji ni bilo omogočeno, da bi prišla delitev po' delu do večjega izraza. Zaradi tega se priporoča delovnim organizacijam v gospodarstvu, da z racionalnejšo organizacijo svojih poslov zmanjšajo izdatke za lastno upravo, poleg tega pa tudi reprezentančne stroške in druge izdatke. To se prav tako priporoča vsem predstavniškim telesom družbeno političnih skupnosti, kakor tudi delovnim organizacijam v družbenih službah. V smeri zmanjšanja stroškov biti podana stalna aktivnost v posameznih delovnih organizacijah’v gospodarstvu kot tudi v družbenih službah. Naše podjetje je že predčasno pristopilo k realizaciji teh priporočil, zlasti pri obravnavanju in sprejemanju predloga gosp. plana podjetja, ko je bil sprejet sklep, da se stroški zmanjšajo za 140 milij. din,, kar je tudi v zvezi z izvajanjem sanacijskih ukrepov. Razumljivo je, da je to stalna naloga, saj to priporočilo navaja, zato bo treba vsak korak usmeriti k zmanjšanju neproduktivnih stroškov. P. G. Jli V o v >. - -i e X' b * •/-. x o * * ,v •: -v -t s * * * * < i : * t Z-■■■''■ x a v > «d o * * :• * o x: H » *■. «S» • >, y * » ♦ * *> «T :* x « o •***•* * * * J <. x- «vjfe . It: .>$ * It PREDSEDNIK REPUBUKfc - 1-DfU --'v:>0£.Aca ¡¡¡IP,Qš>Noo%xJ:}š£>i;tra • *, -o>.i • S -I » j ! - i *■'! £ :' J. ti t /< K. 'S A \ Ing. Andrej Fratlna razlaga • generalnemu direktorju Dušanu Horjaku delovanje numeričnega programatorja Demonstracija novega programatori V prostorih ZZA v Ljub- Dobnikar govoril povablje- jif te naprave že serijsko, ljani je bila minuli teden de- nim oz. zbranim m povedal Vse doslej omenjene ■ pro-monstracija novega numerič- med drugim naslednje: gramske naprave pa so bile nega programatorja PD 2012 »-Danes nam bodo sodelavci predvidene z mehaničnimi — prvega z uporabljeno novo ZZA prikazali nov pomemben merskimi sistemi, kar je pri-tehniko v državi, toda desete- uspeh na področju razvoja na- merno za srednjo in veliko-ga po razvojnem vrstnem re- /prav za avtomatizacijo uprav- serijsko proizvodnjo, za podu iz družine programator- Ijanja obdelovalnih strojev, samično in maloserijsko pro-jev. Transistorizirano apara- Pred nami je kopirni stroj, izvodnjo pa zahteva nastav-turd in ustrezne predelsive ki ga je izdelala novosadska ljanje geometričnega dela na stroju so konstruirali in tovarna »POBEDA« po ličen- programa preveč časa. izdelali v pičlih šestih mese- ci tovarne »KOVOSVIT« iz Prav zaradi te pomanjklji-čih sodelavci „oddelka indu» ČSSR. Sodelavci naših labo- vosti- na področju obdeloval-strijske avtomatizacije ZZA ratorijev so ga po naročilu nih strojev je šel razvoj v pod vodstvom ing. Andreja opremili s prvim doma izde- tehniškem svetu v smer nu-Fratine. Ob zaključku uspeš- laninri 'numeričnim program- meričngfea krmiljenja, pri če-nih del; in pred oddajo apa- sko krmiljenim programator- mer so konstruktorji zame-rature naročniku so povabili jem. njali mehanični merski si- genera|nega7 direktorja ter* Ze ob ustanovitvi Zavoda stem .z elektromehaničnim ali nekaj domačih in zunanjih gmo Se odločili,, da morapio optičnim. .Pri tem se podat-' strokovnjakov k- ogledu in pri razvoju posvetiti .posebno hi v geometričnem programu preizkusu aparature. Pri tem pozornost zlasti avtomatiza- vnašajo s številakmi. Na je direktor Zavoda France. ciji proizvodnih procesov v predlog domače industrije je industriji, tako avtomatiza- Zavod pričel z razvojem av- eiji upravljanja obdelovalnih tomatske naprave z numerič- strojev, kot tudi pnevmatiki min merskim sistemom, ki in hidravliki ter področju ce- predstavlja v omenjeni iž- nene avtomatizacije na sploh, vedbi prvi korak na področ- Opirajoč se v glavnem na ju numeričnega krmiljenja pomoč - Tovarne električnih obdelovalnih strojev pri nas. aparatov in lastnih sredstev Vendar -se pri dosedanjem ter ob skromni udeležbi Sred- delu ne smemo ustaviti pri štev- Sklada Borisa Kidriča doseženem uspehu, marveč in bazičnega sklada podjetja moramo razvijati še naprej» »■ISKRA«, smo v časovnem saj je naslednji korak, t. j. obdobju 1961—1965 prehodili - numerično krmiljenje z vna-ražvojno pot, za katero so šanjem podatkov na perfori-drugi porabili desetletja in ranem traku — rešitev, ki jo pri tem porabili nekajkrat industrija v najkrajšem času več sredstev kot mi. Danes pričakujte od paš. ugotavljamo, da -je bila ta Doslej opravljeni in per-odločitev dodela pravilna in utemeljena. Prvo programsko napravo za hidravlične stiskalnice, ki je omogočala s pilotskimi če-1 pi nastavljanje različnih programov, smo izdelali in prikazali 1962. leta 2e nasled- Dovoiit da se ob tem nje leto smo izdelali podob- u šnQ ’zakljuienem delu nA nrArfno m ob-A nonrmrA non- * * no programsko napravo, vendar za rezkalne stroje »PR-' VOMAJSKE«. Sledila je vr- sta programskih naprav za stroje raznih - konstrukcij z ali brez odvzemanja mate- ».- , . riala, kot npr. za večvreten- ■osmo predsednika republike,- ki ga je prejel aktiv ZB podjetja »Iskra« Jkot odgovor na ske vrtalne stroje, karusel 9°zdravno brzojavko s partizanskega slavja na dan borca 4. julija v Dražgošah, o čemer stružnice, brusilne stroje itd. Wo poročali v 25. številki našega časopisa §|gg Danes proizvajamo v podjet- spektivnl razvoj pa ni omejen. "Ze po dosedanjih tehnič» no-komercialnih razgovorih z domačimi in zlasti tujimi in« teresenti, so izgledi za širjenje te proizvodnje in še posebej njenega izvoza, zelo ugodni in perspektivni. najtopleje zahvalim vsem sodelavcem za vložen trud,- in delo ter hkrati prisrčno čes stitam realizatorjem k današnjemu pomembnemu uspehu.« Pa zaključku govora direktorja ZZA Franceta Dobni- (Nadalje v. na 6. strani) Obvestilo | j Obveščamo vse člane kolektiva ISKRA, da ima- j jo v času od 1 8. 1965 do 30. 9. 1965 pri nakupu iz- | delkov široke potrošnje kot so radijski sprejemni- - | ki» gramofoni. TV stabilizatorji, televizijski spre-' j jemnikr, ventilatorji in aparati ža gospodinjstvo \po- j seben popust Cene so razvidne iz navedene tabele: Naziv izdelka ,/ Maloprodajna Cena cena s popustom j Ra sprej. »Triglav« Deluxe - 90.000 78.947 Ra sprej. »Opatija« Deluxe 66.000 57.895 Ra sprej. »Portorož« -54.600 47.895 Ra sprej. »Vesna« Deluxe 30.600 26.842 Ra sprej. »Bled« Deluxe 30.000 26.316 Ra sprej. »Bled« Deluxe avto 32.289 28.617 Ra sprej. »Tivoli 63« ;. 53.880 47263 Ra sprej. »Triglav 62« 83,940 73i3L Avto sprej.-»Tara« 56.400 5029Ö Glasbeni avtomat »Ljubljana« 234.000 204.750 TV sprej, TP-522-automaiik 228.000 218.889 TV sprej. TP-522/UHF 2S3.8&3 247.680 TV stabilizator 25.5Ä); 22.660 Gramofon »Emona« GK-I4 g portable 23,409 20.747 Gramofon »Emona« GK-16 -■ fl audio ~ -40.800 35.170 Gramofon »Emona GK-5 S || standard; 19.200 17.020 Gramofon »Emona«=GK-6 Deluxe 21.000 18.420 . .... Ni Gramofon »Emona« GK-11 ßlfMiSIl 1) Vikend’ 21.960 19.263 Gramofon »Emona« GK-lfl Piknik ' 21.960 19263 Gramofon »Emona«/ GK-13 S audio 38.400 33.684 Loščilnlk parketa GP-5 82.800 76.964 Ventilator VE-5 9.360 8.190 Ventilator VE-6 6.960 6.090 j Mikser MI-5 28.200 24.000 člani kolektiva lahko navedene izdelke osebno . j dvignejo v Iskrini prodajalni Ljubljana, Titova 19, I na podlagi Iskrine izkaznice, ki jo vsak prejme ob BŠ zaposlitvi v Iskri. Pripominjamo, da je nakup navedenih izdelkov j§S možen le proti takojšnjemu plačilu v gotovini ali lisi s čekom. 'A V ISKRA KRANJ prodajno servisna organiz. 'fi prodajni sektor '11 Uvedba sistema interne delitve osebnih dohodkov po delovnih enotah v »Elektromehaniki« izračunan y odnosu med predvidenimi prihranki po planu stroškov in planiranimi OD tovarne* ■ ■ - iM .V okvir ukrepov, ki naj pripomorejo k boljšemu go-—OD, je določen enotno za spodarjenju tovarne, igra pomembno vlogo tudi Izpopol- vso tovarno v višini 20% in nitev sistema-interne delitve dohodka tovarne. Obstoječi pravilnik o delitvi čistega dohodka tovarne veže osebne dohodke delavcev, ki jih dosežejo na osnovi individualnih meril le na uspeh tovarne kot celote. Vezanje osebnih dohodkov delavcev de na dosežene rezultate tovarne kot celote pa ne stimulira v ddvoljni meri delovne enote pri izpolnjevanju njihovih nalogi Zato je bilo nujno potrebpo obstoječi sistem izpopolniti ih osebne dohodke delavcev čimbolj vezati na rezultate dela v delovnih enotah in interes delavcev povezati s faktorji dobrega gospodarjenja. Osebni dohodek delavca vfesakp [enoto izračuna višina tovarni ho torej odvisen od poslovnih stroškov, do kate-osebnega prizadevanja pri re je /¡upravičena in postavi: deiu, ki se ugotavlja v od-¡¿v odnos S* stvarno doseženi-visnosti od vrste in zaplete:, mi stroški.'Tako dobljen odnesti dela, ki ga opravlja in stotek - prihrankov oziroma od uspehov, la jah je doše-"-presežkov vpliva na ' izraču- gel na delovnem mestu. Tako dosežen osebni dohodek'' pa bo po novem sistemu $eZan na rezultate delovne enote in tovarne kotcelote. V današnji situaciji je v delovnih enotah možno jme--riti izpolnjevanje proizvodnih planov, .gibanje poslovnih IZPLAČANI OD Osebni dohodki DE - 80, Skupne službe, so odvisni od rezultatov ^¡psjovanja. ostalUj delovnih enot, ki se neposredno ' odražajo na ' Višin! sredstev, jih za OD formirajo te . delovne enote. Udeležba sredstev; S za OD skupnih ; služb se] s planom določi v odnosu na izplačane OD 'v ostalih;(deipi'nih enotah. Dobljena raa§a OD se poveča oziroma zmanjša za ?/o . del prihrankov , oziroma presežkov ’ po : sistemu, ki ,je predviden tudi ¿s ostale de Poglejmo si _v oči Več potreb kot možnosti INFORMACIJA O VPISU V POKLICNE ŠOLE ŠC Za šolsko leto 1965/66 nismo mogli razpisati toliko prostih' mest y naših poklicnih šolah kolikor šo želele posamezne bnote, ker so kapacitete šol preskromne, da bi .zadostile vsem potrebam. V naslednji tabeli bomo pokazali razliko med I razpisanimi mesti in potrebami, ki so napi jih sporočile .enote: Poklic £ & Orodjar 71 42' Finomehanik 41 37 Stroj, ključavničar 55 .. 47 Rezkalec 38 25 Strugar 65 47 Telefon, mehanik 32 . 38 TT mehanik- 6 Elek t romehanik 66 39 RTV mehanik -25 25 Reprod. fotograf V- Brusilec 3 M Graver 1 Varilec 1 Avtoelektričar 5 — Skupaj 410 300 Iz tabele je razvidno, da je bilo razpisanih 110 učnih, mest-v poklicnih šolah, manj kot pa so potrebe enot- ŠC je s sprejemom zaključil in. so zasedena vsa razpisana mestav-razen 6 do 8-mest kovinskih poklicev. Kandida-,tom, ki so sicer kandidirali za elektro poklic, pa zaradi, prevelikega, števila prosilcev niso bili sprejeti, je bilo svetovano, da se izučijo kovinarskega poklica, pa se. za to še niso končno, odločili. Glede vajencev, ki se učijo poklica v enotah in obiskujejo samo periodični teoretični pouk, ni bilo razpisa, pač pa te sprejemajo v uk posamezne enote same. Enotam je bilo priporočeno, da, sprejemajo čim manj vajencev oz. samo za take poklice, ,za katere ni poklicnih šol, kot npr. avtomehanik, .reprodukcijski fotograf, kovač itd.. Org. kadrovski sektor mano maso^OD tla osnovi dosežene . proizvodnje, in sicer. 'lovne enote,, se za .»sak^Vo. priliranka' ozi- ‘‘ Obračun' OD po naštetih romal presežka dosežena ma- kriterijih se opravi za vse sa OD po kriteriju pod loč- delovne enote' mesečno na ko 1 žvišuje oziroma znižuje osnovi, doseženih rezultatov, za 0,5i%. . Tako dobljena-triasa OD za Delež prihranka oziroma Posamezno delovno enoto se stroškov in pa osebne dohod- presežka pri' vkalkulfranih Postavi V odnos z bo^ačuna-ke. Zato tvorijo ti; elementi stroških, ki vplivajo na maso (Dalje na 6; strani):, tudi sripve za delitev OD po i!il \ : M ? delovnih enotah. Delovne .enote so z ozirom na postavljen proizvodni plan deljene v 2 grupi, in sicer: / a) v tiste, ki imajo lasten V pravdni ali nepravem rSo ljudje; ki »murksla-proizvodni plan in .kjer se Času, vendar mislim, da nijo« med delovnim časom, pa .uspeh njihovega dela meri napak,. če povem nekaj o čeprav zal lastno potrebo in neposredno varčevanju' pri naš, čeprav"'so tudi taki; ki tak »murks« b) v tiste, katerih uspeh se I|k8b! Slovenec« Peter Mozo- dopuščajo, tako ali tako. meri posredno v odvisnosti ||1 in list za pametne Slo- — So tudi taki, ki ilegalno od uspeha tovarne kot celote, vence »Pavliha« to temo brez- nosijo domov za lastno po- Posamezne 'delovne enote uspešno obdelujeta že vrsto troho ali za svoje prijatelje formirajo sredstva za OD po Jet iorej se jipa ’ pridružu- in - znance: ražrii material, naslednjih osnovah: — jem še jaz, koliko bo zaleg- orodja povrtala vij ake, ma_ lo, bomo. pa videli. ' tiCe,‘cin ipd. DOSEŽENA Torej varčevanje!" Doma PROIZVODNJA / ^ varčujemo ali' pa ne. To‘je o ____v . , , , naša osebna zadeva, če pa S finančnim planom tovar- ■ , , :§§«a „j. & nekdo, živi preko svojih možne je za vsako delovno eno- - t-. _ JI zadolžiti kar to'določen delež OD v enoti , mo , zadolžiti, Kar proizvodnje. OD delovne eno- ?aJe da“*že P } S fl .. . .J - - .. .. jeait>, Dodatna zaposlitev? te * K sistemije jj.^? Honorarno delo? delovnih mest in predstavlja- Tak ¿¡ovek jo obračunske.postavke, preseganje norm, sredstva za kvalitetno normo in avtokon-trolo.š nadure, dodatke za pogdje dela, nočno delo in službena leta, skratka vse, kar predstavlja vkaVkulirane OD. Vse te oblike 'OD bre-mesne sklad OD posamezne delovne enote. Iz tako dobljene mase OD je za vsako delovno enoto določen delež OD v enoti proizvodnje, in sicer:: a) tiste, ki plan,: so vezane na skupni plan proizvodnje delovne enote in b) tiste, katerih OD so ve- ne postavlja vprašanje, koliko ga v podjetju rabijo, koliko bo s svojim delom koristil — temveč »toliko in toliko dodatnega denarja k »plači« moram še dobiti,« da bo njegov proračun uravnovešen. Tu pa se srečata individualni in družbeni — naš skupni interes! In ker često postavljamo maš individualni interes nad interes skupnosti; -čeprav lepo zavit v frazo družbeno imajo lasten delaJn dokazujemo, da je- tisto, kar počnemo m za kar zahtevamo dodatna plačila/ (oz. nadomestila) za podjetje nujno potrebno, vezani na' plan eksterne proiz- ^ma, dejamo v prvi vrsti tlrn, ^t0’ da koristimo sebi, pa vodnje tovarne. Nji; osnovi doseženega plana! se po tem izračuna za vsako enoto odgovarjajoča masaf OD. čeprav na škodo podjetja. Kar poglejmo, kako je s temi zadevami, kar ozrimo — Zgodi se,; da je kje kan-; trolpr, ; ki. dober material (polizdelek, izdelek) da kot »škart« v 'izmet, da ga potem’ 'sam odkupi po nižji, ceni; »j — Ne rečem, da ni kje tudi - kak. planer, terminar, lanser)• ki zaradi skrbi za sebe po| j žabi svojo dolžnost, kar se odraža v proizvodnji, ko je koncem meseca na vseh: delovnih nalogih napisano ‘ »nujno«, »zelo nujno«,, »suf; per nujno« in se zato enj; kosi mečejo ria stroje, drugi ^ pa s strojev — ustvarja p3} se nered v proizvodnji, neti zadovoljstvo, neizpolnjevanje: planov, slabi zaslužki delavcev, po normi itd.^, '.j j. — Menim, da bi lahkfl. vprašali kakega mojstra, za-; kaj ima marsikatero mlado ■ dekle bolj udobno delovno mesto od starejše matere? ;; — Verjetno so med nami tudi taki, ki so že skoraj, čisto pozabili, kje je njihovo: delovno mesto, ker so. vedno-na »službenem potovanju«? J j. — Večkrat bi nadrejeni lah- ■ se okoli sebe in našli bomo feo ÖÜ *T*> * Dopisujte v Iskro ! DOSEŽENA VIŠINA POSLOVNIH STROŠKOV precej razsipništva v variantah in nedefiniranega zapravljanja naših skupnih sredstev ter tihega in nedolž-Vsaki delovni enoti je s fi- nega okoriščanja. Poglejmo, bančnim plfnom določena vi; kakšni so vse načini okori-šina poslovnih stroškov v ščanja- na- račun ISKRE m enoti proizvodnje. Na osnoiM; kje1 so delno tudi vzroki za Uosežene proizvodnje se za nekaj njenih težav:«*--, -: , opravek res trajal tako ali pa samo zaradi boljšega obračuna, dnevnice?« „ :. — In pa, 'ali se s svojini avtomobilom voziš službeno res samo zaradi tega, ker ni drugega prevoznega sredstva ali pa ti ISICRA tako pomaga (Dalje na 6. strani) ->!f- \ z priporočil družbenopolitičnih organizacij ZA ODGOVORNO IN DOBRO DELO VIŠJE DOHODKE Delovne organizacije naj takoj začno izpopolnjevali svojo notranjo zakonodajo, zlasti pravilnike o delitvi dohodka in osebnega dohodka, v smislu priporočila zvezne skupščine. Osnovno izhodišče pri tem naj bo objektiviranje delitvenih meril. Pri tem je treba s posebnim občutkom odgovornosti korigirati tudi delitvena merila za strokovnjake ter organizatorje proizvodnje in poslovanja; skratka: tistih, na katerih sloni pretežni delež odgovornosti« za preusmeritev gospodi rstva iz 'ekstenzivnega na intenzivni način dela in za hitrejše vključevanje delovnih organizacij v mednarodno delitev dela, za Izboljšanje poslovnih rezultatov in produktivnosti dela. Prizadevanja kolektivov naj bodo usmerjena tudi ' k proučevanju strokovnih služb kot celote, njihove stimulacije, pravilnega,«vrednotenja, za doslednejšo kontrolo njihovega dela, za modernizacijo in racionalizacijo administrativnega poslovanja, in kjer je gospodarsko utemeljena potreba, tudi za odločnejše odpravljanje in zmanjševanje nepotrebmh delovnih mest. V mnogih kolektivih je p.I normiranju dela še veliko slabosti. Norme so določene v glavnem po izkušnjah, ne pa po tehničnih in drugih objektivnih kriterijih in merilih. Premalo nagrajujemo za prihranek na materiklu in času, za kvaliteto dela, , znižanje -stroškov, za racionalizacijo in organizacijo dela ter za tehnološke izboljšave; zapostavljamo delovne enote itd. i v <1 >h >5 širite' Odločneje kot doslej bo potrebno povečati tudi razpone med nekvalificiranimi in visokokvalificiranimi delavci ter se zoperstaviti sleherni »uravnilovki.« „ O formiranju proda>nih cen naj vsi kolektivi razpravljajo širše in javno, saj je vsak proizvajalec hkrati tudi potrošnik. Zato je. treba oh določanju cen v delovnih organizacijah upoštevati, da z neodgovornim zviševanjem cen ni mogoče povečati standarda, niti naenkrat nadomestiti vsega' zamujenega. Ravno na področju politike cen je sedaj potrebna največja odgovornost vseh proizvajalcev in organov upravljanja. JAVNE IN DRUŽBENE SLUŽBE SO ŠTEVILNE ’ Reforma terja tudi odločnejše in smelejše gospodarjenje v javnih in družbenih Službah; Skrčiti je treba obseg izdatkov na teh področjih, vendar ne linearno. Zlasti bo potrebno proučiti upravičenost številnih institucij glede na vsebino dela in smotrnost obstoja. Imamo na primer: nekoordinirano zdravstvo, izcedno visoke administrativne stroške socialnega zavarovanja, premalo učinkovit sistem, občinske uprave, razdrobljeno in dvotirno urejanje številnih skupnih finančnih in administrativnih zadev na področju šolstva in končno tudi izključno navezanost kultumo-prosvetnlh in telesno vzgojnih institucij na občinski proračun. Iz Novega mesta Naš 7-mesečni izvoz Letošnji rezultat 7-meseč-nega izvoza je zelo pomemben in kaže, da močno povečani izvozni plan ni le naša želja, pač pa ga je možno ob intenzivnem delu naših tovarn in skupnih služb (prodaje in nabave) izpolniti in celo preseči. Primerjava letošnjega iz- nančinh sredstev je v odlo voznega rezultata, dosežene- čujoči meri vplivalo na ga v sedmih mesecih, z Iz- ZI?ian^ar‘ie. °hsega proizvodnje, prodaje in izvoza. Sedemmesečni izvoz in ®A’ voznimi rezultati ^preteklih let, zgovorno potrjuje letoš- letnega izvoza, kot so.ga do-nji uspeh na področju iz- st-gle naše tovarne, kaže na« slednja tabela; . Leto Izvoženo v 7 mesecih—v $ Index , Veriž. índex 1962 553.082 100 % 100 % 1963 878.392 159 »/o 159 % 1964 930.792 168% 106 % 1965 2,162.3Q8 390 % t 232% Tovarna II - d O § i§s r-i m & > «I sS y Ša ’=11 ’ Elektromehanika Elektromo torji M Elementi Žal, izgubi rezultat nekoli- mis-2,162.308 $ jeml izpolnjen Avtomatika ko svojega ,sijaja, če ga pri- 88,1 Na relativno slab re- Polprevodniki merjamo s planom, odnosno,, ziiltat je vplival razmeroma AVtoeléktrika če ga razdelimo na posamez- nize]£ izvo2 y .-uliju 'Aparati ne tovarne in ga primerjamo g Radioaparati s' 7-mesečnimi planskimi za- Zanimiva jé razčlenitev do- Kondenzatorji dolžitvami posameznih , to-, semenih izvoznih rezultatov ElelSronilta vam. : " ■ na posamezne mesece in pri- Instrumenti Planirani, obseg izvoza, kot nierjava istih Is planskimi Usmerniki : ga za ‘ sedem mesečev določa zadolžitvami ter. dosčžčnimi letošnji go s poda rški plati, izvoznimi rezultati iz 'pretok- Prikaz, o stanju izvoza v . 72,1 85,0 57,2 94.8 188,0 93.8 7,4 503 66.7 ’ 35,6 ! S '3,8: 97.9 ' m 38.8 49.8 33,2 553 108.7 54.7 4,3 •29,2 ‘38,8 20.7 2,2 56,6 znaša 2,451.479 $. Z doseženi- lega leta. Mesec Planska zadolžitev Realizacija izvbza Odnosi 1965 ; 1964 f 1965 4/2 § » 4/4 | 1 2 3 . 4 5 Januar 241.813 81.880 250.925 103,8 306,3 Februar 380.000 82.512 389.453 102;1 470,0 Marec 4301000 90.694 416.038 96,8 460,0 April 345.000 177.106 ¿230.964 66,9 130,6 Maj | 345.000 146.148 242,437 70,2 165,4 Junij 346.666 144.214 415.527 120,0 287,6 Julij 363.000 208.236 i 216.982 89,5 103,7 Mnoge od naših tovarn ze- celokupne planirane proiz- lo slabo izpolnjujejo svoje vodnje. To se pravi, da bo- izvozne zadolžitve. Večja in- mo z letošnjim obsegom iz- teozivnost bi bila vsekakor voza šele solidno startali v podjetju in po tovarnah m- , ma " namena podati analizo vzrokov za relativno slab 7-roesečni izvozni rezultat, pač pa naj'’ bi bil .flčpbzorilo *na skrajni.čas za intenziviranje izvoza, v kolikor smatramo, da smo obvezani remizirati: letni izvozni plan tako v okviru podjetja, kot v, okviru tovarn. Doseženi nivo izvoza je bil______ v pretečenem mesecu , (j uliju) naj nižji v letošnjem letu. Za naprej ne tu smeli ..dopustiti, da Se to ponovi, saj bi nam to onemogočilo izvršitev letnega izvoza plana. Koriščenje letnih dopustov ¿e bi smelo predstavljati objektivnega opravičila za neizvrši-tev mesečnih iZvozhih obvez. Končno moramo upošte- potrebna. Naslednja - tabela veliko izvozno ofenzivo, ki jo kaže odnos, koliko so to- \mora naše podjetje izbojeva- varne lani dzvozile, 'in, letoš- ti v naslednjih letih. yat} ¿a smo prevali letos njo, zadolžitev posameznih Ugotovili smo, da je. reali- £ ¿vHavamMesečne izvoz-tovarn, ki so v tabeli uvr- zacija izvoza v sedmih mese- tudi dobavo ščene po vrstnem redu, ki ga cih precej pod planom pod- 0mfi ^ tovarno oroY diktira velikost izvozne ob- jetja, še bolj pa velja to za £ kondenzatorjev v Indi-veze. (Kadio aparati so zajeti posamezne tovarne Slabemu dobavami smo v letu 1964 v izvozu Avtoma- rezultatu v sedmih mesecih lg|§| na5 kumuiativni m tlke)- H fo v nemajhni men botrova- ^ 300.864$.. Brez tega rv, ~ !e ie!°Snje tezav.e> izvoza bi bila naša 7-mesečna Odi^s s.katerimi se bon proizvod- bi!anca dokaj slaba. 65/64 nja. Pomanjkanje proizvodnega matetiala in likvidnih fi- . 8 ... . 18; .. ; - / -.1 Tovarna Upravni odbor-j e. na 8. redni seji;p$ avgusta obravnaval poslovanje tovarne v prvem polletju, proizvodnjo v juliju in avgustu, hkrati, pa se je seznanil s predlogi za dopolnitve in spremembe Pravilnika o delitvi OD podjetja ISKRA. Vodja finančnega sektorja Jožica Kovač . je poročala članom UO o polletnem gospodarjenju. Na poročilo UO ni imel ppipomb in ga bo predložil v razpravo in potrditev DS tovarne.. . v V razpravi je bilo omenje-■ ho, da je bil mesec julij gospodarsko uspešen, , saj so dosegli 141,5 % družbenega Plana, ■ ki je nekoliko popravil nizko skupno proizvodnjo' v sedmih mesecih (85,6 %). Le-to je v največji meji tre- ba pripisati., velikemu izpadu v prvem- trimesečju zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. Predvidevanja proizvodnje v avgustu so optimistična, seveda, če bodo dobili nekaj manjkajočega materiala. Zaradi zaostanka v prvih mesecih VX> vztrajaj na intenzivnem prizadevanju vsega kolektiva, da bodo v naslednjih mesecih dvignili proizvodnjo precej nad 100%. S tem • bodo nadoknadili zaostanek, osebiniv. dohodki pa bi se.tudi povečali. Na predloge. za dopolnitve in,, spre-membe--'PraVilriika o delitvi OD podjetja UO ni imel pripomb. ABC Elektromehanika 179 Elektromotor j i 217 Elementi 983 Avtomatika” 171 Polprevodniki 180 Avtoelektrika 327 Aparati 452 Radioaparati ■ — Kondenzatorji 1.370 Elektronika ' 659 Insičhmenti - 286 Usmerniki S 222 Odločni ukrepi za boljše poslovanje Skupaj 223 V Na zadnjem .zasedanju DS posledico, boljše funkcionira. »Elektromehanike» so se čla- nje posameznih služb, p toni DS seznanili z ukrepi, ki varno samo koristen. Ne gle-bodo prispevali «lep, delež k de na %o pa je treba v kar sanacijskemu načrtu tovarne najkrajšem času pripraviti in podjetja, če bodo dobro natančnejše izračune, ki naj Če bi ocenjevali višino le- izvedeni. Poročilo, ki obrav- pokažejo, kakšen je vpliv rnp-tošftjega izvoznega plana sko- nava delo posameznih .sektor- vih gospodarskih instrumea. zi odstotek povečanja, bi iZr jev, ki morajo po sklepu DS tov ria bodoče poslovanje to-gledalo, da je letošnja naloga opraviti važne naloge v krat- varne. Predvsem je treba.na nerealna skoraj neverjetna, kem - obdobju, objavljamo v osnovi izračuna ^ novih plan-. V resnici pa ni tako. Dose- celoti: ¡iglifp . skih lastnih cen ugotoviti dan ji izvoz našega podjetja Ker v kratkem času, , ki je akumulativnost posameznih je bil v primerjavi ■zobsegorn potekel od uveljavitve novih izdelkov in posameznih pa« celokupne proizvodnje zelo ukrepov v našem gospodar- nog ob upoštevanju prodaj« majhen ter je zaradi tega skem sistemu, še mi bilo mo- nih cen in ostalih pogojev, primerjalna osnova nizka in goče {natančno t ugotoviti no- ki. jih dosegamo na doma-povzroča veliko, na videz ne-] vega‘položaja tovarne, je tre- čem in tujem tržišču, realno povečanje izvoza. Z ba pri definiranju ukrepov Ne glede na nove gospodar-letošnjim planiranim izv.br,' izhajati' -iz spoznanja,..da jevske ukrepe je;treba osposo- zom dosegamo komaj 10 % lahko vsak ukrep, ki ima za (Dalje na 6. strani) Višji OD le z odkrivanjem rezerv Mnenja in ugotovitve na razpravi zadnje seje UO podjetja 14. seja UO podjetja, ki ji Samo. zaradi znižanja pri-je predsedoval namestnik spevkov se čista sredstva za predsednika UO podjetja osebne dohodke povečajo za Tone Bukinis, je bila 13. av- 917 milijonov dinarjev ali za glista popoldne, v sejni sobi 12,5%, kar je sicer že delna programskega sektorja v kompenzacija povečanih živ-Ljubljami. ljenjskih stroškov, toda še Spričo spremenjenega go- vedn° nezadostna. Realna spodarjenja v' podjetju, ki SgSSS Povečanih življenj-ga je diktirala zadnja refor- skl* stroskOT, je trenutno ma, je .obsegal dnevni red «odstotna v pn- seje kot najvažnejšo točko merjavi s cemarm pred refor-razpravo o ukrepih podjetja mo' .Nadomestila za ta pn-y zvezi z novim gospodar- zaposlenih podjet- skim šistrfRiom. Celotni glo- ne mt>g3.?.na, no^erl na' balni finančni izračun in ob- «“ nadomestit!, ker gospo-razložitev sprememb je podal M odreja malf- prisotnim šef analitio^plan- ®™alno. pov^anje OD v skega oddelka finančnega 23 23 /*. SIcer pa sektorja Ciril Ankerst. Glede j§£g §#|i ha to, da se cene naših pro- Jn®<3 J“*3 M -m 33 podjetje izvodov z nekaj izjemami niso spremenile, podjetje v trenutno nima možnosti iri ustreznega kritja. Večkrat pravimo: »Grem v špiki«, ali: »Delam v špiku!« To je stari naziv za Iskrin obrat finančnem pogledu mi niče- Večje OD bi podjetje lah-»Kontaktor.« Ker pa zakoreninjene navade spreminjajo le rodovi, se bo staro ime še dokaj sar pridobilo. Kolikor so niž- ko nadoknadilo le z večjimi časa ohranilo. Morda je napaka v naš samih, ker se ne potrudimo, da bi novo ime dobilo Je obresti od poslovnega cenami proizvodov, kar pa svojo veljavo. — Slika kaže obrat »Kontaktom s savske strani, ki stoji nasproti »Elektro- sklada, manjši prispevek iz Je vsaj za sedaj nedopustna mehanike« v Kranju dohodka in ukinjen promet- in tudi kaznivo. Preostane ni davek, ki ga po novem nam tako edina pot, ki je v plača kupec, toliiko so višje reformi tudi nakazana: na cene surovin in reprodukcij- račun boljšega gospodarje-.skega materiala, večji-trans- nia,_ to j® racionalizacij, iz-porthi stroški in 'električna koristka < notranjih rezerv,-energija in dražje komunal- pričenši od materialnih in V kratkem razgovoru z slim pa, da bi proti kršite- ljene KRITIČNE materiale. - ne storitve; Odpravljeni pri- režijskih stroškov prek de- vodji referentov' skupne na- Ijem discipline le morali Kajti, kar inta neka tovarna spevki celo niso niti dovolj lovne sile in ^cenene organi-, bave materialov 114, 115 in kako drugače ukrepati, kot preveč, isto morda primanj- veliki zA. kritje novih stro-. zacije, privarčevati, sredstva; 119 grupe materialov, sem pa samo ugotavljati medisci- kuje drugi.,Več koordinacije škov, zato bi podjetje brez ki se bodo prelila v višje- zvedel marsikaj, kar negativ- plino in pozneje popravljati v delu in manj samovolje in sprememb cen in pozitivne OD. no vpliva na preskrbo z ma- nastalo zmedo zaradi samo- improviziranja.^ ; tečajne razlike , zašlo v po- Po izčrpni diskusiji navzo-. Prenehajmo s tako prakso slovno izgubo. r čih članov UO so sprejeli terialom oz. povečuje naše voljnega spreminjanja po- y zv£zi s t bil £9H SR?® štavlja vprašanje zalog ¿a- Ker je vrednost domačega sklep, ki _ obvezuje^ tovarne, ““ inte,'prc- PWi SBI Sl «»a »as načrte . za lastno sanacijo Prav je, da še enkrat na .trenutno . prednjačijo neka-, Ša p“v osebnih dohodkov, kratko ponovimo, kakšna je *teri nabavni ^referenti iz ;Pr- er ^ « sploh ne bi bilo . t* «v V nasledil iih točkah dneV~ današnja vloga domače naba- Žana in Nove Gorice. Težko Problema pomanjkanja mate- t in7n7Tf~ao ma nega reda~šo člani pretresali! ve skupnih materialov (biv- popravljivo škodo našim .to- Tako pa imamo po- večje kohčme uvoznega P f ši CNO) in njene naloge: - na „tov K»™, ÜM ®ft 11 ,,v P”'“ S¡8® ¡¡¡SSil m» BMvíS o pr*ra™ttíi doH ? podj* izdelava plana nabave mate- 2g¡g| II zmanjšanje zglog ¡h^ , . . .. J . IH še torej menja ostanek čiste- ju. Posamezne spremembe im rialov skupnih nabav • materialov v skladiščih raz- mezmh kolektivih, naj poka- dohodka in sicer tovar- dopolnila je tolmačil Milan rialov skupnih nabav, ^ ze naslanja SBKBBm f¿ Rjoveč. O obeh omenjenih reda 3 brez predhodnega do- 26 ssSint Sr°3 BBSBR éognibo sklepal »I polnjevanja pogodbenih obveznosti; , — reševanje vse problematike v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na relaciji dobavitelj — Iskra (urgence, reklamacije, spremembe pogodbenih količin in tehničnih vrednosti itd.). Domača nabava skupnih materialov' preskrbuje na ta način podjetje z materiali, likih količinah. Tako do dobavitelja uveljavljati Tovarna bližne — V rhi'ldj. dinarjev): Poraba mat. v I. četrtlet. 1965 Zaloge 30.6.1965 V primer, s porabo v I. četrtlet. trajajo zaloge (v mesecih) let ja. Elektromehanika, Kranj 1-580 2.180 4,1 Instrumenti, Gtoče ~ 85 105 3,7 Usmerniki, Novo mesto 55 90 4,9 Avtomatika, Pržan 605 495 2,5 Avtoelektrika, Nova Gorica 635 1.260 5,95 Elektromotorji, Železniki iU 235 355 4,5 Naprave, Ljubljana 160 890 16,7 Elektr. instr., Horjul 105 230 63 Elementi, Ljubljana 170 305 5,4 Kondenzatorji, Semič 215 195 2,7 Aparati, Ljubljana 275 790 8,6 Radioaparati, Sežana 655 690 3,16 Polprevodniki, Trbovlje 125 160 3,8 Skupaj 4.900 7.745 4,75 rati, Avtoizdelki, Usmerniki, jetja. Elementi, Avtomatika in Mi- Tudi razprava predloga re-kron bodo dosegale ob izra- balansA investicijskega pro-čunu neizpremenjenih OD, in grama (poročevalec Šef inve- enakih pogojih bosta dosegli miva. Zaradi preobsežnosti slabši rezultat tovarni Elek- tematike in njene važnosti za"-troniika in Polprevodniki, bodoči razvoj podjetja pa medtem ko imajo predvide- bomo o njej spregovorili v no poslovno izgubo: Konden- naslednji številki našega gla-zatorji, Naprave in Radijski sila. sprejemniki. ” M. K. - »Zeleni val« tudi v Zagrebu 'Informativni list »Nikola roku osvojila.signalne napra-Tesla« tudi poroča o skupini ve za »zeleni val«. Ob koncu strokovnjakov, ki so v re- 1964. leta .so dobili prve vzor-kordnem času montirali »Ze- ce iz Švedske, v maju 1965. leni val« na nekaterih križi- leta pa prva serija enajstih ščih v Zagrebu. O tem delu naprav že 'brezhibno dela. V povzemamo na kratko tole prvem polletju letos je bila Na žalost je vse to večkrat Kje je limit, kakšne zaloge gled nad zalogami, nad gi- .. „ , , , , . . . - samo teorija, ker se nekateri so optimalne, to naj določi banjem zalog in nad kurant- v, t n aaen s° ?lle po~ izgotovljena serija 30 progre-nabavei referenti (in šefi) glede na. vrsto in tehnologijo nim in eekurantnim mate- stavljene Y,set .“p}|tne T1?; sivnih naprav, nekaj prej pa tega, z organizacijskim pred- proizvodnje grupa strokov- rialom ter nas zaradi njih E E? 11 križiščih vzdolz 20 individualnih signalnih pisom določenega dogovora, njakov. Vsekakor pa so zalo- tolikanj ne bd bolela glava. .? °S^.eve , . Kayu"iceye naprav. V juliju bo montiran ne drže! Uganjajo tako\ ime- ge v nekaterih naših tovar- No, in ne samo to! Vse pre- , icf' T~vnjakov je „.¿eleni val« v ulici 8. maja. novam »poslovni turizem« ter nah previsoke! - več se trudimo, da dokažemo ,e . a crez °čQina, da bo »ze- Kakor piše list »Nikola Te- vpašajo zmedo pri dobavite- Ne morem kaj, da k tej, zakaj ne moremo, kot pa se em. YaI'K Iunkci im pa z ozirom na j reorganizacijo nabavnih služb in skladišč tudi v GPS. Bistvo tega je v tem, da se bo odgovornost za opravljen pošel bolj strogo določila, prav tako pa bo tudi način' stimulacije služil temu namenu. Ker uspeh poslovanja vse bolj zavisi od dobro Organiziranih in pravilno stimuliranih' stfokov-nih služb in od njihovega strokovnega nivoja, moramo nujno najti merila za njihovo pravilno stimulacijo, to pa bo naslednja faza našega dela pri izgradnji sistema interne delitve dohodka. N. STIMULACIJA VODILNEGA KADRA TOVARNE IN VODSTVENEGA KADRA V PROIZVODNEM SEKTORJU Vodilni' kader tovarne in vodstveni kader posameznih delovnih enot v proizvodnem sektorju že po značaju svojega dela in odgovornosti za posel, «ii ga opravlja, bistveno vpliva na dosežene rezultate dela posamezne delovne enote. V ta namen’je nujno povezati interes tega kadra1 s faktorji dobrega gospodarjenja in ga v.večji meri vezati na dosežene rezultate . delovne enote. Da bi le" to doseglo, se za” vodilni kader tovarne in za vodstveni. katjer v delovnih enotah proizvodnega sektorja uvede korekcijski faktor na dosežene rezultate delovne enote. - Osebni dohodki vodstvenega kadra naj bi hitreje rastii pri pozitivnih rezultatih delovne enote in hitreje padali pri negativnih rezultatih. - Dosežem faktor stimulacije posamezne delovne eriote se vodilnemu kadru tovarne in vodstvenemu kadru proizvodnih enot korigira, ih sicer se za vsak faktor 0,01 večji ali manjši kot faktor 0,90 povečajo oziroma zmanjšajo OD tega kadra za 2%. Pri tem pa je podana omejitev, da naj bi se ne razlikoval doseženi faktor stimulacije tega Demonstracija novega programatorja (Nadaljevanje s 1. strani) karja so konstruktorji razložili delovanje kopirnega stroja in numeričnega programatorja ih hkrati demonstrirali delovne operacije. Avtomatična hidravlična kopirna stružnica SP 12 z numeričnim pozieionitanjem preklopa ima dva suporta: kopirnega in zastružilnega. Sindikalni informator (Nadaljevanje s 5. strani) časni izdelavi realnega Okvirnega gospodarskega piana za leto, kajti le od pravočasnega plana so odvisne realne zaloge materiala oz. obratna sredstva. Zožitev proizvodnega programa je v programu omenjena kot stalita skrb samoupravnih organov in' posameznih enot. Le z izvedbo/ specializacije bomo lahko konkurenčni M rentabilni. Dosledna izvedba programa z vztrajanjem na kvalitetnih, strokovnih in načelnih rešitvah, daje pogoje za odpravo gospodarskih težav, v katerih še podjetje nahaja. J. S. Poglejmo si v oči (Nadaljevanje Z 2. strani) odplačevati oz. vzdrževati tvoj voz. ■— In . tiste kilometrine ...? 5— Slišal-sem; ža nekoga, ki y tovarni kupuje viške., po • planskih. cenah ( starih 10 let) • j in doma isosedom material prodaja po dnevnih cenah. , — Pravijo, da mtamo skrajšan delovni čas, — pa precej -, skrajšan'! Zamujamo, maijce podaljšujemo, prej - édhaja-tpft,- vse. na .škodo..podjetja,- — In Ti', dvakrat- dragi »nadurne^*, -ki si zaradi svo-— - je počasnosti i#ri deiu delaš nadure zraven ra -vehas še za T5tidae°a fe_se Žrtvuje za ISKRO .. ?! , ’ Mislim, da je še dosti legaj vendar sem prepričam, da se vsakdo od nas lahko vpraša, kolikšna je naša Osebna krivda za nastale težave in koliko. smo pripravljeni s preteklostjo odnehati in s tem podjetju pomagati . najprej pri ..znižanju .nepotrebnih in odvečnih Stroškov. Le, v nas samih je. rešitev za. mnoge naše probleme in samo. od nas Samih ie odvisno kako , in kdaj jih bomo rešili." In samo s-^n, name-»' nbm je bil napisan'" (a .sestavek. Veselilo bi me„ če bi me. še kdo dopolnil, ali pa se javil, da je", vse nanjsano izmišljeno ih ne velja, g Igor Slavec Na. njej lahko stružijo obdelovanim dolžine do pol mitri Največji premer med sanmi znaša 280 mm,, naj večji' stružni premet pa 120 mm. Vpenjanje neobdelanega kosa je hidravlično in ko doseže pritisk V konjičku določeno . vrednost, je ’ stružnica, pripravljena Za vklop. Kopirni .suport ima hidravlično tipkalo, ki med obdelovanjem drsi po šabloni. Tipkalo .krmili suport na hidravlični način, tako ,da dobi struženi kos tako obliko kot jo določa šablona. Celotna obdelava, od neobdelanega kosa do končnega izdelka zahteva veliko različnih delovnih operacij. Delovne operacije so lahko razdeljene na več period. V vsaki periodi lahko menjajo hitrosti glavnega vrdtena in različne delovne ter hitre pomike. To nalogo avtomatskega upravljanja .stroja 6d neobdelanega kosa do končnega izdelka opravlja elektronski programator, ki je prirejen posebej za to stružnico. Najnovejša tehnična novost programa tor j a je numerično pozicioniranje mešta, kjer sledi prehod iz ene. delovne operacije v drugo. Poseben elektronski merilni sistem, ki je popolnoma transistori-ziran, stalno meri'položaj šu-ponta. ;. * Glavnh prednhst stružnice opremljene _ z numeričnim programator jem je, da z njo lahko ubfavlja delavec in ne več kvalificiran strugar. Njegova naloga je samo ta, da v začetku vpne neobdelan kos. vključi programator in po končani' obdelavi ' vzame gotov izdelek Iz, stružnice. Ce je pri hajpopoineiši izvedbi stružnica opremljena, še/ z avtomatsko dozirno napravo, i. sploh ne potrebuje nobene strežbe.'. Programator . PD '2012. bo Tovarna električnih aparatov izdelovala serijsko za Vse domače potrebe,' po Sklenjenem dogovoru na tudi za češko tovarno »KOVOSVJT«, ki ie prodata licenco novosadski »POBEDI«. Marjan Kralj (Nadaljevanje š 3. Strahi) • biti nekatere službe v tovarni za boljše opravljanje svojega dela ter s tem vzpostaviti osnovne pogoje za boljše gospodarjenje. Osnoven poudarek mora hiti na ureditvi planskih in nabavnih služb, na dokončanju izdelave metode. za izračunavanje planskih lastnih cen s pomočjo mehanografije, na formiranju specializiranih obratov in na izboljšavi tehnologije. Za dosego navedenega mora: 1. Gospodarsko planski sektor — reorganizirati nabavo •— reorganizirati skladišče razreda 3 — vključiti vknjiževalke in planerje nabave v nabav-ne^skupme. itd — formirati /odsek za : koer-" diBaclfo' mdmnalnih potreb. — ustanoviti' Oddelek za planiranje lastnih sestavnih delov ' — reorganizirati planiranje t>o panogah — Izračunati optimalne velikosti serij sestavnih delov — izdelati osnove za sistematično. spremljanje giba--nja zalog —‘ Urediti planiranje osvajanja proizvodnje novih izdelkov. . — izdelati metodo za izračun . in kontrolo zasedbe proizvodnih kapacitet ' — izdelati predlog za sistem nagrajevanja planskih in nabavnih služb — med izvajanjem vseh navedenih nalog skrbeti tudi za ustrezno redno in dopolnilno izobraževanje delavcev. v 'teh službah f: Vse gočnje naloge mora gospodarsko planski sektor dokončati . v. rokih, , ki so predvideni v programu dela sektorjev, pri pe-mer^je treba pripomniti,, da je izvrševanje večine naštetih 'nalog že v teku in da je o reorganizaciji planskih in nabavnih služb upravni odbor že razpravljal. 2. Tehnični sektor — osposobiti sistem. za izračunavanje; planskih Ihstnih cen s pomočjo mehaho-grafije. za. vse. panoge . najkasneje do konca meseca novembra, tako da bo mo- ^ goče s 1. 1. 1966 uvesti v 'materialno poslovanje tovarne nove planske cene. — pospešiti osvajanje proizvodnje tistih, novih izdelkov, po katerih se kaže sorazmerno veliko povpraševanje na tržišču in ki bodo izboljšali naš' polo- •' žaj. — z razširitvijo v prostore, ki jih je izpraznila montaža telefonskih central,, in z aktiviranjem novih Strojev povečati kapacitete orodjarne. — izvajati tudi vse ostale naloge, ki so predvidene v programu dela sektorjev. 3. Obrat ATN — v skladu z razpoložljivimi strojnimi kapacitetami postopoma prevzeti izdelavo vseh specifičnih sestavnih delov in v zvezi s tem osposobitl za. delo vse'nove. stroje. — vskladiti, montažno. tehnološko dokumentacijo z de jansko tehnologijo po delavnicah in . s tem postaviti osnove, za pravilne lastne cene posameznih elementov, enot' in gotovi]) izdelkov. T*o delo mora biti opravljeno po rokovniku, s ki ga izdela vodstvo obra-. ta ATN,, pri čemer je" treba računati z uvedbo novih planskih lastnih cen s 1. 1. 1966, 4. Ostali sektorji — izvajati naloge, določene -. v programu dela sektorjev, ki ga je potrdil upravni odbor teníame, Pri sprejemanju ukrepov, ki imajo namen izboljšati poslovanj e tovarne, sé moramo zavedati, da parcialne rešitve iii kampanjske akcije né morejo prinesti trajnejših uspehov, zato-je,, treba v delo uprave tovarne, v delo posameznih služb in seveda tudi v delo samoupravnih organov, predvsem upravnega odbbra' vnesti določeno sistematiko. Ker je takšno sistematiko možno zagotoviti predvsem" z dolgoročnejšim planiranjem dela posameznih Služb, . morajo vodstva sektorjev in obratov do 30. novembra 1965 pripraviti program svojega dela, nakar gl bo v prvi polovici decembra obravnaval upravni odbor tovarne. Program dela bo poleg ostalega služil tudi za ocenjevanje uspešnosti dela vsakega posameznega sektorja "in njegovega vodstva. Eden izmed ključnih problemov, o katerem Se bo začela razprava v, kratkem, je organizacij ska oblika podjetja,-o-kateri se je treba odločiti v Skladu z" novim, temeljnim zakonom o podjetjih-Članj. DS so bili opozorjeni, naj temeljito , proučijo članek »Obrisi jutrišnje Iskre«,j ki jé bil objavljen.v 27. številki glasila »Iskra« z dne 22. julija 1965 in v katerem je opi sam predlog, ki ga je pripravila podkomisija za ekonomiko za spremembo .statuta. Zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev bo _ trpna1 tudi revidirati; veljavni pravilnik o delitvi čistega do hodka in pravilnk o delitvi osebnih dohodkov. Prvo dopolnilo pravilnika, ki obstoja v glavnem v tem, da se namesto dosedanjega enotnega faktorja stimulacije uvedejo faktorji stimulacije, ki W® odvisru od -uspeha Vsake po-samezne enote is^da se za. organizatorje proizvodnje v proizvodnji in v ostalih službah uvede večja odvisnos osebnega dohodka^ od uspe hov -proizvodnje, je upravni odbor že - obravnaval-,m ročil, da se pripravijo, nekatere spremembe M dopoin -tve. Predvidoma bo dopolnitev pravilnika v obravnan pred DS konec avgusta m veljala s 1. septembrom 6 l Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 14. seje UO Podjetja (13.8.1965) @ Sklep 7. seje UO pod točko 5), s katerjm je UO podaril prizadetim ob rudarski nesreči v Kaknju kinoprojektor v vrednosti ca. 400.000 'din, UO dopolnjuje s tem, da se ta znesek krije v breme rezerve, predvidene z gospodarskim planom za leto 1955. 4} UO sprejema na znanje elaborat o vplivu gospodarske reforme na gospodarski plan podjetja. Ta -elaborat naj se posreduje vsem tovarnam in skupnim službam. Skupno z rebalansom gospodarskega plana za 1. 1965 je treba predložiti samoupravnim organom podjetja tudi program ekonomske sanacije podjetja. Tak program naj vsebuje smernice za politiko notranje delitve in delitve osebnih dohodkov kot rezultat ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Program ekonomske sanacije podjetja naj bo Izvleček sanacijskih načrtov, ki se n o-rajo izdelati po tovarnah. Rok za izdelavo osnutka sanacijskega načrta je l.sep-ternber 1965. Dokončni sanacijski načrt pa mora biti predložen upravnemu odbo-nr skupno z rebalansom gospodarskega plana do 1. oktobra 1965. • UO sprejema rebalans investicijskega programa v podani oblaki in ga bo predložil delavskemu svetu podjetja v potrditev. ® UO sprejema pravilnik o izobraževanju delavcev v podjetju ISKRA v predloženi vsebini in ga bo posredoval delavskemu svetu podjetja v potrditev. ® UO potrjuje pravilnik o pripravniški dobi- v podjetju ISKRA v predloženi vsebini ter ga bo posredoval delav- skemu svetu podjetja v dokončno potrditev. / 9 Up potrjuje pravilnik o zaposlovanju in o OD delavcev v tujini ter ga bo v pred" loežni vsebini predložil delavskemu svetu. v dokončno' potrditev. Sklepi 8. seje DS »Elektrome-hanike« (12. 8. 65) slučaju,- če zadevne vrednoti ne bodo dosežene, izvedejo denarne sankcije proti šefom delovnih enot. Za vsak odstotek nižje proizvodnje še šefom delovnih enot zniža-osebni dohodek za 1,5 %. V slučaju preseženih navedenih vrednosti pa se šefom delovnih enot dohodek v enakem odstotku dvigne. . 9 Delavski svet je razpravljat o finančno ekonom-skem položaju podjetja Iskra in »Elektromehanjkc« in proučil predloge ukrepov za izboljšanje položaja, ki jih je, pripravila uprava" tovarne, v zvezi s lem potrjuje delavski svet predloge ukrepov v tovarni z ozirom na sanacijski načrt podjetja in zadolžuje; odgovorne službe v tovarni, da strogo izvajajo zahteve za znižanja zalog razreda 3 in 5 ter razreda 6, materialnih in režijskih stroškov in izvedejo predloge ukrepov v tovarni z ozirom, na gospodarsko reformo. 9 Delavski svet je sprejel sklep, da se delavcem obrata Lipnica, ki se vozijo na delo iz Kamne gorice in Krope, zviša samoprispevek od 600 na 1000 din mesečno. S tem se spremeni 6. sklep 19. zasedanja DS z dne 22-4.1965. @ Na podlagi poročila in razprave je delavski svet ugotovil, da je v mesecu avgustu po posameznih delovnih enotah oziroma obratih možno izvršiti proizvodnjo po vrednostih, ki jih je predložil UO. Z ozirom na izredno stanje v tovarni in z namenom, da se zniža nedovršena proizvod ja, zadolžuje delavski svet šefe navedenih delovnih enot, da v mesecu avgustu brezpogojno dosežejo predlagane vrednosti. V zvezi s tem je delavski svet sklenil, da se v Sklepi 16. seje UO »Elektf ome-; lianike« (9. 8. 65) • 9 No predlog komisije za ; racionalizacije ip tehnične; iz-j boljšave je upr avtu 'hdbbr' sprejel naslednje sklepe: — Tov. Dragotu Hafnerju iz montaže rotacijskih strojev še za koristen predlog, po katerem se je zamenjal krog-Ijični ležaj EL-8 40.520.126 s sinter ležajem kode 99.120.075 za motor Ka 75/48, izplača enkratna nagrada v znesku 17.500 din. ■ —j Tov. Silvu Seražinu iz montaže telefo-nskih central se za predlog-izboljšave, ki se nanaša na Izdelavo naprave za preizkušanje central Iskra 58-C/20 ln Iskra 58-C iz. plača premija v znesku 225.309 dih/ —Tov. Antonu Pibru iz orodiame.se. za izboljšavo na orodju P 20.219 za k|librira-hje skodelice kode 17.900.014 in dna skodelice 57.900.015 iz-. Nadaljevanje polemike: Kaj menijo samoupravni organi o tekočem razvoju Zadnje čase samoupravni organi čedalje več, govorijo o tern,, naj bi aplikativni razvoj priključili tovarnam. Uredništvo je na to vprašanje dobilo od predsednikov DS posameznih tovarn zanimive odgovore, ki jih v celoti . posredujemo našim bralcem: ODGOVOR DS TOVARNE • ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI: V' /, , -'i Tovarno . elektromotorjev v Železnikih si . brez tekočega razvoja ne moremo zamisliti, -ker se. je treba stalno. prilagajati. . zahtevam kupcev Na drugi strani pa je (z-izjemo nekaj, večjih serij) to delo povezano z majhnbpi. serij strni. •O .priključitvi tekočega razvoja tovarnam sem mnenja, da je to problem, ki ga bo v kratkem času treba rešiti- za tiste tovarne, ki tekočega razvoja nimajo. V naši tovarni že imamo tekoči razvoj, .in to v taki zasedbi, da , odgovarja- našim potrebam. DS TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV — LJUBLJANA; Iz razgovora, med predstavniki, samoupravnih organov i» upravo tovarne v1 zvezi z začeto polemiko o priključitvi - aplikativnega razvoja -v sestav tovarn so .bila;, izluščena -naslednja', mnenja:. Pri- analiziranju dosedanjega poslovanja z. Zavodom smo ugotovili- razne, motnije, ki'so sd kazale pri odvijanju medsebojnega dela. V določenih primerih smo ugotovili precejšnjo odmaknjenost in' celo izoliranost razvoja glede na konkretne, možnosti in zahteve proizvodnje do. iz-" (Nadaljevanje na ,8. strani) plača premija v znesku 107.000 din. — Tov.. Viktorju Brezarju te pomožne orodjarne pro-„dijkčije sc za izboljšavo orodja za izdelavo relejne tračnice; izplača premija v znesku 354.000 din. Pisma bralcev POZDRAV IZ VALJEVA 1 Z -velikim : véseljem prejemam glasilo »Iskra« v Valje-vo, kjer služim vojaški rok. Mislim, da sem kar precej na jasnem z dogajanji v ISKRI prav zaradi rednega pr®' hiranja glasila, ki ga. vsak teden težko pričakujem. V, zadnjih številkah sem s posebnim' zanimanjem prebiral članke pod . naslovom: »Prispevek k reševanju Iskre«, ki so mi precej razjasnili sedanjo '-situacijo /podjetja. ; V Valje™ 'živimo kar dobro. V mestu je dokaj zelenic, telice in ceste pa so sla-, be. V okolici, ki je lepo ure-, jeiîà, je precej 'zgbdovinskih spomenikov. Prav v Valjevu se je pričela vstaja .srbskega naroda. I.Judje, ' posebno starejši, so prijazni ž nami. Kolektivu podjetja »Iskra«, posebno pa članom »Elektro-mehanike« v Kranju, kjer sem bfl zaposlen, želim kar največ uspehov, hkrati pa iskreno pozdravljam bivše sodelavce v STK. Jone Stopar V. P. 6734-33 , Valjevo VE-2 , . ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko , telekomunikacije . elektronike tn avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Z zasedanja DS »Elektromehanika« Osmo' redno zasedanje DS -kranjske tovarne, ki se ga je , udeležilo 35..članov DS, vod-stvo tovarne in šefi šektort ■ -)ay» je imelo v. programu 7 točk dnevnega- reda, med katerimi sta bili vsekakor zanimivi dver; finančni in ekonomski. položaj /tovarne ter -periodični obračun za prvo polletje. Iz poročila direktor- , ja tovarne smo . povzeli na _ slednje ugotovitve; , Klij-ub .pozhivmm rezultatom, ki jih Iskra, dosega.in fi se kažejo v tem, da podjetje kot celota izkazuje: po-;-(zitivno finančno bilanco, moramo ugotoviti;, da,se. Iskra bori z velikimi finančnimi težavami, ker ne more sproti - Poravnavati svojihobveznosti do družbe, do bank jn, do -svojih , poslovnih- partnerjev . ; Vzrokov za njeno , nelikvid- -nost je ..več, y prvi ..vrsti- pa Je. treba omeniti naslednje: ■ nizko odmerjena .. trajna obratna sredstva ob samem, začetku; - • prenizko formiranje lastnih obratnih sredstev zaradi nizkega ostanka či- . stega dohodka Oi zaradi visokih .anuitet; skopo dodeljevanje občasnih in premostitvenih kreditov; .. previsoke zaloge reprodukcijskega;, materiala, polizdelkov in nedovršene proizvodnje; previsoke zaloge gotovih izdelkov in prepočasno plačevanje- s strani naših kupcev; 1 ■ zaradi restrikcij/ na področju kratkoročnega kreditiranja takojšen odvzem kratkoročnih- kreditov;, zaradi - odvzema ' kredita naš-rokupcem njihova ue-likvLdndst -m 1 s tem nezmožnost, poravnavanja naših računov; — hiter porast proizvodnje, ki ga ni spremljal ustrezen porast stalnih obratnih sredstev. Vidimo torej, da je del vzrokov internega značaja in da so posledici neustrezne notranje ekonomike in jih bo neizogibno moralo rešiti podjetje samo, del vzrokov pa izvira iz splošnih gospodarskih pogojev v naši državi, ki jih z zadnjo gospodarsko, ^reformo poskušamo postaviti , na trdnejše temelje. Ker zunanji činitelji/predvsem banke,, ki so pripravljene pomagati Iskri, di se izkoplje iz sedanje nelikvidnosti, postavljajo pogoj, da -istočasno tudi Iskra stori odločnejše korake za. izboljšal nje . svojega - poslovanja, je uprava podjetja; izdelala ¡sanacijski načrt,, ki . vsebuje konkretne, naloge tudi za »Elektromehaniko«. Te naloge so predvsem: — znižanje vezave obratnih sredstev z znižanjem za- ■ , log reprodukcijskega materiala, polizdelkov, nedovršene proizvodnjo, zalog gotovih izdelkov in znižanje dolgov naših kupcev; — preusmeritev in skrčenje investicijskih vlaganj; — znižanje stroškov skupnih služb; v iojSs — znižanje; poslovnih stroškov in racionalizacija dela v tovarnah, V zalogah razreda 3 (reprodukcijski. material) se v tovarni, vodi tudi drobni inventar v uporabi, ki vsebuje posebna orodja s. postopnim "5-letnim odpisom ter ostala cirodja; in drobni inventar s 50 ih 100% odpisom. Ta postavka je sorazmerno velika in kaže v letošnjem letu. skupno z drobnim,’ inventarjem, na zalogi tendenco naih-ščanja. Na naraščanje zalogi nedokončane proizvodnje v največji meri vpliva to, da je izdelava sestavnih delov potekala, po / prvotno postavljenem, /planu, fmal-izacija pa je zaostajala zaradi pomanjkanja nekaterih vrst domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala in nabavljenih sestavnih ' delov. Od skupnega ^predvidenega znižanja zalog razreda 5 od-pade-približno 38 % na kranjsko tovarno. Ta odstotek ja razumljiv, če upoštevamo, da znaša, delež nedovršene proizvodnje v skupni vrednosti nedovršene proizvodnje podjetja kar 40%,' Ne glede nd morebitni zastoj na trgu, zaloge ne smejo naraščati., O. vsakem’ zastoju mora PSO obvestiti prizadeto tovarno, ki mora začasno prenehati s proizvodnjo takšnih izdelkov, ne glede' 'na posledice; Jti , jih povzroči takšna ustavitev proizvodnje. Stanje domačih kupcev je preseglo poirm.ativ. PSO mo. Kaj menijo samoupravni organi o tekočem razvoju (Nadaljevanje s 7. strani) vedbe in konstrukcije izdelkov: Tehnološka povezandst med konstrukcijskimi oblikami in načinom izvedbe raznih sestavnih delov izdelka, je pri sedanji organizaciji Zavoda minimalna, trdimo celo, da se sčasoma ta razlika vedno bolj veča, ker praktične izkušnje, ki jih tovarna s svojim delom sproti pridobiva, ni mogoče konkretno prenašati ha konstrukcijske in razvojno aplikativne sodelavce. • Osnovni razvoj . izdelka in osnovne konstrukcijske oblike niso neobhodno, vezane na tehnološke možnosti tovarne, pač pa je prilagoditev izdelka v detajlih in obliki neposredno, vezana na omenjene proizvodne možnosti. . Samoupravni organi in uprava tovarne so bili enotnega mišljenja v tem, da je en del konstrukcijsko razvojnih nalog treba opravljati v neposredni bližini proizvodnje zaradi koriščenja proizvodnih' izkušenj 'in koriščenja že obstoječih proizvodnih sredstev, en del, to je osnovni razvoj in osnovne konstrukcijske oblike izdelka, pa je treba obdržati v Zavodu zaradi koriščenja razvojnih izkušenj, instrumentarija, strokovnih podlog in skupnih laboratorijev, za katere smatramo, da bi bili, ne glede na dar smatramo, da po definiciji to ne bo ustvarjalo težav. Ugotovili smo tudi, da bodo poleg razvojno, konstrukcijskih dejavnosti in laboratorijev v zavodu še nadalje potrebne tudi skupne dejavnosti za enotno stilsko obdelovanje izdelkov—celotnega podjetja. Prav tako smatramo, da bi bilo neobhodno potrebno obdržati v sedanji obliki in načinu dela skupne laboratorije za ugotavljanje kvalitete, standardizacijo, dokumentacijo in podobne skupne dejavnosti. Glede samih prostorov, ki bi jih potrebovali ob prevzemu predvidenega deia razvoja v tovarni, ne vidimo, problemov, ker smo se pred kratkim vselili v nove proizvodne in upravne prostore. V slučaju realizacije take delovne delitve razvoja,. je treba poudariti, da bi bilo v vsakem slučaju nujno skrbeti za sodelovanje med obema razvojnima skupinama, to je osnovne razvojne skupine v Zavodu, kakor aplikativne konstrukcijske skupine v tovarni. Lep uspeh naših strelcev Ob koncu julija so se na strelišču pod visečim mostom v Kranju zbrali najboljši strelci iz vseh kranjskih družin. Tokrat je bilo na sporedu občinsko prvenstvo članovi v streljanju z malokalibrskim orožjem. Vsi. nastopajoči so se dobro pripravili. Občin, prvenstvo je namreč lahko pomenilo za vsakogar uvrstitev med najboljše slovenske strelce in nastop na republiškem prvenstvu. Strelska družina »Iskra« Kranj se je udeležila prvenstva s svojo najboljšo ekipo, v kateri so nastopili A, - Markič, A. Ciiglič). F. čeme. in B. Malovrh. Njihova prizadevanja in m SD »Br.-Enotn6st« 4. SD »T. NADIžAR« 5. SD »F. MRAK« 693 932; 879; 752; krogoV. Posamezno; 1. F. Peternel — Sava 266 krogov; 2. J. Lombar — Preddvor 253; 3. V. Frelih — Br.-Enotnost 252; 4. B. Malovrh — Iskra 248; 5. F. Černe — Iskra 246; 8. A. Ciglič — Iskra 236 krogov. V streljanju s pištolo sta se Malovrh in Čeme uvrstila na 4. nesto oz. 6. mesto. Prvi je dosegel 204 kroge, drugi pa 198 krogov od 300 možnih. Od 5. do 8. avgusta so se v Ljubljani pomerili za nasldve organizacijsko obliko Zavoda, vsem tovarnam .skupni. Točno, mejo za razdelitev med tovarno in Zavodom pa bi moral podati intenziven pregled vseh dejavnosti po panogah, upoštevajoč potrebe in možnosti posameznih tovarn in Zavoda ter razne druge pogoje, ki jih postavljajo, npr. oddaljenost, lokacija, možnost preskrbe s kadri, značaj izdelkov, velikost proizvodnje itd., za vsako panogo v tovarni posebej. Glede na to ugotovitev zaenkrat ni možno predlagati števila potrebnih kadrov, ven- dolgotrajne/priprave niso bile zaman. Kljub močnim nasprotnikom je naša vrsta vseeno uspela. Zmagala je z rezultatom 950 krogov od 1200 možnih. To je poleg uspeha v tekmovanju za Lozarjev memorial najpomembnejši letošnji dosežek naših predstavnikov- Normo za nastop na republiškem prvenstvu je doseglo le devet tekmovalcev od 28 nastopajočih, med najboljšimi pa so bili trije baši člani. REZULTATI: Ekipno; 1. SD »ISKRA« 950 krogov; 2. SD »SAVA« republiških prvakov vsi strelci, ki so na občinskih prvenstvih dosegli predpisano normo. Že prvi dan je presenetil z odličnim rezultatom 491 krogov in 7. mestom Franc Černe, ki se v. streljanju z vojaško puško kot edini Kranjčan kandidat za državno prvenstvo. Drugi dan se miu je pridružil še Božo Malovrh v streljanju s precizno MK puško. Z rezultatom 573 krogov od 600 možnih je osvojil 5. mesto med 32 strelci. Obema želimo, da bj*se tudi na državnem prvenstvu dobro odrezala. Gene v »Iskrini« restavraciji (po telefonu) »Halo! Je tam uprava »Iskrine« restavracije v Kra. nju?« »Da! Želite?« »Tii uredništvo časopisa »Iskra.« Radi bi zvedeli kakšne so vaše nove dene.« »Lahko, seveda s pripombo, da so to trenutne cene, ker iz dneva v dan ne vemo, pa kakšnih cenah bomo kupovali.«^ »Upajmo, da so preburnim navijalcem cen že prirezali peruti, zato kar pogumno s cenami na dan.« »Prav! Zajtrk din 60, topli obrok 125 din, od tega plačajo člani kolektiva 90, kosilo 300, večerja pa 160. Menimo, da so cene pri neverjetnem skoku cen mesa, moke, testenin in kruha solidne in da kbmaj pokrivajo stroške poslovanja.« »Kaj pa osebni dohodki...? Ste izplačali\na račun življenjskih stroškov kakšno akontacijo na OD za julij?« »Oh, kje pa!« »No, vsekakor imate gotovo nekaj denarja, ki vam ostane pri zmanjšanju prispevkov iz dohodka.« »To že, vendar moramo počakati, kakšen izračun bodo pokazale nove cene v avgustu. Za avgust bomo morda razdelili tistih 10 %, vendar bomo morali skrbno pretehtati naše zmogljivosti.« »Kaj pa abonenti? So se kaj jezili ob novih cenah. In še to: ali se je število obrokov zmanjšalo?« »Abonenti so bili na to pripravljeni. Saj veste, dnevno časopisje, radio, televizija. Nove. cene prehrambenih artiklov je večina abonentov dobro poznala. Pikrih besedi na račun draginje seveda ni manjkalo. Kar zadeva število obrokov lahko povem, da so ostali pri istem številu, pač pa se je zmanj- . šalo število tistih, ki so naročali hladne malice.« Na občinskem prvenstvu v streljanju (Kranj) je ekipa »Iskre« dosegla prvo mesto ra razen rednega mesečnega planiranega dotoka izterjati v gotovini ali s tožbami oz. kompenzacijo še dokaj šne vsote v naslednjih mesecih, ob zapadlosti faktur pa' vlagati mandatne tožbe zoper vse kupce, ki ob zapadlosti faktur me poravnajo svojih obveznosti oz. če ni možno-sti^za 'kompenzacijo. Podjetje mora vezavo obratnih sredstev znižati po programu v določenih terminih. Poleg teh ukrepov so organi upravljanja podjetja sklenili, da nobena tovarna ali skupna službe ne sme prekoračiti po planu predvidene mase oseb. dohodkov, izračunane po veljavnih merilih, ali porušiti odnose med osebnimi dohodki in skladi, določenimi v gospodarskem planu. Kršitev navedenega se bo obravnavala kot disciplinski prekr-. šek. Tovarna in skupne službe morajo opraviti detajlno analizo reprodukcijskega materiala in drobnega inventarja. ugotoviti njegovo gibanje in ga v primeru neaktivnosti odprodati. Nekurantni material je treba razvrednotiti, k predlogom za razvrednotenje pa podati tudi obrazložitev^ o vzrokih, ki so privedli do razvrednotenja in ^ugotoviti krivce, ki so povzročili takšno stanje. Nedokončano proizvodnjo je treba dokončati" v kar najkrajšem času, če pa to ni mogoče, je treba finančnemu sektorju uprave podjetja sporočiti natančni prikaz vzrokov. Poročilo o realizaciji ukrepov naj samoupravni organi tovarn, obravnavajo do 15. v naslednjem mesecu, samoupravni organi podjetja pa do 25. v mesecu. P SO pa je morala do -15. 8. 1965 obračunati vse zamudne obresti kupcem po razporedu, ki ga sestavi PSO sama. Vse tovarne morajo brezpogojno razveljaviti vse pogodbe, ki se nanašajo na financiranje investicij iz lastnih sredstev. PSO mora. s posameznimi tovarnami doseči ¡sporazum, da se prevzemajo gotovi izdelki do 25. v mesecu tako, da se -odprema in fakturiranje zaključi do konca meseca. Ker je imelo podjetje Iskra v okviru elektroindustrije Jugoslavije najbolj izrabljene stroje in opremo za delo, je bila. rekonstrukcija edini izhod, ¿a zagotovitev nadaljnjega obstoja te panoge v ožji domovini,. Ker pa interesi širše družbene skupnosti terjajo, da še investicije -na splošno zožijo, bo tudi Iskra znižala investicijski program generalne rekonstrukcije. Stroški skupnih služb se v zadnjih dveh letih gibljejo v višini 5,26 % od celotnega dohodka in se bodo letos -na podlagi planskih predvidevanj znižali na 4,86%. Kljub zmanjšanju so stroški še vedno visoki predvsem zaradi naslednjih vzrokov: — Organska rast skupnih , služb je bila zelo dinamična in po obsegu di- nih cenah uslug. menzionirana na skokovito ' rast podjetja. Pri povečevanju skupnih služb se je bolj gledalo na to, da se rešijo občasno povečane naloge, manj pa na racionalizacijo njihovega dela. — Zaradi dislociranosti skiip-. nih služb in zaradi hitrega razvoja se je njihova notranja organizacija preveč s pasivno prilagajala nastalim pogojem, problemi sp še reševali za vsako ceno, to je z dopolnjevanjem organizacije, ne pa v smeri utrditve obstoječe organizacije. — Na visoke stroške precej vpliva njihova dislociranost, neustrezni poslovni prostori in ¿izredno visoke najemnine. ’ — Zlasti pjri PSO je bilo eliminirano načelo dohodka, uprava pa za povečanje - ekonomičnosti in racionalizacijo dela ni bila pra-Pomemben prihranek bi bilo možno doseči z znižanjem nekaterih najemnin, ki znašajo 342 milijonov dinarjev, istočasno pa bi bil dosežen tudi prihranek pri drugih vrstah stroškov, predvsem za prevoze in PTT storitve. -■Z že sprejetimi ukrepi na področju osebnih dohodkov (limitirani osebni dohodki, omejitve nadur itd!) bo letos možno prihraniti 33,1 milij-din, ž omejitvijo zaposlovanja pa še nadaljnjih 22.6 milij. din. Večjega prihranka zaradi odpovednih rokov ne bo možno doseči. V letu 1966 je pri oseb: dohodkih na račun večje' racionalizacije deš predviden prihranek 117A milijona dinarjev. Po realnih predvidevanjih bi skupni prihranek na stroških skupnih služb znašal v 1965. letu 2382 milij. din, v 1966. letu. pa 417,4 milijona dinarjev. Pogoj je, da se najde možnost za preselitev na novo lokacijo ob zmernih najemninah in nespremenje- vilno stimulirana.