Lx&zJom
/<

Ameriška Domovi m a
AMERICAN IN SPIRIT SOR61GN W LANGUAGE ONLY
NO. 101
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 23, 1966
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€fc
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Sukarno izgublja daljo
Odstavljena sta bila poveljnika dveh divizij, ki sta podpirala Sukarna. Gen. Suharto zavrača “dosmrtno predsedstvo”.
DŽAKARTA, Indonez. - Poveljstvo oboroženih sil je v preteklih dneh kar tiho odstavilo poveljnika dveh divizij in vojaških okrožij srednje in vzhodne Jave, ki sta bila znana po podpiranju predsednika Sukarna, četudi sta po poskusu komunističnega prevrata v preteklem oktobru nastopila proti Komunistični partiji.
Vlada je pretekli teden izpustila na svobodo skupino političnih pripornikov kljub temu, da se je Sukamo izrazil proti njihovi izpustitvi. Študentje v glavnem mestu so se začeli med tem znova gibati in zahtevati, da se sestane narodni kongres, ki je “vsilili” Sukarnu “dosmrtno predsedništvo” republike.
Gen. Suharto je sam dejal, da je bil Sukamo pomotoma imenovan za dosmrtnega predsednika, da mu je bil ta naslov brezobzirno “usiljen”.
Zunanji minister Malik je priznal, da izvirajo glavne gospodarske težave Indonezije iz njenega boja proti Maleziji. Napovedal je, da bo prišlo skoro do u-radnih razgovorov med obema državama, ki naj spravijo ta spor s sveta in ugladijo pot k dobremu sosedstvu in sodelovanju.
Ohajska država ne trpi od brezposelnosti
CLEVELAND, O. — V ohajski državi je bilo pretekli teden samo 23,500 prošenj za delo, v o-kraju Cuyahoga pa 4,000. Popušča tudi število novih prijav za iskanje dela. Se že čuti, da je letošnja tradicijonalna zimska brezposelnost že za nami.
To je lepo, toda guvernerja Rhodesa morijo druge skrbi. Njegov urad za delo mu je naračunal, da je treba vsak teden u-stvariti v naši državi 1,000 novih službenih mest, kajti vsako leto išče 55,000 mladih delovnih moči prvo zaposlitev. Rhodes se bo zopet obrnil na industrijo, promet in trgovino, naj zajamejo čim preje ta prirastek na delovni sili, da ne bo povečal prihodnje običajne zimske brezposelnosti. Rhodes misli, da bi se to z dobro voljo dalo doseči.
Novi grobovi
Theresa Sluga
V	petek je umrla v Highland View bolnici 78 let stara Theresa Sluga s 15617 Holmes Avenue, roj. Bradač v vasi Podho-sta na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1935. Bila je vdova po 1. 1954 umrlem možu Franku, mati Franka in Mrs. Anthony (Angela) Sedmak, 10-krat stara mati, enkrat pramati, sestra Anne Messe (Ontario, Ore.) in pok. Josepha. Bila je članica Pcdr. št. 10 SŽZ in Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd., jutri ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Louise Prhne
V	St. Vincent Charity bolnici je včeraj po daljši bolezni umrla 51 let stara Louise Prhne s 5141 Miller Avenue, Maple Hts., žena Louisa, sestra Josepha Košak (Fla.), Franka Košak, Annua Košak, s. Marie Antoinette
0.	P. (Inkster, Mich.), Rose Zabukovec, Mary Mervar, Albine Pelles in Julie Sneller. Njen oče Jakob Žele in mati Anna, roj. Rogel, preje por. Košak, sta j mrla pred več leti. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ, SDZ št. 25, SŽZ št. 42 (tajnica), zaposlena do pred 3 leti pri Sims Bros., nato pa pri Colony House Furniture Co. na Chagrin Blvd. in Lee Rd. Pogreb bo iz Fortunovega po-gj.eu. zavoda na 5316 Fleet, Avenue v sredo ob 9.30 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo cb desetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Mary Kmet
Po dveh mesecih bolezni je preminula v nedeljo v Huron Rd. bolnici 55 let stara, v Clevelandu rojena Mary Kmet s 1714 Holyoke Avenue, East Cleveland. Družina je preje stanovala na 3676 E. 118 St. Oče Jernej je umrl 1. 1958, mati Jožefina po
1.	1964. Bila je samska in je za-oustila sestri Josephino Miklič in Frances Maskal ter brata Bartholomewa in Petra ter druge sorodnike. Bila je članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Eerfolia pogreb, zavoda v cerkev7 sv. Filcmene na Euclid
Naser našel nov vzrok za jezo na Washington
Naserjev list ostro napada A-meriko zaradi dobavljanja orožja Izraelu.
Mary Vclikanja	KAIRO, Egipt. — List Al Ah-
Včeraj zjutraj je po dolgi bo- ram- kl oblca:ino	mnenje
'svojem domu na 3018 Bishop Rd., Wickliffe, Ohio, 85 let stara Katherine Wilem, roj. Kratoh-vil. Pogreb ima v oskrbi Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
Jezni umrla na domu svoje hčere v Chesterlandu, Ohio, Mary Velikanja, roj. Kozar, poprej por. Čermelj, stara 79 let, rojena v fari Krka na Dol., od koder je prišla 1. 1910. Prvi mož Joseph je umrl 1. 1946, drugi mož Michael 1. 1962. V starem kraju sla ji umrla brata Janez in Lojze, tukaj zapušča sina Josepha in Stanleyja Chermely, hčer Mary Cergol, in pet vnukov. Bila je članica Oltarnega društva in Marijine legije pri Sv. Vidu ter Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v sredo ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30. nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo poležano na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Federalno zavarovanje ima v ohajski državi nad
million upokojencev
COLUMBUS, O. — Sedaj dobiva 1,045,300 zavarovanje pri federalnem zavarovanju starost he in invalidne pokojnine. Zanimivo je, da je invalidskih pokojnin le 48,500. Upokojencev samih je le 549,000, ostali so družinski člani umrlih upokojencev. 'Povprečna mesečna pokojnina 2naša za ohajsko državo $88.71, je torej za okroglo pet dolarjev had narodnim povprečjem. Za-himivo je tudi, da je med upokojenci 1,500 staršev upokojencev.
*AIR ♦WARMER
Vremenski prerok pravi:
Razmere na clevelandski pošti niso ravno vzorne
CLEVELAND, O. — Tega ne trdijo samo kritiki, ampak glavna poštna uprava v Washingto-nu. Poslala je namreč v naše mesto posebno komisijo, iki naj ugotovi, v kakšnem stanju je poslovanje pri naši pošti. Strokovna komisija je ugotovila, dh je u-činkovitost clevelandskih poštnih uradov med najslabšimi v deželi. To je po ovinkih priznal tudi sam glavni poštar O’Brien na. svoji zadnji tiskovni konferenci. Med glavne hibe spadata pomanjkljivpst v mehanizaciji poštnega poslovanja in pa pomanjkanje osobja. Pa ne samo to; kar je osobja, se hitro menja, tako da stalnih izvežbanih poštnih uradnikov še prav posebno primanjkuje. Vse to ne kasni samo dostave pisemske pošte, še bolj trpi radi tega odpošiljanje pošte. Celo v kraje blizu Clevelanda prihajajo pisma letalske pošte tretji ali četrti dan. Industrija in trgovina sta se že velikokrat pritožili, pa še ni nič za-
predsednika republike Naserja je ameriško odločitev dobaviti orožje Izraelu, označil za “težko” in začetek “nevarnega razvoja”. Trdil je, da je zadnji dogovor Združenih držav in Velike Britanije o dobavi orožja v skupni vrednosti 400 milijonov dolarjev Arabiji in preje Jordaniji le kritje za dogovore z Izraelom, ki naj bi preprečilo prehudo razburjanje med Arabci.
Združene države so pred časom dobavile Izraelu tanke, pretekli teden pa je prišlo v javnost, da so Izraelu obljubile tudi lahke jet-bombnike. Pri objavi tega dogovora so v Washingtonu poudarili, da je njegov namen le ohranitev ravnotežja sil na Srednjem vzhodu.
Naserju, ki se jezi na Ameriko, ker ne začne razgovore o obnovi gospodarske pomoči Egiptu, je dogovor o dobavi letal Izraelu dal povod za novo razburjanje. Amerika odlaša razgovore o 150 milijonov dolarjev pomoči, ki bi jo Naser rad dobil, ker Naser ne mara končati vojne v Jemenu in ker napada Združene države zaradi njihove politike v
Vietnamu.	4
______
¥ arrites pora* eeite najbolj osi leta 1858
WASHINGTON, D.C. — Stroški vsakdanjih potrebščin so v preteklem aprilu porasti! za 4 tisočinke, podobno kot v februarju in marcu, le da je tokrat glavni vzrok porasta v ceni raznih uslug, med tem ko je bil v preteklosti v porastu cen hrane, ter da je bilo to povišanje največje vse od vala inflacije v letih 1957-58.
Nekako eno četrtino porasta indeksa cen v aprilu gre na račun obnove prometnega davka na telefon in nove avtomobile, precej pa na povišanje obrestne mere posojil na hiše.
UPORNIKI V DA NANGU SO DANES POLOŽILI OROŽJE
Vladi zveste čete so stisnile včeraj svoje nasprotnike v dve pagodi, nato pa zahtevale njihovo predajo. V Tinh Hoi pagodi, kjer je bilo glavno središče upora, se je predalo okoli 400 nasprotnikov vlade, med njimi več budističnih boncev. Upira se le še mesto Hue, 55 milj dalje proti severu.
SAIGON, J. Viet. — Nastop vlade proti upornikom v Da Nangu, drugem največjem mestu Južnega Vietnama, je bil danes uspešno končan. Vladne čete so gospodar mesta, tudi glavne pagode, kjer je bilo središče upora. Zadnjih 400 upornikov se je predalo, ko je poveljnik vladnih čet zahteval, da polože orožje in bodo puščeni brez kazni, če pa se bodo dalje upirali, bodo uporni vojaki obtoženi pobega, ostali pa upora. Uporniki so zložili ob cesti cel kup orožja in se z dvignjenimi rokami predali vladnim četam, ki so imele pagodo Tinh Hoi obkoljeno z oklopnimi vozili. Vodniki upora so poskusili včeraj doseči pogajanja s poveljnikom vladnih čet v Da Nangu, toda ta je vsake razgovore odklonil in zahteval predajo upornikov. Tem na koncu ni preostalo drugega, kot zahtevo sprejeti.
S trt, j e upora
V aprilu je indeks dosegel leglo. O’Brien je obljubil, da bo 112.5 v sorazmerju s povprečjem
Avenue ob desetih, nato na Kalvarijo.
Katherine Wilem
Danes zjutraj je umrla
poslovanje pošte zboljšal že do konca leta. To so obetali tudi njegovi predniki, zato bO' pametno, da počakamo, ali bo tudi pri na 'njem obljuba delala dolg.
100 za leti 1957-1958. To se pravi, kar je leta 1958 stalo $100, je stalo v preteklem aprilu $112.5. Vsekakor precejšnja sprememba.
v Da Nangu je okrepilo položaj predsednika vlade Kyja in njegovih tovarišev v vojaški junti, ki stoje za vlado. Ky je označil včeraj Tri Quanga, glavnega vodnika budistov v Hue, za komunista in odklonil vsake razgovore z njim in njegovo skupino.
Tri Quang je najbolj znani budistični menih v Južnem Vietnamu. Svoj čas je delal proti Francozom v okviru Ho-Č> Minhovega boja za npodvisjjpst Vietnama. Ko je bil v Severnem Vietnamu uveden komunizem, se je Tri Quang umaknil v Južni Vietnam in začel organizirati budiste za svoje politične cilje. On je bil med glavnimi nasprotniki Diema. Ko ga jr- njegova vlada zaradi rovarjenja proti njej hotela prijeti, je pobegnil v ameriško poslaništvo v Saigonu, kjer je dobil zatočišče. Od tam je odšel šele po padcu in umoru Diema. Kasneje je sodeloval v vseh nastopih proti vladam, ki so- sledile Dicmu. Tri Quang hoče uveljaviti budistični vpliv v vsem javnem življenju, prav posebno pa še v vladi. Izjavlja, da ni komunist in da je budizem močnejši od komunizma in bo na kraju tudi odnesel zmago nad njim.
Tekom sedanjega upora proti vladi Kyja je Tri Quang ponovno pozval predsednika Johnsona, naj podpre uporniško stran in pomaga odstraniti Kyja.
Johnson je vmešavanja v notranje zadeve Južnega Vietnama odklonil, paš pa je pozval vse, naj se pobotajo med seboj in s skupnimi silami nastopijo proti rdečim gverilcem.
Protivladni upor v 1 Severnem delu republike, ki se je začel v preteklam marcu z odstavitvijo gen. Thija kot poveljnika 1. armadnega zbora, še ni končan. Uporniki se drže še vedno v mestu Hue, nekdanji prestolnici anamskega cesarja. Podpira j<b cela tamkajšnja divizija južno-vietnamskih rednih oboroženih sil. Če se bo ta podredila vladi, bo upor propadel sam po sebi, če ho pa ta dalje podpirala vladne nasprotnike, potem pa čakajo vlado v Saigonu še težke preskusil j e.
/z Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne svojo redno sejo v SND na E. 80 St.
Bolna na domu—
Mrs. Mary Urbas z 835 E. 156 St. je bolna na svojem domu. Stara je že 87 let in je dolgoletna naročnica lista. Vsem prijateljicam se zahvaljuje za obiske, posebno pa članicam Podr. št. 10 SŽZ in sosedi Mrs. Mary Strancar. iv molitvi—
Članice Pcdr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Grdino v pogrebni zavod k molitvi za pek. Rozo Sluga.
Grčija in Turčija se bosta naravnost, razgovar-jali o Cipru
ATENE, Grčija. — Dne 5. junija bo v belgijski prestolici ministrska seja NATO sveta, tam bosta tudi grški in turški zunanji minister. Obe vladi sta se sedaj dogovorili, da bosta ministra znova začela razgovore o Cipru. Sedanji razgovori bodo zanimivi radi tega, ker nista ne Grčija ne Turčija stavili nobenih pogojev za pogajanja. Dalje sta obe pripravljeni, da razpravljata tudi o možnosti začasne rešitve ciprske krize, 'kajti Za trajno rešitev ni po mnenju poznavalcev teh kriz prav nobenega upanja vsaj v bližnji bodočnosti.
Johnson tekmuje z javnostjo v živčnosti
Večinoma sončno in vroče. ■Najvišja temperatura do 87. Na noč pooblačitev in verjetnost
neviht.
CLEVELAND, O. — Pravi A-meriikanec ni srečen, ako ga nekaj ne grize, saj samo na ta način lahko opravičuje svoje kritične poglede na vse, kar ga razburja. Živimo pa v takih dnevih, da nam povodov za razburjanje res ne manjka. Jezi nas draginja, jezi nas vietnamska vojna, jezi nas nevarnost zastoja v gospodarskem napredku, pa še cela vrsta drugih nevšečnosti. Do te vrste jeze imamo pravico vsi, tudi predsednik Johnson. Razlika je le v tem, da mi lahko svobodno dajemo duška svojim upravičenim in neupravičenim kritikam, za predsednika naše dežele pa ta svobhda ne obstoja. Na njegove besede, izrečene v javnosti, ne pazi samo vsa naša dežela, ampak ves svet. Vsakdo jih pa tudi lahko napačno razume, kar mora naravno roditi napačne zaključke in napačne posledice, kamor spada tudi razburjanje samo.
Nihče se ne veseli, da Johnsona morijo skrbi, ki si jih na-
vadni ljudje ne jemljejo preveč no nihče v njegovi družini ni ne
k srcu. Jih tudi ne taji, le to je pri njem napačno, da jih velikokrat pove z napačnimi besedami. Je pač rojen v državi, kjer je ba-harija v modi in pretiravanje na njenem repu. če more reči kaj dobrega, je sila samozavesten, če mora priznati težave, ni ravno zbirčen v izrazih negodovanja. Tako se je pretekli teden par-krat prav pošteno zaletel, če smemo rabiti ta izraz.
Udeležil se je politične večerje v Chicagu. Govoril je naravno samo svojim strankarskim pristašem, toda njegove besede so odmevale povsod in niso ravno naletele na splošno odobravanje. Ko je omenjal dejstvo, ki se ne da tajiti, da je namreč dosti ljudi — med njimi tudi družine tistih, ki se vojskujejo v Vietnamu, nervoznih in da so nervozni tudi tisti, ki jih čaka nabor, — je njihovo jezo označil kot “nervozno puščobnost”. Zdi se nam, da je v tem pogledu šel predaleč. Saj je res, da tudi on sam ni nič manj zaskrbljen, akorav-
na fronti v Vietnamu in ne pred naborom, toda to mu še ne daje pravice, da vidi puščobe tam, kjer za ta izraz ni nobenega mesta.
Še manj je bilo na mestu njegovo namigavanje, da se kritika njegove politike večkrat giblje prav na meji patrijotizma. še malo, pa lahko prestopi to mejo. Glede patrijotizma je pa naš narod sila občutljiv. Kdor komu očita pomanjkanje patrijotizma, mora svoj očitek že dobro utemeljiti. Ta dolžnost velja tudi za predsednika. Še posebno za njega, zakaj vsaka pretirana beseda iz njegovih ust lahko razdeli narod v dva tabora. Ali je to potrebno ravno v naših dnevih?
Johnson je tudi človek, omejene so njegove sposobnosti in zmogljivosti. Hoče se pa večkrat prenapeti in to ga očitno preveč utrudi, Bo že res, da preveč dela in mu ostaja premalo časa za premišljevanje. Je pa za tako stanje sam odgovoren. Naj dobi
sodelavce, ki jim zaupa, naj jih pusti delati, naj se ne vtika stalno v njihove posle, naj se odvadi načela “vse sam”. Če tega ne bo sprevidel, bo zagažil v še večje težave kot je že.
Že večkrat smo poudarili, da nam pri zmagi v vietnamski vojni lahko mnogo pomaga potrpežljivost in da tudi potrpljenje ne škoduje. Kako naj se pa dežela sprijazni s potrebo po potrpežljivosti, ako je ta lastnost zoprna samemu predsedniku?
Mislimo, da bi Johnson samo koristil miru in deželi, ako ne bi ponovil takih besed in takih o-čitkov kot jih je pretekli teden. To je treba povedati radi tega,
Boni! želi, da franesske šele ostanejo v Nemčiji
BONN, Nem. — Zunanji minister G. Schroeder je na zborovanju Krščanskih demokratov v Bochumu dejal, da bodo francoske čete dobrodošle v Zahodni Nemčiji tudi po 1. juliju, ko ne bodo več pod poveljstvom NATO, le da bodo imele drugačen položaj od ostalih zavezniških čet na nemških tleh.
Zunanji minister je tako prvič javno povedal, kaj misli Zahodna Nemčija o francoskih četah, ki pomagajo čuvati svobodno Evropo pred morebitnim napadom z vzhoda. Trenutno je v Nemčiji okoli 70,000 francoskih vojakov. Francija je preteklo sredo izročila nemški vladi posebno noto, v kateri je hotela vedeti, ali bodo francoske čete po 1. juliju, ko ne bodo več pod poveljstvom NATO, še dobrodošle v Nemčiji ali ne.
Nota ni stavljala vprašanja o položaju, ki ga naj bi te čete imele do Nemčije in zaveznikov, spraševala je le o dobrodošlosti in povedala, da bodo francoske čete odšle z nemških tal, če to Nemčija želi, v teku enega leta. -------------o-----
Mesto Cleveland se prazni, okolica raste
CLEVELAND, O. — Po zadnji statistiki živi v okraju Cuya-
Lani je bilo v Ameriki 46,246,000 katolikov
WASHINGTON, D.C. — Po podatkih letopisa firme Kennedy & Sons je bilo lani v Ameriki 46,246,000 katolikov. Prirastek je znašal 605,000, konvertitov je bilo med njimi 123,000. Manjše je pa število učencev v katoliških ljudskih in srednjih šolah.
ker bomo kmalu prišli v volivno, hoga več ljudi v clevelandskih kampanjo. Predsednik se je predmestjih kot v mestu samem, menda misli osebno udeležiti. Tudi industrija se je tja prese-
Takrat bo vsak dan v nevarnosti, da bo hotel preveč udarno govoriti. Le komu in čemu v korist? Morda bo s tem spravil par demokratov več v Kongres. Koliko bo pa pri tem drugje narejene škode, to bo pa opazil šele pozneje, ko bo že prepozno.
lila. To se pozna tudi na vrednosti nepremičnin, ki je veliko večja v predmestjih kot v mestu samem.
— Džakarta, glavno mesto Indonezije, ima okoli 3 milijone prebivalcev.

Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Sem je prišel zabodnonemški kancler dr. L. Erhard, da se s predsednikom vlade Wilsonom pogovori o bodočnosti NATO in francoskih čet z Zahodni Nemčiji. Francija je v posebni noti pretekli teden sporočila \
Bonn, da bodo njene čete, 72, (HJU mož, zapustile Zahodno
Nemčijo do 1. julija 1967, če ne bo Zahodna Nemčija predložila, da naj ostanejo.
LONDON, Vel. Brit. — Štrajk pomorščakov je v drugem tednu. V pristaniščih je že preko 600 ladij. Vlada preudarja o potrebi oklicanja izrednega stanja in uporabi vojne mornarice za najnujnejšo oskrbo. Unije groze v tem slučaju s splošnim štrajkom. Pri tem je menda le prišlo za kulisami do posredovanja med unijo pomorščakov in predstavniki brodarskih družb.
WASHINGTON, D.C. — Letalski tajnik H. Brown je včeraj na programu “Meet the Press” na TV dejal, da se je predsednik Johnson odločil proti povečanju letalskih napadom na Severni Vietnam, ker nima smisla “dobiti eno vojno, pa se nato znajti v večji”.
BOMBAY, Ind. — Predsednica vlade Indira Gandi je včeraj odločno branila svojo politiko in ponudila Kongresni stranki svoj odstop, če ta ni zadovoljna z njenim vodstvom.
6117 St. član- Ave. — HKndereon 1-0628 — Cleveland, Oluo 44103
National and International Circulation
ublisiied d?ily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
As Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece x a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
L ni ted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83	no. 101 Monday- May 23, 1966
Vietnamske volitve
Ko smo zadnjič obravnavali ta predmet na tem mestu, smo se omejili le na tehniko volivnega postopka in pri tem opozarjali, da volitev v Vietnamu ne smemo primerjati z volitvami v drugih državah, ki imajo že nekaj skušnje v praksi svobodne demokracije. Če bo tam prišlo do volitev, ne bodo v nobenem pogledu podobne ameriškim ali angleškim. V tehničnem pogledu bo tam narejeno gotovo toliko napak in prestopkov, da bi jim lahko spodbijal veljavnost vsak propali kandidat z velikim uspehom.
Na važnost volivnega postopka opozarjajo dalje tudi debate v Washingtonu, javne in zasebne. Velika večina političnih ljudi dvomi, da bi se v tako kratkem času dale izvesti volitve tudi pri najboljši volji vseh prizadetih: Kyjeve vlade, vseh strank, vseh kandidatov, pa tudi vseh nasprotnikov volitev, na primer partizanov. Čim bolj je treba premišljevati in delati načrte za tehnične podobnosti v voliv-nem postopku, tem bolj stopijo pred oči težave, ki jih ne moreš premostiti kar čez noč. Zato se ne da oporekati stališču generala Kyja, da volitve ne morejo biti pred pozno jesenjo, čeprav to stališče izvira iz nagibov, ki še niso čisto jasni in zato morda tudi sumljivi.
Še kočljivejše postane vprašanje volitev, ako ga ogledujemo s politične strani.
Za vsake svobodne volitve niso samo potrebni volivci in kandidatje, volišča, volivne komisije itd., je potreben tudi nekdo, ki da volitvam politično vsebino, in to so stranke. Kakšen je pa strankarski položaj v Vietnamu?
V Vietnamu so že imeli parkrat volitve, ta pojav torej ni neznan vietnamskim kmetom in delavcem. Tudi takrat so nastopile stranke, če jih smemo tako imenovati. Ker so bile prikrojene političnem položaju, so obstojale praviloma iz pristašev posameznih kandidatov, navadno lokalnih gospodarskih veljakov, še večkrat so pa stranke predstavljale večja ali manjša plemena. Kdor je v plemenu kaj pomenil, je kandidiral in bil izvoljen. O kakšni splošni narodni stranki, ki bi imela trajen značaj, ni bilo niti govora. Šele izvoljeni poslanci so tvorili parlamentarne bloke, ki so pa ravno tako hitro razpadli, kot so nastali. Bili so ustvarjeni le za potrebe vodilnih politikov. Ta političen sistem je začel podirati pokojni diktator Diem, ki je ukrotil plemenske poglavarje in razgnal plemenske oborožene sile. Za Diemom so prišle politične zmešnjave v Saigonu in velikih mestih, dočim se je dežela potapljala v državljansko vojno in pozabila na vsako politiko.
Po Diemovem padcu je začelo kliti politično življenje, toda bilo je in je še zmeraj omejeno le na mesta in industrijske ter prometne kraje. Pri tem se ni rodila nobena stranka s političnim programom. Ker torej pravih političnih strank v Vietnamu ni, je naloga, da organizirajo neke vrste nadomestek, padla na razne verske skupnosti, največ na budiste in katoličane, vendar pa njihove politične organizacije niso popolnoma odvisne od cerkvene hierarhije. To se vidi že na sestavi vodstva teh, recimo, političnih strank. Katoliške politične skupine vodijo navadni duhovniki, največ begunci iz Severnega Vietnama, budistične pa navadni menihi. Kakšno ime bi dali tem nadomestkom? Samo v redkih slučajih si nadomestki pripisujejo vlogo političnih strank. Morda je največ takih teženj pri nekatoliča-nih. Ni jih pa pri budistih, kajti njihove uradne organizacije naravnost odklanjajo sodelovanje v političnih akcijah, kot so volitve, ali političnin organih, kot je vlada. To pa jih ne moti, da ne bi postavljali političnih zahtev. Skratka: vse politične organizacije, ki so kakorkoli povezane z verskimi skupnostmi, hočejo samo vpliv na politiko, nočejo pa nositi odgovornosti za politične akte. Na prvi pogled bi se dalo zaključiti, da se nameravanih volitev same ne bodo udeležile in da bodo le podpirale tiste stranke in kandidate, ki jih bodo smatrale za “naše”. Ni pa to že pribito. Si še lahko premislijo, to bo pokazala šele bodočnost.
Katoličani se politično delijo v dve skupini: svojo skupino imajo katoliški domačini, svojo pa katoliški begunci iz Severnega Vietnama. Obe skupini se ne koljeta med seboj, nista pa tudi povezani v skupno politično stranko, se pa tudi ne strinjata v presoji političnega položaja. Begunska skupina je naravno veliko bolj udarna kot domača.
Zmešnjava je pa na budistični strani. Zaenkrat so najbolj glasni pristaši, ki jih vodijo menihi s Tri Quangom in Tham Chauom na čelu. Do sedaj so samo pokazali, da znajo dobro organizirati demonstracije, izgrede in nemire. Uspehe so dosegli radi tega, ker se v take posle ne mešajo ostale budistične struje, ki so številčno veliko močnejše od, recimo, redovniških. Do sedaj so našteli pet takih budističnih skupin, ki se nočejo pv/koriti Tri Quangu in Tam Chauu. Ako bi se družile, bi bil to najmočnejši volivni blok v deželi.
Za simpatije teh petih skupin se že sedaj vršijo zakulisni hoji ki so vanje gotovo zamešani tudi politični uradi
naše vietnamske misije. Nekateri trdijo, da bi bilo v interesu ameriške pplitike, ako bi se teh pet skupin povezalo z zmernim delom katoliških volivcev in nekaterimi saigon-skimi političnimi skupinami, ki pa na deželi dosti ne pomenijo. To bi dalo solidno podlago za prvo civilno vlado.
Načrt najbrže ni slab, krije pa v sebi veliko nevarnost: 'Tri Quang in njegovi pristaši hočejo pri volitvah na vsak način zmagati. Ako bi videli, da nimajo na svoji strani ostalih budističnih skupin in struj, bi se v cilju, da zmagajo, povezali, če treba, tudi s partizani. Tri Quang je namreč pri-pričan, da je njegov budizem močnejši od komunizma Ho-Či-Minha, da mu torej politična podpora vietnamskih komunistov ne more nič škodovati. Bil je opozorjen na nevarno igro, ki bi jo igral, ako se spusti v tako pustolovščino, pa je preveč zaslepljen v svoj prav.
Tri-Quangova taktika bi dala partizanom srečo, ki bi nanjo niti misliti ne smeli: ker bodo uradno nasprotovali volitvam in se jih ne bodo mogli udeležiti. V očeh saigon-ske vlade so namreč navadni uporniki, ki nimajo političnih pravic, Tri Quang bi jim dal priliko, da postavijo svoje kandidate v stranki, ki bo morda dobila večino v vietnamskem parlamentu.
Niti najbolj zagrizen sopotnik ne bi vietnamskim komunistom mogel izmisliti lepše prilike za “vietnamsko pot v socijalizem”.
!ii!:"umimimimuuumumiiiimi]iimiimimnmmimmMiiiimmiiiiimiiuniimimiiuimummiunimuuiuuumuuiim
P enn%yIv anski prepihi
(Poroča Majk)
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiMinMimmMiiiiiiiiimiiiiiJJuuiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMimiiiiimiiiiiniimiiint
Pittsburgh, Pa. — Kakor dru-di na tem našem okroglem svetu ali zemlji, se tudi mi “Pensel-vančani” pehamo in vozimo za obstanek po naši okrogli “maj ki zemlji”. Naša gospodarska in politična borba je podobna v marsičem borbam za obstanek po drugih krajih naših Združenih držav. Kaj naj jamram in tožim! Tako se mi godi kakor drugim. Draginja me ščiplje kakor druge penzioniste. Socialno pokojnino so dvignili za nekako 5%. A kaj je to? Po trgovinah je pa nekatero blago, kot meso, v zadnjih mesecih poskočilo od 50 do 70%. To uvrsti skupaj, pa imaš bilanco tako hvalisane “Great Society”, kako se da v njej živeti in izhajati. Na enem koncu na ves glas poudarijo, da boš dobival po 5% več, ko greš pa skozi zadnja vrata iz proda-jalen, ikjer nabavljaš živež in potrebščine, ti pa izpraznijo žepe z višjimi cenami. Ko odhajaš iz prodajalen in trga, sam sebe nekako zmeden vprašuješ: V kaki “vražji brivnici” sem pa zdaj bil, da so me oskubili in ostrigli kakor kopuna ali petelina.
Samo en primer, kako so se nekatere mesenine dvignile v cenah: Lansko poletje in jesen še sem v neki trgovini včasih kupoval mesene klobase “Thu-ringers”, nekateri jim pravijo “Austrian Brand” klobase. Lani sem jih plačal po 59 in 69 centov funt. Pred nedolgim sem v neki trgovini videl nalepljeno ceno na takih klobasah $1.05 funt. Cena se je malce manj kakor podvojila. Lahko bi naštel še druge predmete. Tu pa tam pa pišejo, da so se cene dvignile le za kake 3 do 5%. Kaj pa zgorajšnje cene povedo? To pove, kako nas inflacija jezdi in nam prazni žepe. V Washingtonu bi napravili revnim ljudem uslugo, če bi uvedli kontrolo nad cenami, seveda tako, da bi preprečevala izkorišče-vanje malih ljudi.
Taka je podoba teh razmer in zadev.
Ko sem zadnjič na Butlerju to omenjal Mattu, h kateremu sem šel odmakat grlo, me je ta izza “bare” takole potolažil:
“Majk! Potrpljenje je božja mast,” tako da je njemu vedno pravil njegov otac. Matt je rodom iz Hrvatske. Nato je nadaljeval: “Le težko je za onoga, ki se z njo maže!”
Ob tej njegovi tolažilni pripombi me je objel smeh. Ne toliko zgradi smeha samega, ampak kako mi ga je povedal in izrazil s svojo mimiko in s svojim hrvatskim poudarkom. Povedal ga je s takim resnim obrazom, da bi mu to verjel še sam sv. Peter, nebeški vratar in arhivar, da mu Matt “istino kaže"!
Komaj sva z Mattom o tem končala, so vstopili v Mattovo gostilno trije njegovi znanci iz Youngstowna, mesta, ki je kakih 60 ali 70 milj severnozapad-no od Pittsburgha, tik preko “pennsylvanske ohajske” meje. Tam je dosti Hrvatov. Došli
znanci so se mudili po opravkih v Pittsburghu. Ko so bili gotovi s pozdravljanjem, me je Matt njim predstavil ikot “dobrega Kranjca” in njegovega dolgoletnega znanca. Pozdravili smo se med seboj z iskrenimi voščili, da naj vse Bog živi in rad ima in da naj nikdar ne pozabimo, da so nas rodile dobre hrvatske in slovenske majke.
Potem smo se razgovarjali za Mattovo baro še precej časa. Gostje iz Youngstowna so nama pravili, kako poteka življenje doli v Youngstownu. Za tiste, ki delajo in imajo dobre službe, ni slabo. Za take, ki nimajo dela, je drugače. A takih je tudi vedno in vsak čas nekaj. In precej takih je. Nekateri so prestari, da bi bili uporabni po tovarnah, nekaj je pa takih, ki jim nikoli ni bilo delo preveč priljubljeno. Jesti in živeti pa morajo vsi. Če to izračunaš, dobiš odgovor: “Kdor je zaveden, pošten delavec, ve, da brez dela ni jela in da je za dolarje treba zraven trdo delati in da ta svet plačuje po vrednosti, koliko si mu vreden pri proizvodnjah. Kdor tako dela in to razume, izhaja. Tisti pa, ki jim delo, bodisi ročno ali duševno, ne diši preveč in jim ni preveč pri srcu, tistim in takim pa prej ali slej povsod pokažejo vrata in velijo: Naprej za kruhom pojdi, mi ga za vas nimamo več.
Ko sem to poslušal in zraven tu in tam še sam kaj dostavljal, sem sam pri sebi menil: Saj prav tako je tudi pri nas v našem slavnem “pennsylvanskem špic-purgu"! Brez dela se živeti ne da.
* KAKO GLEDAMO PRI NAS NA NAŠO NARODNO POLITIKO? — Z zanimanjem, kakor gledajo na njo po drugih krajih naših 50-tih zveznih držav. Mogoče v kakih ozirih še z večjim zanimanjem, kakor po drugih državah. Naša Penna je ena prvih zveznih držav. Naseljevanje v te kraje datira iz leta 1682. Svet tistočasne te pokrajine je bil pod kolonijalnim nadzorstvom Britanije. Angleški kralj Charles II. je leta 1681 dal uradno ime tej pokrajini “Sylvania”, ki je pomenilo gozdovje. Pozneje so po nekem dogovoru britanskih aristokratov dali tej pokrajini še ime admirala Penn, ki so ga dodali pred besedo ali ime “Sylvania” in od tedaj je nastalo ime “Pennsylvania”, ki ga naša država nosi. Ko so se 100 let pozneje kolonije uprle britanskemu izkoriščevanju, so razni kraji naše Penne igrali in predstavljali važne vloge v prizadevanjih za odcepitev od Britanije v svobodno republiko. Bila je med prvimi državami in pokrajinami, ki so se vključile v Unijo prvih zveznih držav. To je bilo 12. dec. 1887. Vse odslej je naša Penna nosila eno najtežjih obveznosti do zveznih ZD. Vse to le v kratek bežni pogled. Skupnost ter povezanosi v Unijo ZD je naša Penna vedno podpirala.
Danes po malo manj kakor
200 letih od tedaj so razmere seveda drugačne. A naša Penna je vedno istega močnega državniškega narodnega duha, da v skupnosti našega ameriškega demokratičnega svobodnega duha je naša bodočnost in svetlejša prihodnjost ZD.
Kakor druge dežele in narodi imamo tudi Amerikanci svoje domače politične probleme in zadeve. In kakor tu in tam nastanejo celo ob družinskih mizah različna mnenja o “juhah in raznih jedilih", tako tudi v vsaki državi se pojavljajo med ljudmi različne želje in okusi po politiki itd. Vsaka glava po svoje misli in hvala Bogu v Ameriki imamo še to svobodo, da lahko vsak po svoje misli s svojo glavo. Taka je naša Amerika in Bogu bodi hvala za to!
Tako gledamo tudi na sedanje sitnosti in težave, ki jih nam povzročajo časi doma in po raznih delih sveta. Ne strinjamo se morda z vsemi načini reševanja teh težav. A večino podpiramo, kakor odloča. Če večina naroda izbere demokratsko administracijo, 'smo z njo, kar se tiče skupnih interesov vseh ZD. če pa izbere republikansko administracijo, smo v takih zadevah z njo prav tako. Za nas velja geslo: “Amerika Amerikancem!” Krivice nikomur! A tudi ne trpimo, da bi kdo drugi nam delal krivice, pa naj bodo te ali one “ideološke sorte” že! Zato smo vsi za naj odločnejši odpor proti vsemu, kar ovira ali hoče škodovati naši demokraciji in svobodi! Eno takih ideoloških prepričanj, ki meče stalno naši demokraciji in svobodi polena pod noge, je — komunizem! Proti njemu smo vsi na vsej črti! Amerika, kakršna je, jo niso ustanovili komunisti, pač pa svobodoljubni ameriški ljudje, zato kakega ropanja proti naši ameriški demokraciji in svobodi nikomur ne dovolimo! To naj si vsi komunisti zapomnijo! *........
Pa tudi to naj si zapomnijo, da vsepovsod na vseh potih po svetu, kjer koli se bomo srečavali s komunisti, naj ne pričakujejo, da bomo z njimi za njihove načrte delali. Pač pa, kjer koli bodo zapirali ceste in pota naši demokraciji in svobodi, jim bomo vračali enako z enakim!
To bi rekel o naši zunanji in domači politiki, če bi kje nastale kake sitnosti.
Drugače pa smo v domači hiši demokratični svobodni Amerikanci. Včasih enemu ali drugemu bolj diši demokratična juha, drugim pa zopet bolj republikanska juha. Našo javnost pa povprašamo vsaka štiri leta, kake “kuharje in natakarje” si želi za prihodnja štiri leta v Beli hiši. In kakršne “kuharje in natakarje” si izbere vsaka štiri leta, — take ima. Podpirati jih moramo vsi, dokler so v pravem.
Tako vidite, gledamo na vse “Pennsylvancani”. Upamo, da smo v pravem in da je na nas vse naš dobri Stric Sam ponosen! Mi smo pa nanj! Vozimo naprej tako in za vse bo prav. Tako resno meni
Stari Majk
------p------
Klub upokojensev ¥ lewhurgku
Cleveland, Ohio. — Naš klub upokojencev in upokojenk ima v sredo, 25. maja, svojo mesečno sejo v dvorani Slovenskega narodnega doma na 80. cesti.
Ker imamo v fari sv. Lovrenca kar tri narodne domove, se vršijo seje upokojencev vsak mesec v drugi dvorani, kot sem to že preje enkrat poročal. Naša prihodnja seja bo v S.N. domu na 80. cesti. Pridite, prosim, tudi iz drugih krajev, iz zahodne strani mesta, ki tudi spada k našemu klubu.
Morda si bo kdo zastavil vprašanje, kaj imamo od tega kluba in od teh mesečnih sestankov? Mnogo! Skupaj pridemo, lepo po domače se pogovorimo, obujamo mladostne spomine in se skupaj poveselimo. Bog ve, koliko dni
nam je še danih na tem svetu. Preživimo jih lepo, veselo, v bratski narodni ljubezni.
Po vsaki naši seji imamo malo prijetne domače zabave združene z okrepčilom, hitro organiziramo tudi pevski zbor in po stari slovenski navadi zapojemo, pri tem pa pozabimo, da smo stari. Vidite, kako prav je, da obstoja klub upokojencev, pri katerem se pravzaprav pomladimo in pozabimo na starost!
Med našimi rojaki je še mnogo starih mož in žena, ki niso včlanjeni v Klubu upokojencev. Zakaj ne pristopite? Se morda bojite visokega prispevka, 25 c na mesec? Gotovo ne, saj to je taka malenkost pri sedanji draginji, nudi Vam pa toliko veselja.
Vsi tisti, ki želite pristopiti v naš Klub upokojencev, pridite v sredo, 25. maja, ob dveh popoldne v Slovenski narodni dom na 80. cesti k naši seji. Vpisali Vas bomo, veselo Vas bomo sprejeli med nas. Upam, da bo dosti novih kandidatov in kandidatinj.
Pozdravljeni in na svidenje na seji!	Jakob Resnik
------o------
Njisjorška slovenska šola
ho igrala
NEW YORK, N.Y. — Ko to njujoršiko poročilo pišem, se naša “uradna” proslava 50-letnice fare še ni dovršila. Slavnostna maša in slavnostno kosilo bosta šele čez dva dni. Dosti njujor-ških Slovencev se nas bo v slovenski cerkvi in potem v poljski dvorani zbralo. Dva pomembna dogodka za našo srenjo, ki naj bi spet enkrat skupaj prišla in do tega trenutka naprej v kolikor mogoče trdnejši povezavi skupaj ostala.
Naša mladina, ki se zbira v mali sobotni slovenski šoli v cerkveni dvorani, nas bo čez dva tedna dala na prvo preizkušnjo. Naša preizkušnja bo v tem, koliko bo po slovesnostih v cerkvi sv. Cirila in po “veliki pojedini” v Arlington Hall-i še duha za živo skupnost ostalo, kar bi zares dokazovalo, da je bila naša 50-letnica prelomnica našega mrtvila in životarjenja ter da imamo v sebi še dovolj zavesti in živ-Ijenske sile za nadaljno skupno narodnostno izživljanje.
V	nedeljo, 5. jpnija, ob pol 5. popoldne bo slovenska šola ob zaključku svojega šolskega leta nastopila na cerkvenem odru z igro Janka Mlakarja “Najlepše plačilo”. To bo tretjič, da se nam mlajši slovenski rod na tak način predstavi in si da javno spričevalo za kar dobro znanje slovenske materine govorice. Nekateri so zdaj že kar znanstvenega mnenja, da se bo naš rod raztresen po svetu tudi brez te govorice obdržal. Menijo, da moramo iti po poti Judov in Ircev ter drugih podobnih skupin. Osebno mislim, da vsi ti imajo v osnovi zgrešen prijem, ker naše zgodovinsko dejstvo take trditve in mnenja pobija. Samo poskusimo odgovoriti na vprašanje: Kaj nas je ohranilo v kleščah, ki so jih držali in stiskali Italijani in Nemci skozi stoletja, da bi nas stisnili? O tem malo več premišljujmo in potem primerno ravnajmo!
Tudi naši učenci in učenke z leti rastejo in vsled tega so se letos lotili igre, ki je težja. Ima več problemov, ki so globinskega značaja. Kakor igra ni v o-premi odra prezahtevna, tako je navzlic preprostosti besednega izražanja kar precej težka v pogledu njenega razumevanja.
V	njej se je pisatelj lotil obravnavanja mnogih tragičnih dejstev, ki jih je naš narod poznal tudi v tisti lepi njegovi “pravljični" preteklosti, ko še ni poznal in doživjal modernega materializma. Ta žalostna dejstva so bila: pijančevanje, grabežljivost, krive obtožbe, zapuščena nezakonska mati in njen otrok, ki se pozneje razvije v u-telešeno krščansko dobroto in mora, ko skoraj doraste, do dna izpiti kelih trpkosti ob spozna-
nju, da je ljubila očeta in mater, ki sta ji bila samo krušna starša.
In v tem je zahtevnost Mlakarjeve igre “Najlepše plačilo”, ki jo boste videli pa prvo nedeljo v juniju v njujorški cerkveni dvorani. Mladi rod nam bo spet pokazal pot, da moramo starejši njihove napore podpirati in njih same vzpodbujati, da bo naša srenja tudi še po svoji 50-letnici čim dlje živela ...
Tone Osovnik
-----o-------
ANG.LOAMERIŠKE
MERE
DOLŽINSKE:
1 inch = 12 lines = 2.54 cm 1 foot = 12 inches = 30.48 cm 1 yard — 3 feet = 91.44-cm 1 mile = 1760 yards = 1609.34 m PLOSKOVNE:
1 square foot = 144 sq. inches = 929.03 cm2
1 square yard = 9 square feet = 8361.12 cm2
1 square mile = 640 acres -2.59 km2
PROSTORNIN SKE:
1 cubic foot — 1728 cubic inches = 28,316.70 cm3
1 cubic yard = 27 cubic feet = 0.76 m3
TEKOČINSKE (Vel. Britanija) 1 pint = 4 gills = 0.57 1 1 quart = pints = 1.141 1 (Imperial) gallon =z 4 quarts = 4.55 1
TEKOČINSKE (ZDA):
1 pints = 4 gills = 0.47 1 1 quart = 2 pints = 0.95 1 1 gallon = 4 quarts = 3.79 1 UTEŽI:
1 grain (troygrain) = 64.8 mg 1 dram = 3 scruples = 1.77 g 1 ounce = 76 dram — 23.35 g 1 pound (libre, lb.) = 16 ounces == 453.59 g
1 stone = 14 punds (lbs.) = 6.35 kg
1 hundredweight (centweight, cwt.) = 112 pounds (lbs.) = 50.8 kg
1 ton (long ton) = 20 hundred-' weights (cwts.) = 1016.04 kg 1 ton (short ton) — 20 cental == 907.18 kg
MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji:	Imperial bu-
shel = 36.37 1; v Ameriki: Winchester bushel = 35.257 1. MERA ZA BOMBAŽ:
1 bale = 205 kg.
-----o-----
— Kubični čevelj črnega premoga tehta okoli 81 funtov.
IZ NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za nadaljno naročnino na Ameriško Domovino. Z listom smo vsi zadovoljni in ga radi prebiramo. Želimo Vam mnogo uspeha pri Vašem delu in seveda tudi dosti novih naročnikov.
Vse lepo pozdravljamo!
John Kokalj
m
Larchmont, N.Y. — Spoštovani gospod urednik! Približuje se čas poravnave naročnine za A-meriš.ko Domovino, katera nama je zelo priljubljena in bi nama bilo brez nje zelo pusto in prazno. Pošiljava ček za enoletno naročnino. Z najlepšimi pozdravi!
Louis Rudan
Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Lepa hvala za obvestilo. Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino in Vam želimo obilo u-speha pri Vašem delu.
Vas pozdravljam in ostajam Vaš vdani naročnik
Franc Brence
Waukegan, 111. — Drago mi u-redništvo! Najlepša hvala za Vaše obvestilo. Ker mi bo kmalu potekla naročnina, Vam jo zopet pošiljam za eno leto. Ne vem, kako bi bil brez tega priljubljenega lista, v katerem je za mene toliko zanimivega.
Želim Vam mnogo novih i*1 vztrajnih starih naročnikov, da bo list lahko še dolgo izhajal.
Vljudno pozdravljam vse U' redništvo
Frank Bubnich
AMERIŠKA DOMuvUnA,
"S
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
femrTTTrn rrrrt i tiTTiifYtiiiiritYtniiitiiiiiiilllin |
duhe kuro, ki sta z vreščečim kokodajsom sfrfotali čez trop.
Preplašeni jarci so se pognali na vse strani. Pa — spredaj je
Marko je znova zatrobil in Klasno prosil božjega blagoslova:
“Bog daj letos travi gosto in Visoko rasti, sveta Neža naj nam Pa pomaga srečno jarce pasti.”
Vse kakor stari Jernej.
Odprl je leso in zažvižgal.
Volkun je spet veselo zalajal. Nekatere stare živali so šele s6daj prepoznale, da jih niso spustili iz ovčjaka na dvor ne ha sol ne da jim namečejo zno-Va krme v jasli, ne. Odprla se je lesa, ki so jo vso dolgo zimo skrbno zapirali pred njimi.
Hej! Na pašo, na sonce, na Heber!
Vse okrog njih je kakor prejšnja leta. Lesa je odprta in pes je zalajal kakor lani in predlanskim in še prejšnja leta. Le človek pri lesi je drugi. Mlajši je in bolj uren.
Otožno je donel iz tropa bee, kakor bi živa d vedela in jokala skušenim svojim pastirjem Jernejem.
Pa — na paši, na sonce, na Reber!
Stopila je za Markom prva vrsta. Ovca je bilo največ v njej, ovca z jagneti in brez njih. Tudi nekateri koštruni so se ^vrstili med vodnike.
Kakor bi teklo peneče se mle ko, v katerega je padlo nekaj črnih smeti, se je usipal največ ji krniški trop skozi domačo leso na vas, na sonce, na pašo.
In Marko pred njimi. V coklah kljunačah, čisto novih, z ostrimi sekanci podkovanih; v lepih modrih nogavicah, v kratkih hlačah, v.rdečem životnlku hi s širokokrajim klobukom na glavi. In torbo čez rame in dol-gokocinast kožuh zoper dež preko nje. In čutarico in kozji rog in roženico; vse kakor Jernej.
Obleka mu je bila tuintam hialo obilna.
Robevnica pa je bila tako obaltna kakor nobenega drugega pastirja ne.
• * •
Manica je tisto jutro zgodaj Vstala, se oblekla za na pot in hestrpno poslušala, kdaj bo v tretje zapel Markov rog.
Traaa traa--------
Smuknila je v hlev in urno °dvezala mlajšo kozo, od katere s° kozliča prodali. Takrat je glasno jokala.
Stopila je v hlev tudi Rozalka in ji pomagala izgnati obe kozi it', ovco in kozliča in jagnje.
Preden je Marko prignal trop ha vas, je Manica svojo živino davno napojila v potoku. Kakor druga leta je Volkun takoj uvrstil ovco in obe kozi in jagnje in kozliča v Podlipnikov trop.
Glavo ob glavi je drobila drobnica za Markom in njegovo ■Tobevnico po razhojeni poti skozi vas. Neben zvonček ni pel v tropu. “Naj si živina sama izbere vodnike,” ja odredil Jernej. Volkun je hodil sedaj ob levi sedaj ob desni. Poganjala sta pa Miha in Manica.
Kako bo ponosno peljal mimo Potijine hiše prvič Podlipnikov trop na pašo, se je Marko že dolgo naprej veselil: ‘"Skoda, da hi Tevža pred vrati.”
Na ganku pred podom je havezana polna nasušivna rjuha. Prav na robu je slonela: “Če bi se le narahlo zadel cbnjo, bi
		
St! I) ,8! lis	MAJ m* w? !?• 9l|I6!|li jL? iMfli 16l!17i.l8,!l9Ml2i	KOLEDAR društvenih prireditev
		
obdržal Marko, zadaj Miha in Manica, ki se je tudi sama prestrašila. Na desni jih je ustavil Volkun.
Na levi se jih je nekaj zapodilo v močilo. Vse blatne so s težavo spravili nazaj na suho.
Tevž in Rotija sta se na vse grlo krohotala pred vrati.
“Marko! Sivih jarcev, kakor jih ti ženeš na pašo, pa še nisem videl.”	1
Marka je bilo sram, da je zardeval. In jezen je bil; pa kako.
Odgovoril je Miha: “Ti, Tevž! Ce boš našemu Marku še kdaj nagajal in če mu ne boš dal miru, ti bom v jeseni s kopriv-cem polomil kosti, kakor so jih Judje levemu razbojniku. Za prmej da —. Na, bac, na, na! je pognal naprej.
Volkun, ki se je bil tudi sam zmočil, je jezno zalajal na Tevža, da se mu je hitro umaknil v ve?o.
In gnali so naprej, na sonce,
na pašo, na Reber.
* * *
Marko je peljal svoj trop trdo za plotom pod Kmiškim robom do bečelnjaka v Delih. Širok pas mlade trave ozeleni tam v za-tišni dolini vsako leto v zgodnji pomladi. Kakor bi tekla reka z Vogla v polje.
Ni mu bilo treba ustavljati
MAJ
29. — Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu.
JUNIJ
5. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road.
5. — Dr. H. Lobetov Spominski sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi.
5. — Klub društev Slov. društ. doma na Recher Avenue priredi balincarsko tekmo. Na razpolago okrepčila.
11.	in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spomin' sko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
12.	— Dramatsko društvo “Naša zvezda” priredi večerjo (golaž in polenta) v SDD na Recher Avenue. Za ples igra Grabnarjev orkester.
19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi izlet na Slov. pristavo.
je združen s kratkim športnim sporedom.
24. — Klub slov. upokojencev za
Senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
28. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER 4. — Društvo slov. protikomunistih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
13. — Oltarno društvo fare sv.
so povedali že v začetku. Saj na- bo postal uraden voditelj opozi- je pa nazadnje sprejel, da ne bo
ša narodna obramba nič ne trpi, če so bombe v teh ali onih rokah, glavno je, da tam, kjer jih rabijo. Ravno tega pa pred Veliko nočjo ni bilo. Bomb je bilo torej dosti na zalogi, toda ne na pravem mestu.
Pentagon trdi, da je sedaj reorganizirana tudi dostava bomb tako na bojišča kot vojni mornarici in vojnim letališčem in da se ni treba bati, da bi moralo priti zopet do “posojevanja orožja in municije”.
cije, kot je to potrebno za vsak kvaril slovesnosti. Dr. Jagan ima dostojen parlament. Dr. Jagan za seboj 21 poslancev, dočim jih se je začetkom otepal te časti, jo !ima vladna koalicija 32. Ministrski predsednik Burnham je že izjavil, da bo spoštoval vse pravice, ki jih ima dr. Jagan kot vodja opozicije.
Dinamična tovarna m vzhodni strani
išče več delavcev. Nekaj skušnje dobrodošle, glavni pogoj: veselje do dela. Odlične dodatne koristi. Starost ni ovira. Za pojasnila kličite 791-7878.	(105>
Sateliti opazujejo romunsko politiko z mešanimi občutki
CLEVELAND, O. — Poročila iz satelitskih prestolic trdijo, da
,	.so satelitske vlade začele opazo-
Vida *nF™W± °u e?_ V ,aV .° ivati romunsko politiko z mešanimi občutki. Satelitski diplomat j e so takoj začeli slikati romunsko taktiko kot nekaj, kar nima posebnega pomena. Romu ni so pač individualisti in hočejo imeti zmeraj nekaj svojega. Zato so tudi v Varšavskem pak-
riju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne.
18. — Združene kulturne skupine nastopijo v SDD na Recher Avenue.
OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na tu in y Comeconu zmeraj pred Holmes Avenue.	lagali svoje rešitve raznih pro-
23.— Pevsko društvo PLANINA Sternov, zato pa pogosto vetirali poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
29. — Slov. nar. dom na St. Clair
nije” v glavni dvorani Doma.
NOVEMBER
>. — Društvo DANICA št. 34
SDZ priredi večerjo in ples v	]e
SDD na Prince Avenue.
5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev v
jarcev. Kar padle so jim glave 20. — S.K.D. Triglav Milwaukee
v travo. Le jagnjeta so se zaletela naprej, jagnjeta, ki se še niso znala pasti.
Ni stopil prednje ne Volkun ne Marko. Sama so obstala in zajokala za materami, ki so se jim oglašale, starejše nizko, mlajše visoko, čimdalje bolj poredko. Starejše so jih klicale kar s travo med zobmi, nekaj mlajših pa, ki so prvič jagnje-tile, je v skrbi stopilo za pogrešanimi otroki.
Kozi sta hoteli odskakljati v Peči, pa jih Volkun ni pustil. Spenjali sta se po kamenitem plotu in objedali nabreklo po-pje. Kozliček ni imel sebi enakega. Pomešal se je med jagnjeta, ki se pa niso znala po njegovem trkati. Zaletavala so
bila
Padla pred hlev,” je videl Mar- in po polju. Tevž in
1	rfi i vi en rfn/4'A r
sc od daleč vanj, on se je pa vselej kaj pripravno postavil na zadnji nožiči in zviškoma trčil nasprotnika.
“Miha! Bog ti povrni, da si mi pomagal; sedaj bom pa že lahko sam.”
“Pod noč ti bom prišel naproti; zavoljo Tevža. Jaz mu pokažem. Srečno pasi.” Postal je pri bečelnjaku in bi bil najrajši ves dan tam ostal; tako lepo so letele bečele. Pa je klicalo delo. Skočil je čez plot, čeprav bi se mu bilo komaj desetkrat treba prestopiti do lese. Miha, ki je za stavo čez osedlane konje skakal — in že ga ni, bilo več.
Lepo se je razporedila živina po planji. Marko pa je zatrobil in rog je pel za Marka lepšo pesem kakor jo poje srebrna trobenta: Jaz, Primožev Marko, naj mlajši pastir, pasem Podlipnikov trop, naj večji v vsej srenji, čeprav ste mi vsi nagajali. Tratatata.
Razumeli so to pesem v vas Pcdrobar
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Me^ morial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
13. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Road priredi piknik na farmi SNPJ.
20.-21.-22.-23.-24. — Letni svetovidski karneval na šolskem dvorišču in dvorani.
24.—Balincarski klub na Waterloo Rd. priredi piknik v parku Sv. Jožefa na White Rd.
24. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
take, ki so bili vsi drugi sateliti zanje.
Stališče satelitskih vlad je
Avenue priredi Noč Slove- zumijjv0_ Hočejo naj prej e poča-
ir rrlarcmi. ri xrrvv «-> w 1 Dniv»n	_ _	.
kati, kaj bodo v Moskvi rekli na romunsko politiko, potem šele bodo postali pogumnejši. Za ku pa verjetno položaj drugačen. Veliko komunistov satelitskih državah na tihem pozdravlja romunski pogum, seveda tega noče noben tovariš pove-
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND
PNEUMATIC Tool Cc.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - KVBROTEL
Contouring and profiling Machines
Moški ali ženska
Za čiščenje kuhinjo in jedilno sobo v restavrantu. Na vzhodni strani od polnoči do 8. zj. 6 dni. Mora imeti svoj avto. HA 3-4408.	—(101)
dvorani Slov. doma na Holmes dati ali priznati zahodnim časni-Avenue.
12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ
praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue
kar jem in diplomatom.
Dr, Jagan bo voditelj opozicije v gvajanskem parlamentu
GEORGETOWN, Brit. Gvaja-55-letnico svojega obstaja. Za-jna. — Angleškemu guvernerju četek večerje ob petih, plesa j Luytu je veliko na tem, da bodo ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester.
20. — Pevski zbor Jadran poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
slovesnosti prLrojstvu nove gva-janske države potekale točno tako, kot to zahteva angleška tradicija in njej prirejen angleški obrednik. Del slovesnosti se bo vršil ta teden tudi v gvajanskem 23.—Ples na večer pred Zahval-1 parlamentu, tam pa ne sme nim dnem v Slovenskem domu manjkati opozicije. Zato je gu-
na Holmes Avenue.
verner pregovoril znanega gva-
ko.
S skednja je zablisnilo skizi špranjo Tevževo oko. Kura je kokodacnila kakor bi hotela komu uiti iz rok. “Aha, me le Sleda,” se je razveselil Marko, s.9 ponosno zravnal in kljubo-vavno pogledal na desno in levo Po vrsti vodilnih živali.
Tevž je stopil s skednja na Sank. Sunil je s komolcem rjuho, ki je z zamolklim štrbunkom lelebila z višave na pesek. Obe-hem je zagnal iz vsake podpaz-
in drugi in so grdo pogledovali v Reber in sklepali: “Že poskrbimo, da ne boš lahko pasel.” Kaj bi je ne razumeli. Saj jo je še Manica, otrok. Komu bi povedala, kako je vesela. Marku? Ne. Marka se sedaj vsi boje in se ne sme več igrati; na vse kraje mora gledati, da ne Pri^e volk. Stekla je k Volkunu. Se je poigral z njo, pa je venomer drugam pogledoval in ji je ušel, kakor hitro je starejša koza previsoko zašla, da jo je pritisnil
AVGUST
3. — Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
7, — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
10._Klub slovenskih upokojen-
cev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
14.__Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
29. — Konvencijski ples KSKJ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
2i. __ Sv. maša ob konvenciji
KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
21.	__ Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	__ Se začne XXVI. glavna
konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik
24. — Tony Pctkovsek’s Polka (janskega levičarja dr. Jagana, da Party v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
31. — Slovenski dom na Holmes
priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
31. — Slov. društveni dom priredi SILVESTROVANJE.
Moški dobijo delo
smiMi
M STOŽČASTE
stružnice mmm
(Zunanji m notranji)
Prva in druga izmena.
V naši tovarni se govore razni jeziki: nemško, poljsko, madžarsko, litvansko, češko.
1 Dobra plača, stalno delo dodatne klub	koristi.
priredi svoj letni ples. Igrajo | Pridite k nam, da se pogovorimo!
Vprašajte za g. Alexa Hutnika.
mmm ifb. corp.
4310 Carnegie Ave. telefon: 431-1043
Po 6. uri zvečer kličite: 834-8757
(103)
1967
JANUAR
— Slovenski športni
nazaj: “Uh! Ta koza neumna, ki nagaja, da mora biti tudi Volkun čuječen.” Pomešala se je med jagnjeta, med najmlajše, ki še samo od mleka živ§ in se še nič ne pasejo in so tako lepo razkodrana. In kpzliček jjm je uganjal svoje burke.
(Dalje sledi)
“Veseli mornarji”.
21,—Slovenska pristava priredi
zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
FEBRUAR 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
APRIL
16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banket01*1 v farni
dvorani.
____—o-------
Pomladansko pomanjkanje bomb, toda kje?
WASHINGTON, D. C. — Že pred Veliko nočjo so nekateri kongresni kritiki zagnali velik krik, da nam primanjkuje bomb v Vietnamu. Pentagon se je zvijal, ni hotel priti s pravo besedo na dan. Sedaj je pa priznal, da je vgjna mornarica prve 4 mesece posodila vojnemu letalstvu nekaj nad 400,000 bomb vseh vrst. Uradno poWl0 dodaja, da I so taka posojila v navadi med Iraznimi vejami narodne obrambe. Ne razumemo, zakaj tega ni-
Kdo jo je našel?
Na Bonna Ave. se je zgubila komaj 2 lbs. težka “chiwawa” psička, siva z belimi lisami; sliši na ime Bambi. Imela je zeleno ovratnico. Kdor bi jo bil našel, naj proti nagradi pokliče 361-4311.	(102)
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
$elo za moške & ženske
AMU OGLASI
Sobo oddam - stroj prodam
Starejša ženska dobi sobo z vso udobnostjo in si lahko kuha. Malo rabljen, velik pralni Maytag stroj naprodaj ravno tam. Kličite 361-7294.	(102)
Hiša naprodaj
Grovewood okolica, za dober dohodek, dvodružinska 5-4, 2 spalnici vsako, blizu b u s o v, dvojna garaža. Kličite lastnika po 4. uri in dajte ponudbo. IV 1-8153.	(102)
$8900
Zlata prilika z majhno invest-ticijo za dobro dvodružinsko hišo. Zgoraj ena velika spalnica, stanovanjska soba, jedilna soba, kopalnica; spodaj 2 spalnici, stanovanjska soba, jenilna soba, kuhinja in kopalnica. Najemnina $1300 letno. Dober kup za $8900. Za ogled morate klicati F. M. MARTINČEK REALTY 727-7245
(105)
V najem
V najem se odda lepo 5-sobno stanovanje, spodaj, na Park-grove Ave. Za pojasnila kličite 481-9851.	(101)
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(103)
Ženske dobijo delo
Sestavljalno delo
Iščemo delavke, 18 do 40 let, za lahko sestavljalno delo pri | aluminijastih vetrnih oknih. Začetna plača $1.40 na uro.
THE MINTZ CO.
11610 Euclid Ave.
(101)
V najem
3 sobe in kopalnico oddamo I spodaj, zadaj na 6714 Bliss Ave. 1 Kličite HE 1-3111.	—(102)
Naprodaj
5-sobna hiša na Shawnee pri IE. 185 St., naraven les, trd pod, pleskana klet, plinski furnez, [lepo dvorišče, IV2 garaža, verande potrebujejo popravila. Zahteva $15,900. Dajte ponudbo. | Kličite za sestanek.
FLORENCE ROME REALTY 486-2747
(20,23,25,27 maj)
V blag spomin
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE
Thomas
Fostotnik
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 21. maja 1958.
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. Gl St.
HE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Delo zajamčeno!
V najem
Oddamo sobo v Euclidu, prost | vhod. Kličite 486-6394.
(101)
Hiša naprodaj
Colonial Heights, 7-sobna le-I sena hiša, 3 spalnice, IV2 kopalnica, dvojna garaža, lot 50 x 272 |čev. Kličite po 6. uri KE 1-3181.
(101)
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Sprejmi od nas Gospod molitve in darila, pokaži mil obraz, pokojnem daj hladila.
Ura slovesa pred leti je bila, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Vas je pa vedno še /iva, v vsem 1 našem življenju kot lučka gori.
Žalujoči:
sin DANIEL in snaha MOI.LIE, hči MARY in zet JOHN PANGONIS, hči DOROTHY in zet MICHAEL SITTLEY Z DRUŽINAMI
Cleveland, Ohio, 23, maja I960.
I
.Ženitna ponudba
Vdova pri 50 letih bi rada I spoznala starejšega moškega, tudi upokojenca v svrho ženit-be. Ponudbe pošljite na A. D. Box 150, 6117 St. Clair Ave., I Cleveland, Ohio 44103.
(103)
PrijatsPs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & G8th St.; EN 1-421$
:iiii f littin liiiiitmiiiii xxgxx*YYg itlliitlllimTI
TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
Govorica o tem se je širila od hiše do hiše, in v vseh je vzbujala škodoželjen smeh. Takšni so pač ljudje — vsaj večina.
Adelajda je odšla, kakor vsak dan ven, da bi kaj prav cenenega kupila za obed. V mestu je bilo poletje — v vrtovih, v drevju in v petju ptičev pod modrim nebom je trepetalo mlado, vriskajoče poletje. Mislila je na čase, ko ji je poletje še prinašalo veselja; da, spomnila se je svoje lepe mladosti, ki se ji je bila žalostno odrekla. Po tlakovani cesti je šla proti domu. Med kamni je tu pa tam zelenel mah in trava, in sosedov vrt je bil ves v cvetju. Njene oči pa ga niso videle, in tudi ona sama te ga ni zavedala. Za njo je šel star, krivonog uradnik s torbo pod pazduho; v roki je držal pismo — kajti raznašal je kraljevo pošto. Ob vratih se je obrnila, da bi videla, čigave so podkovane pete, ki tako trdo udarjajo za njo ob tlak. Pismo za očeta.
V sobi je dolgo stala s pismom
CHICAGO, ILL
MALE HELP
v roki ob oknu. Gledala je skozi zavese in zdaj je odkrila, da je nebo modro in da je sosedov vrt
poln rož. Pismo---------ni bilo
navadno poslovno pismo. Spomnila se je pisma, ki je bilo prišlo za božič. Medtem pa je doživela toliko sreče in gorja, da bi zadostovalo za celo življenje. Od takrat je bilo poteklo komaj dobrega pol leta, toda kako dolgo je trajalo. Takrat je bil pisal stotnik Klinge — naslov je napisala vajena roka. Na tem pismu, ki je prišlo danes, pa so se ji zdele črke, kot bi bile naslikane — z velikimi umetelnimi krivuljami —; gotovo ga je napisal nekdo, ki le redko piše, torej nihče od onih, ki jih je poznala. Le zakaj se je spomnila Klingejevega pisma?
Znova je pogledala skozi zaveso in videla, kako lepo sveti sonce preko sosedove hiše in vrta. Toda preden se bo vrnil oče, je morala še marsikaj opraviti.
Preden pa se je vrnil major, je pismo še večkrat vzela v roke in si ga ogledovala; zakaj je pogrnila mizo, še preden je bila omenila pismo? Toda enkrat se mora zgoditi, in zato je podala pismo očetu. Vrtel ga je in obračal, se odkašljal — in najbrže se je spomnil dolgov, zaradi katerih bi ga utegnili ter-
jati, in zato se mu mi nič kaj mudilo z odpiranjem pisma. Adelajda je brskala po svojem krožniku, ne da bi en sam grižljaj nesla v usta. Končno je major vzel z mize nož in pismo odprl. Ker je bil dalekoviden, ga je držal daleč od sebe, da bi ga lahko prečital. Končno se je odkašljal in razširil oči.
“Odpotovati morava, stari Klinge umira.”
Adelajda se je globoko nagnila nad križnik, vedno globlje. Kaj niso na mizo padale solze?
“Voznik nas bo počakal na istem mestu kot zadnjikrat,” je slišala reči očeta kot iz daljave. Oprijela se je miznega roba, da so jo zaboleli prsti. Mraz ji je iz srca prišel v kri. Stisnila je zobe. Zeblo jo je — prav do kosti. Še enkrat — zadnjikrat bo videla ljubljeno deželo. Potem bo stotnik mrtev in potem — ji bo vsaka pot zaprta.
Ko sta prispela na Bjorndal, se je že mračilo. Sonce je zašlo za gozdovi in dehtelo je po večeru, po rožah in po poletju. Srečanje z majorjem je bilo za Klingeja preveč; še istega večera je umrl. Na kmetijo je legla senca smrti, vsi so hodili okoli tiho in molče. Prvi dan je bil mladi Dag doma, potem
pa ga ni bilo do stotnikovega pogreba.
Prišlo je nekaj bližjih Klinge-jevih sorodnikov — in v veliki dvorani so napravili slovesno pogrebščino. V stotnikov spomin so izpregovorili ljubeznive besede oče Dag, major in gospod župnik. Glas starega je zvenel hripavo, major pa je jecljal.
Na vseh razpoložljivih vozovih so se ljudje s kmetije odpeljali v cerkev — ostali so prišli s Hammarboja in iz naselbine — v dolgem spremstvu so zadnjikrat počastili stotnika. Naslednji dan je izjavil major Barre, da se pač mora s Klinge-jevimi sorodniki odpeljati. Dag pa mu je odvrnil, naj bosta tako dobra in ostaneta, da ne bo v teh prvih dnevih tako sam, in kar jima nikoli ne bo pozabil. Major je na predlog z'veseljem pristal. Tako bosta prišla tudi to poletje za nekaj dni na deželo — in si prihranila uboge tolarje, ki bi jih sicer morala izdati za gospodinjstvo. Delal se je, kot da pomišlja, potem pa se je zahvalil in rekel, češ da bo poizkusil stvar urediti. Pisal je v mesto enemu svojih prijateljev in ga naprosil, naj mesto njega uredi nekaj malih poslov.
(Dalje prihodnjič)
------o------
j Imenik raznih društev {
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 2", KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzor-
niki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v
mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Shuster, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Charles Virant, bla. gajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan set dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Krese vic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, ta j. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave„ tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Reditelj ica Jennie Feme. Z as top. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. ta j. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Mam. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki:	Joseph
Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lah-
ko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dola«« na dan bolniške podpore. Sp1^1-ma se člane: V mladinski oddee od 1 do 16 leta; v odrasli oddele pa od 16 do 60 leta. Zavarujete = lahko od $250.00 do $5,000.00. Iw novejši moderni certifikati; ljivi 20 let. S tem si prihranite nar za stara leta; kakor bi ga » sili v banko in pri tem ste še " Ijensko zavarovani. Za pojasni se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema čiane & zdravniške preiskave od 1 do leta starosti. Poslužite se pr*11 ter se zavarujte pri tem solidne društvu, za slučaj bolezni, poško ^ operacij in smrti. Asesment se P ^ bira na vsaki seji tretjo sredo, ^ JDN Domu, vsako četrto nedeljo mesecu pa v Baragovem Domu 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri clop" dne.
DRUŠTVO SV. KRISKNB ŠT. 219 KSKJ „ ,
Duhovni vodja: Rev. J. Celesn
predsednik: Anton Tekavec: P° . predsednik: Frank Drobnič; taj ca: Jennie Gustinčič, 18800 An Ave., tel. KE 1-8325: blagajn^' Matt Tekavec; zapisnikarica Debeljak; nadzorniki: John Brada; Jakob Gustinčič, Helen Troha; P ročevalka Helen Troha. Zastopa1 za KSKJ dan Frank Drobnič in An* Debeljak. Zdravniki: Dr. Max R? in vsi slovenski zdravniki. —■ sc vrše vsako drugo nedeljo v 01 . seču ob 2. uri pop. v šolski so sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJ* ŠT. 226 KSKJ „	...
Duh. vodja Msgr. L. B. Bazn ’ predsednik Ulrich Lube, podpre Mary Wolf Naggy, tajnica Ma*j Zupančič, 6124 Glass Avenue, te' 432-2833; blagajničarka Jean Grča; CS9 East 102 Street, PO l-S5^ blagajničarka bolniške	P 0<*?°w
Mary Zupančič; zapisnikarica M8 ^ Semen. Slovenska poročevalka Glasilu Mary Zupančič. AngleS . poročevalka Angela Lube. Nadzor odbor: Frank Šega, Louis Hribar Ivan Rigler. Zastop. za klub Sh in delniških sej: U. Lube in Ray m on d Zakrajšek. — Zastopnika predkonvenčne priprave za 1J^ Ulrich Lube in Mary Zupančič. Vsi slovenski zdravniki. — Seje vršijo vsako drugo nedeljo v P1', seču ob 2. uri pop. v “Sodality” S° šole sv. Vida.	.
MAINTENANCE MAN
To do Machine repair and set-up work. Must also have knowledge of electricity. Working hours 4 p.m. 4o 12:30 a.m.
Apply in Person, after 9 a.m.
MOHAWK TABLET CO. 1703 East End Ave. Chicago Heights, 111.
(101)
FIRST GLASS MAINTENANCE MEN
Must be experienced and have a knowledge of pipefitting, pumps, electricity and boiler maintenance. Must be able to read Blue prints. References. 2nd & 3rd shift work. Many company benefits, plus shift differential. Salary open for ability. Contact Mr. Schieberl.
ACME RESIN CO.
A Div. of Corn Products Co.
1401 Circle Ave., Forest Park, FO 6-0714
An Equal Opportunity Employer
(101)
Hills-McCanna has the following job openings for immediate employment:
INSPECTORS
Precision mechanical bench inspectors and in-process floor inspectors. Experience required. 4 p.m. to 12:30 a.m. shift.
ENGINE LATHE SET-UP OPERATORS
Experienced journeymen, 4 p.m. to 12:30 p.m. shift.
TURRET LATHE SET-UP OPERATORS
Experienced journeymen, 4 p.m. to 12:30 a.m. shift.
These positions offer attractive starting rates, interesting and challenging opportunities.
Apply at Personnel Office.
HILLS-McCANNA
400 Maple Avenue Carpentersville, 111.
An equal opportunity employer
(103)
TOOL & DIE MAKERS
Ekco Houseware Company will pay top dollar for qualified tool and die makers, plus this progressive company offers extensive fringe (benefits. Call or come in, see Mr. Phillip Huber.
1949 N. Cicero Ave.
BE 7-6000, Ext. 288
DANES JE ZADNJI DAN DO DEVETIH ZVEČER
KO LAHKO SE KUPITE TO MAJSKO POSEBNOST NARODNEGA FR IG ID AIR E TEDNA!
Veliki Frigidaire hladilnik prost ivja - z dvojnimi vrati -in s posebnim ejektorjem ledu!
. • . V ;	VC;Y.:' • J

ki stanc samo
^1	”fPDA143TK, 14.3 cu. ft. (NEMA standard),
choice of 9 colors—most at no extra charge.
100% prost ivja! Ivje se nikdar ne nabere v veikem zmrzovalniku za 127 funtov hrane niti v prostornem hladilniku. - Na vratih je globok notranji prostor s policami; v hladilniku so police premakljive, za zelenjavo so dvojni hidratorji - in še mnogo drugih posebnosti.
Ima dve posode za po 20 kock. - Izvrže na lahen ( dotik ledene kocke v posodo za 80 kock.
SAMO
2
.88
VELIK NAPREDEK NAŠE PROSTORNE DOBE ki daje več moči na k. inčo kot bivše enote
#
na teden!
POHITITE! SAMO SE DANES!
JE POTENČNA KAPSULA ter več več prostora.
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD
IV 1-6072
IV 1-6073
Odprto v ponedeljek, četrtek in petek od 9 zjutraj do 9 zv. V torek in soboto od 9 do 6. — Zaprto ves dan v sredo
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.30 do 2 pop,
. /Naznanilo in J^ah-Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc preminila naša ljubljena soproga, mati in stara mati
KAROLINA KLAUS
(rojena ŠEGA)
Rojena je bila 2. septembra 1890 v Novi vasi pri Blokah v Sloveniji. V Ameriko jc dospela leta 1907. Dolgo let sta s soprogom Frankom vodila gostilno v Clevelandu. Zadnjih 25 let pa farmo v Gcnevi, Ohio. Zadeta od srčne kapi je nagloma umrla 12. aprila «a svojem domu v Genevi. Pogreb se je vršil 15. aprila iz pogrebnega zavoda Belding-Webster v cerkev St. Mary’s of Assumption v Genevi, O., na pokopališče All Souls v Chardonu, O., kjer je bila položena k večnemu počitku ob navzočnosti številnih prijateljev in sorodnikov.	t
Pokojnica je bila dobra in skrbna soproga svojemu možu, ter ljubeča in skrbna mati svojih otrok. Bila je pravi vzor slovenske matere. Članica jc bila društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. in podružnice št. 25 S.Ž.Z. v Clevelandu.
Na teni mestu se želimo zahvaliti duhovniku Werner ju za daritev sv. maše in za molitve v pogrebnem zavodu in na pokopališču. Dalje Pauli Stamfel za molitev rožnega venca v pog. zavodu in za čitanje društvenih obredov ter za poslovilni govor na pokopališču. Hvala članicam SŽZ in SDZ za izraze sožalje in za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala nosilcem krste: Tony Debevec, Leo Debevec, Frank Strniša, Joe Gruber, Ray Gruber, Frank Kosičck. Dalje
hvala vsem, ki so se poslovili od pokojnice v tako velikem številu in so jo spremili na zadnji poti na mire dvor. Hvala onim, kateri so položili toliko lepih vencev cvetja ob njeno krsto. Hvala tistim, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo darovale v raznih cerkvah za pokoj njene duše. Hvala tudi vsem, ki so prispevali v druge dobre namene v njen spomin. Hvala vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje pismeno. Prisrčna hvala našim sosedom za krasni venec cvetlic in dobrote, ki so jih prinesli za prigrizek po pogrebu.
Še posebno hvalo smo dolžni Jennie, Tessie in Judy Kosičck, katere sta so vse pripravile in nam lepo in prijazno postregle po pogrebu. Hvala pog. zavodu Web-ster-Belding za prijazno poslugo in lepo vodstvo pogreba.
Draga, nepozabljena soproga in mati, počivaj sladko in lahka naj Ti bo ameriška gruda.
V gomili tihi mirno spi, žena draga, nepozabna mati. ne čuješ več ljubeči klic, ne vrneš se nazaj.
Le spavaj sladko, srce drago, in sanjaj mirno večni sen, nad zvezdami plavaj duša mirna, kjer naj Ti sije večni dan.
Žalujoči:
Soprog FRANK, sinovi: FRANK ml. in snaha BERTHA, ANTHONY in CYNTHIA, ELMER in STELLA KLAUS, hči CAROLINE KRASNESKI in zet FRANK, hči HELEN KOHLI in zet JOHN, vsi v Genevi, O. Sestra MARY ZGONC v Euclidu, O., devet vnukov in vnukinj, ter drugi sorodniki tukaj in v stari domovini.
Geneva, O. 23. maja 1966