Št. 14. V Gorici, v soboto dne 1. februvarja 1902. Izhaja trikrat na teden r Šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje Iz« dnnje opoldne, veSeriio Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s jKažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ..........6 , 60 , , , 3;30 Setrt leta . •'.- .¦-. . .'. 3, 4gr i*-*??'?-.&&*¦ TosamiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprojema npravniStvo v Gosposki ulici itv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GahriSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah p*a od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin© ko ne oziramo Oglasi in poslanica sn račiuiijo po petit-vrstah, • če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kra> 7 kr.» H-kM-G kr.^veaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V>>čje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Tečaj XXXII. se nahaja v Gosposki ulici gfc 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. »Vse za omiko, svobodo in napredekU Dr. K. Lavrit. »opisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, nai se poiiliajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» vsafe petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60. Gor. Tiskarnac A. GabršSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal Izjava. Izvrševal ni odbor narod nori ap red ne stranke javlja, da odgovarja za članke in dopise v „Soči" le toliko, kolikor so isti podpisani v imenu izvrševalnega odbora narodno-napred. stranke. Dopolnjen škandal. Znano jo našim čitateljeni, da je bil Emost Klavžar, upokojeni deželni uradnik, lani jeseni, v tistih časih, ko je še sanjal o mogočnosti, da pride v dežolni zbor kot poslanec in odbornik, torej v »korajžnih« Časih, vložil tožbo proti »Soči« radi razžaljenja časti, ker glede na njegovo nastopanje proti nam "«, oa na vsiljevanje v javnost, v katero on z maslom na glavi ne tiče, ni bilo drugačo nego da smo mu povedali, po prodsledefiih premnogih dobrohotnih namigljajih, javno, da je slepar, uš, ki nekaznovano gloda na glavi slovenskega ljudstva, klop na našem narodnem telesu, da se je »neprostovoljno prostovoljno« ponižal od asistenta v dijurnista radi denarne manipulacije v cestnem odboru ter da ni bolj prefriganega lisjaka, ki zna vleči iz ljudij denar na predrzen način, v eeii deželi itd. Klavžarju so vsa taka očitanja tako »dopadlo*, da je hitro sestavil ovadbo na sodnijo radi razžaljenja časti. Pasi v ovadbi ni zahteval hišne preiskave, je vendar preiskovalni sodnik Musina z njemu nenavadno hitrostjo izvršil preiskavo v uredništvu in v tiskarni. Pri zaslišavanju je kazal tudi nekako veliko gorečnost; saj je zahteval pri prvem zaslišanju, da se mora takoj, Se pri istem zaslišanju kar na mestu, povedati priče in navesti materij al, o katerem se je od naše strani postavilo v zapisnik, da ga treba zbrati ter potem v odstavkih podati sodniji, kar bi le olajševalo preiskavanje, prošnjo do svetovalstvene zbornice v istem zapisniku, da naj se da v omenjeno svrho primeren odlog, pa je že on V deželi neverjetnosti. (Nadaljuje Ahasver.) S kakim veseljem vzamem vsako »Gorico* v roke, se ne da popisati. Toda dolgo časa sem zaman iskal po predalih .Gorice" svojega novega prijatelja Homunculus-a, ni ga bilo, da bi se prijateljski pogovorila o tej in oni stvari. Saj ga pač ni ostrašila, tako sem si mislil, vest, da je odrezal vseučilišni profesor dr. Kratter glavo umrlemu Hamer-lingu z namenom, dopolniti svojo vedo s konstitucijo mozga« ' '-ga res genijalnega nemškega pesnika in ^isatolja. Hormmculus! Tebi se ni treba bati za glavo, katero bi v najskrajnejšem slučaju porabil le še kak zdravnik dunajske norišnice, da spozna kakovost tvojih možgan, iz katerih izvirajo take gorostasne neumnosti, kakoršne si priobčeval v zadnjih »sobotnih pismih" v zadostno ilustracijo svoje duhovitosti. Tega ti pač ne more nobeden očitati, da nisi »duhovit*, ker tvoj »duh* j9 res »ovit* s tako abotnostjo, kakoršne niti Diogen ne bi mogel najti, in naj bi imel še tako veliko latemo. No, v »Gorici* od torka sem slednjič res dobil tvoje »sobotno pismo* kot glas kratko malo z nepričakovano hitrostjo odbil. Utemeljeval pa je preiskovalni sodnik to sVojo naglost s tem, da so bližnje porotne obravnave pred durmi, da treba torej hiteti s preiskavo. Prav kakor da bi bila to kaka navadna pre-iskaviea, dočim je moral vsak j uri s t vedeti na prvi hip, da taka preiskava se bo vlekla kolikor toliko časa na dolgo. Svetovalstvena zbornica prošnji za odlog ni ugodila z motivacijo, da bo dosti časa za podajanje materijala v dokaz resnico, kateri je zahteval preiskovalni sodnik, ker je poseglo vmes državno pravdništvo na našo prvo vlogo proti Klavžarju. In res je bilo časa dovolj. Tok preiskave je našim čitateljem kolikor toliko v spominu, in spominjajo se še, kako se jo razkoračeval Klavžar oblastno po »Gorici«, češ, o sleparčku bodo že porotniki sodili, in da se ne umakne na nikak način. Dokaz resnico smo v preiskavi dognali v polni mori, tako da jo izginil vsak dvom, da bi bilo kaj norosnico na pisavi »Sočo«, ali ker sta »Gorica« in »Prim. List« tako hvalila Klavžarja, in je »Prim. List* tudi zatrdil, da ne pozabi na obtožnico, smo seveda mislili, da kljubu *spokanju« iz dež. zbora vendarle vloži Klavžar obtožnico proti »Soči«, da pride vsa stvar pred porotnike, kakor je pisal, da o sleparčku bodo sodili porotniki. Ali glej spaka! Klavžar je pustil vse skupaj v miru ter je šel rajši v hribe hladit si svojo vročo kri in razburjene živce. V četrtek pa nam je bil dostavljen ta-le odlok: Pr. VII. 25. 1. Odlok. Naznanja se Vam da podpisani je vstavil v zmislu § 112 K. p. r. odst. 2 kazensko postopanje proti Vam in drug. zaradi pregrešita razžaljenja časti po tiskovini, na ovadbo Ernesta Klavžarja, ker le-ta ni v postanem roku 14< dnji podal niti obtožnice niti predloga o dopolnitvi postopanja. • Od c. kr. okrožno sotlnije v Gorici dne 29. januvarija 1902. Preiskovalni sodnik: Musina. upijočega v puščavi, pardon „Gorici", kar je pa približno jednako. Dragi bralec, ne čudi se, da priobčuje »Gorica8 »sobotna pisma* v torek, ne smeš pač pozabiti, da živimo v deželi neverjetnosti in da smo v predpustni dobi, ko je dovoljeno, uganjati burke tudi z dnevi. Kar se tiče tvojega predloga, preljubi Homunculus, naj bi vzela skupen »bicikelj* z dvema sedežema, na katerem bi opazovala najrazličnejše dogodljaje po širni primorski deželi, tega predloga, oprosti, ne morem sprejeti, in sicer iz teh razlogov: prvič bi me marsikdo imel za prevelikega tepca, kar bi sodil po moji družbi, oziraje se na resnični pregovor, ki pravi: povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo in kaj si; drugič je že to skoraj preveč, da enkrat na teden pridem s tabo v dotiko, namreč ob sobotah, ko prebiram s strahom v očeh, z obupom v srcu, tvoja »nefrankirana odprta pisma". Sicer mi ne škoduje tako kmalu kaka bolezen, toda bati bi se moral za svoje zdravje, ako bi kolesaril s tabo dan za dnevom v tvoji družbi. Ti razvijaš namreč tu pa tam tako res orijen-talsko fantazijo, da bi moral dolgo časa v fanta zijati, predno bi se mogel orijentirati. Lahko si pač misliš, kako bi bilo najino po- Klavžar je torej »pozabil« na ob-! upnico, kakor leto poprej, ko smo ga prijeli, da izdaja uradno tajnosti. Pozabil je, ali s tem je obsodil sam sebo. Oitovani odlok govori glasno obsodbo proti Klavžarju ter priča, da je vse tisto istinito, kar je pisala »Soča« o njem. Zato pa tudi shranimo ta odlok, kateri utegne koda j v poznejših časih služiti kakemu političnemu zgodovinarju kot važen dokument -----Klavžar torej ni hotel počakati obsodbe od strani porotnikov glede* sleparčka, marveč jim je preprečil dolgo obravnavo ter se obsodil kar sam s tem, da ni vložil obtožnice ter tako omogočil gori navedeni odlok svojo lastno obsodbe. Z obsodbo Klavžarja, oziroma oprostitvijo »Sočo«, bi bila skončala obravnava na vsaki način, ker je bil doprinešen dokaz resnico žo v preiskavi, in bi isti donel le šo grozovitojšo pri javni obravnavi. Škandal bi bil voli-kansk. Tako ga jo pa dopolnil Klavžar sam kar na tihem z »abstinenco« iz urada preiskovalnega sodnika, kateri jo sledil odlok o ustavljenem postopanju proti »Soči«. Klavžar pa s tem ni obsodil le samega sebo, m a r v o č je o b s o j e n a ž n jim tudi v s a o n a b a ud a, kateri pripada. Ta banda ga je Ščitila in povzdigovala, zatrjevala, da »Soča« laže o njem, da resnico že pokaže obravnava itd. Ali Klavžarek je s tem, da ni vložil obtožnice, postavil na laž vse svoje razne c. kr. in duhovske zaščitnike ter potrdil tako, da le tisto je res o njem, kar je pisala »Soča«. Cela klerikalna stranka je postavljena na laž, cela stranka je bogatejša za nov škandal, kateri jej rastejo kakor gobe po dežju, in celi klerikalni stranki je s Klavžarje-vim resigniranjem na obtožnico udarjen pečat sleparstva. Klavžarjev škandal je dopolnjen, in sedaj ve jasnost, kako ima končno soditi o njem, vedo sedaj, kdo je Klavžar, tudi tisti, ki so verjeli laženi »Gorice« in »Primorskega Lista« glede njegove tožbe ter so sodili, da pisava tovanje, če se niti pametnejši ne bi mogel orijentirati. Toda dovolj o tem! V tvojem zadnjem sobotnem pismu mi je še najbolj ugajal konec. Tu opisuješ krasen večer. Luna je tako krasno sijala, (da je celo tebe trkala), da si opazil, kako so naprednjaki padali iz gostilne oziroma iz »šnopsarije", Poslušal si, dragi Homunculus, tudi govore na tleh ležečih naprednjakov. Se pač vidi, da si klerikalec, ko nisi hotel svojemu bližnjemu pomagati na noge. in koncem vsega pa praviš, da se je luna smejala, toda ne naprednjakom, ampak tebi, ko te je namreč videla pri fabrikaciji tvojega sobotnega pisma, ko je zapazila, kak krvavi pot si potil, da zamašiš pat predalov »Goričinega* podlistka s svojo genijalnostjo. Ker Ahasver ni izbirčen, zato vzame vsak četrtek tudi »Primorski List" v roke, kateri mu nudi mnogo več zabave in smeha kakor »Brivec*, da ne imenujem celo »Meggen-dorfer*. Bral sem namreč novico, da je v Prva-čini počil manjši zvon radi tega, ker so se prikazali v vasi liberalni pojavi med ljudstvom. Drugega niman omeniti k temu poročilu, kakor majhen »dober tek* bralcem (czi- »Soče« le ne more biti resnična, vedo pa tudi, koliko je vredna klerikalna stranka, kateri je zadana s tem odlokom velikanska moralna zaušnica, katera se čuje sirom slovensko domovine. To je nov škandal stranki, katera se mora po vsej pravici imenovati stranka škandalov .... Konečno vprašamo Še Klavžarja: Kaj je biio vsega tega treba ? Ali nista imela le prav ona dva dobrohotna gospoda, ki sta opozorila nekoga Klavžarju blizu stoječega gospoda, da utegne nastati velikansk škandal, kateri je tudi res nastal, ako so Klavžar še pravočasno ne spametuje? Da bi bil imel Klavžar še toliko pameti v glavi tor bi bil čul tisti glas, prihranil bi si bil ta nepotrebni škandal. Tako pa jo brezumno drl naprej, »Gorica« pa jo pisarila o oni dobrohotnosti kakor o nekakem i z sil j o vanju, in drli so daljo in dalje tor končno telebnili v propad nemoralo in škandalov Kaj je bilo treba Klavžarju vsoga tega, ko jo moral vendar v svojem srcu, predno jo zaslepol pred volitvami v Gregorčičevem objemu, slutiti, da po vidnih znamenjih vsa reč no more skon-čati ugodno, marveč da utegnejo marsikatere 116^*111)0 mu stvari priti na dan. Na kolena jo imel pasti in zahvaliti Boga, da jo šel tako gladko v pokoj z lepo penzijo, ne pa iti odkrivat svoja kazniva dejanja svetu, kateremu so bila že deloma ali popolnoma zastrta! — Tako si je po nepotrebi ogrenil svoja Stara leta, ali kakor se vidi, si jih bo grenil še "dalje; kajti »Die Katze liisst das Mausen nicht«___ Želeli bi mu pa prav odkritosrčno, da se spametuje in miruje, da bo mir pred njim v naši javnosti ter se bo prikaza val le tuintam na površje iz daljave ob spominih na volitve v I. 1901. Glede preiskavo in obsodbo pa mu velja : Kar j e i s k a 1, t o j e n a š e 1. roma bravcem) »Primorskega Lista", ki morajo požirati take neslane devtipe, katerih pa ne sprejemajo kot takih, ampak kot golo (pardon, kje je »lex Heintze" ?) resnico. Naj ti jaz razložim vzrok razpoke pri prvaškem zvonu? Ta je počil od jeze, ker je spoznal, da se ga zlorablja v klerikalne namene, ki se pa nikakor ne strinjajo i odnošaji svete katoliške vere. Nekaj sličnega se zgodi prej ali slej s čitalniškim pevovodjo, kateremu je »pevsko in glasbeno društvo" bodeči trn, da ne rečem cel trnjev grm v peti. Toda rekei sem pevovodja, in dotičui gospod bode gotovo mislil, da ga ironiziram, kar je pa — res, ker on nima ne pevcev, ne taktirke oziroma vodstva. Je pač tako. »Tempora mu-tantur, ej^Mercina mutatur in illis. V obrambo »svetega* Fridclina pravi nadalje »Primorski List", da je bil prav »navaden kuhar*. Proti temu bi pa slovesno protestiral: kam pač pridemo, ako bi imeli samo take kuharje. On je bil na vsak, način nenavaden, izvanreden kuhar, kateri je zraven svojega posla marsikatero drugo jed skuhal. Kdo mu pač more zameriti, ako se je posluževal v svoji službi največ »svinjskega mesa* ? Zato bo pa tudi čez petdeset let s svojim duhovnim bratom Markom Vales-om Dopisi. I Zagreb, 29. prosinca 1902. (Črtice j z Hrvatske). — U nas je nova godina započela dvijema znamenitim dogodjajima: 1.) Stopila je hrv. omladina na javu; a 2.) Hrv.se koalicija stopila te nazvala: »hrvat-skom opozicijam*. Hrv. akademska napredna omladina izdala je na Rijeci brošuricu: »Poraz i slavlje", u kojoj ona ostrim črtama kritizuje naše današnje prilike. Nekoje novine su toga radi graknule na nju, te joj predbacivale, da je pesimistična, bez ideala itd. No sve to bilo je napereno na našu omladinu samo j iz mržnje, te i s razloga što je ona pristopila: Hrvatskoj oporbi. Hrvatska mladež odlučiia j je, da realnim radom radi za dobro naroda, jer realni rad jest jedinikoji de hrvatskom narodu koristiti, te ga uzdignuti. To si je omladina postavila zadačom, jer ona če doči u narod kao njegova inteligencija. Sve što je patriotična sve je odobravanjem pozdravilo taj korak naše omladine, jer je pokazala volju za rad, te je stalnim korakom stnpila u javnost. Oko hrvatske napredne omladine saku-pilo se sve što je zrelijega na hrvatskoj univerzi a i izvan nje; — sve što teži za raz-vitkom narodnog blagostanja, ~ za slobodorn, j — ali ne samo dok je na univerzi, nego i u svojem budučem životu. Da je hrvatska omladina krenula do- | brini putem dokazom je što su taj korak pozdravili mnogi hrvatski patrioti a osim toga i mnogi slavenski listovi — takodjer lijep članak o tome donaša .Slovenski Narod* od 28. prosinca 1902. I 15. o. m. sastala se skupština opozi- j cijonalaca iz svih naših krajeva v Zagrebu, te se radilo o združenju hrv. stranke prava te neodvisne stranke. Prisutnici jednoglasno razljučiše, da se stranke spoje, te da stupe na javu pod nazivom: »Hrvatske oporbe*. Svi koji i maju smisla za dobro i slo-bodu naroda tu su fuziju pozdravili odu- j ševljenjem ; jer to je narod veC odavna želio i za tim težio. Slogom samo svih oporbenih stranaka u Hrvatskoj polučiti če se uspjeh. Čista stranka prava naravno nije htjela pristupiti u kolo, jer njoj je više do njezina naslova nego li do dobra naroda; ona nije htjela da pristupi u kolo ljudi koji su stekli nebrojeno zasluga za narod, več ona hoče i nadalje da pravi razdor u narodu, te da psuje najodličnije hrvatske patriote 1 Sa radošču možemo konštatovati da je članove hrv. koalicije složio samo patriotizam. Hrvatska napredna omladina pozdravila je tu fuziju, te je takodjer poslala na skup-štinu dva svoja člana, koji su sa zanosnim govorima pozdravili skupštinu u ime hrv. napredne cmladine. Svakako to je lijep znak i dokaz, da je hrvatska oporba stekla simpatija u hrv. akademskoj mladeži, te da če se izpuniti riječi nekih madjarskih novina, da če u bu-dučoj izbornoj periodi imati vlada da se bori sa jakom i snažnom opozicijom. Iz županije Sv. Križa je začela .Gorica" bombardirati na liberalce. Povsod potrebujemo stvarnosti in dela. Čemu vlačiti osebe na dan, skrivati se za Trpina? Ali blaženim imenovan, ker se je že zdaj tako blaznega pokazal. Kaj pa akademiki goriški? O teh piše »Primorski List*, da so sami pijanci! Naprosil bi urednika tega lista, da obišče prej ali slej gorsko vas, v kateri se je akademik, na katerega je klerikalna stranka tako ponosna, ker zastopa akademike v tem taboru, tako upijanil v kaplaniji, da je od pijanosti norel, besnel i. t. d. in štiri hribovci so ga morali peljati domov. Pometajte pred svojim pragom, in ako hočete, vam posodimo novo metlo. Slišal sem tudi, za resnico ne jamčim, da so ustanovili evropejski defravdanti v Ameriki kljub, h kateremu lahko pristopi le tisti, kateri ima nad 200.000 kron na vesti, oziroma v žepu. Kot sluga temu klubu bo<*e fungirala. ona oseba, katera je defravdirala le 200.000 kron. Naš ljubi in dragi Cahejček bo fun-giral pri tem društvu kot »Laiifbursch", ako se mu ne posreči, da dobi pri prvi priložnosti vstopnino v ta klub. Cahejček je sicer izginil s pozorišča, ali Ahasver ve, kje tiči in koliko zajcev je poslal s Tolminskega svoji ubogi družinici. Komaj bom pričakoval tvojega odgovora, dragi Homunculus. Ozdravi se na pameti! Na svidenje! je morda slednji tak korenjak, da Tebe, dopisnika v »Gorici", obvaruje krogel? Ne hvalimo se, pridimo na dan z dejanji! Povejte, klerikalci, kaj ste storili dobrega za našo občino? Grdo je vlačiti osebe na dan, ako pa nas do tega prisilite, govorili bomo in pisali, da se bo kadilo. Poprej pa morete Vi, ker ste že začeli, našteti vsa dobra dela, morda nas blesk teh vaših dobrih del tako oslepi, da ne bomo videli Vaših slabostij, da se ne bomo upali na Vaša dela slabih spominov niti misliti. Torej na dan z dobrimi deli, na dan, s »čimur se odlikuje gospodarstvo naše občine". »Naravno je, da je bil doslej župan vedno v prvo imenovani občini*. Marsikaj je naravno, saj tudi toča, ki polja in vinograde potolče, je naravna, čisto naravna prikazen. Ako je podžupan nastavljen proti volji njegovih vaščanov, je tudi naravno, kaj?! Dopisnik govori nekaj o strankarstvu. Želi morda, da ostane vse pri starem? Ako njegovega in njegovih tovarišev starašino-vanja ne odobrujemo, in ako se čuti, da ima čisto vest, čemu se boji, da bi znala zmagati napredna stranka? Kaj ima od starašino-vanja kak dobiček? Kako službo? No, dobička pa gotovo bo, ako odstopi od tako nehvaležnega občinskega opravila, kar takoj povem. »Naprednjaki su na delu — sejejo razpor* itd. — Kdo je v večjih skrbeh in v večjem delu v tem smislu, ne maram soditi, kdor pa hoče imeti jasno sliko, obrne naj se k deželnozborskim volitvam; lepo pa se mi zdi, da plašijo po »Gorici" davkoplačevalce sosednih občin z maščevanjem. Ti slednji naj bi ne prišli na volišče?! — Kdor nima glave v žaklju, gotovo pride, ne radi napredne ideje, ampak radi mošnje: saj večjih naklad nam nobena stranka ne more več naložiti, če velja kedaj izrek: »sam svoje sreče kovač", velja gotovo tudi za ta slučaj, posebno za tistega, ki ima v naši občini precej posestva. Le pridite, tepli Vas ne bodo! Domače in razne novice. Osebna vest. — Kancelist gosp. Blaž črnja je premeščen od okr. sodnije v Bu- | zetu na okr. sodnijo v Lošinj. j Poročil se je danes v Mariboru gosp. I Dragotin (Marko) P o h 1 i n z gospico Ado Mallnerjevo. Od goriških fantov se je primernim potom poslovil v torek pri »Pe-telinčku*, kjer so zagrebli ob »Planula zora" j njegov »ledik stan*. Čestitamo. ! Tvrdba Kopač In Kutin, prodajalnica z jestvinami, se je z današnjim dnem raz-družila tako, da je prevzel trgovino in hišo g. Josip Kutin ter se je g. Kopač iz družinskih ozirov odtegnil sodelovanju pri trgo- j vini. P. n. gg. odjemalci in slavno občinstvo je naprošeno to na znanje vzeti ter naj blagovoli še nadalje posluževati se, enako kakor doslej, te trgovine pod vodstvom g. Kutina, katerega tudi mi slav. občinstvu najtopleje priporočamo. Gorica v leta 2000. — Kakor se vidi in sliši, bo letošnja velika Sokolova raaske-rada najlepši in najzanimivejši del Pusta in tudi pri vsakem opazovalcu napredka goriškega mesta v sto letih zapusti najlepše spomine, na katerih se lahko naslaja vsakdo cel dolgi in pusti post. Dekoraeijski odsek je že neumorno pri delu. Metuljčki so vprizorili stavko proti svoji kraljici, krasni pomladi, letos nočejo okrasiti prihoda te kraljevske visokosti s svojo navzočnostjo, pač pa se hočejo sami vdeležiti te maskerade. Ravnateljstvo muzeja v letu 2000 je že naprosilo različne gospode v Gorici, naj pošljejo svoje prispevke, razposlalo je več delavcev na vse strani, posebno pa v sv. Lucijo, kjer morajo kopati in izkopavati starine iz leta 1901. O priliki več. Fredpnstne zabave. — Društvo »Zvezda" na Dunaju bo imelo svoj zabavni večer v nedeljo % februvarja t. I. v | dvorani »zum Regensburgerhof" J. Sonnen-| felsgasse 2. Začetek ob šestih zvečer. Na | dnevnem redu je predavanje predsednika si. j akad. društva »Slovenije" gosp. cand. med. Mavricija Rusa: »Koristi čitanja knjig". Potem sledi koncert pevskega zbora društva »Zvezde" | pod vodstvom svojega pevovodje gosp. V. Krušiča. Pri koncertu sodeluje lamburaški zbor i si. hrvatskega društva »Prosvjeta". Drevi na delavski ples v Či-I talnico! Narodna Čitalnica v Postojni priredi drevi Vodnikovo slavnost v gornjih prostorih »Pii kroni". Vspored: godba petje, gluma, ples. Napredni Ozeljanski fantje' priredijo fantovski ples dne 9. februvarja v prostorih g. Štefana Špacapana. Pričakuje se j mnogobrojne udeležbe. j Zaplemba. — Zjutranje izdanje zadnje j »Soče* je bilo zaplenjeno radi nekaterih vprašanj, ki smo jih stavili na naslov prof. i Šantelna, ter stoje v zvezi s konferenco na tukajšnjem gimnaziju po pogrebu našega | pesnika Krilana in s takratnimi slovenskimi i dijaki. — Poznamo precej prakso zaplenje- I vanja pri našem državnem pravdništvu, in ker živimo že tako v deželi neverjetnosti, se nismo čudili marsikateri sicer neverjetni za- . plembi. Zaplemba od četrtka pa je nadkrilila vsako dosedanjo neverjetnost, in zato se jej j ne moremo prečuditi. Ker pa stojimo trdovratno pri tem, da I morajo tista vprašanja v javnost, ker so preznačilna za »požrtvovalnega" slovenskega profesorja, ki načeiuje »društvu slovenske j inteligence* v Gorici, v katerem je zbrana klika »Gorice*, poskrbimo, da pridejo tista j vprašanja vendarle v javnost. Ne bomo se j pehali za to po okrožni sodniji, ker tam | morajo biti vse zaplembe potrjene, marveč uberemo krajšo in komodnejšo pot, da pridemo do svojega cilja. Potem pa bomo še govorili. Saj je še časa dovolj. j Nočast naši mladini. — Iz Gorice smo prejeli včeraj: »Slovenska mladina je j doživela danes bridko skušnjo..., kako ne- I kateri mladi gospodje delajo nečast ne le sebi, marveč vsej naši mladini in narodu. Mladeži je sicer marsikaj dovoljeno, mnogokaj j se jej spregleda, ne da bi se jo tako bedasto hrulilo, kakor je storil predzadnjič »P. j L.*, — toda tudi ti tradicijonalni oziri imajo j svoje meje in beda onemu, ki se toliko spo- i žabi, da gre dalje čez te itak dovolj raztegljive mejnike. — In to sta storila danes dva mladeniča, katerih jeden je akademik a drugi bi lahko bil, pa sta porušila najzadnji še odpusten mejnik ter drla daleč, daleč tje čez v mlako sramote: sebi, mladeži in narodu, ko itak preži na nas toliko škodoželjnih sovražnikov. Sramota, škandali > b belem dnevu, v j veselje sovražnikov naroda, in domačih ško-doželjnežev, v nepriliko uglednim krogom in v neprijetno delo — policiji. Sram nas je v dno duše in — obsojamo, proseči in roteči vso mladež našo: pazite vendar na ugkd svoj, na čast svojo, svojih rodbin, svojih ko- j legov, svojega naroda, na svojo — bodočnost. | Današnji žalosten dogodek bodi vsem resno i svarilo, kako daleč ne sme iti niti mladeniška lehkomiselnost! — Jeden teh dveh si je dovolil tudi na Silvestrovo Čine, radi katerih ga mladina že doslej ne smatra več vrednega, da bi ž njim dalje občevala, — drugi pa je na njegovi poti. Upamo, da ta dobrohotni opomin, kateri nam narekuje skrb za našo narodno in družabno čast, ne bo rodil nespametne »razburjenosti«, marveč da si ga vsi i'Iadi gospodje zapišejo v srce in se vsi ravnajo po njem, ako žele dobro sebi in i svojemu narodu. Potrebujemo poštenih ugled- j nih delavcev, ki bi morali priti narodu iz J sedanje mladine za bodoče temne čase. Sur- ! sum corda, ponosno Vam bodi neoma- j deževano čelo. Rekli smo!* Abderitovstvo in »Edinost*. -—Zopet je bil velik jok in stok v »Edinosti0, pa po vrhu kopica dobrih naukov in vzgledov prave — požrtvovalnosti. V vzgled sta se nam vsem ' postavila g. Cotič in dr. Gregorin v Trstu. — Nam se zdi skrajno čudno, da nam prihaja na dan s tema dvema rodoljuboma. Ali »Ed." meni, da ni podobmh vzgledov na vseh krajih in koncih naše domovine? Čast njima in vsem drugim! Toda »Ed.* s to zvijačo ne more potlačiti dejstva, da je na skrajno nedelikaten način izzvala polemiko. Na njeno javkanje je | moral slediti odgovor krivično napade-I nega pisatelja Govžkarja, a ko je prišlo to, kar je moralo priti, namreč zaslužen odgovor, dviga pobožno oči proti nebu in se dela — mučenico za sveto slovensko stvar! Kar se nas tiče, moramo pripomniti, da je napisal sestavek v obrambo g. Go\6-karja gospod izven našega uredništva, »Soča* pa ga je drage volje priobčila. »Edinost* je napadla g. Govčkarja na I skrajno nedelikaten način. V ospredje je po-I stavila družbo sv. C. in M., ki se le prepo-l gosto zlorabi na najrazličnejše načine, čemur I bo treba tudi narediti konec. Kmalu bomo I imeli tudi brivnice sv. Cirila in Metoda; od tega, kar bomo ,tam več plačevali, dobi družba 5 % ! To mimo grede"! Kje pa stoji zapisano, da g. Govčkar mora na leto toliko in toliko žrtvovati ?! In ako je drage volje prepustil nekaj predstav »Rokovnjačev* v ta namen, ali ni to dovolj ? Ako bi tudi ne bil prepustil dr. sv. C. in M. niti vinarja, ki mu tiče, ali mora biti radi tega napadan v javnem listu? Ako pa on varuje svoje avtorske pravice, dela popolnoma prav, tega mu nihče ne sme zamerjati, še manj pa: napadati ga na tako breztakteri način, kakor je storila »Ed/'. Ako je torej dobila v »Narodu* in tudi v »Soči* nekoliko odgovora, je ta povsem zaslužen. ,Ed." naj raje pripozna svojo zmoto, bo bolje za njo in za stvar samo. — Da je gosp. Gov6kar izročil varstvo svojih pravic dunajskemu odvetniku, so njegova pojasnila zadostna za vsakogar, ki ima v take posle količkaj pogleda. Radi tega g. Govekar ni nič manjši rodoljub kakor pisalci onih jokavih napadov, oni nimajo še nikake pravice, da mu dajejo lekcije o rodoljubju in o narodni požrtvovalnosti. Jenjajte Že enkrat s takimi dobrimi nauki na vse strani, bo bolje za vse! Kar se tiče idealov, je lekcija tudi povsem ponesrečena in docela nepotrebna. Ne mešajte idealov v vsako lužo vsakdanjega realnega življenja! Punklum! Abderitovstvo v naših literarnih razmerah. — »Edinost« se je razljutila tudi na »Sočo* radi svoje afere z dr. Eirichom oziroma radi »Rokovnjačev". Ali, gospoda, če je prirediteljici dramatičnih predstav v Trstu, t. j. podružnici sv. C. in M., docela prav, da se plačajo tudi slovenskemu avtorju pošteno zaslužene tantijeme, in je odbor podružnice po svoji predsednici in blagajničarici g. Go-včkarju javno Izrekel ce!6 zahvalo ter napade »Edinosti* mirno, a energično zavrnil, potem res ne razumemo, čemii se vtikat* «»* v to, docela privatno zadevo, ki široke javnosti prav nič ne zanima in ki vaših žepov prav čisto nič ne boli ?! Sami pravite, da se gre — čujte I — sam6 in le za — 50 K! Ali ni torej ves ta »urnebesni* krik in vik resnično abderitovski! .— Ali ni skrajnje smešno, radi 50 K polniti cele strani lista? Sami priznavate opravičenost avtorskega stališča in remonslrirate le še proti načinu dr. Eirichovega dopisovanja. Ali kako more biti g. Govčkar odgovoren za slog advokata?! Tista ša.blonska pripombica radi tožbe ima itak le formalno kondicionalno veljavo, ki ostane brez pomena, ako se opravičene zahteve izpolnijo. Sicer pa je pisal dr. Eirich vsem društvom enaka pisma iti sicer s pisalnim strojem po istem konceptu. A nobeno drugo društvo ni zagnalo hrupa, le razburljivi Tržačanje okoli »Edinosti* se delajo besne! Požrtvovalnost pa je pri vseh naših literatih »conditio sine qua non". Ho-norari so pri nas jedva mala odškodnina in večinoma pišejo naši avtorji vsaj napol zastonj. G. Gov6kar je dopisoval leta in leta v razne liste brezplačno, in ako bi bil moral živeti ob samih honorarjih, bi moral igrati danes pač že ulogo pokojnega Alešovea! Naše neomajno stališče je: ako Slovenci podpiramo nemške in druge avtorje in nemške Sa druge knjigotržce, podpirajmo vsaj za silo tudi domače avtorje in domače založnike, kajti ob samih idealih in — napadih se dandanes res ne da živeti. — (Iz istega peresa, kakor zadnjič.) Kdo je ovadi) Klavžarja? — Oba farovška lista sta govorila, zlasti za časa volitev, da smo mi ovajali Klavžarja pri sodniji. Iz današnjega uvodnika pa je razvidno, da smo se mi le branili in morali dokazati resnico že v preiskavi. Sodniji se je pravzaprav ovadil Klavžar sam, ker je šel tožit »Sočo", dočim je mož vedel, da tiči v kaznivih grehih veliko čez njegovo malo postavo. Mi ga nismo nič ovajali, ampak dokaz resnice nasproti sodniji, ki nas je preganjala, smo doprinesli. Klerikalci pa so vso reč po njih stari navadi preobračali, samo da so ščitili Klavžarja. Klavžar je provzroči! sam, da so se fešetali njegovi grehi pred sodnijo. Mi ne moremo nič za to! Sedaj pa je škandal dopolnjen, in Klavžar naj se v nemali meri,zahvali zanj svojim prijateljem pri »Gorici" in »Prini. Listu", pred vsem dr. Gregorčiču, ki so ga speljali v povsem nepotrebne škandale. Ti so njegovi pravi ovajalci. j Kdo laže? — Sedaj se je zopet en- krat jasno pokazalo, kdo laže. Naši Čitatelji se spominjajo, kako kričita obe farški zmašili proti »Soči*, da laže, dočim lažeta le oni dve zmašili. Vse, kar smo pisa.i o Klavžar ju, ' vse je laž — tako so trdili 1 Ali konec je pokazal, da sta lagala le oba farovška lista, in sicer jih je postavil na laž Klavžar. sam. Tu imamo nov, neovrgljiv dokaz, da »Soča* piše resnico, v slučajih tudi prav britko resnico, kakor pri Klavžarjevi aferi, katero resnico je tudi sijajno dokazala že v preiskavi. Naša široka javnost in gospodje na sodniji imajo tu noy dokaz, da sloni pisava Soče" na istini *ter se ne borimo %v-*la^o;-*i? p-p*6«a 4-el-j. U^&JLs ž a š k**^! ovenke"! kakor klerikalna trobila. — Zgodilo se je seveda, kakor vsakemu listu, tuintam, da smo bili mistificirani, ali vsako tako mistifikacijd' smo lojalno popravili, v premnogih slučajih hitro, kar sami od sebe, kakor smcu^vedelj^j da smo bili mistificirani.... In z resnico na dan se ne bojimo tudi v premnogih deli-katnih in težavnih slučajih. Klerikalci pa lažejo in lažejo, in ako jim dokažeš laž, jo popravijo z novo lažjo! — Taka je resnica I V resnici je naša bodočnost in zmaga! Butara na hrbet kmetom in obrtnikom, — »Prismojenec* piše: Vsi moramo priznati, da je v teku minule šestletne dobe (dež. zbora) dobil kmet in obrtnik lepo butaro na hrbet brez vsakega vprašanja, kako jo bode nosil,... Res je to, kar piše o butari, aH kdo pa je kriv ? Ali nismo videli v minuli šestletni dobi hlapčevanja dr. Gregorčiča pod zvezo s Pajerjem ?! Saj je bilo na naši strani večina klerikalnih poslancev, torej mora biti le ta večina, hlapčujoča Lahom, kriva butare, katera se je zvalila na rame kmeta in obrtnika. »Prismojenče* hoče s tako pisavo o butari udariti po naprednjakih, ali tolče samo sebe po zobeh. Klerikalci so krivi butare, katera tlači našega kmeta in obrtnika. Na-rodno-napredna stranka je to uvidela, zato pa je hotela poslali v deželni zbor može iz ljudstva, ki poznajo njega težnje in jih umejo, da zlajšajo tisto butaro, ali presleparili so nas še za enkrat klerikalci, in velika je nevarnost, da se ta butara poveča in potezi. Klerikalni zaslepljeni volilci jo bodo imeli na vesti. Klerikalna morala. — »Gorica* je jasno povedala, da je odločevalo le brezobzirno nasilje v aferi Treotovi. Pravi, da je dr. Treo res v imeniku volilcev, da mu je volilno pravico priznala upravna oblast, t. j. glavarstvo in nainestništvo, ali deželni zbor je sklenil drugače — in basta. Morda je res, da deželni zbor lahko izvršuje nasilstva, — ali zapomnimo si jih, ko pojde »zob za zob*. Toda nečuvena je dvojna m e ra 1 — Dr. Treo torej, ki mora imeli volilno pravico iz treh vzrokov: 1. ker je doktor prava, 2. je celo leto 1901. v Gorici in je davkoplačevalec, in 3. je častni občan avberski, — no vkljub temu ne bi imel volilne pravice, ker ni bil vpisan v imenik zadnje občinske volitve. Zdaj pa na klerikalne poštenjake nekaj vprašanj: 1. V občini Anhovo so bili vsi trije nunci volilni možje, dasi ni nikogar v volilnem imeniku zadnje obč. volitve. — Ali je to pravilno po nazorih »Gorice«? — 2. Duhovniki v Ravnici, Otlici, Škrbini — so bili volilci in volilni možje, pa jih ni bilo v občini ob zadnji obč. volitvi. — 3. Da, volilci so bili celo kaplani, ki so bili še meseca julija v 4. letu semenišča. Kdaj so pa ti vsi dobili volilno pravico, — dr. Treopa ne?! — 4. Kaplana Abram in Zega sta oba hkratu šla iz Bolca. Abram ni smel voliti v Trenti in je prišel volit s tržani v Tolmin, Zega pa je bil volilec na svojem novem mestu. — Vprašamo kavče: ali so bile te volitve pravilne ?! -— Zakaj so torej tenkovestni »jurlsti* razveljavili le izvolitev dr. Treota in ne — vseh?! Na to odgovorite — sleparski poštenjakoviči! Kako klerikalci delajo in kaj zahtevajo od drugih. — Kedar mi zgrabimo kakega malovrednega nunea, ki je ljudstvu v pohujšanje, cerkvi in Bogu v nečast, tedaj zaganjajo velikanski krik: »Glejte, kako blatijo liberalci častito — duhovščino«. Mi stresemo za lase jedno ničvredno osebo, a »kavči* narede takoj — cel stan, ki mora biti žaljen. Poglejmo pa, kako oni delajo. »Prim. List" je omenil neko infamno poslanico v ,Ed." proti pisateljici Zofki Kve-drovi. — Vsakdo, ki ni kukavica svojega moštva, je z zaničevanjem odložil »Ed.", ki je dala prostora vsakega moža nevrednemu izbruhu proti jedni — ženi. Naj bi ženska zagrešila karkoli v svoji koketeriji ali splet-kariji podobne vrste, kakor jih je omenila ona poslanica, bi se ne smel noben mož tako daleč spozabiti, kakor je to storil g. Kle-menčičz javnim opisovanjem prvih dveh dejanj svoje ljubezenske tragedije, ki na vsem božjem svetu nima nikogar niC skrbeti ne I; ¦¦¦¦•jatiI — in tako človeka nevredno jeremijado je priobčila na naslov odlične pisateljice tista pobožna »Ed.*, ki se tako rada škandalizuje nad drugimi........ »Prim. List* je seveda takoj zgrabil to poslanico v »Ed.*, da jo izkoristi v svoje grde namene. Ali izplačal je prav pošteno »Ed." in vse, kar se zbira okoli njene »Slovenke*. Končal je namreč z vsklikora: ,T a ke -^ Torej vse so take! In kakošne? Take, kakoršne, je opisal mož gospe urednice, ki jih torej mora poznati, in jim izreka svoje najglobje zaničevanje. — Gospa Ivanka, lepo zahvalite gospoda soproga za take komplimente, — pisateljice »Slovenke" pa naj pošljejo zahvalo »Prim. Listu* v Gorico! Pa le brž! Proračun mesta Idrija. — (Konec) — Da se zaletava tudi ob našo realko, to je samo ob sebi umevno. Najmanj trikrat je pisal, da je v proračunu postavljenih 1000 K za kurjavo. To bode vročina, kaj ne da! Pa ohladiti vam hočemo nekoliko vaše skrbi s tem, da vam povemo, da se porabi morebiti še več nego 1000 K zaradi tega, ker bode treba letos nove Šolske prostore umetno sušiti, da ne bodo naši otroci sedeli v mokrih sobah. Tudi vam vi prav, da so v proračunu stroški za kaieheta nastavljeni za pomočnimi učitelji. Na to vam damo lahko tri odgovore. Izberite si potem tistega, ki vam najbolje ugaja. Prvi je ta, da morebiti tisti, ki je sestavljal proračun, sploh niti mislil ni, v kaki vrsti je posamezne nastavke zapisal, in je torej lo slučaj, da je katehet tako na koncu. Drugi bi bil ta, da se mu je zdel krščanski nauk manj važen kakor telovadba in petje, in tretji bi bil ta, da je hotel s tem pokazati, da so mu tisti ljudje, ki vedno in vodno le proti realki zabavljajo, manj ljubi kakor oni, ki z veseljem delujejo za prospeh realke. Da mu no moro biti po volji to, da plača občina »Sokolu« 100 kron odškodnino za telovadno orodjo, smo tudi že naprej vedeli. Ko bi bili Sokoli kako Marijine device, bi bilo to še vse premalo, tako pa seveda je vse preveč. Koliko pametnejše bi bilo, da si nakupi občina letos vse polno telovadnega orodja, katerega bi potem v novi telovadnici niti rabiti no mogla, mesto da plača tem brezvercem take svote! Sedaj pa še olepševalno društvo. Kako so jo znali zviti ti liberalci. Pod firmo dijaškega igrišča dobe sedaj za olepševalno društvo 500 kron. Ali ni to v nebo vpijoči greh, da občina plača za olepševalno društvo toliko denarja. Drugod žrtvujejo občine v take namene tisočake, le pri nas je vedno tista klerikalna naprednost, katera bi rada imela, da Idrija ostane kakor je bila, da bi nihče ne mogel reči, to so napravili liberalci. Da, gospodje, pomagalo se bode res nekoliko tudi olepševalnemu društvu, in upati sinemo, da bode še marsikaki Idrijčan .hvaležen, da so se dobili kedaj ljudje, ki niso skrbeli samo za farško bisago, ampak so gledali tudi na to, da so napravili za Idrijo tako potrebno zabavišče. Kar se tiče ravnateljevega stanovanja, pa samo svetujemo poštenemu dopisunu, naj vzame svinčnik v roke in naj malo preračuna nastavek v proračunu in plačo, ki je ravnatelj dobiva, pa bode videl, da niso stroški za omenjeno stanovanje izpuščeni. Slednjič omenja še hišo, ki stoji na novem stav-bišču, ter piše, da so dohodki iste izpuščeni. Mi pa pravimo, da je župan imel popolnoma prav, ko je izpustil tiste dohodke, ker je še čisto negotovo, ali jih bode občina res imela ali ne. Ako jih pa v resnici dobi, tedaj pojdejo gotovo le v občinsko blagajno in nikamor drugam. Nepotrebno se nam zdi omenjati opazke o izrednih stroških. Vsak pameten človek vidi, da bi stalo v proračun pri omenjeni nastavki lahko .tudi 8000 kron ali pa samo 1000 ali pa nič. Razloček bi bil le ta, da bi na drugi strani preostajalo več ali manj ali pa nič, splošen račun pa bi se vsled tega nič ne spremenil. To so torej tisti pregreški, o katerih so pisali naši klerikalni listi s tako slastjo, kakor bi bili zasledili kdo ve" kaj. Nasprotno pa popolnoma molče, da je postavljenih v proračun 40000 kron za • poravnavo dolga in sicer tistega dolga, o katerem so vedeli že tolikrat tako obširno pisati. Zakaj prikrivate to? Ali je morebiti to znamenje slabega gospodarstva? Poglejte malo nazaj, koliko seje v kratkem času že storilo, in občina je letos že v položaju, da poplača kar 40000 kron dolga. Poprašamo' >a» pa sedaj mi: Ali veste, koliko vseh teh dohodkov plača rudnik? Da si ne bo-dete preveč glave belili, vam povemo mi, da plača rudnik sam 65313 kron in vsi drugi občani le 7257 kron! Ako vam to ne zadostuje, smo pripravljeni še vsakemu posebej pokazati, koliko mora vsled slabega gospodarstva sedanjega odbora več plačati, da se potem lahko osebno prepriča, kje je poštenost in kje je ni. »Hranilnica in posojilnica v Cerknem* se je spustila z nami v polemiko, ali strašno — klaverno. Priobčila je v »Gorici* in »Prim, Listu" tudi račun za 1. 1901. (radi bi videli račune tudi prejšnjih let!), ki nam razkriva v polni meri resnico o tem, kar smo pisali. Tu je mogoče le dvoje: ali so računi z bilanco vred le grda falsifikacija, ali pa so dokaz skrajno nemarnega gospodarstva. Mi se bomo obširneje bavili s to bilanco za 1. 1901., dasi računov za 1. 1899. in 1900. ne poznamo. Tu pa le par vzgledov. V denarnem prometu pod točko 10. čitamo, da je prejela obresti od naloženega denarja 72.035 K 05 v. To je naravnost horendna svota! Vsega naloženega denarja je bilo koncem 1. 1901. celih 339.500, a treba vedeti, da so ga med letom naložili 211.517, dvignili pa le 96.942 K! Povprečno bi torej dvignili obresti za — 7 leti Kdo naj to veruje? Nikdo! Vseh posojil jo 324,505 K, a zaostalih obrestij teh posojil ogromna svota — 26,062 K, Obresti celega leta vseh posojil po 6% bi dalo komaj 19.470 K. — Torej v okraju, ki jo tnko aktiven, da posojilnica niti polovice hranilnih vlog ni izposodila, so pa vsi dolžniki dolžni skoro za poldrugo leto, — Komu dajo to razumeti ?! To je naravnost nemogoče, in ako je — je škandal, da večjega si ne moremo misliti pri kmečki posojilnici. Toliko danes! Več se bomo še pečali s to bilanco! Družba sv. Mohorju vabi na novo naročbo za tekoče leto. Udje dobijo kakor navadno, 6 knjig, in sicer: Zgodbe sv. pisma, 9. snopič; Slava Gospodu! Molitvenik; Poljedelstvo, II. del. Obsega nauke, kako treba paziti na gnoj, semena, razne rastline, imenitne za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače razmere in slovenski poljedelci naj nikar ne zamude, omisliti si jo! — 4. »Zimski večeri*. Za odraslo mladino spisai prof. Jož. Stritar. — Ta pisatelj je dobro znan našim bralcem že po prejšnjih knjigah »Pod lipo" in »Jagode". V tej knjigi je zbral zopet lep šopek pesmij, »drobnic*, t. j. tehtnih izrekov, mičnih basnij, prizorov, povestic itd. — sploh blaga, ki je pripravno zlasti ob zimskih večerih kratkočasiti mlado in staro. —5. »Veliki trgovec". Spisal je to zanimivo povest Engel-bert Gangl in izide kot 54. zvezek »Slo-venskik Večernic*. — S to knjigo vstrežemo tolikokrat izrečeni želji po daljših povestih. — 6. »Koledar" za I. 1903.— Koledarja potrebuje pač vsakdo; tako primernega in združenega z drugimi knjigami na Slovenskem ne dobiš. Tajnik se bo potrudil, da bode vsebina kolikor mogoče raznovrstna in vabljiva. — Vpisati se -je čas ta mesec, kajti do 5. marca morajo biti nabiralne pole v rokah odbora v Celovcu. Priporočamo, da se jih odzove vabilu kar največ mogoče, zlasti, ker, kakor je soditi po ozn&nilu, dobijo udje po večini dobre, koristne i.i zabavne knjige v roke. »Janus*, vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju, naznanja slavnemu občinstvu, da ona ni imela nikdar kaj skupnega glede" zavarovalnih pogodeb s sedaj razpuščeno »Unio-cathollco*. Razgled po svetu. Iz proračunskega odseka. — V seji 29. pr. m. so nadaljevali razpravo o proračunu naučnega ministerstva. V razpravo sta posegla tudi poslanca Povše in vit. VukoviC, ki sta govorila 0 slovenskem in hrvatskem šolstvu. Predloženih je bilo več resolucij, s katerimi se vlada pozivlje, naj preskrbi krono-vinam veče podpore za vzdrževanje ljudskega Šolstva, ker tozadevni stroški dežel rasejo z vsakim letom in vedno bolj. Tekom razprave je poslanec Povše govoril o žalostnih razmerah ljudskega šolstva v Trstu in na Koroškem in je izjavil, da pričakuje od vlade, da bo skrbela za izvrševanje pravice tudi nasproti slovenskemu ljudstvu, ki se zastonj poteguje za narodno šolstvo. Posl. vitez Vu kovic je zahteval povišanje državnih prispevkov za ljudsko šolstvo v Dalmaciji, ker se tam skoraj dve tretjini deželnega proračuna porabljati v ta namen. Govornik je zahteval razširjenje učiteljišča v Zadru. Ker v proračunskem odseku ni nobenega hrvatskega zastopnika iz Istre, zahteval je, naj vlada poskrbi, da se bodo šolske takse uporabljale po zakonu, to je, jedino v šolske namene! Govoril je tudi o šolskih razmerah v kastavski občini ter zahteval, naj se uredi vprašanje o učnem jeziku na javnih ljudskih šolah v Velikem Lošinju. — Prora-„ čunški odsek je sklenil odložiti razpavo o srednjih šolah ter začeti z razpravo o visokih šolah. Radi tega pride celjska postavka šele prihodnji teden na vrsto. — Rizzi je zahteval za prih. leto v proračunu postavko za laško vseučilišče v Trstu, protestiral proti postavki za ustanovitev hrvatske pripravnice v Pazinu, da manjkajo za lov. ljudsko šolo v Trstu predpogoji, izjavil se proti nemškim šolam, govoril pa v prilog laškim. Nadvojvoda Fran Ferdinand odpotuje v kratkem v Petrograd. S to potjo so bavijo ruske »Novositi«, ki pišejo, da bo to potovanje velike važnosti za obe državi z ozirom na razmere na Balkanu; tudi jo potrebna z ozirom na trgovsko politiko Nemčije ožja zveza Rusije in Avstrije. Tudi drugi ruski listi želijo večjega zbližanja Rusije in Avstrije, Slovenski poslanci so izdali komunike, v katerem naznanjajo, da ako bi bila celjska postavka odklonjena, hočejo si v partamentu izvojevati zadoščenje. S pomočjo nujnih predlogov prično obstrukcijo. Vlada je o tem obveščena. Baje hoče storiti, da se Jugoslovanom ne zgodi nameravana krivica P! WoIf je izvoljen tudi poslancem v češki deželni zbor. Dobil je 2846 glasov, nemški liberalec Sclnvarzenbach pa 751, bo-cijalni demokrat Zellinger po 892, Češki kandidat Strumpf 181 Buri. — Angleži so ujeli pred par dnevi burskega generala Ben Viljoena, ki se je odlikoval v bojih pri Tugeli. Po padcu Pretorije je imel poveljstvo v severnem Trans-valu. Angleži ga najbrže ustrele, kakor druge. — Nizozemska vlada je stavila na Anglijo nekake posredovalne predloge, s katerimi se bo bavilo angleško ministerstvo. Po Angliji se želi vedno več, da bi vojna že nehala. Razne vesti. — V Krakovu so otvo-rili te dni fotograflčno razstavo. — Mesto Krakov hočejo združiti s predmestji, da nastane tako Veliki Krakov. — Kneginji Elizabeti Mariji Windischgratz< in nje soprogu ugaja bivanje na Bledu tako, da ostaneta tam do 5. ali eelo do 10. t. m. — Pri avstrijskih konzulatih in poslaništvih služi okoli 35 Poljakov. Goluchowski protežira Poljake, ki hočejo vstopiti v diplomacijsko službo. — V Pragi otvorijo slikarsko razstavo dne" 1. aprila. Odprta ostane en mesec.— Na Reki ukrcu-jejo te dni 3 angleški parniki konje za južno Afriko. — Nadškof olomuški je dal 50.000 K za katoliško vseučilišče v Solnogradu, katerega je toliko treba, kolikor trna v peti I Vse je preplavljeno JZJtJS, za bolezni pljuk in vratu; toda nobeno sredstvo ne prekaša »Pectore*. O velikanskih njegovih vspehih pri boleznih pljuk, vratu, sploh vseh dihalnih organov pričajo sledeča pisma. (Originali so na razpolago vsakemu, ki jih hoče videti). Pišejo: Sodnega svetnika gospa M. 11. v V. Prosim, da bi mi blagovolili obratom pošte poslati po poštnem povzetju 15 zavojev „ Pectora". Deluje vedno ja.ko dobro. Gospod F. S. v D. Prosim, pošljite mi za vsak slučaj 20 zavojev Svojega čaja. Že po 3. zavoju moremo potrditi čudovit učinek in upamo, da Vas moremo pri tem vsakomur toplo priporočati. Gospod pastor A. S. v D. Z veseljem Vam sporočam, da je imel Vaš čaj izboren učinek pri 30-letni ženski, ki je bila 3 leta hudo bolna na pljukah. Ista se Vam iz srca zahvaljuje. Prosim, pošljite mi zopet za nekega-starejšega moža, na moj naslov, cenik, navodilo in 5 zavojev po poštnem povzetju. €h. N., dljakonisinja v B. Prosim, blagovolite mi poslati obratom pošte 3. po-šiljatev »Pectora*. Deklici je mnogo, mnogo bolje. Rada bi pa dosegla temeljito ozdravitev, zato prosim še 3. pošiljatev. Ona sama pravi, da ni več potreba. Bog nam je dal v »Pectori* res krasen dar. Da dobite pravi »Pectora«, naročajte si istega samo od lekarne »Diana" v Budapešti, Karolv Kčrut 5, ki ga razpošilja v zavojih po 2 kroni. Svilene bluze gfd. 235 in višje — 4 metre — kakor tudi „Hennebergova svila", Črna, bela in barvana od 60 kr. do gld. 14*65 meter. Vsakemur franko in carine prosto na dom. TJzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se fran-kirajo v Švico s 25 vin. G. Hennebergr, t©Yarnar svile (3) (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (7 lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega „Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & VaTenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv, Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochrnann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. , Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 kilogr. naprej. Božjast. Kdor trpi na božjasti. krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sehwanncn-Apoteke, Frank-furt A. M* Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bala &&Loa> brfcMh, dal In črna vina t^fLj|^ matinsklh in iz vipavskih, <4jflra istersklh furlanskih, wF vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Ha zahtevo pošilja tudi uzorce. JLeta 188!. v Goric! ustanovljena tvTdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške pc-trebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Ka dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetiinjo Lekarna Cristofoletti v Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva - Te kapljice »redijo redno prebavijanje, če se jihdvakratnadan po jedno žlicico popije. O krope po- (Varstvena znamka*. &Varjem' želodeC store, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storo, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. TI—TT Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolsluh in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jfovadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice nošHja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —8 Poprave izvrSuje po najnižjih cenah. Važno naznanilo za gg. posestnike in vi no rejce! Pravi vinski cvet (špirit) dvojnočiščen za rabo pri pretakanju in vzdrževanju vina se prodaja le v mirodilnieah (drogerijah) v Gosposki in Vrtni ulici v Gorici. Zaščitna znamka: SIDRO. LINiEKT. GAPSiC! GOMPOS. iz Bichterjeva lekarne v Pragi pripoznano Kot izvrstno bol ublažiijočo mazilo; za i-cno 80 h, kron 1 40 in2kroni se dobi po v-ivh l».karnuh Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vmlin. le v nrig. steklenicah z naLo zaščitno znamko s ,,SI-OKOU« nurarrf, iz It I ČUTE RJE VE lekarne in vznnie kol orlgiiialal izdelek le tako steklenico. k; ;o previdena s to zaščitilo znamko. Hiehterjeiia lekarna .,pri zlatem ievu"rj^, v PRAGI. ffl Elizabetngasse št. 5. |tli, 1 Mizarska zadruga r* * * v lorlGi (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima 1 veliko zalogo ||L| veliko zalogo || | izgoiovljenep pohištva vseli slogov j v Solkanu pri Gorici. * * «i * * «! «i i*1 v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli J dosedanjo trgovino pohištva tvrdkc Ant. Černigoja. v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem Času. ^—- Cene zmerne. Belo \i lično ter dobro asušena. Simgolin (Marko) %Iifin, saseSai upaJniU °Ci! poročena, ^<=xs—^ §>orica. 1. fe&ruoarja. 1902. 9ITar/Sor. 73. Dunaj-Trst in obratno. Brzovlak Čas odhoda '' Poštni vlak Čas odhoda 4 Osebni vlak Postaj e Brzovlak Čas odhoda Poštni vlak Čas odhoda Me-šanec 1 Osebni vlak 8-15 8-15 1*10 8 40| 5'o0 ziitr. 1 odh. Dunaj . . . doh. 9-15 «-501 7-07 4'— — 7-45 11-04 ti-04 5-09 1-501 604 a Miirzzuschlag . . A 6-37 6-20| 2-341 12-30 9-13i 3-52 t«26 1-05 0*08 if42 1T)0 2Y>4 10*55 235 4-31 3-10 4-20 2-50 1-2!) 9-35 8'07 7*40| 5*27 5-21 2"50 5-02 2'2S (»•10 l2T»fi 9-42 9-17 2-48 2.c>o 8- 5-04. i 9-40 , 4-13 3-45 TH Celje...... 3-58 1022 fiiil 7.37' j Laški trp . . 1-10 7-15 — — ri4 10-32 fi-28 |7'47 i Rimske toplice 4-51 2" 17 9-02 7.05 4-il 4-23 2*54 H-07 7'03 7-59! Zidani most . 1-- 12-57 :ri3 11-26 T30 |8 18 j Trbovlje . . . .._ 12-23 407 1'31 R-09 fj'33 — 4-44 3'2! 11-34 7*42 8.25 Zagorje . . . — 12-17 3-59 1*23 7'59 fi-M —¦ ; — 3'33 11*46 80J 8*37 j Sava .... — — 3-40 ril 7'4'f f»-!4 — . 501 344 U-56 8-16 8-47 ; j Litija .... — 12-— 3-36 fOt 7*9,8 (V05 ;---- 3o5 12-07 8-32 8.57 • 1 Kresnice. . . __ — 3-25 12'50 7-14 5'55 _ . — 4-09 12-20 8*58 9-09 i Laze .... 1 ._ 3-12 12-37 (1-57 5-43 — ! — 4*18 12-30 9-15 |9i9! f Zalo-?.... — 3-02 12-271 fi'39 5-33 5v>3 i 5-33 4-31 12-43 9'35 19-30 i Stl^Hiana (odh. 11-51 11-29 2-50 12'15 «¦23 5'22 i>-a8 i b-38 4T>4 12-58 10-30 1 7-451 (doh. 11-4-fi ll-2!5 2-35 11-20 fi'OI 8-55 — 5'2'J 1.32 irao ! ¦ 820 a Borovnica . . ¦ Logatec . . . T Planina . . . • -A — 2-06 10-49 5"ii9| N-22 ttbi | 6-32 610 J 2*12 12-45 | 9- • -T — i (•¦:«) 1-43 10*23 4-:'7 7-5! — | — 6'27 2'29 1-1» t i 917 • • 1-30 10-10 4-05 7-38 — ! 6-52 640j 2'41 1-42 i 9-31 Rakek , . . ' -H — 10'2-J 1-21 9-59 3-17 7*2« ¦l"ži 1 7-081 7-Ot 301 2-211 l 9-53| 1 Postojma . . , ,9 uv:>.y 10-09 1.0V 9-10 3-15 7-07 — ! — 712' 3-12 237 : 10-07 1 Preslranek . . 12*50 9-25 2-51 (••51. 7-o0 '/•33 8-10 3-33 320 ; 10-20] 1 št. Peter . . ¦ -A 1015 9-52 12M0 9-14 ff35 (!• 12 -- i — 8'26 | 349 3'52 ˇ Gor. Ležečo . ¦ I 1 _. 12-17 8-47 1-51 a-u 8-Otj 9'— ; 4-09 4-35 Divača . . - • • 9-38 9-1H 11-5G 810 1'(Kil 8-8(3 ! 8-13 | 9'13 ! 4-22 5"—! j — Sežana . . . m Opčine . . • ¦ le 18 !)¦— 11-35, 7-59| 1^-;!3| ! 9-24 4-33 5-19 • • ' — 11-20 7-411 12-02 — ' — 9-31 4-40 5-33 j Presek . . . -f Nabrežina . . : .11 — 11-09 7-3:: 11-13 9i8 8-38 9-57 506 610 «•50 i 8-32 10-51 7-15 11-()9| 9-40 y-| JlO-25 , 5-35 6-56 1 i 1 doh. Trst . . . odi . S-15 1 8- 9-55 «-™j 9-4r.| m L Trst (sv Andrej) - Pulj in obratno. ' M.] Osehni tlaki Bruvl. Osebni vt Post a j e 1 Osebni MoSanec Osobui vlaki [Brzovl. 174 112 '< 114 1-16 1 j 122 - J 113 - 175 117 j 121 tli 2 (i-30 S-46 4-30 7-45 2-30 — odh Trs!.-sv. Andrej . dol 9-35 - lilo 7- ¦- ,9.25 9-50 ¦ - 9'Ofi 4T)0 — — ; „ f Riciiiiinje p. . . A Uoršt...... J 10*10 - 6-41 __ 7-2« 9-11 4-54 8-07 i2-55 T 9-12 - tO-38 6-37 9'Ot 9-28 ,802 9-26 5-09 8-21 310 -• t Drnga..... B 8-58 HH3 6-2.1 8-47 9-15 .... '8-28 9'38 5'21 8-32 3-22 — doh Ilerpclje-Kozinn . odh 8-46 — 0-52 6-12 8.33 9-04 1 9'48 5*30 — 8-3F i? _ odh Herpeljc-Kozina . dob 834 - 5-5!) r: <)... , - 959 545 8-49 i 1 Podgorje ... A 8-23 — -*S 5-40 849 — 1017 604 , Rakitovič ... 1 806 — -p 5-26 — 10-28 6-15 — 913 l j; 7-50 -s 510 xi — S'22 OSBb. 10-40 6'26 „ i B — Roč..... 7-41 - S 4-.-U & — „ ' nI 10-56 fi'42 9-31 1 N ' - Lt-poplava ... j 7-30 S 4-44 S - 8-04 • i vlakf U-ll T— , E — Borut p. ... 1 709 © 4-J2 | — „ .6-35 11-21 7*12 — 952 „ Gerovljo .... j 703 6*25 413 B - 7-43 !6'40 11-26 7-18 — : ¦- Novaki p. . . , 6-55 — 0-20 4-02 - — 651 H-3S 731 1003 ¦§ — Pazin..... 1 0-49 — 613 3-53 1, - 7-30 71211-58 7-54 B •g" — Sv. Peter „u Šumi" 1 6 31 — 5-55 331 | - 7 31 1213 814 _ 10-33 • % — 6'14 — 5-38 309 g - 701 17-37 12-18 8-21 — — Smoljani p. . . . 16-10 303 ^ - 7-4412 24 8-28 „ o — Sv. Vinccnc p. . j 6-04 — — 2*o5; ° — i 17-49 12-29 835 — 3 ¦ - Zabronič p. . . 1 5-59 —- 2-48, 3 — } 8-0312-42 9-51 ' — 10-54 ;t = Vodnjaa .... ¦ i 5-45 — -2-30 , -2-20 i - 6-3(i 8-1112-48 9-- _ Galezan p. . . . 1 5-37 — _ 8-251 1— 915 — ! il-l(] 1 r Pulj..... « 5-3JO — 615 Sr.tollb. 1-1 - i 11-21 ponodolj. d oh Pulj-luka . . . odh 1 ^* torek — — Razglas. Podpisani naznanjam, da sem prevzel pisarno g", dr. Josipa Staniča odvetnika v Gorici kot njegov namestnik z naročilom, vse njemu poverjene zadeve redno nadaljevati in dokončati. Vsled te prevzete naloge sem po izvršenem razdruženju dosedanje skupne pisarne otvoril tudi svojo lastno pisarno v prostorih dosedanje dr. Staničeve pisarne v hiši Monte di Pieta Gosposka ulica štev. 4, kjer uradujem od 1. svečana t. 1. dalje v vseh odvetniških poriih. V Gorici, meseca prosinca 1902. Dr. D. Treo, odvetnik. - ~ —— -^ »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilno vloge se obrestujejo po 47»%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5$. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po . . ..........57t% » varščino ali zastavo..........6% » menice................6% s 7« % uradnino. Glavni deleži koncem leta........... • 6%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.