Cerkvene zadeve. Procesija jareninske dekanije k Materi Milosti v Maribor dne 9. maja, pod vodstvom jareninskega dekana Jož. Cižeka, katere so se udeležile poleg Jarenine Se župnije: Št. Ilj, Sv. Jakob in Spodnja Sv. Kungota s svojimi dušnimi pastirji, se je vršila na res veličasten in ganljiv način. Udeležba je bila velikanska: mnogo čez 3000 ljudij, ki so v nedogledno dolgi procesiji došli v Marijino cerkev, kjer je bila najprej pridiga, v kateri je jareninski kaplan Gomilšek proslavljal Marijo kot mater milosti in budil v udeležencih zaupanje v njeno pomoč. Slovesno sv. mašo je z asistenco opravil šentiljski duh. svetovalec Kelemina, petje je oskrbel jareninski mešani zbor, orglanje pa dekan Čižek. Po končani službi božji so se duhovniki-udeležniki poklonili mil. knezu in škofu in jim izrazili svojo udanost in zvestobo. Bil je 9. maj res prekrasen, nepozaben dan za vse udeležence; hvala zanj Bogu in Materi Milosti! Zgodba o bogatem dijaku. Francek bil je ljubeznjiv kodrast deček, veselje in tolažba svoje matere, revne vdove. Služila je s težkim delom svojemu ljubljencu kruha. Očeta Francek ni nikdar poznal; umrl mu je v zorni mladosti. Vsi prebivalci ob bregu reke Rene so bili veseli malega dečka, ker bil je vljuden, prijazen in priden. Ko je malo odrastel, izvolili so ga za strežnika v cerkvi. Enako angelju je klečal Francek pri oltariu, prešinjen visoke časti, da je smel tako blizu biti »vojemu gospodu in Bogu. Ko so vaščani videli malega strežnika pri oltarju, mislili so si: ta pridni deček ima tako dobre lastnosti, da bi bil enkrat dober maSnik. Ali, pristavil je sleherni pomilovalno: »Škoda, da iz tega nič ne bo, ker ni potrebnih pripomočkov za daljni pouk.« Ker se je pa Francek vedno vedel tako lepo, preskrbeli so mu domači duhovnik in dobri vaščani, da je vender-le šel v mesto v Solo. In tako je postal Francek dijak. Vse ljudstvo je bilo trdnega prepričanja ter je živelo v veseli nadi, da ga bodo nekedaj videli kot delavca v Gospodovem vinogradu. Bil je pa tudi res marljiv v učenju ter je prinašal vedno izvrstna izpričevala domov. Tako so mirno pretekla tri leta. Ali kako hitro je padla mrzla slana na ta krasni človeški cvet, kako hitro je naS dijak krenil s pota čednosti, kako kmalu je postal izpriien mladenič! — To je prišlo tako. V daljni Ogerski je umrl našemu Francu bogati stric. Zdaj je njegova mati podedovala lepo premoženje. Vsa vas se je radovala z revno vdovo te sreče, posebno še zaradi sina. Ker zdaj bi lahko brez skrbi in brez tuje pomoči nadaljeval svoje Studije. Ali prav ta dedščina je bila sinu v pogubo. Ko je njegova mati dobila v roke denar, dajala je v svoji slepi materinski ljubezni komaj štirinajstlet- nemu dečku denarja, da si ie kupoval slad- karij in česar si je hotel. Ko je prišel zopet na počitnice, bilo je njegoTO vedenje močno izpremenjeno. Videl se je bledast in utrujen. Njegova preišnja Teselost ga je minula, hodil je pobit okoli ter se je slehernega ogibal. Na vprašanje: Kako je to prišlo, odgovoril je vsakdo: »Dobre nrave pokvarijo slabi izgledi«. Tudi tu doma se je kmalu oprijel n«kega hudobnega tovariža, začel s kadenjem, nada- ljeval v manjsih strasteh, slednjič se je udal piiančevanju. In ko se mu je zdelo, da mu mati daje premalo denarja, začel ga je jemati sam. Po zimi se je t mestu še bolj slabialo njegovo stanje. O Božiču je brez materinega dovoljenja iaostal iz šole, ter je pohajkoval okrog doma. Meseca grudna je bilo vlažno Treme; aato }e bilo na bregu reke Rene še nekaj ledenih plošč. Nekega popoludne »e poda France na breg reks ter s« s pomočjo nekega druga roai po lodeni ploSči po vodi. Bilo je uprav nasproti njegovemu stanoTanju. Mati je stala ob tem pri oknu, ter je s stra- hom opazovala svojega sina. Prosila ga je, da bi šel na suho, ker se ponesrečiti utegne. Ali tt ji vselej osorno odvrne: Ne brigaj se za-me; meni se nič ne zgodi! Komaj je bil te besede izuslil, kar se prelomi ploSča in neubogljivec izgine v valovih. Mati to videčj pade z groznim vsklikom nezavestna na tla. Se enkrat se prikaže France iz vode in zavpije z močnim glasom: »Mati, ljuba mati, pomagaj mi, reši me!« Ali zaman je bil nje- gov klic, izginil je v valovih in čez njega se je zaprl mokri grob. — »Da bi mu bil pafi dobri Bog milostljiv sodnik!« Marsikateri naših prijaznih čitateljeT in čitateljic, katerim je Bog odrekel posvetnega bogastra, goji na tihem željo: O da bi bil jaz tako bogat, kakor ta ali oni, gotovo bi bil srečen. — A!i zelo se morda varaS, dragi prijatelj! Nezlatoinsrtbrotenemore srečnega storiti, ampak le pravi m i r v B o g u. Marsikateri bogatin pa ne uživa tega miru, kot ga uživaš — srečni r e y e ± — t i! Gospica M. B.