Muzejsko društvo čuti dolžnost, da se ob življenjskem jubileju spomni svojega sodelavca ki je veliko pripomogel, da so Železniki dobili muzejsko zbirko in se ta uspešno razvija. Ce velja izrek »delu čast«, ki ga večkrat slišimo, velja to še posebej tovarišu, ki je, kljub svojim hu dim preskušnjam in težavam, še našel čas in voljo, da se je v obilni meri po svečal javnemu kulturnemu delu. Čeprav priimek Gortnar kaže, da rod izvira iz tirolskega naselitvenega ozem lja Sorice in Dnnj. je vendar Blaž Gort nar pristni Zeleznikar, saj sta se tudi njegova starša rodila v Železnikih. Nje gov oče je bil gozdni in poljski delavec. Ko je bil prvorojenec Blaž star šele se dem let (rojen 3. 2. 1907), je bil cče prvi dan prve svetovne vojne mobiliziran in ga niso nikdar več videli, niti niso nikdar izvedeli, kje in kdaj se je končalo njegovo življenje. Mati, ki je ostala sama s petimi otroki in brez sredstev, je že leta 1927, zaradi pomanjkanja in izčrpanosti, umrla in so mlajši bratci ostali na skrbi Blažu kot naistarejšemu. Tudi druga svetovna vojna je Blaža hudo prizadela. Nemci SJ ga med prvimi odgnali v Begunje, iz Be gunj v Šentvid, od tam so ga z vso dru žino izselili v Srbijo. Po letu dni nem škega izgnanstva se je preselil k požrtvo valnim znancem v Ribnico, kjer so ga kmalu prijeli Italijani in ga poslali v internacijo v Gonars in v Renicci. Čeprav je Blaž obiskoval le osnovno šolo. je vendar dokaj razgledan in se zelo zanima za kulturno zgodovino. Koso mar ca 1941 Z3čeli podirati plavž v Gorenjem koncu Železnikov, da bi material vnovčili, ga je to močno prizadelo in je — k sre či — pravilno ukrepal, da so rušenje us tavili. Da ta edinstveni spomenik sloven skega železarstva še stoji, je v veliki meri Blažova zasluga (o tem je napisal poro čilo v LR 1975, str. 271).' Ker je v Železnikih ostalo od nekdanje ga fužinarstva precej predmetov, od raz stave, prirejene v prvih letih po osvo boditvi pa maketi plavža in vigenjca, je odbor Muzejskega društva v Loki leta 1964 vzpodbujal domačine, naj organizi rajo poseben odbor in izpopolnijo zbirko o železarstvu, ki naj preraste v lokalni muzej. Po večkratnem posvetovanju je Niko Zumer privolil, da se loti priporo- ZA 70-LETNICO BLAŽA GORTNARJA 281 čenega dela. Pritegnil je Blaža Gortnarja in še nekatere domačine, ki so imeli smi sel za spomeniško varstvo in muzejsko dejavnost, med njimi tudi Valentina Pin- tarja, ki je že do tedaj pazil na sprav ljene predmete in vzdrževal zvezo z od borom v Loki. Blaž Gortnar je prevzel predsedstvo, Niko Zumer tajništvo pod odbora. Z veliko vnemo so se nato posvetili de lu za izpopolnjevanje in urejanje žele zarske zbirke, ki so ji takoj priključili še gozdno-lesno in čipkarsko zbirko. Red no so se udeleževali mesečnih odborovih sej in občnih zborov v Loki, poročali o svojem delu in utemeljeno predlagali stvarne ukrepe. Prvo pododborovo poro čilo je podal Blaž Gortnar na občnem zboru leta 1968. Razen z zbirkami so imeli mnogo dela z obnavljanjem in vzdrževanjem Plavčeve hiše, v kateri so zbirke nastanjene. Pri vseh delih je bi! Blaž v prvi vrsti in je še vedno delaven član pododbora. Zanj je toliko zavzet, da je ob neki nujni potrebi celo svoj denar založil, da so mogli plačati račune, ko še ni dospela dotacija iz Loke. S svojo zavzetostjo so člani pododbora, med njimi posebno Blaž. dosegli, da Ze- leznikarji na lokalni muzej ne gledajo več kot na nekaj nepomembnega. Z leti so povečali tudi število svojega članstva. kar se najvidneje kaže v porastu naročnikov na Loške razglede. Pri širje nju Loških razgledov je bil posebno učin kovit Blaž Gortnar, ki je že izpred vojne, razen drugega dela opravljal tudi služ bo pismonoše in ima stalne stike s pre- bivlci Železnikov, ki jih gotovo vse poz na. Od šestih članov, ki so bili pred dob rimi desetimi leti naročniki našega glasi la, je njihovo število naraslo v zadnjem letu na okoli 220. Po prizadevanjih že- leznikarskih odbornikov, med katerimi Blaž gotovo ni na zadnjem mestu, se je Blaž Gortnar veljava muzejskega delovanja tako za sidrala v zavesti domačinov, da je ute meljena možnost, da se pododbor loškega društva spremeni v samostojno muzejsko društvo. Omenim naj še, da je Blaž Gortnar aktiven tudi pri organizaciji Rdečega kri ža in pri Turističnem društvu, posebno pri organiziranju vsakoletnega čipkarske ga dneva. Svojemu prizadevnemu sodelavcu želi Muzejsko društvo v Skofji Loki, da bi zdrav in čil še dolgo zastavljal svoje mo či za kulturno rast Železnikov. France Planina 282