KAKO SO BILI TROŠENI KMETIJSKI SKLADI
Stelad za pospešea^amoa km-eitiustiva je v ofcraju KragUijevac znašal leta 1956 oki-og 44 tmliooiiov din, fcair znaša 72 % vrote. ki je biila dioiločena. (Določeni znesoit 62 tniiilj-OBKJV ni mogel buti zagotovljen, ker ?o vrejneiiska neurja zelo atnanošala dohode^k \z kmeitijabvau)
Zbrana sredstva v viišini ckrog 44 mUijo-nov ao razdelili na okrog 30 ramih akcij. Iavedili so vr&to korisitnih akcij, kafcršne so, daijanje regresa za nialcup semra in sadnih drevesc, nakup kmetaijskih strojev, regulaciija refke Lepenioe, nakup plenvenilce živime, zaitl-raruje rastLiinsikih bolezai in šKoaajIvcev iitd. Samo dejstvo, da so tako majhiia sredstva raizdrobili na 30 raznih strair.i, pa kaže, da bj bili lahfco stelade bodj smoitmo uparaibilli. Bolje bi bilo, če hi bili a tem-i sredstvt rešili posiameane važneo»e probleme kmetijatva tega oikraja, čeprav za ne-Jcate-re manj' važne akcije zato ne bi bilo dovol-.j sr«dstev. Sred-sitva pa so trošiild na široko od kmetijsfciti razstev. dotiraaja km©t.!iisk'.h organizacij, z dajaonjem raznih regresov. pa do večjih raeli-oraciisfcih del, kafcršno je raguilacija reke Lepenice.
Pri seatav'janju prograima pospeševanoa kmedijs^tva niso dovola rafunasl-; z dotekaojem sredstev iti taiko so tnoiralj posamezne važna aikcige odlagati (nakup plernenEike živine, kmetijskih strojcv). Pravtaikt* je treba pouda-niti, dia kmetitjske ^adTUge in individualm prodzvaoaJci niso bid v«ino pravočasno se-znamjerji g planraniimi akdijami in zaito aiso pokazailj dovolj zanimanja za upt>ra.bo sred-stev iz skladOT ia pospe-ševanie km^tijstva. Raze.n tega niso za izvedbo raznlh plaTiiranih d«l pri pospeševandu kmetijatva mr>biliz'ira!li sred^srtev zadružnih organizaclj in indiwid.u-alnih kmetovalcev, teraveč so ves program po-spe.ševanja fcmetijstva omejili na sredstva ii okraijnegia sklada.                                D. B.