'tčBcJom
'(/>$?
0tc£UCQ'
NO. 51
Ameriška Domovi ima


AMCRSCAS^ m SPIRIT F0R€i6N SN LAMGUAG6 0?4LV
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NGWSPAP6R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING* MARCH 13, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Sudan nastopa ostra
proii vsem gverilcem
Predsednik republike i'a ukazal prijem vseh pripadnikov in osumljenih pripadnikov gverilskih skupin.
KARTUM, Sud. — Predsednik Sudana se je smatral hudo prizadetega, da so palestinski gverilci izbrali prav Sudan za sv°j nastop proti tujim diplomatom in njihov umor. Odločil •K’ nai jih sodi sedišče “pravično” in “strogo”. Izjavil je, da ne bo posegel v sodbo in njeno iz-vrsitev. To se pravi, da obsoje-mh ne bo pomilostil.
_ Nastopil je tudi proti vsem tistim v Sudanu, ki palestinske gverilce pedpirajo. Bilo je nam-•reč jasno, da ti svojih načrtov niso sarni pripravili in izvedli.
poročilu lista Al Sahafa so Prijeli 5 domačinov, ki so obtoženi sodelovanja z Al Fatah gverilsko organizacijo. To je pred-£cdnik Numeiri javno obdolžil
izdelave in izvedbe načrta za	,,.,TTT .	„	-
ii	i -	MANILA, Filip. — Gen. Ro-
-eabo savdskega poslaništva v	. v .	.
KirinTv. .L,,.	,	meo C. Espino, načelnik giavne-
rvartumu pretekli teden. Cilj u- , T. k -u	•
mora o™,, -v -i i-i ^ \T ga stana oboroženih sil Fibpm-»ora ameriških diplomatov No- .	,
ela in Moorerja naj bi bil “uni- ske rePubllke’ obJavi1’ da ceni O q a	.7 obnova nasilij pripravila 100,000
•le Sudana”, kot le dejal Nu- ....	,	^	^
®airi. Izjavil je da ne bo “po- 1]Udl V PokraKm Cotabato na o-P^tljiv” do tistih, ki skušajo toku Mindanao k be§u iz niiho' Sud^n uničiti in ne do tistih, ki ^ dcm0V-Vplačani agenti. Napovedal je,' Nasil->e naj bi bile začele da bo “udarec vrnil dvakratno”.; “rrroslemske revolucionarne si-Eden 0d prijetih je razkril qe-jle”’ ki jih vodijo mladi maoisti §a poslaništva, med drugim je m ki se b066-!0	od Fili-
J,0 organizacijo zasedbe savdske-j pinske rePublike-dejM, da je povelje za umor a-1 Uporniki naj bi pobijali, ple-meriških in (belgijskega diplo-' nili in Požigali v sedmih mestih,
1 vendar imajo vladne sile položaj v glavnem v oblasti, je trdil general.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. -- Oblasti so prijele tri moške, ki so osumljeni, da so 30. januarja letos oropali in ustrelili sen. Stennisa pred njegovim domom v Washingtonu, D.C. Sen. J. Stennis je še vedno v bolnišnici, toda njegovo stanje se je izboljšalo in upajo, da bo popolnoma okreval.
Claude Brinegar
GASOL1NSK1 DAVEK naj bi se uporabil za podpiranje mno žičnih javnih prevoznih sredstev v naših velemestih, je dejat prometni tajnik Claude Brine-gar pred Senatnim odborom v Washingtonu, D.C.
-----o-----
Nov muslimanski upor na Južnih Filipinih
WASHINGTON, D.C. — Pred-
So¥!@flja Miša dober “k&ip” im pri pšenici!
WASHINGTON, D.C. - The General Accounting Office, ki v imenu Kongresa nadzira finančno poslovanje zvezne vlade, je prišel do zaključka, da je lani poljedelsko tajništvo podprlo ve-j	---
likansko prodajo žita ZSSR Zvezne oblasti sc Indijance v Wcimded Knee, ki so preteklo nedeljo to naselje proglasili za “neodvisno državo in ZDA napovedali vojno”, znova obkclil'e in zaprle vanj vse dohode. To naj prepreči dobavo hrane in o-rožja, ki so si ga dobili v soboto, ko so zvezne oblasti blokado po sporazumu ukinile.
IMfAH UPORNIKI V
WOUNDED KNEE ODREZAN 00 OKOLICE m OSKIII
“preko vse potrebe in koristnosti”.
Ugodnosti od tega so imela podjetja, ki so žito prodala, in sednik Nixon je včeraj ponov- j ZSSR, ki ga je kupila, škodo pa no potrdil svojo namero, da so nosiij ameriški davkoplače-ne bo dovolil zasliševanje svo-
WOUNDED KNEE, S.D. — Zvezne oblasti so pretekli teden
ttihta prišlo iz glavnega stana Al atah v Libanonu po radiu.
Hanoi in Washington mienovala komisijo za urejanje pomoči
. Washington, d.c. — zda
neverni Vietnam so pretekli
valci in farmarji, je ugotovil jih ožjih sodelavcev pred kon-! Glavni računski urad.
grešnimi odbori, pa izjavil, daj žkcdo od veiike prodaje žita’ Pokazale razumevanje in mirno bo dal Kongresu na razpolago ■ ZSSR ima vsa dežela ker je Pres0j0, ko so v soboto ukinile “vse potrebne informacije” po!Drcdeja p0gnala kvišku cene ži- blok£do teŠa naselja, kjer se je
redni poti. “član predsedni- m, tudi onega za krmo živine.!zbrala in utrdila skupina par	_	. .	,
ko v ega osebnega štaba, seda- podražii se je kruh še boli pa!sto Indijancev s ciljem izsiliti cd v naseije pa naj bi prism se Kanji ali bivši, naj bi se držal -e je pcdražila živina in s tem ^veznih oblasti izpolnitev njenih klh 15u ljudi, meu njimi tuoi ustaljene navade in odklonil me30. .. Taka gospodarska poli-! zahtev’ Ameriško indijansko gi-zahtevo po uradnem nastopu tika in prodajanje deželnih pri- Dsn;,e’ kl mu večina upornih In pred kongresnim odborom,’ ’
Wayne Colburn — kakih 300 je zoranih oitoii naselja — je ae-jai, da so se Indijanci v času, ko je bila zapora naselja ukinjena, oskrbeli z orožjem in strelivom,
! de’kov tujini gotovo ni koristno je dejal predsednik ZDA. j in ^ n.e smelo biti dopustno!
iAPPORO, Jap. — Po 77 urah	------°'----
rjev, enega živega.	| Notranje tajništvo je začas-
no zamrznilo geološko preiskovanje zemlja zvezne vlade v pogledu premogovnih ležišč.
WASHINGTON, D.C. — Xo se tiho razpravlja o krizi energi-itliVI, It. — Predsednik albanske’je, so premegarji v skrbeh, da
i Iz Clevelanda
I
in okolice
BOSTON, Mass. — Bivši poslanik v Saigonu Henry Cabot Lodge je srečno prestal operacijo v tukajšnji bolnišnici in bil puščen domov.
vec delcev. Tako naj oi bilo v naselju skupno okoli ^50 ijuai.
Ko so Colburna vprašali, če se je oblast odločila, da ne bo rabila sile proti upornikom v Wounded Knee naselju, je ta odgovoril; Veono mora biti iz-
dijancev v tem naselju pripada, hoče na splošno doseči za Indijance boljši položaj, v tem po-j j sebaem slučaju pa hoče odstranitev sedanjo upravo v rezervaciji Pine Ridge, kjer živi kakih bba'
12,000 pripadnikov plemena O-! -as*0pniki pravosodnega taj-
glala Sioux. Predstavniki zvez-|nUwa m notranjega tajništva
ne vlade so vsak nastop proti se-7° v Nine Ridge dejali, da ni-
danji upravi odklonili z izjavo,1 jj13-)0 z tnaijanci
da hi to pomenilo nezakonito
vmešavanje v indijanske pravi- DoSiej ^ bil° v zvezi 2 indi-ian: ce	; sitim nastopom v Woundea
Knee prijetin 85 oseb in zvezna
tem
z inaijanci v Wounded Knee od scioote nobenih stikov.
viaiie Melimet Shehu je pri-j premog pri njenem reševanju le	^vardcm k:i velika porota je včeraj
šei sem s svojo ženo in uj m bo igral vloge, ki so jo pri- rnSva" pretekliTden spremljevalci na privatni cakovah. Premoga je namreč na
začela z zasliševanji.
obisk”, kot pravi italijansko j razpolago v naši deželi v obilju
Kitajska vojna mornarica tretja največja na svetu
^	WASHINGTON, D.C. - Ki-
Rjavili skupno komisijo.1 tajska vojna mornarica je tretja c? bo urejala ameriško pomoč največja na svetu, za ZDA in ^cternemu Vietnamu. ZDA bo- ZSSR, pravi F. Uhligh Jr., ured-nik ZaS^°Pali V kom^siR> namest- nik United States Naval Insti-1 _iadrnibistraitorja Agencije za tute, v zadnji številki glasila Q ednarodni razvoj M. J. Willi- Sea Power. ter ’ ^Ussier, uradnik AID, S 40 modernimi, običajnimi hied^0rn°™^ zak^adn^- tajnik za podmornicami je Kitajska pred narodna vprašanja D. Syv- Veliko Britanijo s 35, pred Fran-ge .	cijo z 21 in pred Japonsko z le
3° irnGrn^ ^le^nam ie v komisi- 12. Prav tako je na tretjem me-nistrnef°Val Dang Viechau’ mi‘ stu P° moštvu, okoli 150,000 cka lnanc, Nguyen Co Tha- mož. V Britanski vojni mornari-WrananaeStnika zunanjega mi- ci jih je le okoli 80,000, v fran-nika š ™ Le Khac-a, podnačel- coski okoli 90,000.
Prve123^6 plans;ke komisije. Pretežno sestavljajo kitajsko bodn v.8,6^6 nove komisije se .pomorsko silo obrambne enote, p . rsde v hotelu Majestic v
hja17U’i,k''er S° 36 vršila PogaJa-a končanje vietnamske voj-skozi več kot 4 leta.
uradno poročilo. Albanija je komunistična država, ki je bila pod vplivom Titove Jugoslavije, dokler je bila ta z Moskvo do leta 1948, nato se je držala Moskve, pa se končno pridružila Pekingu, ko sta se Moskva in Beograd pomirila. Vse od svojega nastanka je imela Albanija precej stikov z Italijo in je bila zadnja leta pred drugo svetovno vojno tudi pod njeno dejansko oblastjo.
in v tem pogledu o kaki krizi še dolgo ne bo vzroka govoriti.
Kljub vsemu so premogarji v skrbeh, ko so zvedeli, da je notranje tajništvo kar na tihem zamrznilo vsako nadaljnje preiskovanje in iskanje premoga na zemlji, ki je last zvezne vlade. Zamrznitev bo veljala do jeseni, ko bo izdelan nov program v skladu z novimi predpisi o varovanju okolja.
je prišlo
po posredovanju Narodnega Pripadniki Ameriškega inai-sveta cerkva do pomiritve med jansKega gibanja izjavljajo, da Indijanci in predstavniki zvezne se bodo “upirali do smrti-', kot vlade. V soboto je bila umak- | so to izjavljali že prejšnji teden njena blokada, nekar so Indi-1 tekom prve blokade Wounded janci v Wounded Knee progla-! Knee naselja. Kot prva, upaj-sili svojo zmago, naslednji dan'mo, da se bo tudi druga blokada pa Wounded Knee za neodvisno j končala mirno in brez preliva-državo in izjavili, da bodo pri-jnja krvi. Ameriška javnost je bo hotel tja pokazala dovolj zanimanja m razumevanja za indijanski položaj v zadnjih dneh. Uporniki
jeli vsakogar, ki brez “vize”.
Streljali so na zastopnike
zvezne vlade in enega agenta: v Wounded Knee naselju so si FBI ranili. Nekaj oseb, ki so1 pridobili precej simpatij, tooa VeliKe premogarske družbe se prjgje	so razorožili in pri-j te loodo naglo zapravili, ce bodo
boje, da bo z ukrepom zvezne jejk	| postopaii tako otročje, kot so
NEW BRITAIN, Conn. — John vlade preprečena uporaba neka-. Yes nastop indijanskih upor-: začeli v nedeljo s proglasitvijo Ijata pozdrave prijateljem v Thomas Downey je prišel vče- terih najboljših ležišč premoga, njkov bj j-jjj otročji in smešen, j “neodvisne države”.	i Clevelandu s Havajev.
ki so na ozemlju, lasti zvezne njegov cilj povzročiti čim večje j	------o------	! Zadušnica 
vlade- v_ ^ v _	_	| vznemirjenje in pozornost v j V 6 letih Za 26.9%! j V sredo ob 6.30 zjutraj bo v
V naŠi deŽeli se veliko premo- javnosti, če ne bi bilo očitno, da j _ _	^	„ J cerkvi sv. Vida sv. maša za pok.
Nove avtne tablice—
V petek, 16. marca, bodo začeli prodajati letošnje avtomobilske tablice. Stane vsaka $15.50. Od tega gre $10 državi Ohio, $5 okraju, 0.50r; pa prodajalcu tablic. Večinoma so naprodaj na istih krajih, kot so bile lani.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, cib enih popoldne sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno!
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v | navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima redno sejo v četrtek, 15. marca, ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Tisti, ki še niso plačali asesmen-ta, so prošen, da to store.
Občni zbor—
Baragov dom ima svoj redni letni oočni zbor v soboto, 31. marca 1973 ob 7. zvečer v Baragovem domu na 6364 St. Clair Avenue.
Zamenjana suknja—
Zadnjo nedeljo je bila na Slomškovi prireditvi v farni dvorani pri Sv. Vidu zamenjana rftoška suknja temno olivne barve. Kličite Andrew Champa na 481-6437.
Na kosilo—
Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi vse rojake na kosilo v nedeljo, 18. marca od 11.30 do 2. popoldne v farno dvorano k Sv. Vidu. Postregli bodo z govejo pečenko, dodali pa še ciomače pecivo.
Pozdravi—
John in Marija Brodnick od BroUnick Bros. Furniture poži-
raj po skoraj 21 letih domov iz ujetništva v L. R. Kitajski. Kitajci so ga izpustili na ose
bno intervencijo predsednika i ga koplje kar na površini. Ko so pripadniki Ameriškega indij an- ' WASHINGTON, D.C. Od josepka jn kjary sajomcn sl* 00
Nixona, ko je Downeyjevo' ležišča izkoriščena, pa se premo- skega gibanja stvar namerno leta 1937 so cene na debelo P°-j ^o-Kmici smrti matere.
mater zadela pretekli teden govne družbe ne menijo dovolj, ženejo na ostrino in k preliva-. rasKe za 26.9'/< do konca letos-1	_______^_______
kap. John T. Downey je bil| da bi gole plasti zemlje prekrile nju krvi.	'njega februarja. Kar je stalo; ^ i	•	*
ujet, ko je moralo njegovo le-Is prstjo in skrbele, da bi te po-j Zvezne oblasti so včeraj po- pred 6 leti $100, je stalo pretekli	C VC n° PrePlr ° VZTO U
talo, s katerim je bil leta 1952 vršine zopet prerastel gozd. Po- novno zaprle vse dohode v na- mesec povprečno $126.90! na poti s Koreje na Japonsko, I nekod se dogaja, da so gole in 'selje Wounded Knee, da tam-j Samo v preteklem letu so ce-j
letalske nesreče
p	. ” ----
°manjkanje hrane v Bangladeš
Eang. _ Ko se nova
Voj ne3 u86 ni niti 0Pomogla od škou ’ Kl W napravila veliko
Zt V letU 1971> je pičlo de-ghoVl S pornanjkanjem umetnih škoHi ■■ln sredsWv za uničevanje
PrideST Onemo'gočil° večE
nai brane. Deželi, ki je med
obeteVnejŠimi na svetu> se tako nie a nova stiska in pomanjka-^J^inujnejšega.
^1 vriski prerok
]\)aiyS-0pna z iasni te v, toplejše. J lsJa temperatura okoli 55.
nad Kitajsko na tla. Trdili so,j	puščobne, brez vsakega življenja! kajšnjim ljudem onemogočijo	ne na debelo porastle za 8’2%,i obrambno ministrstvo	m nretek-
da je bil na privatnem poslu,!	skozi desetletja. Take predele je j dobavo živeža in vse drugih po-	med tem	ko je bil porast	predi p toden izjavilo	da	e bil	kriv
pa so končno letos priznali, da	mogoče videti v Zahodni Virgi-1 trelbščin, pa tudi orožja in stre-	nastopom	sedanje inflacije	P°v-L ta]ske nesrg£e ’	nad^Fr
je bil v službi CIA.	niji, pa tudi v delu Ohia.	|	liva. Vodnik zveznih maršalov	prečno le	1.2% na leto.	11 ^	^	J ’
Jugoslovanska študentovska zveza zavrača način spraševanja študentovskih kandidatov za pot v ZDA
CLEVELAND, O. — V o-kviru International Camp Counselor Programa je prišlo v zadnjih letih nekaj ducatov jugoslovanskih študentov v ZDA, kjer so bili tekom počitnic v raznih mladinskih taboriščih, nato so imeli priložnost si ogledati ZDA, predno so se vrnili domov. Jugoslovanske študente, ki so se javili za bivanje in službo v takih taboriščih v ZDA, so zasliševali ameriški predstavniki in jih pri tem spraševali, kako bi odgovarjali na vrsto vprašanj, ki bi jih jim morda taboriščniki v ZDA stavili.
Ko so bili na ta način vsi prijavljeni vprašani, je končna odločitev o tem, kdo bo šel v ZDA in kdo ne, ostala jugoslovanskim oblastem.
Kdor je imel priložnost govoriti s temi študentovskimi
obiskovalci iz Jugoslavije, je lahko takoj spoznal njihovo “izgrajenost” in predanost socializmu in seveda jugoslovanskemu režimu. Nekateri so to kazali bolj očitno, drugi pa so bili manj izraziti, ker se jim verjetno to ni zdelo skladno z vljudnostjo. Zanimivo jih je bilo poslušati in človeka je včasih ob njihovi naučeni vnemi skoro silil smeh. Res so se trudili, da bi razmere v svoji domovini pokazali v čim bolj rožnati luči, četudi so pri tem prihajali včasih v očitna nasprotja z dejstvi, o katerih so nemara mislili, da svet ne ve dovolj.
Tudi letos se je javila vrsta jugoslovanskih študentov, ki bi šla rada na tak način v ZDA. Kot običajno so jih tudi letos ameriški zastopniki povpraševali, kaj bi odgovorili
ameriškim taboriščnikom na razna vprašanja. Ta vprašanja so splošna in menda pri-lično enaka za vse dežele, ki pri programu sodelujejo. Lani pri tem ni bilo nobenih težav in zgledovanja, letos pa je nepričakovano prišlo od odpora na univerzi v Ljubljani.
Izvršni odbor Študentovske zbornice ljubljanskih visokih šol je v posebni spomenici protestiral in izjavil, da ameriški zastopniki “niso spraševali v dobri veri in da so to priložnost zlorabili”. Spraševali naj bi bili o mednarodno političnem položaju, o odnosih med cerkvjo in državo, o državljanskih pravic, o vo-livnem sistemu in jugoslovanski zunanji politiki in drugem.
Ta vprašanja so šla Študentovski zbornici v Ljubljani
tako na živce, da je predložila naj se Jugoslovanska študentovska zveza umakne iz tega programa, pa si pridržala vendar pravico za sodelovanje prihodnje leto . ..
Ameriško poslaništvo v Beogradu, kot poroča N.Y.T. v nedeljo, ni še prejelo študentovskega protesta, izjavilo pa je, da so vprašanja, ki jih stavljajo priglašenim študentom, v vseh državah ista. Njihova vsebina ni tendenčna in ne izzivalna. Poslaništvo poudarja, da so bili pri teh izpraševanjih delno navzoči jugoslovanski uradni predstavniki.
Prvo nezadovoljstvo nad temi vprašanji je izrazila “Borba”, glavno glasilo Zveze komunistov Jugoslavije, pa pri tem ni navedla ZDA, pisala je le o neki “zahodni deželi”.
Ljubljanski študenti so izjavili, da bodo poslali zastopnikom ZDA pojasnilo o jugoslovanskem umiku iz programa in z izrazom želje, da se vanj vrnejo, ko bo “pod pravilnim sodelovanjem”.
Javni nastop jugoslovanskih študentov in pisanje “Borbe” v zvezi s tem sta zanimiva v toliko, ko se v tem času uradni jugoslovanski vodniki tako prizadevajo za dobre gospodarske odnose in sodelovanje ZDA pri gospodarskem razvoju Jugoslavije, kot je to zagotavljal tekom svojega nedavnega obiska v ZDA podpredsednik j u g o s 1 o vanske vlade Jakov Sirotkovic.
Upajmo, da se bo vroča kri ljubljanskih prenapetežev in zaletavov skoro unesla in o-mogočila tistim, ki jih zanima, ogled ZDA!
1 ko sta v zraku v bližini Natesa | trčili dve španski letali in je eno padlo na zemljo ter poneslo v smrt 68 oseb, pilot španskega letala.
Tu je pilot Antonio Arenas od Spanta letalske družbe, ki je s svojim letalom po trčenju v i zraku siečno pristal, izjavil, da je nesrečo zakrivila pomota francoskega letalskega nadzorni-jka, od katerega je Arenas 5 ali 6-krat iskal zastonj dovoljenje za okret na desno na oblačnem nebu.
Nemci siti Amerikancev
WASHINGTON, D.C. - Pripadniki zvezne vlade, ki gredo večkrat v Zahodno Nemčijo, govore z zaskrbljenostjo o vedno večjem odporu med nemškimi uradnimi krogi proti Ameriki.
Tako naj bi bil nedavno neki višji nemški vladni uradnik dejal; V enem teh dni se bomo znebili vas, Amerikancev, v naši deželi in veseli bomo plačali vašo voznino domov v ZDA! -
AMi£Hi3.'L.\ DOMOV LX A, MARCH 13, 1973
yiMERiSM Domovina
Ti 5 3*3 Tcf ■ ii '~J ! t«It Ti I g
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Sa Združene države:
118.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec*
'•& Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
inited States:
$13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
i	No. 51 Tuesday, March 13, 1973
Ob 400-letnici kmečkih uporov
II.
Kmečki upor, katerega 400-letnico letos praznujejo, je segel le na južni del Slovenije, ki je bila povezana tesneje s Hrvaško in neposredno soseda nemirnega področja tam. Ta kmečki upor je bil sorazmerno dobro organiziran in je imel tudi svoj program. Uporniki,so imeli tokrat jasnejše cilje in načrte kot leta 1515, ko je upor zajel večji del Slovenije, pa se Hrvaške komaj dotaknil.
Kmetje so se uprli tedanjemu socialnemu in gospodarskemu redu, ki je postal za nje neznosen in se je tudi dejansko že preživel. Kmečko podložništvo kot del fevdalnega sistema je bilo do neke mere najboljši možni izhod v času naturalnega gospodarstva, ki je sledilo propadu Rimskega cesarstva in preseljevanju narodov.
Germanska in slovanska ljudsta v svojih starih domovinah so poznala obvezno vojaško službo. Vsak za orožje sposoben moški je bil vojni obveznik in le kot tak je imel tudi vse in polne pravice, bil je enak med enakimi v plemenu in vojnem posvetovanju. Ko so se ljudstva udomačila v novih domovinah, se je začela družba in socialni red v njej spreminjati.
Vojna služba je postala draga in nadložna, ko je bilo treba hoditi na vojno na oddaljena bojišča in ostajati tam cela leta. Velike splošne vojske je začela nadomeščati težko oborožena in v oklepe odeta konjenica. Ta je mogla biti uspešna le, če je bila res dobro izvežbana. Nastala je poklicna vojska, ki se je vzdrževala s tem, da je moralo toliko in toliko posestnikov vzdrževati po enega oboroženega konjenika. Oskrbeli so ga z vsem potrebnim, zato pa njim samim ni bilo treba v boj.
Na nje je prešla dolžnost skrbeti za posestvo poklicnega bojevnika, viteza, ga zalagati s hrano in drugimi potrebščinami. V prvi dobi, ko denarja skoraj ni bilo, so oni, ki so se odpovedali svoji vojni obveznosti, oziroma sprejeli dolžnost skrbeti skupno za oboroženega konjenika, tega oskrbovali v prirodnih pridelkih. Ta je bil zadovoljen s tem, kar je porabil za sebe. Ko se je razvila trgovina in je bilo mogoče te pridelke prodati, je nekdanji vitez, sedanji graščak postal zahtevnejši in je hotel vedno več in več, čemur pa so se kmetje upirali in se nri tem sklicevali na “staro pravdo”.
Do prvih večjih nemirov med slovenskimi kmeti je prišlo v sedmem desetletju 15. stoletja na Koroškem, dva rodova kasneje pa po celi Sloveniji, ko je prišlo do vseslovenskega kmečkega upora. Plemiška vojska ga je zlomila s surovo silo, položaj kmeta se je še poslabšal.
Ko je pritisnila proti Evropi turška nevarnost in so Turki pridrli že preko Save in Donave na Madžarsko in o-grožali hrvaške in slovenske dežele, stari obrambni red ni več zadostoval. Uvedba smodnika je zadala že preje smrtni udarec viteški težki konjenici, stari vojni red je moral iti, novi pa je šele nastajal. Prvi so pokazali učinkovitost nove pehote češki husiti, katerih vojaška organizacija je postala nekak vzor novemu vojnemu redu. Turške lahke konjeniške trume so bile okretnejše in učinkovitejše od težke konjenice križarskih vojska.
Vitez graščak je bil kot vojak samo še delno uporaben in je ostal vojni obveznik. Dejansko so vojaško službo vršili pretežno najemniki, ki so postali plačani poklicni vojaki. Bojevali so se za “sold” in so bili zato “soldati”. Kmet podložnik je moral v času turških napadov na Slovensko, ki so trajali nad 200 let, skrbeti največ sam za svojo varnost. Graščak se je zaprl za svoj utrjeni in naravno zavarovani grad, kmet pa se je reševal, kot je vedel in znal.
Vse to je nejevoljo proti graščaku večalo, v njem je videl sedaj samo izkoriščevalca, ne pa več svojega zaščitnika in varuha pred tujim sovražnikom. S spremembo obrambnega sistema in z uvedbo denarnega gospodarstva je dejansko fevdalni sistem izgubil upravičenost za svoj obstoj. Kmet je moral še vršiti svoje nekdanje dolžnosti in država ter graščak sta mu naložila celo nove, saj je moral poslej prispevati za vojne potrebe še posebej tudi v denarju. Graščak je bil rešen večjega dela svoje vojne obveznosti in dolžnosti.
Vodniki hrvaško-slovenskega upora leta 1572-1573 so prišli do zaključka, da je treba graščake odstraniti, kmetom vrniti svobodo, ti pa se bodo zato obvezali skrbeti za obrambo dežele pred Turki. Hoteli so si torej pridobiti nekako položaj vojaških “graničarjev”, ki so imeli posestva, so ta obdelovali, pa so morali na poziv svojih vodnikov takoj prijeti za orožje in iti branit mejo, oziroma se dvigniti proti sovražniku, ki je to ogrožal.
vzeti vojaško dolžnost, pa priznavati samo cesarja kot po-! glavarja in vodnika države. Njihova misel je bila torej j moderna in gledano s stališča zgodovine tudi upravičena in ! pravno utemeljena. Cesar in njegovi svetovalci so imeli premalo razumevanja za novi čas, za položaj kmeta, pa tudi za splošne potrebe prebivalstva in države. Da so sprejeli kmečke zahteve, bi se utegnila zgodovina habsburške monarhije precej drugače razvijati in prepletati.
Stoletja stari red predpravic je bil tako zasidran, njegovi koristniki tako zaverovani v svoje “pravice”, da si enostavno niso mogli misliti, da bi imeli kmetje prav. Če je kdo med njimi to spoznal, kar se je ponekod zgodilo, je
0	tem molčal in branil svojo korist. Fevdalni sistem je dejansko zlomila šele francoska revolucija, v Sloveniji pa znana marčna revolucija leta 1848.
Vsak državni in družbeni sistem, ki nima v sebi zakonite poti za nujne spremembe, ki jih zahteva čas, vodi k revoluciji, k nasilju. Ko je namreč razlika med obstoječim redom in potrebo po spremembi prevelika, nastane napetost, ki se sproži v revolucijo. Tega, se zdi, diktature, tudi ko-i munistične, nočejo priznati, pa jim to ne bo nič pomagalo, čas bo šel preko njih, kot je šel preko drugih enako mogočnih državnih in družbenih redov in sestavov.
•••v	M
1	i
| BESEDA IZ NARODA |

CHICAGO
Hi
NEKDAJ':
VČERAJ
Krigljce Amerike
* ČIKAŽANI in vsa naša lili- pokregajo in pridejo na dan no' ka javnost in najbrž vsa de-! pred javnost taka barantanja in žela že par zadnjih let posluša,1 včasih celo pred sodišča in poročita in presoja (vsak po svoje, čila o razpravah pripovedujejo, seveda), o službovanjih nekate-.da je ta ali oni kaj prejel in da rih naših od javnosti izvoljenih se je to dalo v pomoč kampanji
predstavnikov na vseh raznih za izvolitev. Zakaj? Je to težko položajih. Mnoge obtožujejo (ki | uganiti?!
so službovali v par zadnjih letih), od vrha dol radi “tega in o-nega”, pri čemer je nekatere zapeljala “ljubezen” do zapeljivih ponudb, ki kakor gibajoči črvički na trnkih omamljajo male in velike ribe Vse to stane državo, mesta in okraje precej. Sodniki ne poslušajo zastonj, zasledovalci in preiskovalci se ne vozijo pri zasledovanjih za svoje groše. Vsem je treba plačati iz državnih, mestnih in okrajnih blagajn. Tisto, kar je v blagajnah, pa pride od javnosti, nekaj od
Za take slučaje bi bile na mestu bolj ostre določbe. In če bi bile, bi ne bilo toliko političnih kupčij, kakor jih je.
* RASNE SITNOSTI tudi naraščajo iz dneva v dan. Če bo šlo tako naprej, jih bo še vedno več in več. Zalo raziboriti so La-tinci z juga. To Portoričani, Me-ksikanci in še drugi. Zahtevajo po javnih šolah učitelje njihovih narodnosti, celo knjige itd. Prirejajo zato javne demonstracije. Celo nekateri listi so jim na ljubo uvrstili kako stran v njiho-
cebe, nekaj od mene. To pove, jvih jezikih. Zahtevajo, da se jim kdo nosi težo vsega tega! Neka-j da v javnih službah enake polo-tere sicer sodijo nekaj, vseh pa žaje kakor starim belim nase-ne. če se kdo čudi pri tem, pra- Ijencem in še mnogo, mnogo vijo, nimamo v naših “poslov-1 drugega. Oblasti ‘so pri tem zelo nih pratikah” takih postav, s popustljive. Belim priseljencem katerimi bi se dalo vse to ure-! v prejšnjih časih niso bili tako diti. Zakaj jih pa ni? Tisti, ki popustljivi in ustrezajoči. Še kujejo postave, morda že vedoj župan je na ljubo njim kaj u-zakaj ne?! Morda se ravnajo po | strežen. Kdo mu je srce omehčal določilih, kako se imajo graditi; pri tem? Politične potrebe ob
nove stanovanjske hiše in poslopja — namreč, da morajo imeti toliko “izhodov”, kakor “vhodov”, ali pa še kakega več.
To, če pripiha kaj odkod, da se lahko vsak posluži “izhodov”.
Evo, to nekaj pojasni.
Postave in določbe so za marsikatere slučaje kaj čudne. Npr. j kakor se. prodajalec likerjev je izključen,! * VAŽEN
času volitev in on je še vedno demokratski “boss” v mestu in okraju, ki je po prebivalstvu nadpoiovično močan, tako tudi z volivci. “Boss” politiko in njene občutljive strani pozna in ve, kako jih je treba mazati in zdraviti, da se vse vrti naprej,
NASVET, vreden
va na severni strani ’Chicaga, rojena Rebek, rodom z Žalovca pri Šmarjeti na Dolenjskem.
Še več drugih je, o katerih ni znano, kje bivajo.
Vsem častitljivim pionirjem in pionirkam čestitke in še mnogo mnogo zdravih dni življenja!
* PA ŠE ENO, DVE ZA KRATEK ČAS:
— Spretna kuharica. — Gospodinja, ki je pravkar sprejela v službo novo kuharico, jo je vprašala:
“Ali znaš dobro kuhati?”
Nova kuharica:	“Seveda, go-
spa, na oba načina.”
Gospodinja: “Kaj to pomeni?”
Nova kuharica: “Na, za primer, če želite, da gosti še kaj pridejo, ali če želite, da ne bi nikdar več prišli.”
*
— Dober nasvet. — Dva stara znanca sta se srečala. Prvi potoži in vpraša drugega: “Kakor kaže, mi spomin vedno bolj peša. Kaj naj storim?”
Drugi mu svetuje:	“Dolgove
delaj, prijatelj!”
O
— To je pa res! — Tenorist je rekel alkoholiku:	“V mojem
grlu je premoženje.”
Alkoholik pa mu je odvrnil: “V mojem tudi..
— Iskreno pozdravljeni, pa še drugič kaj.
Regerčan
Slovenske študije ne kentski univerzi
KENT, O. — Katalog kentske, venskega raziskovalnega institu-
univerze za pomladansko četrtletje navaja tečaj “American Ethnic Groups - Sociology 498”. Tečaj obravnava doprinos ameriških izseljenskih skupin, kjer so zelo častno zastopani tudi Slovenci. Že šesto leto se tako poleg slovenskih študentov seznani tudi na stotine ameriških o vplivu, ki so ga imeli slovenski izseljenci na Ameriko. Tečaj podaja tudi številne izsledke Slo-
¥ai»iio na kosilo
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 18. marca, priredi Slovenska šola pri Sv. Vidu kosilo, na katerega lepo vabi vse rojake. Kosilo je ena izmed par “finančnih” prireditev, na kateri sloni Slovenska šola za svoj obstoj. Zato je važno, da se ga udeležimo v čim večjem številu.
Matere učencev Slovenske šole nam bodo postregle z dobro govejo pečenko in za priboljšek še z domačim pecivom, katerega bodo nalašč za to priliko napekle. Cena za odrasle bo letos $3, za otroke pa $1. Če pomislimo, je to zelo nizka cena!
Rezervirajmo si torej nedeljo, 18. marca, in si enkrat ibrez truda podprimo dušo in obenem delo Slovenske šole.
M.B.
Zssiske misli
VI.
da bi istočasno mogel kandidi- vpoštevanja. Pred kratkim sva rati za kak važen javen položaj, govorila z rojakom glede naših ko še vodi tako trgovino. Čudne še živečih pionirjev in pionirk, so tudi določbe glede denarnih! izmed katerih jih še mnogo živi darov kandidatom za volivne po raznih krajih Amerike. Za-kampanje. Seveda je razumljivo,! nimivo bi bilo, ko bi kdo znal o kdor hoče razumeti, zakaj kaki; njih poizvedeti, kdaj so prišli v posamezniki ali korporacije da-j Ameriko in pa glede njihove! tar svobode. Bodočnost bo poka-
MILWAUKEE, Wis. — Vojna v Vietnamu je torej končana. Preživeli ameriški vojni ujetniki se veselo vračajo v svobodno domovino. Bog blagoslovi Ameriko in predsednika Nixona, je njih pozdrav, ko stopajo na svobodna ameriška tla. Po velikem in dolgem trpljenju se vračajo ujetniki v objem svojih staršev, žena, družine in prjateljev. Pesem, v gore domače spet se podajmo, in srečno življenje uživajmo, naj bo naš iskren pozdrav vsem ameriškim ujetnikom in vsem domačim, ki so dočakali ta srečni dan.
Razumljivo je, kjer je sreča, je tudi sestra žalost. Okrog 50,000 ameriških vojakov borcev je položilo svoja življenja na ol-
jejo take podpore. Ker tako za j starosti. Zadnje je zanimivo. Ve-prazen nič malokdo odrine kaj ’ liko jih je doseglo kaj častitlji-
zala, da te žrtve niso bile zaman. Mnogo bolečih solz, trpi je-
za kampanje kakega kandidata vo starost. Med njimi je na pr-jnja in žalosti so pretočili in pre-kar pa deset in deset tisoč ali | vem mestu skoro gotovo naš od- j živeli starši, žene in družine. Za pa po sto tisoč copakov. Pa so j lični pionir, c. g. Jurij Trunk, kij padle bprce, junake, ki se ne bo-taki slučaji. Taka darovanja biva v San Franciscu. On vozi Mo nikdar vrnili, naj bo
čakanja glasu o smrti, katere so izvršili lastni bratje po krvi in jeziku. To trpljenje in ponižanje je Vsemogočni prihranil a-meriškim materam in ženam. Od takrat do danes je bilo v srcih naših mater — in prepričan sem — da tudi v srcih večine ameriških žena — neka vera, da je bilo tako, kot se je zgodilo., neogibno potrebno. Vsi smo prepričani, da bo šele prihodnost pokazala, da žrtve niso bile zaman. Tem našim materam in ženam v pozdrav in uteho: “Najboljši učitelj je čas, čas zaceli vse rane. Najboljša knjiga je
ta, ki javnosti še niso znani. Predavanja bodo vsak dan od ponedeljka do četrtka od dveh do treh popoldne. Zadnja dneva za registracijo sta 26. in 27. marca, vendar je razred navadno že precej pred zaključkom registracije povsem zaseden. Kdor bi želel obiskovati tečaj, naj se skuša vpisati čim prej.
Poleg omenjenega Gobčevega tečaja poučuje na Kentu slovenski profesor dr. Bernard Jerman tudi ameriško izseljensko literaturo, kjer predava tudi o slovenskih pisateljih. Kdor bi se za njegov tečaj zanimal, naj se o-brne naravnost na prof. Jermana na oddelku za angleščino. Prof. Victor Papacosma obravnava v svojih tečajih tudi zgodovino Slovencev. Poleg tega je možen neodvisen študij slovenskega izseljenstva, kjer je mogoče z resnim delom zaslužiti od ene do pet kreditnih točk v četrtletju. V 'kentski univerzitetni knjižnici je v okrilju izseljenske kolekcije tudi posebna slovenska sekcija, ki se postopoma ve-
svet in najboljši prijatelj je ča in tako omogoča študentom,
profesorjem in drugim slovenske študije in raziskovanja.
Poleg zgoraj navedenih možnosti je kentska univerza odo-
Bog. Človek brez svobode je kakor riba brez vode!
Pred kratkim me je obiskal precej mlajši rojak in predno je! brila slovenske študije in razi-sedel na ponujeni stol, je dejal, skovanja tudi pod okriljem “Hoda je pobit in strašno utrujen,; nors College” in tako povzdigni' torej za nobeno rabo. Ker tudi j M slovenstvo na častno mesto, mene večkrat prime ta nezaže- j Študij e na tem častnem kolegi-Ijena utrujenost, sem bil zelo | ju so registrirane kot “honors presenečen, da me je ta mladi jwork” in kot take uživajo naj-rojak prehitel v stokanju. Na-1 večji ugled, saj so dostopne le smehnil sem se in šel po Štefan 1 najbolj sposobnim in resnim štu-vina in nekaj dobrega prigriz-! dentom pod nadzorstvom skrb-ka. V tem okolju je razgovor te- no izbranih profesorjev. Sloven-
kel zmeraj bolj prijetno in povem vam, da je s praznim Štefanom minila tudi utrujenost.
šena, slovenska literatura, slovenska zgodovina, zgodovina slovenskih izseljencev v Ameriki,
Utrujenost je bolezen našega j slovenska umetnost, zgodovina modernega časa. Vedno več mla-j slovenske glasbe v Sloveniji ali dih in starih ljudi se pritožuje, !v Ameriki, slovensko gospodar-da so nenehno utruj eni in s tem 3tvo> slovensko-amenška into-duševno popolnoma na tleh. Pra- Sracijn, slovenski doprinos Ame-vijo, da je krivo vreme, težko30 področja, ki jih je delo, sodobna napredna tehnika mogoče študirati v okviru Ho in še nešteto drugih vzrokov. nors College in dobiti za re;>no Resnica pa je, da ima vsak po- delo tudi naj višji možni kredit-sameznik svoje telesne in dušev- Študentje, ki bi se zanimali za ne obremenitve. Človek je da- sl°venske študije ali raziskova nes skoraj bela vrana, če ne uži- nJa, naj se zglasijo v sobi 137 v va razna poživila in pomirila.1 Howry Hall, ali pa me pokliči' Poraba kave, alkohola, mamil in. 1° P0 telefonu na številkah 6/2 cigaret se je v zadnjih letih me- ^62 ali 944-7237. Kot v pretek' varno zvečala. Zdravniki trdijo,1 Msti, tako bodo tudi v bodoč6 da mora vsak posameznik ome-T^dlJ6 skozi vse leto, torej tu 1 jiti nepotrebne duševne in te- v poletnih počitnicah. Ker vSJ lesne napere ter se sprostiti. ; Profesorji opravljamo ta dodat Utrujenost sama po sebi še ne na Prostovoljno in biez vs pomeni, da nam odpovedujejo Ke ° ata e plače, pokrije °bica naše delovne sposobnosti, mar- na £0^nlna vse stroške, tako več je opozorilo, da naj hranimo m triebainiti stuidentom niti svojo delovno energijo. Zdrav- T6113,.1 3 uPinosti ničesar op
niki razlagajo utrujenost s tole slikovito primerjavo: “To je ta-
čevati.
Kentska univerza ie drug2
ko, kot če bi kdo vozil z zavrtim največja v Ohio in 24. najvecf motorjem in pri tem skušal do- v vseJ Ameriki. Verjetno je seči čim večjo hitrost. Voznik ‘:Llc^1 edina univerza v A m eri ^ mora najprej popustiti zavoro ^ :na niei P°učuje kar sede tako, da motor lahko svojo ener- sl|0vensMh profesorjev (Ferda2 gijo koristno uporabi. Vsi po- Cahill, Chulik, Furla, znamo dneve, ko smo utrujeni German, Planinšek in Ressic in nam gre vse po zlu. In če si medtem ko je dr. Tony Adain človek zdaj ne dela prevelikih univerzitetni zdravstveni sve ^ skrbi, kdor zna pri delu pravil- va^ec- ^e to tudi edina univeri
v Ohiu, ki ima svojo slovens1*
imajo svoje namene. Posamezni- že v 103. leto. V septembru letos; kom so dane, da jih v svojem I bo dosegel 103 leta starosti, imenu da. Kdo mu jih da, da jih Za rev. J M- Trunkom bo letos!
“Vigred se povrne , čast in pozdrav.
pesem zapeta v
naj odrine naprej za take politične namene?! Lahko kake korporacije ali kaki zavodi. To po privatnih posameznikih. Na ušesa sa pa v takih slučajih lahko pove kandidatu ali pa tistim, ki kampanje vodijo, zakaj se da in da naj se ne pozabi,
v septembru prijadral'v 90 let! starosti č. g. msgr. dr. John L.i Zaplotnik v Nebraski.
Med laiki v Chicagu vozi v 93.:
Ob tej končani vojni in ob strani srečnih in žalostnih ameriških mater in žena, se spomnimo tudi naših mater in žena iz
leto starosti znani Mr. Leo Mia- druge svetovne vojne in revolu-dič. V Clevelandu je dosegel lekcije, ki so trpele peklenske mutes 92 let starosti John. Tutin.! ke in bile ponižane, ne samo od
j kdo za kake naklonjenosti ali u-
Ko>: je Ilija Gregorič, vojaški poveljnik upornih kme-1godnosti na vrata potrkal, tov, pripovedoval svojim zasliševalcem, so uporniki hoteli i V nekaterih slučajih se potem,
kadar bo rodom iz Gaberja, fara Brusni- Nemcev, Italijanov, marveč tudi ce-	jod svojih lastnih rojakov. Straš-
Med slovenskimi pionirkami ni so - bili trenutki in ure prisi-je dosegla 90 Mt starosti rojaki- ljenega slovesa od moža, sina in
doseči vrnitev svoje osebne svobode, bili pripravljeni pre- če ni mogoče nuditi ugodnosti,1 nja Terezija Ellis (Iljaš), ki bi- hčere. Še hujše so bile minute
no in pravočasno izpreči, se zna sprostiti in poskrbeti v prostem času za smeh, prehude utrujenosti lepa ne bo občutil.
Vedno utrujeni ljudje se podzavestno in zavestno čutijo vedno v strahu pred nečim, kar jim jemlje tudi v času, ko naj bi počivali, preveč energije. Taki ljudje, posebno če se jim pridruži še osamelost, dolgočasje in skopost, so resnično utrujeni, so naveličani življenja, kar je zelo uničuj oče.
Zamislimo se ob tem in po-iščimo pravi vzrok svoje utrujenosti in slabe volje. Največkrat so utrujeni stari in mladi ljudje zato, ker se bojijo potrošiti par dolarjev v veseli družbi. Če bi “utrujenci” obiškavali kino, gle-
sekcijo in najbrž edina v Am6^ ki, ki je razvila tako pester ^ obsežen program slovenskih 3t'J dij in raziskovanj. Slovenci vsega tega veseli, posebno še
le Z* N'
vidimo, da univerzi ni šlo
naš denar in je vse delo org2
k#'
zirano tako, da ni potrebno * . krsnokoli doplačevanje od str3^. študentov, staršev ali skupi2°s‘'
Edi GobeC
ZA SMEH
Dva prijatelja si pripoved21^ ta svoje zakonske težave, ta sta, ker imata oba prepir
vi ženi. “Potolaživa
se z mislij0.
d3
321
drugi možje tudi trpijo. P°z11 ^ dališče, gostilne, piknike, šport-( gluhoneme zakonce, ki se ne prireditve, šli v družbo, ne bil večer prepirajo. Žena 2236 ^ imeli časa za utrujenost.	s prsti. Ko ji pa ubogi moŽjl0
L. G. odgovoriti, ugasne ona luč!
AMKtiiSKA DOMOVINA, MARCH 13, 1973
3
AINAD
Kanada ne bo sposobna letos časa; točno določiti to dobo še ni
liliiirits p@pošilna ¥ Toroniu
TORONTO, Ont. — V nedelj0, 25. februarja, smo imeli Slovenci v Torontu spet priliko prisostvovati novi kulturni prireditvi, ki jo je pripravila mladi-fta, združena v folklorni skupini Nagelj, v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave.
Kljub mnogim družabnim prireditvam v predpustni dobi se je lo nedeljsko popoldne zbralo lepe število staršev in prijateljev slovenske folklore. Obljubili so llarn tudi skioptične slike. V prvem delu programa je g. Ciril Soršak prikazoval slike iz Baragovega rojstnega kraja Dobrniča na Dolenjskem, kjer so za 175-letnico krsta velikega misijonarja blagoslovili nov oltar v apelici, kjer je prejel milost svetega krsta naš svetniški kandidat. V nadaljnem smo ob sli-podoživljali 25-letnico maš-niskega posvečenja našega žup-ttika č. g. Toneta Zrneca, ki jo Je kar na tihem praznoval. Pa Vendar slavnostni dan ni minil . rez čestitk župnijskih zastopnikov in cvetja, ki mu ga je po-onila mladina. Vrstile so se ® dce^ obiskov slovenskih škofov ržečnika in Jenka, pribori cer-- v'enih svečanosti ob sv. birmi 111 procesiji sv. Rešnjega Telesa.
V drugem delu skioptičnega Predavanja smo sledili zgodovi-
rn razvoja folklorne skupine Na-
■^e j,^ki v župniji Marije Poma-§aj že 13 let združuje mladino
jo na tedenskih vajah Maroltovo “Kmečko ohcet”, katere tri začetne plese smo imeli priliko o-pazovati na nedeljski prireditvi.
Mladim plesalcem skupine Nagelj želimo mnogo uspeha in vztrajnosti, da bi v poštenem veselju minevala njihova mla-
dost, da bi skupno z ostalimi 1 čina vrat stanovanj so tako trd-mladinskimi p r i z a d evanji in združenji — kakor je folklorna skupina Biser — ustvarjali slovenski skupnosti v Torontu tisto visoko spoštovano podobo ljudstva, kakor živi dosedaj v očeh tisočev obiskovalcev in prijateljev, ki se zbirajo na naših na-rodno-kulturnih prireditvah.
Anica Resnik
KRIŽIH PO KANADI IN PO SVETU
Visokošolska mladina, ki je Sharp osebno v Saigon in Rabila pred par leti tako nemirna; noi, da se na svoje lastne oči po-po vsem svetu, se je pomirila z j uči in prepriča o položaju, izjemo Zahodne Nemčije, kjer pričakujejo novih nastopov levičarskih študentov,
ki so uporabili novo svobodo na visokih šolah in se načrtno polastili ključnih položajev. Tako je predsednik univerze v Zahodnem Berlinu dejal, da je vsaj pet zahodno-nemških univerz “izgubljenih za demokracijo”.
Pri nas v Kanadi je na splošno na visokih šolah dosti mirno, le na torontski univerzi je spor na matematičnem oddelku, ki so ga študentje pred dvemi tedni zasedli in zahtevali več besede tako pri sestavi programa kot pri vodenju univerze. “Zasedba” je dosti mirna in komaj opazna zo tiste, ki nimajo neposredne' miru. zveze s študijem matematike, j Pričakujejo, da bo zunanji *	minister M. Sharp po svojem po-
S precejšnjim začudenjem smo vratku predložil ali umik Kana-Kanadčani poslušali pretekli te- de iz komisije že ob koncu tega den pripovedovanje ameriškega čmeseca ali pa podaljšanje ka-
na in debela, da ne morejo zgoreti v eni uri ali celo ne v dveh.
05
Zastopniki kanadske živilske industrije so pretekli teden pozvali vlado, naj raj še poskrbi za primeren dohodek Kanadčanov, da bodo lahko plačevali višje cene za hrano, namesto da razmišlja o uvedbi nadzora cen nad deželnimi pridelki in nad živili. —-------------o------
Zlata mrzlica danes
m . v	Dragocena kovina je še ved-
Ta m rožnat Komisija je raz- no prepoceni.
deljena m predstavniki Poljske
in Madžarske se očitno smatra- Leta 1900 so v legendarnem jo za zagovornike in branilce Klondiku nabrali milijon in 350 koristi rdeče strani. Nevtralna unč zlata. To je bilo leto vrto-člana komisije sta tako le Kana- glavih bogastev in žalostnih proda in Indonezija, ki pa ne naj- padov. V Dawson Cityju je deta nobene podpore pri ostalih mrgolelo lahkoživk, italijanski dveh, če bi moralo biti to v tenorji so peli in mesto je štelo škodo rdeče strani. Madžari in preko 20,000 prebivalcev. Zlate Poljaki so pripravljeni sodelo- žile so se zdele neizčrpne, toda vati pri preiskavi, ki naj bi bila j epopeja je bledela, bil je to zad le na torontski univerzi je spor za rdeče koristna, torej le na'
pritožbe rdečih o kršitvah dogovora s strani Saigona, ne pa tudi pri pritožbah Saigona o rdečih kršitvah dogovora. Jasno, da taka komisija ne more nikamor in ne more braniti in podpirati
Harlan Richards iz Toronta se
folklornem udeistvovaniu Veči-!^ pr|pOVedovanje ameriškega; meseca ali pa p< na prvih članov in čianin ie , j senatorl!a V. Hartke-ja, demo-.nadske prisotnosti v Komisiji še
nes poročenih med niimi nrvi' krata iz Indiane’ ko 3e trdil, da! za 60 do 80 dni, da dobe rdeči trii e	1 ,.	30 ZDA leta 1965 pristale na ta I priložnost premisleka in resnega
Vukšinič Pet n i - + -d + k0 ugoc,eu dogovor o uvozu av-. sodelovanja pri ohranjanju miru Lanaine"' qJ61-	v. , tomobilov in avtomobilskih de- v Indokini.
izzD ir- ?bi - “
Ha leta ko so člani in 1	' (Kanado za sodelovanje v viet-
°kviru'Toronto'^ Folk11/"'-3^6 V|namski voini- Namera se ni ob- ima zahvaliti za svoje življenje cil nastnnni; ° ° ., f , °™‘i nesla, ker ni bilo v tem pogledu samo svoji mački. Ko je namreč ?ih atajS “	“*“•*»	in K“adfa- Pretekli v nJego-
P° bolnicah na CNE N-f , m v vojno v Vietnamu nismo ho- vem stanovanju v 20. nadstrop-bullders Show itd Tako še11^11 ' rf1ako 30 ZDA dale Kanadi ju 52-nadstropne stanovanjske 1168 vztraja pri Sv ° 561 a"l“P0m°č, ki je stala izgubo tiso- stolpnice do ognja, ga je mačka stvu:	' i volem Pos an-J če delavnih mest v avtomobilski začela praskati po obrazu, dok-
T?ro„rT sIo™“k> industriji v ZDA”, ne da bi za to ler se ni zbudil. Zbujen je začu-+ .?rnfC0 °:'lkaj prejele. Sen. Hartke je za u-. til strašno vročino in naglo viPlesov in. glac-be _ h '	• j iiinitev tega dogovora, ker je ded, da je vse stanovanje , v og-
slovenskih narodn’h °nran^an',e| PrePričan, da je za ZDA škod- nju. Kljub gostemu, črnemu di-
So60;?'1 meri °^aioWV	ni
narodno manifestacijo in
nji “lov za zlatom” na ameriškem severu. Iskanje drugih virov bogastva, predvsem nafte, je zasenčilo kopanje dragocene kovine.
Dawson City je bil pol stoletja v zatonu in še lani je štel komaj 800 ljudi, toda pričel se je “boom”. Število iskalcev zlata narašča; zaradi višjih cen zlata na prostem tržišču (ca. $76 unča) je iskanje spet donosno.
Ni oživel samo Klondike. O-
Sedemdesetletni Harold Bou-tillier je v pol stoletja iskanja zlata prihranil dovolj za nakup hišice v Kanadi, ni pa obogatel. Ne verjame, da bo obogatel kdo drug. “Vrednih pepit je malo, največ je vredno veselje ob najdbi. To je kot neozdravljiva bolezen.” Večina iskalcev se zaveda, da ne bodo obogateli, računajo pa na prihranek za stara leta.
Lahko bi rekli, da je dragocena kovina v ZDA izgubila nekdanji čar. Bogatenje in propadanje danes prinaša uran. O Charlieju Steenu, ki je v 50 letih odkril najbogatejšo žilo v ZDA (69 mil. dolarjev), pojejo že ljudske pesmi. Steen je živel v baraki iz lepenke, nekje v U-tahu. Po odkritju si je kupil palačo v Renu. Ker pa je prirejal sprejeme z 8,000 gosti, je propadel. Kaj takega se z zlatom dandanes ne more več pripetiti.
Kljub temu Amerika še vedno potrebuje zlato. Samo za elek-j troniko ga gre 54 ton na leto. Vrv, s katero se je astronavt White prvič sprehodil po vesolju, je npr. bila pozlačena zaradi termičnega žarčenja. ZDA porabijo letno še 20 ton zlata za popravilo zob, še več (131 ton) za nakit. Pri tem je Italija prva na
izvoziti toliko žita, kot ga je povprečno v zadnjih letih, če bi tudi bila letina dobra. Podoben položaj utegne biti po sodbi Vogela tudi v ZDA.
V dobri meri zavisi potreba po žitu od pridelka v komunističnem svetu, ki je bil v zadnjih letih glavni kupec žitnega presežka v svobodnem svetu.
uspelo.
Manj primanjkljaja
TORONTO, Ont. — Zakladni minister ontarijske pokrajinske vlade John White je pretekli teden objavil, da bo primanjkljaj v finančnem poslovanju pokrajinske vlade Ontaria za okoli 120 milijonov manjši, kot je prvotno izglodalo.
Vzrok temu so večji davčni dohodki, kot so predvidevali.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Naprodaj
zidan bungalow v fari sv. Kristine, mirna cesta, rekreacijska soba, garaža, lastnik.
732-8878
-(51)
Odda se
2 opremljeni sobi na E. 67 St. privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513
(x)
For Sale
3-bedroom Colonial off E. 185 St. Stone front. Spotless inside.
GEORGE KNAUS REALTY 481-9300	819 E. 185 St.
(13,15 mar)
liji kompas: voh
Znanstvenikom na univerzi v KADAR KUPUJETE Madisonu, Wis., je uspelo zadr- ali prodajate hišo ali trgovino žati ribe, ki se navadno .selijo ali posestvo, lot ali farmo, za
dobro postrežbo kličite staro, zanesljivo tvrdko, če imate stanovanje za oddati, imamo ljudi ki so interesirani. če živite ven iz mesta ali države in lastujete posestvo v Clevelandu. Vam tudi oskrbujemo Vašo posestvo. Kličite
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(6,13 mar)
(lososi in pod.), na določenem kraju. V ta namen so se posluževali raznih sintetičnih vonjav. Če se bodo poskusi tako uspešno nadaljevali, kot do sedaj, bo to j imelo velik vpliv na ribištvo.
Raziskovalec sladkih voda Dale Madison pravi, da ima vsaka reka svoj značilen vonj, na katerega se riba, ki je bila tam izležena, že v zgodnji mladosti tako navadi, da si ga zapomni za vse življenje. Če je to res, potem bi bilo mogoče mlade ribe
„	0------------- že v
svetu. Amerikanci obdelano zla- ribogojnici navaditi na določene
to raje uvažajo.
hiladini v kloro v
Povišane pokojnine pred končno odobritvijo
OTTAWA. — Poslanska življajo mesteca na vseh koncih, zbornica je pretekli teden dru-kjer so kdaj kopali zlato. Po iz- gič soglasno odobrila povišanje javi predsednika “American pokojnin od $82.88 na $100 me-Gold Association” Johna Rossa sečno. Predlog je bil poslan v bi unča zlata morala stati 100 študij parlamentarnemu odboru, dolarjev, da bi bilo kopanje predno bo dan v končno glaso-vredno truda. “Razmere so ven-; vanje.
darle veliko boljše kot pred le-; Povišanje pokojnine naj bi bitom dni.	j lo v veljavi s 1. aprilom 1973.
Zadnje čase je ameriška pro-|Predl°g ° tem Je bil, kot znano, izvodnja zlata znašala poldrugi stavlien v načrtu novega prora-milijon unč letno, torej nekaj buna zvezne vlade pretekli me-manj kot v Kanadi, desetino SZ sec- Proračun je poleg vladne li-in dvajsetino Južnoafriške re- beralne stranke podprla tudi no-
šo nove
sv ea}e svečanosti, kot „„ me maše- obiski škofov, sv. bir-
lesa p*’°cesiie sv- R&šnjega Te-• Njen namen
V Pretoriji v Južni Afriki so
mu mu je uspelo prilesti do vrat, jih odpreti in se rešiti na hodnik. Pri tem je pozabil vrata
publike. Verjetno bo letos presegla dva milijona unč. Stari iskalci zlata, ki so prej iskali samo pepite, zdaj ne zanemarjajo več drobcev in prahu za industrijsko rabo.
Zlato iščejo v že znanih žilah, toda sem in tja odkrivajo nove. Tudi rudniki bakra se vedno
va demokratska stranka in mu s tem zagotovila večino.
Letošnje leto izredno
važno za žitni pridelek
■SASKATOON, Sašk. — Glavni komišener Kanadske uprave za pšenico G. N. Vogel je dejal
____v_ . „„„„ ........ ^ zapreti in gosti dim se je začel
pretekli teden obesili štiri črnce, valiti po hodniku. Okoli 200 staje z ostalimi! Eden ^ bil Obsolen na smrt za- novalcev je zapustilo svoja sta-
~^pmami sodelovati kot preišJ radi umora n&ke bele žene, dru- no van j a in bežalo navzdol po! pridobivanju. Iskalci pritiskajo'čajni, ampak izredno dober pri-leta pri vseslovenski nrire-1 §a dVa Sta bila tudi 0bsoiena za- stoPnicah, ko je ogenj dokončno) na kongres, naj bi dovolil zaseb-) delek žit, če naj zadostuje potre-ditvi v času ^	P (radi umora, zadnii na ip. hil nh. uničil Richardsovo stanovanie. I no nosest zlata v palicah, kar ie! ham
pretekli teden tu, da potrebuje bolj posvečajo postranskemu svet v letošnjem letu ne le obi-
torontske Interna-
!?*! C«av»T7erVdomSm! SOian na
io qi°nU Pjabljana predstavljala ° ^ncd širnemu torontske-! bo SVe^u sv°jo kulturo in podo-j
Smrtna kazen je
Gasilski načelnik, ki je prišel; doslej z zakonom prepovedano, na mesto požara, je dejal, da bi “Wall Street Journal” je napi-večjem de-! bili stanovalci 20. nadstropja1 sal: “Edina razlika glede na
Upanje, da bi mogli napolniti izpraznjena skladišča za rezervo, je pičlo, je trdil Vogel. V zad-
lu zahodnega sveta	ukinjena ali	storili boljše, da so ostali v svo-'	prejšnje stoletje je v tem, da ni	njih dveh letih so se zaloge žita
pa vsaj močno omejena, zato je J	jih stanovanjih, ker so visoke	ne kavbojev s pištolami ne na-‘	zmanjšale na najnižjo raven v
iznenadila zahteva	predsednika	stavbe zgrajene večinoma iz be-	padov na poštne kočije ne špe-	zadnjih 20 letih in to kljub te-
tona: in dim ne more skozenj in	kulantov. Navduš e nje pa je	mu, da sta bili zadnji dve letini
ne skozi trdo zaprta vrata. Ve- pravzaprav enako.”	res izredno bogati.
jo tudi izvr-
lial-k 2blanih slikah smo doživ- 2DA P TViV™	n •
!Jaii lepe spomine iz naših de-i	R- Nixona, da naj ZDA
lovnih dni v rr +	,	j s™1-!110 kazen za določene vrste
Pu na “ExZ I?"	’ °b nas °- zločinov obnove in
ob izhl> Xp° 67 v Montrealu, šujejo. ta v b anju slovenskega dekle-
1,0	“‘t Za	»mri*, mesna industrija
iz razstav in „ L f Prlrn pr°da le,no 2a Prek° 2 bilijona na Ljubljana fn™ T TjT	•*««> laMtaa- in je
,a ®	r a m T Dekle‘ tako najmočnejša veja v živilski
AOVnr> epazovala same •
in v
,^1 srečanjih ob priliki “Caravan kili n ^koda, da ob vseh
na najrazličnejših paradah
van
kih V* aKOlCia’ da ob vseh taki :Vldlbab PriroEmjkuje fantov, slavo ,defief°m pomagali nositi m čast slovenskega imena.
liku 'J'Ube2en Ih vdanost do ve-vSe boraoljubnih idej prebrodi kaz- ■e2aVe in nePrllike. To pri-gej-U^e najmlajša skupina Na-dekp”’ kier se zbira okrog 30 j ah ^ na reclnih nedeljskih va-anes so se prvič pokazale
so in
uglajenim nasto-svoje starše in vse ostale
jih	narodnih nošah, ki
večina mamice ukrojile ia2veseliie Pom
Par voflce\ Za njimi so se s in m' Jt;kami predstavili dekleta jo j5	k^ ze več let sestavlja-
“C ro skupine. Sedaj študira-
industriji dežele.
❖
Kanada je pogojno stopila v Mednarodno nadzorno komisijo za Vietnam. Izjavila je, da bo v njsj ostala le, če se bo pokazalo, da je komisija sposobna o-pravljati postavljene naloge. V kolikor se to ne bi zgodilo, je dejal tedaj zunanji minister Mitchell Sharp, bo Kanada komisijo^ zapustila. Upanje, da bo pariška konferenca ustvarila trdno telo, ki mu bi naj komisija poročala svoje izsledke in poročila o kršenju mirovnega dogovora, je propadlo, pa je Kanada kljub lemu ostala v komisiji. Ko so postajale pritožbe glasnejše, je predsednik vlade P. E. Trudeau pretekli teden objavil, da pojde ta teden zunanji minister M.
kemične vonjave. Ko bi take ribe spustili kjerkoli v jezero ali. morje, bi se morale vrniti na1 kraj valjenja. Treba bi bilo sa-i mo primešavati vodi potrebne; kemikalije.
Skupina raziskovalcev, ki jih vodita Arthur Hasler in Ross | Horrall na podvodnem laboratoriju univerze v Madisonu, spustila lansko pomlad v jezero Michigan tisoče lososov, ki so bili “vzgojeni” v vodi s sintetično vonjavo. Večina rib se sicer ni vrnila jeseni na drstenje; opazili so le nekaj lososov-samcev na vališču. Čeprav so zaznamovali in spustili prav toliko “nevzgojenih rib, se je vrnilo dosedaj dvajsetkrat toliko “vzgojenih" kot “nevzgojenih”. To imajo za zadosten dokaz domneve, da ribe privlačuje določen vonj.
Iz Madisona poročajo tudi o lososih, ki so jih spustili skozi malo odprtino v reko z določenimi kemikalijami. “Vzgojene” ribe so ostale v odišavljenem prostoru in plavale v krogu, druge I
House for sale
2-bedroom double, E. 82 St., off Union Ave., in St. Lawrence area. Best offer. Call 248-5086 _____	(53)
LASTNIK PRODAJA DVO DRUŽINSKO HIŠO V OKOLICI ST. CLAIRJA.
Kličite HE 2-2542
-(51)
Naprodaj
Dvodružinska hiša za Hunt-je;mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(60)
Help Wanted — Female
FEMALE HELP WANTED
Housework — Mon. - Wed. - Fri. English speaking — occasionally overnight with teenagers. 283-9354
-(52)
ČISTILKA
Iščemo čistilko za 6 ur na dan, pet dni v tednu. Vprašajte za Mr. Lewis. Ne čez 60 let stara.
Ohio Furniture 6321 St. Clair Ave.
(51)
so pa plavale naprej. Ko so vodil, Housekeeper Wanted odvzeli vonjave', so plavale vse;MatUre WOman' general house-ribe brez postanka mimo.
Zdi se, da ribe čutijo vonj svo-' jih domačih voda samo nekaj 1
A House Can Be A Home
Housing Starts in Millions
■25
150 147_		2.08		2.18	
			lil iiiiiiijii:		
	\;				::::::
vA m		§f			| »
	fiii	|| 1 j '			
15
work, some laundry, 2 adults, no children, good home. West area. Call 351-7525.
(53)
Male Help Wanted
Helper
for sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Steady work. Hourly rate. — Apply
Acme Lighting Products 1667 E. 40 St.
(55)
% 1969 1970 1971 1972 1973
V.-	^
After two consecutive boom years, new housing construction is expected to mark a slight decline during 1973. Economists view it less es a recession than a healthy reaction to a build-on-credit trend that threatened overbuilding.
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(51)
HELP WANTED
Scraper, mechanic, semi-skilled, lathes, mills. Day shift. East side. Benefits. Any age.
GAHR MACHINE COMPANY 531-0053
(52)
VISOKA OBISKOVALKA — Slika kaže prihod britanske princese Ane na kopno v pristanišču Masava v Abesiniji. Tja je priplula na raketnem rušilcu HMS Antrim. Princesa je ostala v Abesiniji na uradnem obisku 12 dni.

.\v.r.r^,:z.\ oomo\
: .M. Cii 13, 1973
~ >------------ -----------^
IVAN PREGELJ:
OTROCI SONCA
POVEST
“Izgubil sem tobačnico.”	bi vendar stopil.”
“Prav tako! Še drugič!”	“Nikamor! Jaz vabim,” je de-
In dekle je poredno potegnila jal geometer, učitelja za rokav pa začela peti:' Tako sta šla.
“Čudovit večer,” je vzkliknil I zaneseno učitelj, potem pa ni ! vedel nič več povedati. ..
“Zvezde so prišle ven, lunica svetla...”
-'fr
“Povejte kaj vsakdanjega,” je , “Kateri satan me je izvabil v še hotela in je začel nerodno, družbo, ki ni zame,” je sopel neprirodno glasno:	i ihtavo in bolno, “v veselje, ki mi
“Geometrova služba je napor- je umrlo na svetu? O moj Bog, na, ampak lepa. Ne verjamete? s kako sem truden. Nikoli nika-Pravzaprav pa je tako z menoj,1 mor več!”
da sem se za ta predmet odločil; Tako je trpel v samoti in se le šele, ko sem dve leti poslušal polagoma umiril, oddahnil in iz-tehnične vede...”	j kašljal. Stopil je domov, proti
“Hov!” je zaklicalo v njegovo medlemu svitu materine luči za besedo. Otročja Slavica ju je ho- 1 rdeče zavešenim oknom. Drobna
senca se je zgostila pred njim na stezi:
“Tine, ali si ti?”
“Sem, mati!”	>
“Ponoči se vračaš, prehladil se boš,” je potožila žena.
“In če se, naj se pa,” je odvr-
tela oplašiti. Nato se je zasmejala:
“O tehniki govorita! Ljubi Bog. Je pa že celo moj gospod učenik zabavnejši.”
Kar mimogrede je nato povedala o svoji nezgodi, kako je kamen vrgla v bogoslovca Jamca. !nil trdo. “Saj ste me sami silili, “Pa kriv je ta Škorenjček, naš : naj grem.” gospod Sivec, kar lahko tudi os- j Tiho je zastokala in prosila: leta pomeni. Jaz sem imela no- “Da si tak, Tine! Pa se men-tarko na piki in nje ne bi bila da nisi usajal med njimi? Ni-izgrešila. Auf Wiedersehn (Na kar, Tine! Dobro ti hočejo. Vsi svidenje!) moja ljuba! Moram ti hočemo dobro. Pojdiva! Popil naprej. A podvizajta. Gospod boš čaja, pa legel.”
Tine se bo kmalu tu doli pošlo- Nato prečudno boječe, pohlev-vil. Noče pa noče z nami v trg. no, previdno:
Bog z njim, requiescat in pace, i “Gospod dekan so bili tu. Saj Gospod učenik! Gospod Sivec!” veš, čemu. Da jutri ne boš uha-Že je bila v temi pred njima, jal brez kosila, ker bi kar lepo ki sta šla tiho svojo pot. Mogla ! ne bilo. Tine ...” sta jo slišati, kako se je igrala! “Ne dajo miru!” je vzkliknil pohlevnim človekom, ki mu je 1 bogoslovec bolno. Potem je dvig-priimek zdevala in lepo ime! nil oči v nebo, ki se je bilo pose-preoblekla v ponižujoče žival-! jalo z zvezdami in je rotil na sko.	j tihem:
“Kaj, že šesto leto da pišete j “Ti vidiš! Pomagaj! Ali tako dnevnik? Kako pa to naredite? i ali tako!”
Tak, povejte no, gospod Sivec! Nato je šel mirno in mrtvo za Bom še jaz poizkusila. Ali bi materjo...
bilo na primor dobro takole: Na! Ko je Poznik dotekel družbo, dan svetega Janeza Evangelista 1 je slišal, da je spregovorila He-pred lateranskimi vrati. To je lena prečudno veselo, tako sko-danes. Bila pri Rebrniku, na-1 raj, kakor da ji je beseda iz vin-gajala, pela, norela in kamenje > ske objesti:
metala. Helena me je oštela, da sem otročja ..
“O, gospodična, ne ponižujte se. Vedra ste tako in mila,” je dvoril učitelj. “Kaj drugega bi mi bilo zares, bridko slišati.” “Kaj bridko, če je pa res,” je ugovarjala, “otroče sem, smr-kavka, froc.”'
“Samo mični ste in domiselni, kakor pesrun veselega srca .. In čez čas. sta slišala Helena in Poznik sledeče:
“Gospod Sivec! Tak povejte no! Kaj boste nocoj zapisali v svoj dnevnik?”
Vzdihnil je:
“Vam pa povem, gospodična. Eno samo ime bom napisal. Pa bom vendar do smrti vedel vse. Trikrat bom zapisal: Gioriosa.” “Ah,” je zavpila deklica nalašč močno glasno. “Kaj ste zaljubljeni, gospod učenik?”
“Za božje ime,” se je ustrašil pohlevni človek.
“Tu smo!” je rekla Slavica in zagostolela:
“Pa srečno, gospod Tine. In niste res prav nič hudi? Vas res ne boli? O, saj bom popravila, boste videli, da bom. Roko mi dajte! Zbogom. Lahko noč!” Tudi drugi so se poslovili od bogoslovca, ki mu je šla pot s ceste preko lazu. Za trenutek je izgubil geometer Heleno. Zamudil se je z bogoslovcem.
“Tine,” je rekel, “saj se razumeva. O' priliki te obiščem, če maraš.”
“Tebe maram,” je dejal bogoslovec. “Kaj knjig mi prinesi.” “Knjig? Kakšnih? Mojih?” “Da pozabim, saj umeš.”
“Ker si bolan? Kvišku glavo, fant!”
Bogoslovec se je rezko odtrgal. V trenutku ga je vzela noč na ozki stezi, ki je je bil vajen on sam. Sprva je šel hitro, potem je obstal in poslušal za njimi, ki so bili šli po cesti. Ko je mislil, da ga ne slišijo več, se je sesedel v laz in se raztrgal v globokem kašlju, ki ga je bogve kako in težko krotil vso pot ves ljubi popoldan.
“Zdaj, če hočeš, Slavica, bi bilo pa res prav, če bi kaj lepega zapeli.”
“Servus, gospa mati trapist!” je vzkliknila Slavica in se zasmejala:
“Ali ste vsi slišali? Papa! Av-relija! Albinček! Gospod Sivec! Gospod France! Remember!”
“Remember!” je ponovil poštarjev.
“Ti molči,” je hotela Slavica. “Postrezi mi rajši s cigareto.”
“Takoj!” je hotel biti dijak uslužen, pa je natiho zaklel.
“Oprosti!”
“Nimaš? Sram te bodi.”
Pa so drugi pripevali kaj med-' lo. Celo učitelj, ki je hodil ob; dekletu kakor za dne v samem] cvetju in v stoteri luči. S pesmijo, ki je vedel, da jo ima in zna on sam:
“Gioriosa, gioriosa!”-------
Na trgu pred Koširjevimi so se razšli.
“Jutri ob pol šestih?” je vpra-1 šal pridušeno Poznik. Helena inu je stisnila molče roko:
“Tak, reci papanu, naj ga povabi na večerjo!” ji je tedaj skušala dopovedati Slavica.
“Noriš!” je odvrnila sestra nevljudno in se bridko odtrgala v domačo vežo ...
Takrat je prijel geometer učitelja za rame pa vprašal: “Domov, duša verna? Nisi nič žejen? Jaz sem za tri poti. Me boš spremil k Zofiji.”
“Če smem. Če ste, če si tako dober. Le še po nekaj drobiža
(Dalje prihodnjič)
MISLI
Dobro besedo, prijazen obraz, majhno uslugo — ta “drobiž” imejmo vedno pri roki.
*
Zadovoljstvo življenja ne prihaja od zunaj. Mi sami si ga moramo ustvariti v nas samih.
m)
» —'' n 1
GORNJI ZEMLJEVID kaže črno zaznamovana premogovna ležišča, ki so na površini in je zato njihovo izkoriščanje enostavno in ceneno. Težava je seveda potem z obnovo površine, ko so plasti premoga odstranjene. Z zemljevida je razvidno obilje te vrste premogovnih ležišč v vzhodnem delu države Ohio.
Naročite se na dnevnik ’Ameriška Domovina
GRDŠNOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDfNOVA TRGOVINA S POHIŠTVO!®
15301 Waterloo Road
531-1235
NERODNO? — Na prvi pogled vsekakor ni to drža za smučarski skok, toda to niso bili običajni skoki, ampak smučarska akrobatika. V njej se je merilo preko 100 smučarjev v Steamboat, Colo., in Marty Lofquist, ki ga vidimo na sliki, je bil eden od tekmovalcev in zmagovalcev.
CHANCES PER 1,000 OF CHILD OF 10 HAVING A LIVING GRANDPARENT
NONE AT LEAST 1
AT LEAST 2
AT LEAST 3
AT LEAST 4
JEH
~1S		m	n		
J7:		i			liik.pi	itf ,
1920	'				>4	\ Ju rj

■^1 XiuJi
203.2,4

**11
-104.1-
’‘'-'-.i':..
•11.0
The likelihood of a child having a living grandparent has been increasing in the past half century as adult mortality rates have steadily declined. And the likelihood of a child having all four grandparents living on his 10th birthday is about 1 in 14 currently, compared with only 1 in SO in 1920.
NAROČITE SI
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	431-0628
Naročit*" <**» m* dn^voik ‘’Arnrrižka Domovinas’
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
I
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .................................
I .................................................
/
Moj novi naslov: ..................................
MOJE IME: ......................................-..
U	PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH0TA
(K.S.K.J.)
NAJSXAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p«
takoj po rojstvu.
a Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladi®0 a posmrtnine za neomejeno vsoto
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 a za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpel®**® izrezek in pošijite na glavni urad K.S.K.J.

AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KX) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lcc) v naši okolicL
IME
NASLOV MESTO „

DRŽAVA___
CODE