št. so	V Ljubljani, dne 11. decembra	1938
Ivan Cankar
Ob 20letnici njegove smrti
Malo potem, ko smo proslavili praznik zedinjenja, je preminul v Ljubljani — bilo je to 11. decembra 1918 leta — Ivan Cankar. Bil je poklicni pisatelj, pesnik in dramatik. Po vsej pravici ga štejemo za najbolj plodovitega slovenskega duševnega tvorca, saj je izdal 32 samostojnih knjig.
Ivan Cankar se je rodil v siromašnih razmerah na Vrhniki. Iz njegovih del razberemo vso trnjevo življenjsko pot z vrhniškega Klanca, kjer stoji njegova rojstna hiša, pa do Rožnika nad Ljubljano, kjer je Cankar poslednja leta domoval.
Pred leti je odkril hvaležen slovenski narod svojemu najbolj plodovitemu li» teratu na Vrhniki spomenik, ki prikazuje Cankarja sedečega in zamišljene-
ga-
Cankar se je rodil dne 10. maja 1876 kot študent je stanoval v ljubljanski Cukrarni za Ljubljanico, kjer je našlo streho več slovenskih Študentov, ki so ae kasneje izkazali kot talentirani lite-,ratL Ia najbližjega Cankarjevega kulturnega kroga so bili pesniki Kette, Mura in Župančič, njihovo smer v na-
ši literaturi nazivamo: slovensko moderno.
Cankar je pisal tudi za mladino Skoro v vseh šolskih čitankah so njegovi
sestavki med najboljšimi in kažejo, da je bil sloviti vrhniški rojak res spreten mojster peresa in eden najboljših oblikovalcev slovenske besede.
TONE TR DAN:
Od Ribn'ce HaMtn'ce
Ob steni so se sušila drva. Para je izpuhtevala iz njih in se mešala z di mom. Na ognju je tu pa tam cvrčalo iz mokrega polena.
Toplo je bilo v ožagi in prijetno. In toliko zanimivih reči se je izvedelo prav tu. Matevžek je rad hodil sem in poslušal stare grče, kako so si izmišljali najbolj neverjetne pripovedke in pravljice. Rad je poslušal te možakarje, ker je vedel, da so že marsikaj preboleli v življenju, v vojnah in v sta* rih časih sploh.
»Pojdi no že naprej«, je rinil Vinko Matevžka k vratom.
»Poglej, če ni našega strica notri,« je ponovno ukazal Vinko.
Matevžek je bil tisti, ki je moral za poredno trojico vedno prvi po kostanj v žerjavico. Pogledal je skozi špranjo.
»Ne, ni ga«, je pohlevne rekel.
Vstopili so. Z desne in leve strani je prasketal ogenj. Stari Šimkov oča so danes ožigali lonce in sklede. Vroče jim je bilo. Pot jim je curkoma lil s čela, ki so ga stric brisali z velikim rdečim robcem in vedno nekaj godrnjali.
»H j a, paglavci, kaj pa vi tukaj?« je vprašal stric Rok, ki je sedel v kotu in obračal krompir v žerjavici Pravkar je bil pustil doma kolovrat in prišel v ožago, da se malo pogreje. Pa radoveden je bil, rad je kaj izvedel. Ni štedil tudi s pripovedkami mladim in starim. Kar kosala sta se s Primožem.
Naša mokra četvorica je molčala. Izmuznila se je Šimkovemu očetu in se poskrila po kotih. Tone in Ivan sta šla na eno, Vinko in Matevžek pa na drugo stran. Prav k ognju so se postavili, da bi se prej posušili. Kar kadilo se je od njih.
»Sveta Pomagalka! Oča Šimkov! Pomislite, po naši vodi je danes nekdo vozil s čolnom in dežnikom. Pravkar so vozili mimo moje bajte. Pa več jih je bilo. Mali šolarji so morali biti. Kaj
Žih tako učijo, naš gospod?« je mlel lok in risal s palico po ilovnati zemlji
»Ni dolgo od tega, ko mi je Nosan-ka povedala, ki je šla v štacuno, da Matevžka in Vinka že dolgo ni doma in povpraševala je vsa v skrbeh Prav gotovo sta bila tudi ta dva zraven Kaj Vinko?« se je oglasil oča in vrgel debelo poleno v žerjavico
»Jaz nisem bil res ne. Kdo pa je tore kel?« je vprašal Vinko.
»Boš že videl doma, kdo je to rekel. In ti? Pritepenec bajtarjev Namesto, da bi doma sekal drva in krmil živino, se voziš po vodi. Ali te je tako mati učila?«
Oče Šimkov so se kar razjezili na oba malopridneža, tako so oba krstili.
»Matevžek, nič se ne boj, bom že jaz povedal doma, da si šel z menoj«, je Vinko potolažil Matevžka.
Matevžku ie bilo kot bi mu kdo kamen zavalil na srce. Spomnil se je matere, tiste matere, ki ga je še na zadnjo uro tako lepo učila, naj se varuje slabih tovarišev, naj bo rajši sam in dela to, kar mu bo oče ukazal. Čepel je na nizki, črni klopici kraj ognja in bulil predse. Ni opazil, da se mu je leva hlačnica osmodila. Zmečkal je tlečo cunjo, vstal jn hotel oditi domov.
»A, to so tisti predrzneži?« se je začudil stric Rok, »bom že povedal gospodu derehtarju v trgu. Saj se bova videla na trgu, bo ko semenj. Tak fr-kovc! Učil bi se, učil. da bi kaj znal, da ne bi zastonj hlače trgal v tisti šoli«, se je hudoval stari Rok.
Vinko ni odgovoril. Zapalil si je smotko iz časopisnega papirja in listja, ki ga je imel poln žep. Seveda oča Šimkov tega niso smeli videti. Poznal je strica Roka. Vedel je, da je že najmanj stokrat zapretil, da bo povedal gospodu derehtarju, kakor se je on izražal. »Pa tega ni storil in tudi ne bo«, si je na tihem mislil.
Tone in Ivan sta molče poslušala pridigo. Sicer pa se njiju ni tikala. Saj so se Šimkov oča jezili saimo za ona dva.
»Matevžek, pojdi domov in prinesi krompirja, borno pekli. Saj si že suh. In tudi čas je, da malo pogledaš domov v hlev. Pazi, da te ne bo videla mati. Ce pa te zagleda in kaj vpraša, ji povej, da smo vse popoldne sedeli v ožagi Reci, da bom že spisal nalogo, danes nimam veliko«, mu je dopovedoval Vinko prav potiho, da ne bi slišali Šimkov oča.
Matevžek je že sam hotel domov. Ce bo prišel nazaj, ni vedeL Gotovo mu jih bo Nosanka naštela, da bo sit za ves mesec. Neopaženo je izginil skozi vrata, zavil za hišami mimo trgovine ter tekel proti domu. Pot ni bila dolga, vendar se je bal, da bi ga kdo domačih ne videl in povedal gospodinji Nosanki .
Sivka in r javka sta že mukali debelo uro. Lačni sta bili. Paglavca ni bilo od nikoder. Ni čudno, da sta začeli kar radostni prestopati sem in tja, ko seje pojavil na vratih Matevžek. Vrgel je v jasli polno mero rezanice, da bosta lahko vsaj pol ure jedli.
»Le jejta, saj sta lačni, jaz pa moram nazai s krompirjem«, si je mislil in pogladil rjavko po vratu.
Sel je v klet, si nabasal do!ne žepe krompirja in odhitel po isti poti v oža-go. Nosanke ni videl. Ni je bilo doma. Najbrže ga je iskala. Na vse je Matevžek pomislil. »A, k^j, saj krave jedo, bo že Vinko povedal doma, da smo bili v ožagi in smo pekli krompir.« Tako je-modroval. Zraven mu je vest očitala nemarnost in zanikrnost. V tem je že prišel nazaj v ožago.
Tam je bilo že boli živahno. Vedno so prihajali otroci. Včasih jih je bilo iz vsega konca vasi tudi po dvajset. Pekli so krompir. To je bila otroška navada. Pa tudi odrasli so segali po tem.
Stric Rok je že otepal pečen krompir in trosil vanj soli. Šel mu je v slast kot naiboljša pečenka. Tudi Primoža ni manjkalo nikoli v ožagi, da je le kdo ožigal. Imel je svoj prostor in nihče mu ga ni smel zasesti. V kotu je imel nočno svetilko in kožuh, polhovko ter palico. Pravkar je prišel, odložil je prtljago, zavihal je rjave dolge brke, popravil si je majhen šop razmr-šenih las in začel pripovedovati otro-kod zgodbice. Seveda le do večera Cim je odzvonilo Ave Mariji, se je na njegov migljaj vsa otročad razbežala domov.
»Oh, Matevžek! Daj sem«, je kričal Vinko, kakor bi bil doma.
Tone je bil nekje dobil železno šibi-co od starega, polomljenega dežnika, na katero je Vinko nabodel krompir. Deset jih je šlo gori. To ie bila navada lončarjevih otrok. Tako »rešto« je Vinko, ki je bil največji med njimi postavil na prednjo lino peči na črepi-ne starih loncev. Crepine varujejo lonce, kot so rekli Šimkov oča, da jih kdo ne pobije.
Otročad je potem pazno poslušala Primoža, ki je pripovedoval o tisti čarovnici, ki so jo zadnjo sežgali na oni grmadi pri debelem hrastu.
»In ta hrast je bil tako obilen, da ga devet mož z odprtimi rokami ni moglo objeti«, je končal Primož.
Matevžek je poslušal z odprtimi usti. Kar požiral je povesti, ki jih je stari dovtipnež iztresal kakor iz rokava
»Stric Primož, povejte tisto o svatih, ki so šli iz naše vasi gori za Buko-vico in so okameneli... «, je prosil Tone in lica so mu kar žarela od veselja, ko je Primož odprl svoja široka usta, zavihal krajec na širokem klobuku, se uprl z obema rokama ob palico, jih podprl ob brado in začel pripovedovati:
»One stene tam na Veliki gori poznate. Teh včasih, dolgo je že tega, ni bilo. Nekoč je bila »ohcet« tu v naši dolini. Razposajeno so se vedli svatje, ki so peljali balo in zalo nevesto z njo. Peljali so v Zadolje. to je tisto vas tam onkraj hriba. Z iskrimi konjiči — takih kot jih je imel pokojni Blaž, vi ga niste poznali, Bog mu daj dobro — so vozili čez Obrh. Tam so se napili hladne studenčnice pri tistem, napol podrtem mlinu, kjer pravijo, da straši Urban je raztezal svojo hreščečo harmoniko. In po mnogih ovinkih so prišli skozi bukov in smrekov gozd tja v ravnino. Vroče je bilo prav tako kot zdaj tu v ožagi. Strašno so se potili. Ker vročina ni ponehala, so začeli preklinjati solnce, da jih tako neusmiljeno žge. Toda ni bila še izgovorjena zadnja kletvica, je že Bog poslal za* služeno kazen. Vsi svatje z nevesto in ženinom so se spremenili v skalnate stebre, ki jih še vidite na Veliki gori«.
Primož je umolknil.
»Kaj pa konji, kam so šli?« je vprašal začudeno Matevžek.
SnegnlSica In scicm škrata?
FIlm s tem naslo-voiii so pred kratkim vrteli v Ljubljani. To je najdaljši in najdražji risani film, kar jih je bilo do sedaj izdelanih. Pobudo zanj je dal Američan Wal ter uisneji, prav isti umetnik, ki ga dobro poznate iz njegovih prejšnjih risanih filmov o miškah Minni in Micky, konju Plutonu in žlobudravi rački. V pomoč mu ie bil prideljen cel 5tab risarjev — krog 60^ po številu —, ki so bili skozi leto in dan neprestano zaposleni. Ko so pred dobrimi tremi leti pričeli z delom, je mars;kdo dvomil nad uspehom, zlasti pa nad tem, da se jim bo delo gmotno izplačalo. Proračunjeni stroški, okrosrlo 2 milijona dolarjev, so predstavljali celo za ameriške razmere tvegano svoto. ki hi lahko pahnila pod jetje v progast. Danes so umolknil1 tu^i 7fHri'ii ''vor-Mivci F>'t) 31 O^vaj
gyp«	.. »	''	-----	. • p-''
Film je dokaj
svobodna p*. Jelava mične pravljice o Snegulčici, hudobni načehi in dobrih škrateljčkih, ki jo poznajo v neki osnovni obliki skoraj vsi kulturni narodi na svetu. — Razen omenjenih oseb pa lastopa v njem se mnogo drugih igralcev iz pravljičnega in živalskega področja, ki jih je v bajnih barvah pričarala na platno domišljija umetnika in njegovih sodelavcev. Glavno dejanje je prepleteno z neštetimi stranskimi prizori, ki dajejo filmu neko posebno obeležje. Če ste si film ogledali, vam je gotovo ostala v neizbrisnem spominu veverica, ki čisti krožnike s svojim metlastim repkom, izmed škratov pa vas je morda najbolj navdušil Dummi, ki nič ne govori, ker je pač mutast, a zna vse, kar mu leži na srcu in nemem jeziku, 8 retnia'^' in potezami na obrazu t?ko
kar iih ie N'-> ustv i^nib v ? 'if letih na polju filmske umetnosti.

■1'-
i fji~ie	-m ka?' Sne-
gulčico in njenih sedem prijateljčkov,
manji pa mutaste^a Dummija v dveh zelo značilnih položajih. Sličice seveda niso barvane, kakor ste jih videli v filmu. Naš list pač ne zmore visokih stroškov za barvan tisk. Pobarvate jih lahko sami,
in da boste imeli z barvanjem večja veselje, obljubljamo onemu, ki nam bo do prihodnje nedelje poslal najlepše izdelane sličice, kot nagrado zanimivo mladinsko knjigo.
Najnovejši Manični dar mladini
Prijateljica naše mladine, ki se domala vsaki, nedeljo oglasi našim malčkom v predalih »Mladega Jutra«, je napisala šopek izvirnih pravljic. Njena knjižica je izšla prav zdaj in bo ravno prav, če se mladina sama ah pa njih starši obrnejo do božička in zaprosijo za knjižico »Teto s cekarjem«, kakor se uspelo delce imenuje.
Naslovna podoba prikazuje Manico Komanovo kot teto s cekarjem. V levici nosi zajeten starinski cekar, ej, v njem je do vrha pisanih storij, ki jih bo vse mlado in staro rado čitalo. Pod pazduho desnice stiska teta Manica dežnik v dokaz, da je pristna Slovenka, taka, ki ne gre nikoli brez dežnika z doma in je streha proti vremenskim nevšečnostim najbolj vidno spričevalo, da je teta s cekarjem naše gore list.
Naslovno sliko in tudi vse ostale ilu« stracije, ki jih je obilo raztresenih med pravljicami, jc izdelal Niko Pirnat, dober znanec naše mladine, ki so ji slike svet zase.
O čem govor' t~ta M.inica v svojem
P a nra "■< no« n-»:'o Orog' • in "ari n>e« T«m dimo rcremi pasfrčktt Grogcu k reši »'• to ribo zato pa dobi čudovita darila. S pomoč
jo vsegamogočnega prstana in drugih pripomočkov napade čarovnice in jih premaga in tako reši nesrečnega kralja in njegove podložnike hudih nesreč. Tii mernike cekinov dobi za svoje junaško delo in odtlej živi ubogi pastir« ček kakor najbolj srečen človek.
V	»Romarju brez duše« zasledimo naroden motiv, ki je znan tudi po raznih krajih naše ožje domovine. Oni dan sem ga čul podobno spletenega v Zasavju poleg Sevnice. Na strani 19. piše Manica, da drži volk v gobcu romarsko palico, ilustrator pa se je menda premalo poglobil v besedilo. Moji malčki, ki so knjigo že prečitali, so se močno jezili nad »tiskarskim« škratom gospoda podobnika ..., ki je položil rr marsko palico volku na — hrbet... Smola! kaj?
Mladi čitatelji bodo močno veseli, kako je sv. Volbenk osleparii grdega hudobca in kako ga je imenitno treščil skozi luknjo v cerkvi, ko je hotel potegniti v pekel krščeno dušo.
Polna groze je pravljica o trdosrčni grajski gospej, ki je bila tako pokvarjena, da je umorila nedolžnega otroči-čka grajske oskrbnice. Vem, da bo vsa četa mladih bralcev na strani grajskega gospoda, ki trešči zločinsko ženo z grajskega stolpa in tako kaznuje njen zločin. Kača ki se je v njo spremenila grajska gospa, pa se še danes, ko ni od poslopja več, kakor nekaj razvalin, pla« z! in čaka rešenika. Kdo bo srečni junak?
V	»Težki lipi« nam pokaže teta Manica greh kmeta Brdarja. Umrl je, pa ga na onem svetu teži težka lipa, ki si jo je prisvojil na nepošten način od soseda Njegov sin, ki se mu prikaže oče v sanjah, vrne lipo spet sosedu in oče zadobi mir.
Obilo šegavosti bo prinesla vesela storija »Norček notuie«. O. kake klo-buštra ^a'in'eni fanti**, ko ko'ovrati po svetu 'n 7«men'uje k^ko ie tr^ba rc-
tej ali on 10 tako
»-olonv
t"''ki Seveda <Ja ved-dn sioelie ra^r* drušči-
ne v	7* r>r!mero le povem,
da je bil poleg tudi tedaj, ko so v ne-
kem mestu sprejemali kralja devete dežele in norček se priklati celo veličanstva in ko ga pretiplje, zblebeta: »Ta mrhovina ima pa zelo zoprn duh...« Le zamislite se v nerodni trenutekl
Pa ta dogodivščina ni poslednja. Le sežite po knjigi, ne bo vam žali Božiček jo bo dobil tudi v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ulica. Vezana knjiga velja le 12 dinarjev.
Rado Kogoj, gimnazijec v Ljubljani:
Pravljica o dot
Na strmi skali je stal mogočen grad. V njem je bival samovoljen in silovit graščak, katerega se je vse balo. Imel je tri hčere. O njih je šel daleč naokoli glas, da so najlepša dekleta v deželi. Dan na dan so prihajali od vseh vetrov bogati snubci. Vsak si je želel eno izmed deklic za ženo. Dobil pa jih ni nihče. Graščak je namreč naložil vsakemu tri posle, katerih ni bilo možno izvršiti.
V Globodolu, daleč pod gradom, je stanoval siromašen kočar s tremi sinovi. Oče je drvaril, sinovi so hodili na lov. Tako so zadovoljno živeli, čeprav so bili večkrat lačni ko siti. Tudi ti trije junaki so čuli o krasoti grašča-kovih hčera. Sklenili so, da pojdejo in jih poprosijo za roko. Prepirali so se, kdo naj odide prvi. Ker se niso mogli zediniti, so stopili k očetu, da on raz* sodi. Oče je odločil, naj usodo poskusi najprej prvorojenec. Ako ta nič ne iopravi, prideta na vrsto druga dva po starosti. Sinom je bilo to prav in najstarejši se napravi na pot.
Hodil je že dolgo, da še sam ni vedel kako, pa prispe do deroče reke, čez katero ni bilo ne brvi ne mosta. Tuhtal je in tuhtal. Ko pa se je ravno namenil, da jo prebrede, zapazi poleg sebe starca, vsega trudnega in trepetajočega od mraza. Mladenič ga vpraša: »No, kaj pa vi, očka?« — »Usmili se«, prosi sivolasi mož, »in prenesi me čez vodo. Obilo te poplačam.« — »S čim neki me poplača ubožec, ko še sam nič nima?« se zasmeje mladič in ne oziraje se na siromakovo moledovanje jo ubere preko reke.
Ni stopal več dolgo, pa je prišel na grad, kjer so ga lepo sprejeli in ga vedli pred gospodarja. Drvarjev sin mu razloži kako in kaj, ter ga povpraša, ali mu je voljan dati eno izmed hčera za ženo Graščak pristane s po gojem, da prišlec opravi prej tri težka dela: »Če jih pa ne zmoreš, vedi, da boš vržen v ječo.«
rem drvarjeviču
Drvarjevič privoli v to in graščak mu reče: »V hlevu imam zelo divjega konja. Nihče izmed mojih ljudi ga ne more obrzdati. Ako želiš dobiti mojo hčer, mi moraš tega vranca ukrotiti.« Po teh besedah ga odvede na dvorišče in mu pokaže konja. Drvarjevič hoče vranca zajezditi, toda ta je bil hud in je tako brcal okoli sebe, da se mu nihče ne bi bil upa! približati. Graščak ukaže mladeniča zakleniti v temnico, sam pa gre v zgornjico, sprejemat novih srečolovcev.
Drugi drvarjevič je čakal svojega brata. Ker ga pa le ni bilo nazaj, se je vzdignil na pot, da še sam poskusi srečo pri gospodi. Zgodilo se mu je tako kakor prvemu. Ni se usmilil starca, ni obrzdal konja in graščak ga je pahnil v zapore k njegovemu bratu.
Ko je najmlajši videl, da bratov ni od nikoder, je krenil zdoma. Prispel je do reke, kjer ga je starček ustavil z isto prošnjo. Dečko ga zadene na hrbet, ga srčno in srečno prenese na dru» gi breg in hoče dalje. Ali starec ga ustavi, rekoč: »Hvala ti, dobrodušni mladenič! Tvoja brata me nista usli-šala, zato se zdaj pokoravata v mračni vozi. Ti pa si bil z menoj usmiljen in zato ti pomorem. Na, tu imaš vrv. Ako jo boš rabil o pravem času in na pravem kraju, ti bo še v korist.«
Drvarjevič se lepo zahvali in gre naprej. Dospe na grad. Tudi njemu da graščak enako opravilo. Ko dečko zagleda neugnanega konja, se spomni podarjene vrvi. Vrže jo vrancu v zobe, mu naredi uzdo: žrebec je postal domač in pohleven kot ovca.
Ves togoten mu graščak napove drugi opravek. Pokaže mu za gradom posekano šumo, češ, naj iz vsega podrtega drevja napravi eno samo butaro in mu jo prinese. Mladeniča je zaskrbelo, kako bo to mogoče Vendar položi vrv po tleh in začne nositi nanjo drva, da zloži breme. A glej! Vsako deblo, katero je položil preko vrvi, se je zmanj-
šalo in se stanjšalo: brez muke je les povezal in tovor odnesel v grad.
Graščak je pihal od jeze ter ukazal najmlajšemu drvarjeviču, naj butaro razveže, da bo videl, ali so res vsa debla Komaj je mladenič odvozlal vrv, zavzamejo debla spet prejšnjo obliko in nagrmadilo se je lesa, da je zasulo polovico gradu. Graščak robanti in rohni, češ da bo pritepenca že naučil kozjih molitvic. Odkaže mu tretje delo: »Glej to veliko jezero, polno rib. Do večera jih moraš poloviti do zad= nje!«
Ne vede, kako in kaj naj stori, je tretjerojenec otožno korakal ob bregu. Po naključju pa mu pade podarjena vrv v vodo. Preden se je zavedel, so se že vse ribe držale za vrv. Edino izvleči jih je bilo treba, jih naložiti na voz in odpeljati na grad. Ko je graščak videl, da je drvarjevič tudi sedaj sijajno rešil nalogo, se je omehčal in mu dal hčer v zakon Izpustil je potem oba starejša brata, ki sta se takisto skoraj oženila Vsi so se nastanili na gradu, kjer še živč srečni in veseli, če niso že pomrli.
Jutrovčki pišejo
Dragi stric Matic! Danes se Ti prvič oglašam v Tvojem kotičku in požrešnem košu. Ze eno leto čitam ta Tvoj prelepi listič. Ker ga sama nimam, si ga sposodim od mojega strica, ker on dobiva »Jutro«! Vse preberem od kraja do konca. Če ne boš to pismo vrgel v Tvoj globoki koš, Ti bom večkrat pisala. Sedaj ti bom pa opisala našega teleta. Naše tele se je rodilo 4. oktobra tako smo se ga veselili. Torej 15. novembra je bilo staro 6 tednov. V nedeljo je pa zbolel. Torej smo hitro poslali po živinozdravnitea. In je prišel zadnji trenutek. Dal mu je zdravila, drugi dan mu je bilo že malo bolje Naslednji dan sem šla v Žalec po zdravila v lekarno. Sedaj mu je pa že dobro. Drugič Ti bom pa več napisala; morda tudi kako pesmico. Če Ti bo všeč, prosim tudi meni pošlji eno knjižico, da jo bom čitala, ker je bom zelo vesela. Sedaj Ti pa en poljubček pošilja Tvoja
Jozefina Privšek is Kasaz 13, p. Petrovče pri Celju
Dragi stric Matic! Dolgo je že od tega, odkar se Ti nisem oglasila. Zato pa hočem danes napisati par vrstic. Zelo sem bila vesela novega natečaja. Hitro sem se spomnila, da ima Mala antanta, v kateri prebivajo Jugoslovani, Čehi in Rumuni 49 milijonov prebivalcev. Res da je Češka v zadnjih žalostnih dogodkih izgubila nekaj milijonov duš, vendar je še Mala antanta močna, ker prebivajo v njej čvrsti junaki. Balkanska zveza, v kateri so združeni Jugoslovani, Grki, Rumuni, Bolgari in Turki pa šteje 62 milijonov prebivalcev. Veliko ozemlja ima Balkanska zveza in na tej veliki zemlji prebivajo junaki, ki bodo v slogi z lahkoto premagali so-v vraga, ki bi si poželel to lepo ozemlje. Sedaj pa Ti še napišem par vrstic o oskrbi za živali. Vsak pameten človek lepo ravna z živino. Posebno moramo negovati domače živali. Vozniki ne ane jo pretepati konj, pastirji ne živine, Ki jo pasejo. Kmet pa mora skrbeti, da bo vsa njegova živina imela zmerom dovolj hrane. Otroci pa morajo pozimi skrbeti za gladujoče ptičke. Tako naj vsak po .svoji moči skrbi za uboge živali. Lepo Te pozdravlja
Korun Vera uč. III. r. v lj. š. v Trnavi 42, p. Gomilsko
Dragi stric Matic! Tvoj novi natečaj mi je zelo všeč. Rada bi Ti kaj napisala o naši.-, ribicah. Moj tata ima sedem več jih ribic. Ena izmed njih je celo mamica. Imela je dvajset mladih ribic, a le-set jih je doslej že umrlo. Ribice živijo v akvariju in imajo dovolj vode, peska in rastlin na razpolago. Naše ribe so pa tudi zelo krvoločne. Ko je nekoč dal fci-ta male ribice k večjim, so jih požrle. Lepo Te pozdravlja Tvoja
Škerlj Dagmar uč. IV, razr. Mladike v Ljubljani
Dragi stric Matici Prvič se oglašam v »Mladem Jutru«, živali imam zelo rada, posebno pa našo mačico Miško, ki najraje leži pod štedilnikom, ali pa pri meni v postelji.
Kobilice rada lovi, miši se pa boji, zato se pa rajši mamice drži, da kaj meska dobi. Imam tudi kužka Barita in papigo, o" katerih Ti bom pa drugič pisala, če ne boš mojega pisma vrgel v požrešni koš. Te pozdravlja
Segovič Vera uč. III. raz. lj. šole št. Vidu n. Ljubljano.
Listnica uredništva
Pozor Jutrovčki! To pot bo imel Je-iušček kaj lahko izbiro! Če si želite povest, ki bo polna dogajanj napetih prizorov in čudovito lepih opisov divje prerije, tedaj prosite Jczuščka, naj vam prinese krasno povest o volku Sivku, ki je nekaj let onravlial službo psa. Lepo vezana kni;e:a «s*Bn«» s»mo 15 din in toliko bo Jezuščel; že zmogel.
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Dominko Aleksander uč T. razr drž real gimn v Ljubljani, Ertl Miloš, dijak Il.a razr. real. gimn. v Mariboru, Franc Godnik. dijak v Voj-niku pri Celju, Tancig Fprdinand, dijak II.d razr. real. gimn. v Ljubljani
Kdo bi rad imel
ves letnik 1937 Jutra"
v obliki knfiee *a majhen denar? Plšitr na upravo »Jutra«, knafljeva ul. 5
Kvadrat I.
1	2	3	4
0	R	A	Č
2			
R			
3			
A			
4-			
C			
1. — ; 2. poljski sadež; 3. pripadnik indijanskega plemena — tudi: ogrože-valec pariškega podzemlja; 4. pivska posoda.
Rešitev zlogovniee
Največ svet& otrokom sliši Slave!
Rešitev pssetnic
DNEVNIČARKA
G Th Kotman:
Usodna nogometna igra
7. Od tega nepričakovanega sunka se je nesrečnež nekaj časa opotekal in
Eri tem izgubil košaro. Še prej kakor ošara so pa priletele na pločnik steklenice; razbile so se in obrizgale ne samo pločnik, ampak tudi novo prome-nadno obleko gospodične čičigojeve, ki je pravkar stopicala na izprehod.
8. Pokrita s temnordečimi vinskimi madeži je gospodična Cičigojeva vsa obupana nadaljevala svojo pot, in debele solze so ji vrele iz oči. Tudi vinarski pomočnik je bil obupan; gospodar ga bo gotovo takoj odpustili Edini, ki so se radovali nesreče, so bili psi, ki so a veliko slastjo lizali razlito vino