PitelBM plifti— v goloMhU *	letela	vsak	lortk,	tetrtek In soboto.	Cone posamezni 1U Din —im.
TRGOVSKI U5T
Časopis za trgovino, industrijo ‘Z-
Urednifitvo In opravnlStvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90'—, za pol leta D 45*—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7’50, za Inozemstvo D 120'—. — Plača in toži te v Ljubljani
LETO V.	LJUBLJANA,	duc	18.	novembra	19:i2.	ŠTEV.	135.
List stane od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: celoletno	Din.	120,—
polletno	Din.	60,—
četrtletno	Din.	30.-—
mesečno	Din.	10.—
posamezna štev. Din.	1.—
2. za inozemstvo: celoletno	Din.	150,—
Naš parlamentarizem.
Češkoslovaški ministrski predsednik Švehla je zadnjič v budžetnem odseku parlamenta dejal, da se ima Češkoslovaška boriti z dvema velikima težavama, z izgradbo države, ki je na-^ stala na razvalinah Avstro-Ogrske in s splošnimi povojnimi pojavi, ki v enaki meri tlačijo tudi druge, stare države s stoletno tradicijo in z obsežnim upravnim aparatom. Vsled tega je po izvajanjih Švehle treba podvojene delavnosti in požrtvovalnosti v javnem življenju, ter opozicija močno greši, ako venomer kaže na nekatere nedostatke, ki so neizbežni in ako nikdar ne pove pozitivnih predlogov, kako bi bilo tem pomanjkljivostim odpomoči. Češkoslovaški ministrski predsednik je mnenja, da je v republiki še premalo razvit pravi parlamentarizem, čegar bistvo obstoji v tem, da vladne in opozicijonalne stranke naravnost tekmujejo v pozitivnem delu, Ker se tudi opozicija kljub svoji magari strogi kritiki obenem trudi, da ustvari nekaj pozitivnega po možnosti celo boljšega, kot nudi vlada. Obe struji parlamenta se izpolnjujeta, ter je opozicija vedno pripravljena, da brez. zadrege nastopi vlado. Dočim je baš v Češkoslovaški podoba, kot bi opozicijonalne stranke ne mislile na to, da morda že jutri morajo prevzeti vladno odgovornost.
Te resnične in premišljene besede veljajo v polni meri tudi za Jugoslavijo, ki je samo v toliko na boljšem, da je bivša suverena kraljevina Srbija oni stari temelj, na katerem je zgrajena naša državna stavba. Ali pri pogledu na razsežnost države in pri spominu na okol-nosti ob njenem rojstvu, ko je bilo treba tudi Srbijo rešiti sovražne okupacije, moramo reči, da je češkoslovaški ministrski predsednik slikal tudi naše razmere, ko je povdarjal pomanjkljivosti češkoslovaškega palamentarizma. Naš ustavnopravno zajamčeni parlamentarizem je namreč še precej grob, ker se pravzaprav šele razv'!ja. Posebno prečan-sl<e pokrajine, k;er konstitucijonalno oojmovanje še globoko korenini v ši-iokih krogih, naroda, se le počasi vživ-Ijajo v novi položaj, Tisti, ki so pod avstrijskim režimom pritrjevali vsakemu vladnemu predlogu, ali iz prirojene servilnosti ali iz spoznanja, da je brezuspešna vsaka večja opozicija, ker je bila vlada eksponent krone in ne parlamenta, si tudi v današnji dobi le ne-radi naprtijo breme večje odgovornosti.
1 Bivši ogrski kompleks Jugoslavije, ki je sicer užival formalno parlamentarne ugodnosti, pa je bil brezpravna manjšina, ki je bila obsojenn na politično smrt. Tudi Hrvatska svoboda je bila samo dozdevna, ker je venomer strašila nevarnost kraljevega komisarijata, in bivši b.-h. sabor je bil evropska karikatura parlamentarizma^ Le v Srbiji so zares vladale stranke, vendar je tu politični boj potekal mnogokrat v
takih oblikah, da je prišlo do resnih tresljajev v državnem vodstvu.
Iz teh komponent se danes razvija jugoslovanski parlamentarizem. Kdor je le površno zasledoval v zadnjih štirih letih potek našega javnega živjlenja, vidi, da je od prevrata v narodu že precej napredovala zavest politične odgovornosti. Kar je javnost v početku pričakovala in zahtevala od vlade, je bilo mnogokrat neizvedljivo in je pričalo o velikem nepoznanjp širših javnih zadev. Mase so pričakovale čudežev, in ko se vse njihove želje niso izpolnile, so valile krivdo na vlado, ki so ji pripisovale večjo moč in so ji same prepuščale večjo svobodo gibanja, kot bi bilo ume-stro. Največ je iz politične nezrelosti izvirala strupena kritika, ki se je udomačila v enem delu našega časopisja in ki je vsled svoje nestvarnopti samo škodovala zdravemu razvoju. V novejši dobi je to brezplodno omalovaževanje javnih zadev, posebno gospodarskih, precej utihnilo, kar pomeni napredek in počasen prehod k pravemu in odgovornemu sodelovanju pri javnih poslih. Konstitucijonalni nazor se vedno bolj umika parlamentarnemu.
In vendar smo še daleč od onega idealnega stanja, ki ga je Anglija dosegla še pred stoletji, in ki je njegov glavni znak, da se vsak volivec zaveda svojih dolžnosti napram celokupnosti, vsled 'česar je tudi politika strank zmernejša, stalnejša in plodovitnejša. Pri nas se greši pravzaprav na obeh straneh, kajti tudi vladna koalicija je dozdaj večkrat nastopila napram opoziciji z brezobzirnostjo, ki je bila po našem mnenju pretirana, in ki jo je opravičevati le kot dedščino prejšnjih dob. Saj je politika vladnih strank časih spominjala celo na nekdanje metode budimpeštanskega parlamenta. Na drugi strani pa je opozicija kazala vedno premalo zmisla za pozitivno zakonodajno delo, kajti malokdaj se je zgodilo, da je večji opozicijonalni blok važnemu in neodložljivemu vladnemu predlogu stavil nasproti lasten, skrbno izdelan predlog, kot smo n. pr. te dni videli pri vladnem zakonskem predlogu o vojni odškodnini, ki so nanj reagirali zemljoradniki z lastnim zakonskim protipredlogom. Isto je bilo opažati tudi vedno pri proračunskih debatah, ki so pokazale, da se le malokateri poslanec poglobi v študij proračuna, ker hoče uplivat’ samo z enostranskimi številkami in kombinacijami, ki pravo sliko zatemnijo. Vendar bo razvoj sam rodil izboljšanje teh razmer, ki še ne odgovarjajo načelom pravega parlamentarizma, in ki jih ni dozdaj še premagal niti napredni češkoslovaški narod, kot je zadnjič v proračunski debati povdaril Češkoslovaški ministrski predsednik Šv :>hla.
Naša prosta cona v Solunu.
Po odhodu grškega zunanjega ministra iz Beograda je izdalo našo zunanje ministrstvo kratko uradno poročilo, da je med obema vladama med drugim prišlo tudi do sporazuma v tem, naj se takoj pristopi k vprašanju ratifikacije pogodbe iz leta 1914, ki predvideva za Srbijo prosto cono v solunskem pristanišču, ter naj naša vlada stavi tozadevne dopolnilne predloge, ki so postali potrebni, v kolikor so danes naše razmere in potrebe različne kot svoj-
čas srbske. Zaenkrat še niso znane podrobnosti vladnih predlogov.
Beogradski Trgovinski Glasnik* pri tej priliki prinaša nekaj misli o tehnični ureditvi proste cone v Solunu, ki jih v naslednjem v bistvu prinašamo. Kot je pričakovati, bo to vprašanje rešeno na tak način, kot v sličnih primerih v drugih državah; kot je n. pr. med 'svetovno vojsko Francija dodelila nekatere dele svojih luk angleški, ameriški in italijanski vojaški upravi v svrho nemotenega aprovizijoniranja in drugih okolnosti; tako da bi bila naša prosta cona v solunski luki popolnoma naš del pristanišča in sestavni del naše države. Razume se, da bo morala imeti ta prosta cona vse predpogoje, (la bodo mogle vse ladje pristati neovirano in ob vsakem času, da bo torej dovolj globoka, da bo dohod dovolj zavarovan proti viharjem, in da ladje ne bodo podvrženfe nobenim posebnim carinskim in drugim formalnostim z grške strani, izvzemši splošne pristaniške predpise ki vel jajo za vse ladje. Ravno-tako ni treba posebej povdarjati bistvenega predpogoja, da se mora ustvariti priložnost, da naši vagoni pridejo lahko po najkrajšem potu neposredno do ladij, in da torej ne bo potrebno prekladanje, ki bi že , samo uničilo vse koristi proste cone. To je sploh prvi predpogoj za dobro funkcijoniranje vsake luke. Pri taki organizaciji bi grški carinski uradniki imeli samo nalogo, da pri izhodu blaga iz naše cone plombirajo vagone ter se pri vstopu na naše ozemlje prepričajo o pravilnosti plomb.
Pri izvozu blaga naj bi bil postopek naslednji. Razširjena konvencija iz leta 1914 naj bi predvsem vsebovala podrobna določila o izvoznem železniškem prometu, da se s tem tlelo poenostavi, ter se ognemo poznejšim dogovorom glede vsakega po-edinega transporta,, kar bi silno oviralo brzi izvoz.
V kolikor so v nam dodeljenem odseku solunskega pristanišča že zgrajeni pomoli za pristajanje manjših ladij, bo treba vsekakor sporazumno ugotoviti, kako naj jih prevzamemo. Tudi je treba ugotoviti, ali namerava grška vlada, in v kakšnem roku, zgraditi pomole tudi za večje ladje, ali naj jih zgradimo mi, po načelu, da se z dobrimi pristaniškimi napravami., kot žerjavi itd., zmanjšuje dolžina pomola; to se pravi, čim boljša tehnična sredstva imamo na razpolago za hitro vkrcavanje in izkrcavanje blaga, toliko manj časa se bo mudila ladja v luki, in na isti dolžini pomolov bomo lahko natovorili in iztovorili toliko več ladij. — Ker moramo imeti dobre pristaniške naprave, to je, moderna mehanična sredstva za vkrcavanje in izkrcavanje blaga, že zaradi ekonomije časa. in delovnih moči, in ker so dobre take naprave vzrok ekonomije pri dolžini monopolov, katerih zgradba je silno draga, zato moramo stremiti za tem, da zgradimo čim krajše pomole, ki so neobhodno potrebni za različne morske ladje, da pa te pomole oskrbimo z najmodernejšimi napravami. Kajti vsa večja pristanišča tekmujejo med seboj s čim hitrejšim vkrcavanjem in izkrcavanjem blaga. \
Upamo, da bo vlada pri dopolnitvi konvencije iz leta 1914 mislila na vse te okolnosti, ki se tičejo pristaniških naprav, magacinov, antrpojev, silosov, žerjavov, pomolov itd.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Leta 1901 je družba »Danica« pozvala profesorje, špecijaliste in strokovnjake, liofera in Zubera, ki so pregledali ležišča v Rožanju ter ugotovili, da se je odkrita nafta pokazala na sekundarnih razpokah ter, da izvrtani rovi in niti vodnjak niso dosegli prvotnih ležišč. Akoravno so bili špeci-jalisti priporočili nadaljna raziskavanja in vrtanja, vendar niso bili tako sigurni, da se da s temi deli zanesljivo n.>jti nafto in zato ni niti bosanska vlada, "niti družba »Danica« v Bos. Brodu preduzela nič nadaljnega.
Od te dobe se je izdelala dobra cesta od Zvornika do Laporja, ki poteka 4 km oddaljena od Rožnja in so razmere za raziskavanje sedaj mnogo ugodnejše, kakor pa popreje. Po mnenju deželnega geologa bi bilo treba v Rožanju izvršiti globinsko vrtanje in ako bi se dobro izkazalo bi bilo treba vrtati na ravnini Slanac pri Jali blizu Mitrovega liana vshodno od Tuzle kakor tudi na terenu Sjenine, severo-vshodno od Doboja.
V Črni Gori se nahajajo ležišča nafte v vasi Bukovik v Črniškem okraju Barskega okrožja na kraju, ki se imenuje Smrdež. P<f zakonu o privilegijih z dne 19. februarja 1914. leta je dobil g. J. Kocare industrijalec iz Maga pravico za eksploatacijo. Rudno polje obsega koncesijski teren v izmeri 500 ha. Koncesijonar mora vložiti za začetni kapital 500.000 perperjev. Ta koncesija velja ako ravno koncesijonar ni obratoval, ker ga je vojna prekinila. Po poročilu g. Raša Miloševiča, upokojenega upravnika državnih monopolov, je imela ta nafta 0 874 specifične težine ter veliko vsebino petroleja.
Kakor vidimo imamo pojave nafte na različnih krajih. Mi trpimo za sedaj ogromno pomanjkanje naftevih produktov, s katerimi se oskrbujemo zelo težko in za drag denar. Samo petroleja kerosa nam je treba 36 milijonov kg letno, za kar nam je treba plačati okrog 30 milijonov frankov ali okrog 100 milijonov dinarjev, poleg svot, k' so potrebne za bencin, plinovo olje in mazilovo olje. Ako bi imeli svojo nafto, bi se lahko dobro oskrbovati in bi dobivali petrolej za eno desetino do eno četrtino sedanje cene, kar bi pomenilo prihranek okrog 100 milijonov Din za vse naftove produkte. Vpoštevajoč ta ogromni prihranek, bi tylo treba žrtvovati večjo sveto za raziskavanje. Monopolna uprava bi morala napraviti ■v?e, da se ta raziskavanja izvršijo kar najbolje in najhitreje. Enkrat odkrita n’jfta bi stvorila močne pomožne industrije, kakor jih je stvorila v Romuniji.
LV. Naša cementna Industrija.
Cement se producira skoro v vseh pokrajinah naše države. V Srbiji imamo tovarne v Ripnju, Ralji in Po-
ga torej nima v neposredni bližini, kakor vse ostale tovarne. Neugodno je nadalje tudi to, da Bakar nima železniške zveze ter se mora premog in kamen dovažati po morju, a cement zopet izvažati po rr.orju. Za sedaj bi bilo treba, da bi obratovala tovarna samo za otoke in okolišna meta v Primorju. Ta tovarna že več let ne obratuje in sicer že od predvojnih časov.
Cementna tovarna v Beočinu’ je producirala pred vojno 2600 vagonov romanskega cementa in 28.000 vagonov portlandskega cementa. V naši državi je prodala 300 vagonov romanskega cementa in 3500 vagonov portlandskega cementa. V inozemstvo pa je prodala 2300 romanskega in 24 500 vagonov portlandskega cementa. Cement bi se prodajal po Madžarskem, Romuniji, Bulgariji in Levanti Ta izvoz bi bilo treba z vsemi močmi podpirati^ da se še nadalje vzdrži in razvije. Tovarna je najrnoderneje urejena samo se bo morala prilagoditi na naš premog, ker je obratovala s sedmograškim premogom. Tovarna zaposluje okrog 750 delavcev. Ima 12 strojev za proizvodno 5500 konskih sil in 80 električnih motorjev s 1900 konjskimi siiami. Ima 35 peči za pečenje cementa, lastno mehanično delavnico in livarno za poprave strojev, svojo kolonijo, tovarno za smodnik itd. Davka je plačala letno od 184.000 do 295.000 zlatih kron.
Šarabon:
O kaliju.
V prvi polovici- letošnjega leta so velikanske špekulacije bankirja Hers-felda obrnile vso pozornost na kalijevo industrijo. Napravili so vse kar je bilo mogoče, da bi izvili akcije iz rok dotedanjih lastnikov; pravijo, da je bila na delu skoro cela milijarda mark. In vendar ni imela nemška kalijeva industrija svojega monopola več. ker so bili morali odstopiti alzaške dele Franciji, in vendar je bila prodaja zelo nazadovala. Zakaj vse to?
Nemška kalijeva industrija je imela pred svetovno vojsko svetovni monopol in so ta monopol tudi do skrajnosti izrabili. Na Nemškem so bile cene kolj-likor mogoče n zke, izborno so pa zaslužili s prodajo na zunaj. Kako daleč so prišli z izrabljanjem monopola, nam kaže dejstvo, da so na-primer 1. 1910 nakopali v vsaki od štirih glavnih jam
171.000 metrskih stotov, da je potem število jam trajno rastlo, dočim je proizvod vsake jame rapidno padal. Leta 1913 je bilo 164 jam, leta 1920 že 201, vsaka jama 1. 1913 je proizvajala samo
67.000 stotov, 1. 1920 pa samo še
45.000 stotov. Ta industrija je torej preveč v znamenju velekapitala. Nehote se spomnimo na uničenje dišavnih nfe-sadov na nizozemskih izhodnoindijskih
otokih v korist par privilegiranim tvrdkam, ki so imele ob stokrat manjšem delu isti dobiček kakor prej.
Pogubne posledice slabega gospodarstva te industrije so se morale po vojski seveda še prav posebno pokazati. Monopol je izginil, zlasti, ker so alzaške jame prešle v francosko upravo. Francozi so šli z zares veliko energijo nadelo, da so zvišali povzdigo v proizvajanju alzaškega kalija. Do srede leta 1921 je zrastlo število delavcev od 3000 na 6000, produkcija se je izredno dvignila; 1. 1913 so producirali alzaški rudniki 3'5 milijona stotov kalijeve soli, I. 1920 pa 12 2 milijona. Sicer se je ta nenadni razvoj potem nekoliko ustavil, vendar pa govorijo statistike za ieto 1921 še zmiraj o devetih7 milijonih stotov, torej napredek napram letu 1913 za 157 °/o! Član nemškega državnogo-spodarskega sveta Werner je izda! brošuro »Die Krisis in der Kaliindustrie« ir. je dokazal, da je tudi ta izredno velika produkcija samo petina možne produkcije in da so že s to ugotovitvijo na vprašanja glede na tako zelo pomnoženo produkcijo rešena. Prusko trgovsko ministrstvo je nazadovanje nemških in napredovanje francoskih podjetij moralo seveda opaEiti in se je intenzivno pečalo z vprašanjem večje produktivne možnosti in znižanja lastnih stroškov. Reševaje to vprašanje so ugotovili, da so proizvajala državna podjetja na leto povprečno 662.000 ton surove soli — v zadnjih desetih letih —, največ pa leta 1912, 910.000 ton. Pravjo, da se po več sploh ne more proizvajati kakor
1,400.000	ton r.a leto. To je torej nekak podvojeni znesek poprečnih zadnjih deset let in poldruga dosedanja največja produkcija. Vrhutega pa pravi spomenica, izdana od trgovskega ministrstva, da bi se dali stroški produkcije same znižati za* 20 do 30 o/o. .
Drugi pa pravijo: Vse to je prav in je prav, da se študira, a je vendar premalo; glavni problem kalijeve industrije je ta, kako bomo kalijevo sol prodali. Pred vojsko je nila prodaja kalija v tujini pač vsak dan večja. A v prvih treh mesecih letošnjega leta so prodali samo 18 o/o celotne produkcije v tujino. Inozemstvo je plačevalo za kalij prej ogromne svete, a to je sedaj prtndialo. Ameriški poljedelci danes nimajo toliko ra p lo'žljivh sredstev, da bi dajali za kalij pretirane svote; tako je naprimer metrsKi stoft kalija pozimi
1.	1919 stal za Ameriko 1200 mark, za Nemčijo pa samo 85 do 90 mark, še lansko leto, 1921, so bile cene za kalij veliko pretirane, 'v nobenem razmerju z naraščanjem dolarjeve vrednost'; dočim se je vrednost dolarja dvignila od 1 na recimo 35, se je dvignih cena kalija od 1 na 120 !( Alzaški podjetniki so napeli seveda vse sile, Via dobijo nemške kalijeve odjemalce zase. Kljub temu so bili pa Nemci tako trdovratni,
da je bil še letos začetkom leta kalij na inozemskih trgih trikrat tako drag kakor pa na Nemškem. Zato pa tudi niso več toliko prodali kakor prej. In če so hoteli kaj prodati, so morali cene izdatno znižati in sicer ne samo Ame-rikancem, temveč tudi Angležem, Špancem, Holandcem, Dancem in Švedom.
Spomenica pravi nadalje da je nemška kalijeva industrija ževečdeset-leti delala po popolnoma negospodarskih principih in da je nevarnost, da bo delala tako tudi naprej. Navaja razna sredstva. Neoficelno pride člankar do zaključka, da bo morala nemška kalijeva industrija iti z roko v roki skupaj z alzaškimi podjetniki in napraviti z njimi nov svetovni kalijev monopol. In če se bo to zgodilo, potem bodo brezumne špeku-lacijske cene ostale za vedno in bodo podražile poljedelske pridelke za zelo visoke zneske. Vse to velja pa v Nemčiji samo glede na državne obrate, ki tvorijo samo 15°/0 vse kalijeve industrije. Kaj bodo naredila privatna podjetja? Ali bodo mogla znižati stroške lastne produkcije na isti nivo kakor jih misli znižati država? Ali todo šli Francoz: in Nemci tudi v privatnih podjetjih skupaj? Mislečemu človeku se vidi, da se bo moralo poljedelstvo navaditi na vedno rastoče cene kalija. Alzačani so se že monopolizirali in ker so se Nemči že prej, bodo šli skupaj in kalij bo zelo drag, vsled tega tudi poljedelski pridelki primorani dražji kakor bi bili sicer.
Morebiti se bo monopol v kalijevi industriji nekoliko zrahljal, če se bodo uresničile vesti o odkritju novih velikih nahajališč v Andriki ir, posebno še na Španskem v okolici Barcelone. Tu pravijo da so skladišča tako bogata kakor vsa nemška in alzaška skupaj. Seveda bi se v slucaiu uresnčbe uh vesti nemški in alzaški kalijev kapital kar hitro pobrigal zanje, vendar bi pa ob množini soli morali nastaviti dosti .nižje cene kakor mora računati poljedelstvo z nji ni danes. Zato je v interesu zdrave špekulacije in poljedelstva in steni vred tudi v interesu zdrave trgovine vsako tako odkritje prav mpio pozdraviti.
Literatura: Šarabon. Gospodarska geografija, 141—142, 300 Necker. Die deutsche Kaliwirtschaft, Prager Presse, 31. Mai 1922. Wirtschatt und Stat.stik, Berlin lieft 4,1922. Frankfurter Zeitung
10.	April 1>922. Denkschrift des Preuli. Handelsministeriums, Ende Mai 1922 Voss, N. 40 1922; ta uporabi podatke francoskega lista Gčnie Civil.
Tracija.
Odkar je stopila v ospredje možnost revizije sevreškega mirovnega sklepa, a zlasti pa po Grškem polomu v Mali Aziji, čitamo skoro dnevno po časopisih ime Tracija, ne da bi se pri tem na-
povcu. Tovarna cementa v Ripitju je producirala romanski cement in sicer okrog 3 vagone dnevno ali okrog 1000 vagonov letno. Vse zgradbe in inštalacije so bile v vojni dobi uničene in pokvarjene ter se do danes še niso obnovile. Vzrok temu je, da podjetje do sedaj ni dobilo n česar za obnovo, kar ie obžalovanja vredno.
Tovarna cementa v Ralj1 je producirala pred vojno romanski in naravni portlanski cement, v vojni dobi pa je bila uničena, vendar se je s stroškom 2 milijonov dinarjev obnovila. Pred vojno je izdelovala okrog 7 vagonov cementa na dan. Sedai so pa peči urejene za produkcijo 12 vagonov in inštalacija za mletje za 6 vagonov na 24 ur.
Tovarna ima 4 velike peči Eče-tuvatovega sistema, vsaka peč po štiri komore, ki so urejene za domači premog, kar je z ekonomskega stališča zelo v?žno, ker so bile poprej urejene za tuji koks. K'ap:tal družbe je povišan od pol milijona na 4 milijone dinarjev in sicer vsled obnove. Polovica deln e je last tovarne »Spljet« in zato ima ta tovarna odgovarjajoči del delnic »Spijeta« ter je tam zastopana tudi v upravnem svetu. Tovarna je sedaj gotova in ;e začela izdelovati cement. Tovarna se nahaja takoj ob žek-ZiTŠki glavni progi pri železnični postaji Ralja. Cement e izborne kvalitete Raljska toVarna cementa je prodala cement po Srbiji in Bulgariji. Cementna tovarna v Popovcu producira“romanski tement, portlandski cement, navadno ap.-,o 'n hidravlično apno. Letna produkcija znaša 3500 va gonov portlandskega cementa, 600 vagonov romanskega certnenta in okrog 1000 vagonov navadnega in hidravličnega apna. Cement se je prodajal po Srbiji, Bulgarski ter v Solun. Tovarna je zvezana z ozkotirno železnico od Popovca do DaviJovca na progi Zaječar Paračin. Nadalje je zvezana s svojim premogovnikom v Cičevcu z žično železnico. Tovarna ima vrtilno peč Od 35 metrov. Cement je izvrstne kvalitete. Tem tovarnam bi bilo treba s tarifno politiko omogočiti, da bi še nadalje ,izvažale na vzhod, posebno pa v Bulgarijo.
Na Hrvaškem in v Slavoniji se nahajajo tovarne v Zagrebu, Bakru in Beočinu. Tovarna portlanskega cementa delniška družoa v Zagrebu ima letno produkcijo 6000—7000 vagonov ter prodaja cement po Hrvaški in Slavoniji, Medjimurju, Južni Štajerski in Sloveniji ter Bosni in Hercegovine in ne izvaža nikamor v inozemstvo. Ta tovarna ima na licu mesta cementni kamen (lapor) ter obratuje s tremi najmodernejšimi vrtilnimi pečmi.
Cementna tovarna v Bakru je urejena za"produkcijo 2500 vagonov, la tovarna je neugodno zgrajena ker dovaža kamen iz srednje Dalmacije in
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
(53. nadaljevanje).
No, morebiti bo pa še čas, tla iz-premenimo nakladanja; na vsak način brzojavim takoj v London glede tega, odvrne prokurist. —
Na velko nevoljo gospoda Feld-bacha ni bilo iz Londona celi dan ni-kakga glasu. Šele ob sedmih zvečer, ravno ko je nameraval gospod Feldbach zapustiti pisarno, je prišla težko pričakovana brzojavka, ki se je glasila: Nakladalna navodila dali brzojavno danes zjutraj v Kalkuto, ravnokar prejeli odgovor, da se izvrši mikladiije v Port Said, od tam dalje pod rusko zastavo. Pozdrav Kurt.
Zadnji odstavek zveni kot mala opravičba, zakliče smeje se gospod Feldbach, . toda vesel sem, da smo mogli še urediti stvar. Sreča, da je dospelo, kot se mi zdi, moskovsko potrdilo že danes zjutraj v London, da je bilo torej odposlano pred ko-kopijo. Kajti, če bi bilo zamujenih' par ur, bi bilo pač težko v Kalkuti preklicati dana navodila in morebiti že .naročeni prevoz. — Dotičnih tisoč mark izgube bi že še preboleli, toda zavest, da ravno pri prvi kupčiji nam niso bili znani vsi potrebni
pogoji, bi ne dajala posebne vpod-bude.
Prva kupčija londonske podružnice torej ni bila slaba.
Mr. Brown in njegov mladi tovariš pa tudi nadalje nista v brezdelju živela; zavzela sta se posebno za to, da^ bi dala čim večji razmah čajnim kupčijam. Pisala sta, da sta prejela ponudbe iz Kalkute tudi za zeleni assamski čaj, takozvani Indo-Japan panfired teas in da nameravata kupčevati z njim v New-Yorku, kjer da je za to vrsto čaja dober trg.
Toda zanimala sta se tudi za druge indijske izvozne predmete in sta upala, kot je pisal Kurt svojemu očetu, na dober razvoj trgovine z vzhodno Indijo. V Bombaju, kakor tudi v Kalkuti imata izvrstne zveze in tudi v Cotombi sta stopila v korespondenco z neko prvovrstno tvrdko. Podvzeti nameravata konsignaci-je z bisernikom, kininom, cimetom in vanilijo.
Obenem s pismom je poslal Kurt za hamburški statistični oddelek tudi celo zbirko vzorcev najvažnejših tuzemskih produktov poleg cele vrste interesantnih statističnih podatkov in tržnih poročil.
Ravno, ko je Adolf urejeval pre-•jete stvari, in sta se tudi Ernst in Fric razveseljevala nad bleščečim se bisernikom in primerjala Guatemala-kinin z indijskim, je prišel zraven tudi gospod Feldbach s prokuristom.
No, kako vam ugajajo zakladi? prične, ako bo šlo tako naprej, bomo kmalu lahko odprli celi trgovski muzej.
Šaj pa je tudi v resnici lepa zbirka! pripomni prokurist.
»Kurt nam bi bil lahko poslal tudi kak vzorec jute, meni Adolf, kot se zdi, se on sam zelo zanima /.a t« predmet, in ker je pri nas nov, bi me pač zanimalo, spoznati ga in natura.
No, proizvode iz jute vam pridejo vendar tako rekoč' vsak dai v roke, pravi prokurist.
■Sicer pa kot vidim, je tudi Kurt pridejal svoji pošiljki en tak proizvod, ga prekine gospod Feldbach.
Kurt opazuje nekoliko začuden vzorce na mizi pred seboj.
Motiš se, papa, zakliče nato, med temi vzorci ni ničesar iz jute. Tudi ni Kurt tega nič navedel v seznamu poslanih vzorcev.
To tudi ni bilo potrebno, kajti vzorec je tako velik, da se ga ne more lahko prezreti; saj leži direktno pred teboj!
Adolf je postajal vedno bolj zmešan. Prične brskati med vzorci in hoče ravno vreči pod mizo kos platna, ki je služil za omot in mu je bil na potu, kar ga prime oče za roko.
»Ne prenaglo, Adolf! zakliče gospod Feldbach smeje se; »če boš tako ravnal z vzorci, jih lahko pozneje iščemo po tleb!<
Toda to je vendar platno za zavoj ,papa! zakliče začudeno Adolf.
Vem to, in ravno zaradi tega ga hočem varovati, da ne izgine! Iz česa pa je izdelano to platno, Adolf?
Temu se je zdaj naenkrat posvetilo. viz jute, papa? mu pride jec-ljaje z jezika.
No, seveda, Adolf, in zdaj boš dal prav gospodu Kreju, ako pravi, da imaš izdelke iz jute vsak dan pred očmi. Vreče za moko, žito, sladkor in platno, ki se potrebujejo za omot, to vse je izdelano iz jute. — Juta je rastlinski proizvod, ki se v Indiji prideluje že dolgo vrsto let, katerega pa smo dobili v Evropo šele 1. 1832 in v Nemčijo samo pa je prišel šele leta 1861.
Kakor mnogo drugih prekomorskih naravnih pridelkov, k* so jih podjetne tvrdke odkrile, trgovsko izrabile in jih privedle evropski industriji, je postala tudi vzhodno-indij-ska juta važen trgovinski predmet in nudi za mnogovrstne izdelke potrebno surovino.
Z juto se ravna podobno, kot z lanom in konopljo. Aprila in maja začnejo v Indiji s setvijo, in približno tri mesece pozneje že lahko, žanjejo tri do štiri metre visoke bilke, s katerih nato odstranijo liste in prirastke in jih, zvezane v snopiče, sušijo kot lan, za kar je potrebno le nekoliko dni. flato se po celi dolžini potegne z trilke koža, katera se osuši
■tanko zavedali kaj spada pod to označbo.
Tracijo imenujemo danes ozemlje na zapadu Carigrada, približno do spodnjega ,toka reke Mesta ali Razasu in do gorovja Kušlar, pod katerim izvira reka Ardar, ki se pri Jedrenu izliva v Marico. Na severu se je računal k Tra-ciji ves svet do turško bolgarske meje, kakor je obstojala do 1. 1912, na jugu pa do morske obale. Sedaj se običajno razlikuje vzhodna Tracija, to je vse, kar leži vzhodno od spodnje Marice, do zapadne Tracije. Nekdaj je imela Tracija, ki je eden najstarejših teritorialno političnih pojmov na balkanskem polot:ku ■mnogo večji obseg nego smo ga ravnokar označili. Tracija jebila že v starem veku samostojno kraljestvo, ki je segalo na sever do gorovia Balkana, ki se ga je takrat imenovalo Haemus, na seve-rozapadu pa tudi v porečje gornjega Iskia in gornje Strume. Poleg današnjega teritorija je obsegala tedaj Tracija tudi še vso južno Bolgarijo z Sofijo in Čustendilom vred celo naše Pirotsko okrožje. Svcjo samostojnost, so obdržali Tracijci do nuške dobe in tudi še dolgo pod rimsko nadoblastjo Koncem starega veka so se povsem pogrčili in poromanili ; ot! šestega stofetja dalje se tracijski jezik ne najde več med živimi.
Za oasa slovenske naselitve je Tracija, posebno pa današnja Tracija, dobila relativno najmanj slovanskih priseljencev. Carigrad in druga obrežna mesta s svojimi posadkami so bila preblizu. Zato se je tu najbolj ohranila predslovanska nomenklatura. Pozneje ie bila Tracija vedno najh’4jše bojišče med Bolgari in Bizantinci. Bolgari so si mogli samo z največjim napori osvoboditi le severni del stare Tracije, to je v glavnem današnja južna Bolgarska f*li vzhodna Rumelija. Tako se je obseg Tracije počel polagoma krčiti v svoje južnejše dele, Ta južna Tracija je ostala Bizantincem do turške invazije.
Tracija je bila prva dežela na evropskih tleh, ki so se je polastili Turki, že v sredini 14. stoletja. Tu so se začeli Turki naseljevati v velikih množinah. Tracija je namreč po svoji površini, po gorskem južnem podnebju podobna Mali Aziji, zato je tudi mikala Turke k naselitvi. Tako je dobila Tracija izmed vseh evropskih dežel največ tistega prebivalstva, kakor je bila prej ohranila največ grškega življa.
Najnovejša politična zgodovina Tracije je znana.
Leta 1878. so priklopili nje najsevernejši del k vzhodni Rumeliji, ki se je potem leta 1885 združila z Bolgarijo. Leta 1912—1913 bi imela pripasti vsa Tracija do črte Enos- Midia Bolgarom, toda s porazom na Bregal-nici so Bolgari izgubili tudi skoro vso vzhodno Tracijo z Jedrenom, obdržali pa so zapadno Tracijo z Dedeagačom, dasi brez železniške zveze do njega.
na solncu. Suha koža je nato gotova juta za trgovino. Pred izvozom juto sortirajo in jo nato hidranlično stisnejo v bale po 400 angleških funtov ali 180 kg.
Pri sortiranju jute gledajo na barvo nitk in na njih čistost, mehkost in finost. — Najboljše vrste imajo svetlo, belorumenkasto do srebrno-sivo barvo. Njih nitke so mehke in imajo svilen blesk, doeim kažejo navadne vrste le malo bleska in imajo rumeno do rujavkasto barvo. Niso tako čiste, kakor tudi ne tako mehke in fine. Pridelovanje, to je preja, se vrši enako kot pri lanu, samo, da so niti, kakor tudi sploh vsi izdelki iz jute daleko surovejši, kakor laneni.
V Indiji izdelujejo iz jute že izza davnih časov vrvnate izdelke in su-rovejšo tkanino, ki se uporablja za blago za vreče. V Evropi izdelujejo iz te tkanine istotako vreče, razen tega pa tudi preproge ter cenejše namizne prte in zavese. Dalje se niti iz jute podelajo v pasove, vžigalnike in stenje. Surova juta sama se zelo ceni kot materija i za obveze.
Industrija v juti se je, kot sem že omenil, izborno razvila, in v Indiji je ta predmet eden izmed najpomembnejših, ki pridejo pri izvozu v poštev. — Veliko se špekulira s tem predmetom. Trguje se z njim z navedbo znamke, obstoji pa že cela vrsta dobrih in prvovrstnih ztnamk.< (Dalje prih.)'
Slednjo z vsem desnim bregom Marice so dobili kot koncesijo od Turčije pred svojim zahrbtnim napadom na Srbijo.
Po svetovni vojni so izgubili Bolgari južni, to je primorski pas zapadne Tracije, dočim so obdržali gorati severni, to je porečja reke Ard". Vzhodna Tracija, bolgarska kakor turška je postala istotako grška last.
Doslej še ni jasno ali gre pri odločanju vzhodne Tracije za njen obsfeg v letu 1913 ali za oni v leto 1915. Najbrže se bo ahtanta vzela korekture dogovorjene med Nemčijo, Turčijo in Bolgarijo sploh v poštev, atnpak se bo držala v glavnem meje iz leta 1913. Glede turške zahteve po plebiscitu v zapadni Turčiji je gotovo, da se pri tem ima pred očmi samo grški pomorski pas, ne pa severni bolgarski.
Po vseh podatklfi, ki so bili dosedaj objavljeni je gotovo, da je v Traciji bolgarski živelj najmanji, uprav neznatno zastopan. Razmerje med Grki in Turki pa je nejasno: V splošnem se lahko reče da prevladujejo Grki v notranjosti, Turki pa v širokem pasu ob obali. —
izvoz m uvoz.
Izvoz sadja v Švico. Izvoz sadja iz naše države v Švico bo letos zelo slab, ker so *v Švici pridelali mnogo več sadja. kakor ga potrebujejo doma.
Izvoz krompirjevih predelkov iz Poljske zabraujen. Izvoz krompirjevih rezancev ter suhega krompirja je iz Poljske zabranjen.
Izvoz češkega stekla v Švico je znašal lansko leto 1,657.674 švicarskih frankov in se je tikal po večini barvanih steklenic. Izvoz češkega ploščatega stekla ne zaostaja za nemškim steklenim izvozom v Švico. Uvoz surovega stekla je na isti višini kakor francoski in belgijski, pač pa petkrat manjši kakor nemški. Kar se tiče steklenega uvoza v Švico je Češkoslovaška na drugem mestu. Glede vsega uvoza zavzema Češkoslovaška četrto, gled‘e izvoza pa sedmo mesto.	^
Rorftmija dovolila izvoz pšenice. Romunski ministrski svet je sklenil dovoliti izvoz precejšnje množine lanske pšenice.
Izvoz ovsa iz Madžarske. Madžarska vlada je izjavila, da pod nobenim pogojem ne dovoli izvoza ovsa.
Mno iospofiorske zad«e.
Trgovina.
Zopetno povišanje cen nemškemu železu. S 15. novembrom so se cene železu v Nemčiji zopet'povišale.
Znižanje cen železu v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so se zaradi močne češkoslovaške in luksemburške konkurence cene železu in železnini izdelkom znatno znižale.
Lesna borza v Romuniji. V Romuniji nameravajo osnovati lesno borzo za celo državo, s sedežem v Kološvaru.
Dunajski mednarodni sejem se vrši spomladi 1928 od 18. do 24. marca.
Industrija.
Centralna organizacija vseh inda-strijalcev v naši kraljevini se bo osno vala na zborovanju industrijalcev dne 4. decembra v Beogradu.
Nova železna livarna v Zagrebu. — Neka češka skupina finančnikov in industrijalcev je kupila v Zagrebu veliko zemljišče, na katerem bo zgradila veliko moderno urejeno livarno železa. Letna produkcija bo znašala okrog 500 vagonov ter bo mogla vsled velikega kapitala konkurirati z vsemi inozemskimi tovarnami.
Prembg v Prekmurju. Iz Prekmurja poročajo, da so v občini Trdkova-Mar-tinje na več mestih našli premog. Pojasnila daje orožniška postaja Gor. Lendava v Prekmurju.
Ruska industrijalna politika. V na-di, da bo znatna poljedelska produk-ciaj vplivala tudi na razmah ruske industrije, je sovjetska vlada sklenila, da ne bo naročala lokomotiv v inozemstvu, ampak da se bodo kolikor mogoče izdelovale doma. Vlada ima baje tudi namen, izdati ukaz ruskim lokomotiv-kam (tvornicam za 1 okomotive), da morajo postaviti 500 lokomotiv.
Oonarstvo.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 8. novembra 1922 smo imeli 5146.9 milijonov dinarjev papirnatega denarja v prometu. Stanje papirnatega denarja se je pomnožilo v zadnjem tednu za 28.8 milijonov dinarjev.
Cena zlata na Poljskem. Po službeno objavljenih tečajih se plača na Poljskem za zlat rubelj 660:v mark, za zlato marko 3057, za avstrijsko zlato krono 2600, za zlat frank 2476 in za gram zlata 8532 mark.
Olajšave v avstrijskem deviznem prometu. Z Dunaja poročajo, da so namerava obenem s konstituiranjem nove notne banke izdati odredba, ki bo nekoliko olajšala devizni promet.
Carina.
Konferenca radi izvozne carine v Beogradu. V Beogradu se je vršila konferenca interesentov radi znižanja izvozne carine za svinje. Finančni minister je zahteval, naj ostane sedanja carina (1000 Din) neizpremenjena, dočim je zahteval minister trgovine znižanje na 500 dinarjev, minister ,i’ucelj pa na ‘250 dinarjev.
Za znižanje uvozne carine na vino v Češkoslovaški. Organizacija češkoslovaških vinskih trgovcev je predložila vladi predstavko, v katert zahteva znižanje carine na uvoz tujih vin.
Carinjenje svilenih tkanin. Na tozadevno vprašanje je podalo finančno ministrstv nastopno pojasnitev:	Svile-
ne tkanine in odpadki svile in sirove svile se imajo cariniti po št. 335 zakona o plošni carinski tarifi, kakor svilene tkanine sploh, kadar prihajajo v komadih, iz katerih se morejo izdelovali obleke in drugi šivani predmeti.
Promet.
Direktna telefonska zveza Beograd Split. Ministrstvo pošte in brzojava bo zgradilo v kratkem času direktno telefonsko zvezo med Beogradom in Splitom preko Sarajeva.
Zvišanje pristojbin za skrajšani br zojavui naslov. Dodatno se razglaša, da se je zvišala tudi pristojbina za skrajšani brzojavni naslov od 120 na 200 Din na leto in sicer od 1. nov. t. I.
Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin med našo kraljevino in Avstrijo. Poštno ministrstvo je z odlokom štev. 59.043 z dne 18. oktobra 1922 odredilo, da se na zahtevo avstrijske telegrafske uprave s 1. nov. 1922. zvišajo telefonske pristojbine med našo kraljevino in Avstrijo. Od tega dne je govorilna pristojbina na našem in avstrijskem ozemlju za posamne pasove naslednja: V I. pasu 1 zlat frank, v II. pasu 1.50 zlatega franka, v 111. j>asu 2 zlata franka in sicer po enakovrednosti en frank 15 Din. Pristojbina za telefonsko poziv-nico ostane kakor doslej.
Telefonska zveza	Praga—Zagreb.
V zvezi z akcijo za dinarsko centralo v Pragi nameravajo tudi graditi direktno telefonsko linijo Praga-Bratislava- Gye-kenyes-Zagreb.
Dobava, prodaja.
Dobava plinovega olja (nafte) in angleškega pr°moga. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši dne 25. novembra t. I. ob 11. uri dopoludne ofer-talna licitacija glede dobave 100o ton plinovega olja (nafte) in 4.000 ton angleškega premoga. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice .v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava raznega olja in bencina. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 24. novembra t. I. ob
11.	uri dopoludne ll. ofertalna licitacija glede dobave* 150 ton plivnega olja, 8 ton strojnega olja in 24 ton težkega bencina. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava mesa. V intendanturi IV. armijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 20. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne javna ustmena licitacija glede dobave mesa za zagrebško garnizijo za čas od 1. decembra t. 1. do 30. junija, eventuelno 31. julija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
Razno.
Vprašanje na delegacijo ministrstva financ in finančno deželno blagajno?
Davkoplačevalec je poslal na davčni urad, kol plačilo davka na poslovni promet večjo svoto '/,'/■ in 1 dinarskih novčanic iu sicer zložene in vezane po 100 skupaj. Davčni urad pa je zavrnil novčanice po % din., da jih ne sprejme kot plačilno sredstvo, s piijiombo, da mora ta denar med ljudstvo! Vprašamo na zgor. naslov, kaj naj trgovec s tem denarjem stori? Stranke ga ne sprejmejo, poštne blagajne samo male predpisane množine istotako železniške blagajne! Trgovec pa ga sprejme v vsaki množini ker je k temu moralno prisiljen že iz vljudnosti do stranke! — A ko torej državne blagajne ne sprejemajo v poljubnih množinah teh novčanic, naj istih država nikar ne de^t v promet! — Ako pa je zakonito plačilno sredstvo, naj blagovoli p. n. zgornji naslov izdati odredbo na davčne urade, da morajo sprejemati novčanice vseh vrst in v vsaki množini kot plačilo za davek! Vsaj nekdaj je bilo tako!
Gradbena banka v Mariboru. Kakor poroča '•Jugoslovanski Llovd se snuje v Mariboru zadružna gradbena banka, v kateri bi bile v prvi vrsti zastopane obstoječe stavbene zadruge in in pod-vzetja.
Delničarji Avstro-ogrskc banke imajo dne 19. novembra v poslopju banke na Dunaju skupščino. Na dnevnem redu je: Zaščita delničarskih-interesov im sklepi v svrho odvrnitve grozečega oškodovanja.
Tržna poročilo.
Souiborski žitni trg (15. t. in.) Živahno povpraševanje po blagu in slabi dovozi. Zato so cene narastle. Pšenica se trži po 1500. K, moka št. 0 po 2200 K, stara koruza po 1280—1300 K. Vreme je za setev ugodno.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 14.60 K, oves 22.00 kron, ječmen 10.0# kron do 10.10 K, koruza 12.30 K, pšenična moka (št. 0) 21.50 K. — Tendenca čvrsta.
Borza.
Zagreb, devize: Dunaj 0.084 — 0.089, Berlin 0.74 — 0.94, Budimpešta 2.40 — 2.70, Milan 280 — 286, London 273.50 — 278.50, Newyork 61 — 62, Pariz 405.50 — 410, Praga 198.50 —
201.50, Sofija 40.75, valute: dolar 60 — 61, avstr, krone 0.07, češke krone 195.50
— 198.50, marke 0:86, levi 38.50 —
40.50, leji 38 — 39 50, lire 275 — 280. Dunaj, devize: Zagreb 289.75 —
290.25, Beograd 1159 — 1161, Berlin 9.45 _ 9.75, Budimpešta 30.35 — 30.45, London 328.500 — 329.100, Milan 3341 — 3349, Newyork 73.675 — 73.825, Pariz 4894 — 4906, Praga 2347
— 2353, Sofija 531.50 — 532.50, Varšava 4.55 — 4.65, Curih 13.505 — 13.535, valute: dolarji 73.250 — 73.550, bolg levi 510 — 514. n. marke 9.35 — 10.35, funti 328.000 — 329.000, franc, franki 4835 — 4865, lire 3307.50 —
3323.50, dinarji 1153 — 1157, polj. marke 4.35 — 4.65, leji 469 — 471, švic. franki 13.420 — 13.480, češke krone 2335 — 2345, madž. krone 29.20
— 30.10.
Curlh: Berlin 0 0725, Newyork 544.75, London 24.31, Pariz 36.35, Milan 24.95. Praga 17.35, Budimpešta 0.2150, Zagreb 2.23, Bukarešta 3.50, Sofija 3.85, Varšava 0.0350, Dunaj 0.0072, avstrijske krone 0.0075.
fotokemične tovorne
MPEMgMa
SLOVeNIJft
tMAONUND/Ca
k,W5.\J«GRBFSKI<l«3flMKqj
•revnjTEXtwKi.v£oncf Jn/k Hk HloKn.nmo«. sZKMM
Karbid Erjovec & TurK
in karbidne sve-
filke, priporoča cenjenim gosp. trgovcem na debelo po originalni tovarniški ceni
Ueletrsovinn z železom tovarniško zaloga karbida
Ivo Andraschitz
Maribor.
PRI ,,ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschniidt (MUhleisen) nasproti Križanske cerkve.
Nabirajte pri vsaki priliki za
,TRGOVSKI DOM*!
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo*Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatla Medicinal in druge izbrane lkerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prvo odlikam dalmatinsko parna destilacija V. Morpurgo, Split.
Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Beethovnova 9.
5ZJ5Zi£ZJI5ZJ5Zl£ZJ5n
T rgo vci
ki se zanimajo za prodajo važnih sredstev za zatiranje mrčesa itd. na sadnem drevju, vsakovrstnih poljskih in vrtnih škodljivcev, dalje peronospore, snet-javosti pri žitu itd., naj nam javijo svoje naslove, da jim pošljemo natančnejše tozadevne podatke.
Ljubljanska kamere. družba
Ljubljana, Bleiveisova c. 18.
Samo na debelo!
Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenice ter vseh barv volne.
GASPARI &FAIUIIHGER
MARIBOR
Samo na debelo!
(prekajeno) svinjsko meso
po želji pusto ali mastno — po 5 kg 120 — Din — franko pošta, razpošilja po povzetju tvrdka
Jos. DuchK, Pakrač, Slavonija.
Zahtevajte
»MEDICINAL KONJAK"
z znamko
»Alko • modri križec
in najfinejie krem likerje!
ALKO“, Uubllhna- Kolizaj
91
Mavec - sips
Portland- In romcn-cement, apno, opeko, umetni skrili, strešno in izolacijsko lepenko, u/atprof, kar-bolinej, drvocement, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kostu Novakovih
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
Mlkloitteva cesta štev 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-Hthnih tlakov.
tf
l*U
i
s:
<BB
'•9
5:
»
n
SI
B«
11
s:
i
•*
•e
Aa
::
•B
BB
I
Si
e*
mm
••
mu
mm
■ B SB
ss:sBs:s::ssss:5S5!Sssssss:::::stss:ss:3sss:::ss^s«i5K«5S5»«=“«“:":ss
saiboiiš! amerlkanskl pisalni stroj sedanjim
razmnoževalni aparat razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne izrabljlve steki plošče
11
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. Moderno urejeno popraoilnicn vseh pisalnih strojev.
Z našega sklodišča v Liub<jani nudimo, dokler traja zalogo:
Potkve za konje;
„Styria“ kavine mlinčke;
Vile' jeklene, z 4 rogmi, 12“ dolge;
Kladiva za gramoz (Schotterschiagel); Cveke za pete v zabojih po 50 kg;
„Puch“ kolesa;
Svinčnike, znamke „Staedler“.
Cene zelo ugodne!
„SINTA“
industrijska in trgovska družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 15
ODO
□□□
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kaj nit, koks za kovafe in livarne, bencin in ameri* _ kanski petrolej vedno v zalogi.
TONEJC & ROZMAN
MARIBOR.
GOD
m
aa a
vf/l IM/1K LLJ t f/J M/J M/l m MJ MJ M/J MJ MJ
T5 fSHkTi CTj PR PR rR PR TO mj mj m
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — davni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - liska tiskarna Makso Hrovatin * LjubJlAnl
■/