Slorenski dijaki na Graškem vsenčilišči in program pravne stranke. ? Zdaj smo pa pri kraji 8 programom wpravne stvanke!" 80 slovenskih dijakov se je zbralo 1. t. m. v Giadci; vsi so po vrsti prijeli za težko liberalno kladivo, da 80 poslednji žrebelj zabili v mrtvaško trugo pravne stianke! Nad tem junaškim činom se raduje ,,Narod," in ž njim ,,Tagesp." z ,,Marburgerco" vred; mi se radovati ne moremo, in sicer ne zato, ker uas ta izjava Graških dijakov osebno napada, ampak zato ne, ker odpirajo take izjave prežalosten pogled v bodočnost naše domovine. Da se vredništvo ,,Naroda" s to dijaško izjavo ne bode preveč ponašalo, mn damo pomisliti, da, če se je kedaj pečalo s prarnimi študijami, bode tudi vedlo, da veljava pravnih načel ni odvisaa od pripoznanja človeškega. Pravna načela so od Stvarnika samega vtisnjena nravnemu redu stvarjenja, ter nosijo svojo večno vcljavo sama v sebi. Zgodovina nam kaže dosti zgledov, da včasih vesoljni narodni ali cele države teb ali onib pravnih načel niso pripoznale, ampak jih celo z ognjem in mečem preganjale, kakor v začetku sv. kat. cerkve. Ali pravna načela zavolj tega niso nebala biti in vladati nad človeštvom. Nesrečni narodi, ki so jih teptali, so se slednjič po mnogih britkih skusnjah ali k njim nazaj povrnili in se oteli, kakor Francija po prvi revoluciji, ali pa so v tajenji trdovratni oatali in poginili, kakor n. pr. izbodno rim8ko carstvo. Tedaj tudi resničnoBt in veljava načel pravne stranke ni odvisna od tega, ali jih ta ali oni zbor sprejme ali zavrže. Take izjave kažejo edino le to, po kteri poti da oni bodijo, od kterih izjave prihajajo, in kakošna bodočnost čaka države in narode, ako pridejo taki dahovi do političnega vplira. Jedro našega programa je pravno načelo : suum cuique — vsakemu svoje. To načelo je in ostane vekomaj veljavno in ue potrebuje pritrjenja ne graških dijakov ne vredništva ,,S1. Naroda." Kdor hoče tedaj uaš program ovreči, mora dokazati, da ne stoji na načelih naravnega, tedaj večuega prava. Tega dosihmal se nihce ni dokazal, niti dokazati skušal, ampak nasproti 8e mu stavijo edine trditve, poljubua podtikanja, sumničenje — in fraze. Prav tako so delali tudi filosofi in juristi slovenske krvi v Gradci. Poglejmo si 5 toček njih I. resolucije. a) ,;Progi'am pravne stranke nema vseh pogojev, koji so potrebui, da se narodi zamorejo razvijati na podlagi vsestranke svobode in omike." Kterih pogojev mu pa manjka? Povejte jib vender, in hvaležno jih bodemo vvrstili svojemn programu. Jib li vee ima vaš narodni program? Če vprašamo: kaj pa je vaš narodni program? se uam odvrne: ,,Zedmjena Slovenja." Bo pa imela zedinjena Slovenja vse pogoje omike in svobode? Kaj takega trditi, je preveč smešno, in le politiški otroci se zamorejo s takimi burkami kratkočasiti. — Vrh tega veste vi tako dobro kakor mi, da je do zedinjene Slovenije še daljna — prav daljna pot. V čem po boste iiašli med tem vse pogoje omike in svobode? Vam po vašem programu ne ostaje druzega, kot gojenje narodnosti. Ima li ona v sebi vse one pogoje? Starodavna in sedanja zgodovina odgovarja, da ne. Omika in svoboda potrebuje več in viših in močnejšib pogojev in poroštev. Prvi pogoj je: kerščanska vera, ki je čvrsta podloga nravnosti, brez ktere človeška drnžba obstati ne more; drngi pogoj pa priznanje pravnega načela: suum cuique — vsakemu svoje. Zvunaj tega načela ni svobode, ampak vojska vseh in zoper vse! b) ,,Bi se slov. narod po programu pravne etranke lebko zamotal v take zapletke, da bi se iz njib, odvisen od tujega življa, posebno uemškega, znabiti le 8 prevelikimi žrtvami dokopal do samostalnega, političnega obstanka." Oj slovenski filosofi in juristi! ali vas ni sram s takini dokazom stopiti pred javni svet? Tedaj vi sami priznavate, da nikakor iz programa samega neobhodno nc izvira, da bi »se naš narod po njem moral zamotati . . . , alidabi si moral nakladati večih žrtev .... ampak vse to bi le utegnilo biti!! Če ne znatc bolje filosnfirati, Bogme! potem zares hlače zastonj trgate po klopeh graskih sol. Vam nasproti pa mi rečcmo: Ne morebiti, ampak gotovo ne bo v Avstriji nijenega ,,zamotanja" več, nego vesoljni mir iu red, pri kterem se tudi nii Slovenci slabo počutili ne bomo, ako se vsi avstrijski uarodi poprimejo našega načela: Suum quique — vsakeiuu svoje! c) ,,Privrženci pravne stranke zaslednjejo le . . . stanovske interese." In po k t e r i točki programa nam zamorete to dokazati? Program je federalističen, piipoznava pa tudi k a t. c e r k v i kakor vsem v državi pravno obstoječim verskim družbara p r av i c o do samouprave in svobodnega razvoja. 0 kat. cerkvi je tedaj govor, ua o dubovnera s t a n u. Ce je pa kat. cevkev svobodua , če ji liberalna vlada živca ne spodrezuje ter se v cerkvene zadeve ne meša, bode to največ srenjam, rodbinam, narodom in deželam na korist. Popravila se bo vojna postava, ia srenjam se ne bo bati pomanjkanja dušnih pastirjev; kat. cerkev bo vzrejala v p r a v e m dulm svoje slnžabnike, kar je vernikom v največi blagor; šolam se povrne pravo lice, da bodo zares namestnice krsčanskib staršev ter po njih pravični želji mladež vzvejale. To in marsikaj, kar zdaj zatira blagostan in poštenost po srenjah, se bode popravilo, ako se svet spametva in sprejme nacela pravne strauke. Da pri vsem teip duhovskemu stanu rožice ne bodo cvetele, zato že skrbe brezverci iu radikalni libcralci, ki zavidajo duhovnikoni betvico krvavo zasluženega kruha, dasi je premnogi sedanjih liberaluih gonjačev s pripomočjo duhovnikov in cerkvenih zavodov se izšolal, in zdaj dobrotnike z blatom ometava. d) ,,S tacim delovanjem bočejo podreti vse pridobitve napredovalnega 19. veka . . . ." Za Boga! ,,vse pridobitve" — to bi bilo res hudo in strasuo! Pa kako boste to iz programa dokazali'? Oj vi veleuki ! gotovo ste, učeči se logike, prezrli zlato pravilo: ,,Qui niminm probat, nihil probat", — kdor črez tarčo meri, pike ne zadene" — sicer bi take bedarije ne bili zapisali. Da pa zastran teb ,,pridobitev" svoje stališče odkrito povemo, rečemo: Nam veljajo tudi zastran njih besede sv. apostola Pavla: — ,,Vse poskusite, pa le dobrega se poprimite". e) Edino resnična je le zadnja točka: ,,Razkol inej Slovenci samimi le zanje same zamore imeti najpogubneje nasledke." Kako tedaj ta razkol poravnati? Edino le tako, da si vsi ua krščauskem stališči prijateljske roke podamo. Kajti tega sc vendar nibče ne bode nadjal, da bi verno slovensko ljudstvo s svojim duhovenstvom vred 80 Graškira dijakom in vredniatvu ,,Naroda" na ljubo, svoje krsčansko prepričanj e zatajilo! Slovenci so dosibmal in bodo tudi zanaprej brez vas prav lebko izhajali. Počenjanje graških dijakov spominja vsacega mislečega človeka grozuih nevarnosti, ki nam prete. Prva francoska revolucija se vzvišuje kot zibelka narodaib idej. — Dubovniki, ki za narodnost delajo imajo ,,sebične namene V Grozna sleparija! Ves drugi svet ve, da si v sedanjib politicnih razmerah rodoljubni duhovniki prav vsled svojega rodoljubja zapirajo vse steze in dveri do višjih služeb in bolaih dobodkov. — Duhovniki ljiidstvo ,,fanati- zirajo;" če pa ,,Narodovci" shode napravljajo, ni to fanatiziranje. —Pravna stranka je ,,naj novejša bidra." Oj krasna omika in spoštovanje s v o b o d e ljudskega prepričauja! Skoda, da po doslednem roišljenji še ni pristavljeno: tej bidri se mora, kakor vsakeinu drugemu stiupenemu gadu, s krvavina koloni glava streti. Kakor se kaže, bi ob času nove prekucije ne manjkalo tndi slovenskib Robespierre-jev. Vendar ne bomo preostoro sodili te političke izjave slovenskib dijakov. Nam je ta izjava le ogledalo sedanjega šolstva. Iz nje govori le oni dub, ki denes po visokih šolab vlada. Ne dvomimo pa tudi, kam da bode ta dub ubogo Avstnjo pritiral, ako se še o piavern času k krščanskim načelom ue povrne; kajti enaki vzroki imajo vedno enake nasledke. Koniu da bode sad krvave žetve na korist, to seveda je v Božjib rokab; vendar verjetno je, da Slovencem rožce ne bodo cvetele. —