Poštarina plačana. Posamezna stev. Din 1*—w Sta» 27« V Liuhlfani, v petek dne 4. iutifa B24. Leto VII. Jpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din IS-celoletno Din 30'—. Mi zmagujemo, klerikalci propadajo (Nadaljnji izidi občinskih volitev) Prošlo nedeljo so se vršile, oziroma nadaljevale občinske volitve v okrajih: Litija, Kamnik, Radovljica, Kranj, Novo mesto in IČrnomelj. Za poraze, ki jih je tod ubrala klerikalna stranka, je pač najznačilnejše, da si kričavi »Domoljub« ne upa objaviti niti enega podrobnega volilnega rezultata, temveč samo psuje «liberalce» kakor star ;cigan in pravi o njih, da skušajo «svoj poraz skrivati in olepšati«. Mi bomo v naslednjem podali kratek pregled s številkami, ki so že zagledale beli dan, pa jih niti eden klerikalni list doslej še ni skušal ovreči. «Slovenec», ki je takoj v„ponedeljek oznanil »veličastno zmago SLS», je stisnil rep med noge, se izogiblje številk in skuša pozornost nad klerikalnim porazom obrniti na drug tir z zavijanji in praznim buča-njem. Da pričnemo na pravičnem kraju, moramo povedati, da je bilo nazadovanje klerikalcev v nedeljo še najmanj občutno v litijskem okraju. Tu so klerikalci obdržali svoje postojanke povsod tam, kjer JDS še ni izvedla svoje organizacije, in pa v hribovskih občinah, kjer so bile vložene samo klerikalne liste. Navzlic temu je beležiti porast naprednih glasov napram skupščinskim volitvam tudi v litijskem okraju in bo klerikalcem povzročal še obilo skrbi do prihodnjih volitev. V kamniškem okraju je začela napredka misel mogočno prodirati. Klerikalci so izgubili celo vrsto občin in njihovi glasovi so od lanskih skupščinskih volitev padli za polovico. Zato pa so se napredne kroglice pomnožile tako, da jih je v nedeljo na enajstih voliščih bilo še enkrat toliko kakor lani na vseh voliščih kamniškega okraja. V radovljiškem okraju je bil pač najbolj značilen izid v občini Begunje, v rojstnem kraju škofa Jegliča. Tu so demokrati dobili .68 glasov (5 odbornikov), napredna gospodarska stranka 21 glasov (1 odbornik), klerikalna sranka pa samo 59 glasov in tri ;odbornike. Klerikalci so padli od lanskih 148 glasov na 59, in to v škofovi občini!. »Temu primerni so seveda tudi klerikalni porazi v ostalih občinah. Izgubili so jih deset. V novomeškem okraju so se v nedeljo Vršile volitve v 10 občinah, v katerih so klerikalci porazno padli v glasovih, demo-rati in samostoineži pa močno narasli. Od 10 občin so jih klerikalci izgubili 4. Posebno lepa je bila demokratska zmaga v Beli cerkvi, kjer je JDS. dobila 76 glasov in 11 odbornikov, združeni samostojneži in klerikalci pa samo 45 glasov in 6 odbornikov. V Beli Krajini (črnomeljski okraj) so klerikalci od 6 svojih občin obdržali samo eno, in sicer Talči vrh. Adlešiči, Butoraj, Radenci, Sinji vrh in Tanča gora pa so prešle v čvrste napredne roke. V celoti so klerikalci tod dobili samo 184 glasov, demokrati in SKS. 228 ter radičevci 78 glasov. Klerikalcem v Beli Krajini tudi nič ni pomagalo slepomišenje z »republikanskimi listami». Radičevski glasovi so šli samo na klerikalno škodo... Takšno napredovanje naprednih sku-i pin po deželi je razveseljivo. Res je, klerii kalci se še do svojih glasilih lahko hvalijo kakor star razsipnik: toliko in toliko občin pa le še imamo. Tako govorijo vsi bahači, ki stojijo pred kantom. Tudi mi naprednjaki se zavedamo, da bo treba še obilo boja, preden do zadnje vasi iztrebimo kle-rikalizem, ki tišči našo slovensko zemljo kakor meglena plesen. Brez boja ni zmage, čim vztrajnejša je borba, tem trdnejša bo končna zmaga. Toda zadovoljivi rezultati dosedanjih občinskih volitev nas podkrepljujejo za nadaljnje delo. Mi zmagujemo, klerikalci propadajo! To ostane odslej naša čvrsta zavest, ki nas bo vodila naprej za praporom Svobode, Enakosti in Bratstva. Dosedanji naši uspehi naj podkrepijo naprednjake v onih občinah, kjer se volitve še vršijo. Naprednjaki, vsi volit, da pokažemo našo napredujočo silo! Brezverstvo in drag klerikalni lim Polomija klerikalne politike v Beogradu spravlja voditelje SLS. v obup. Klerikalni somišljeniki po deželi pričenjajo uvidevati, da je bilo 21 klerikalnih poslancev v Beogradu brez vsakega pomena. Uvidelo pa je ljudstvo tudi, da z avtonomijo ne bo nič in da si končno tudi ne more ničesar obetati od avtonomije, ki bi pač ne mogla «pricoprati» zlatih ur z neba. Ljudje vedo, da si klerikalci želijo avtonomije le zato, da bi vsaj v naši Sloveniji lahko nemoteno paševali, ker jim v drugih pokrajinah države pšenica ne cvete. Spričo takega nazadovanja klerikalne moči je razumljivo, da iščejo klerikalni voditelji sredstev za prekritje in Drevoitie svojih senčnih strani, da bi se jim volilci ne izneverili. Prvo, kar so klerikalci hoteli izrabiti v ponovno osveženje svoje moči, so bili trboveljski dogodki, katere so po svoje zavili in se o njih lagali v svojem časopisju tako, kakor menda znajo lagati na vsem svetu samo naši patentirani «katoličani». Dasi vsi vemo, da so nahujskani in zaslepljeni komunisti prvi napadli ter umorili tri Orjunaše, nakar so jim ti vrnili milo za drago, je vendar klerikalno časopisje vzelo v zaščito Ie komuniste in napadalo samo Orjunaše. S tem je pokazalo simpatije za prevratne elemente, katerih somišljeniki so v Rusiji pobili na sto tisoče nnlitičnih nasprotnikov. Tudi naši komunisti se pripravljajo, da bi na enak način — kakor v Rusiji — zavladali v Jugoslaviji. Znano je tudi, da komunizem pridiguje popolno brezverstvo. Ruski komunisti brezobzirno zapirajo cerkve in streljajo duhovnike kakor divje živali, česar ne delajo nikjer na svetu kakšne druge stranke, ki so na krmilu. Naših klerikalcev brez-* verski komunizem nič ne moti; oni se mirno vežejo z brezverskimi komunisti, a po deželi kričijo na naprednjake: Glejte jih brezverce, ne volite jih, zaničujte jih itd. To trobentanje o brezverstvu naprednjakov je drugo sredstvo, ki se ga poslužujejo klerikalci, da bi nasuli Deska v oči svojim somišljenikom, ki so se jim pričeli izneverjevati. «Domoljub» kriči tudi, da smo zato brezverci, ker napadamo duhovščino. Mi ne napadamo duhovščine zato, ker je duhovščina, temveč napadamo le one duhovnike, ki so nozabili, da so najprej Kri-stovi namestniki in šele potem smejo biti politiki, in to dostojni politiki, kakor to zahteva njihov poklic. Kaj mislite, da bomo molčali in prekrivali s plaščem prizanes-ljivosti duhovniške grehe in pregreške, ki jih nerazsodno ljudstvo vidi ter se po njih pohujšuje, misleč v svoji zaverjenosti v duhovščino: Kar je duhovniku dovoljeno, smemo tudi mi. Borba proti slabi duhovščini ni borba proti veri in tudi ne vemo, kakšen pomen naj bi imel protiverski boj. Demokratska stranka je bila v zvezi z drugimi napredniaki že na vladi in tvorila z njimi ogromno večino v narodni skupščini. torej ie imela polno moč. točk nikdar nI nastopala proti veri, temveč le pitati zlorabi vere po politikujočlh duhovnikih. Demokratska stranka zahteva le, da se iz božjega hrama požene politika, ter nadvse želi, da se v interesu cerkve same duhovnik tudi izven cerkve obnaša v političnem žlvlienju primerno svojemu vzvišenemu poklicu. To, kar danes počenjajo nekateri duhovniki, presega vsake meje dostojnosti. Vzemimo samo vzglede, s kakšnimi podlimi in božjega namestnika nevrednimi besedami napadajo nekateri duhovniki naš list. Mi se bomo kijub vsemu napadanju brezobzirno borili za čistost vere, ki naj bo brez politične primesi. Mi imamo v naših vrstah tudi nekaj duhovnikov poštenjakov, ki odobravajo našo borbo proti zlorabi vere v politične svrhe pri našem lahkovernem ljudstvu. 1 Pustite svojo stranko, ki temelji na zlorabi vere, vrzite politiko iz cerkve, in videli boste, da bo vera trdnejša kot kdaj prej. Vaše sedanje početje pohujšuje ljudi in ustvarja brezverce, ker spričo takega stanja izgubljajo ljudje zaupanje v cerkev. Mi, ki želimo odpravo verskih zlorab, smo torej bolj za vero nego oni, ki se z uma-ž&nim pisanjem in zlobnim klevetanjem postavljajo za branilce vere, poleg tega pa se vežejo z ljudmi, ki hočejo nasiloma uničiti cerkev, to je s komunisti. Vidovdan lOletnica sarajevskega atentata. • Vidovdan je jugoslovanski narodni praznik, ki ga proslavljamo vsako leto 28. junija. V prejšnji srbski kraljevini se je na Vidovdan obnavljal spomin na leto 1379., ko je na Kosovem polju v grozoviti odločilni bitki s Turki padel srbski car Lazar in z njim vred mnogo srbskih junakov. S tem je na Vidovdan leta 1379. propadlo slavno srbsko car-stvo in nastopila je črna doba turškega gospodars'va. Toda srbski rod je ravno iz Kosovske žaloigre črpal moč za neprestane Anton Stražar: Mačeha s Kompoljskega gradu (12. nadaljevanje.) , Vitez Juraj je v svojem življenju doživel malo takih nežnih m radostnih trenutkov ka-kot takrat, ko so krščevali njegovega vnuka. Na njegovo izrecno željo so novorojenemu potomcu kompoljske obitelji določili njegovo ime. Pa tudi mlada mati Milica in Jošt §ta v svojem detelu videla krono življenske sreče, ki ju je še bolj zvezala v zvestobi in ljubezni. H krstni svečanosti je bilo povabljenih obilo sorodnikov in prijateljev, predvsem seveda vsi oni, ki smo jih spoznali že na svatbi. Krščeval je opat, kumoval pa sam vitez Juraj, ki je dal prirediti celotno slavje in pri tem tudi ni pozabil na revne ljudi svojega okoliša. Kdor je ta dan prišel v grad, sta mu bila na razpolago jed in pijača, kolikor ga je bila volja. Prihajali so gosti kar na dvorišče, kjer je postrežbo nadzoroval sam oskrbnik Janko. Popoldne je stopil na dvorišče tudi vitez Juraj z Joštom, da se prepričata, če imajo vsega zadosti. V pogovoru z ljudmi zadene tudi na berača Rožmarina, odpore proti turškemu jarmu in za nezlomljivo željo po osvoboditvi. V balkanski vojni leta 1913. je bilo Kosovo polje maščevano in zdaj se je začela svitati zarja svobode tudi nam Jugoslovenom, ki smo tičali pod go-spodstvom nadutih habsburških gospodarjev. Takratni habsburški prestolonaslednik Franc Ferdinand je v svoji mržnji proti Srbom in Jugoslovanom sploh hotel leta 1914. pokazati avstrijsko-nemško oblast in je dal prirediti manevre ob bosansko-srbski meji. To je bilo čisto navadno izzivanje. Se bolj pa se je izkazala njegova oholost v tem, da je ravno na Vidovdan hotel imeti svečani sprejem v Sarajevu. Zaman so mu prihajala svarila, naj ne draži srbskih mučeniških spominov. Franc Ferdinand je vzel še soprogo in mnogoštevilno spremstvo s seboj in se na Vidovdan dopoldne peljal skozi sarajevske ulice na magistrat, kjer so ga čakali dostojanstveniki. Naenkrat je priletela bomba, ki jo je vrgel čabrinovič. Eksplodirala pa je za avtomobilom in je ranila le par gledalcev. — Franc Ferdinand je ves divji pridirjal na občino, kjer so ga rotili, naj se ne poda več na ulico. Toda trmoglav, kakor je bil, je s soprogo znova sčdel v avtomobil in se peljal nazaj. Ob ovinku pa sta že padla dva strela, ki ju je oddal mladi dijak Princip iz samokresa. Oba sta bila smrtonosna. Vest o smrti habsburškega prestolonaslednika in njegove soproge se je takoj razširila po vsej monarhiji. V Sarajevu in drugod pa se je začelo takoj divje preganjanje Srbov in zavednih Jugoslovenov. Divjaštva, kakor jih je takrat uganjala policija, se ne dado popisati. — Pri nas pa so klerikalci in nemškutarji začeli uganjati sirovosti, ki ne ostanejo nikoli pozabljene. «Slovenec» in ostali klerikalni listi so se cedili od samega habsburškega slinjenja, obenem pa so tudi bruhali žveplo in ogenj nad Srbe in nad slovenske narodnjake. Klerikalci so takoj na shodih in v listih začeli hujskati na vojno. Četudi se je dobro vedelo, da srbska vlada n i b i I a v zvezi z atentatom, so krvi željni ki je skrbel za zabavo s svojimi zasoljenimi šalami in dovtipi. «Odkod ste pa vi, Rožmarin ?» nagovori Juraj šaljivca. «Ej, žlahtni gospod, moj dom je prav za prav ves svet. Toda rodil sem se na Štajerskem in še zdaj rad tja zahajam. Potožiti pa moram, da naš graščak ni vašega kova. Da bi ga obgrizlo tri sto volkov in njegovo sestro vred!» «Na katerem gradu je to?» «Pod Vrbovec spadam. Pa zadnje mesece mi presneto malo diši tja hoditi. Zlodej je pritresel našim ljudem za pokoro smrduha na grad; sestra njegova, ta je pa še hujši zmaj.» «Njuno ime?» «Oh, tisti volkodlak je Lenard, sestra pa Uršula — žalostna sta ju njuna svetnika, zlodej ju menda pa že komaj pričakuje» Juraju je bilo dovolj. Torej Lenard in izpridena žena Uršula uganjata hudobijo na vrbovskem gradu . . . Kakor šiba božja nedolžnim in pokornim tlačanom v oni lepi zadrečki dolini! Nekak nemir je vitezu Juraju legel na srce, kakor lahna meglica, ki zakrije svit dneva. Komaj se je Juraj oddaljil od družbe gostačev na dvorišču, mu prihiti avstrijski mogotci vendar nasedli hujskašivu ter Srbiji napovedali vojno. S tem je izbruhnil svetovni požar, čigar grozote so nam še v spominu. Kolikor pa pri tem le preveč pozabljamo, da so na krivdi svetovnega klanja imeli svoje prste vmes klerikalci, toliko znamo premalo ceniti dejstvo, da nam je le petletna svetovna vojna z vsem trpljenjem in žrtvovanjem stotisočerih srbskih in jugoslovanskih življenj prinesla svobodo in uedi-njenje. Kakor na ruševinah požara smo začeli graditi stavbo nove države, ki je končno dobila svoj temelj s tem, da je bila na Vidovdan leta 1922. sprejea ustava. Odtlej je tudi Vidovdan proglašen za splošni narodni praznik v naši kraljevini. Letos smo torej v vidovdanski proslavi združili troje velikih zgodovinskih spominov: kosovsko tragedijo, ustavo in desetletnico sarajevskega atenata, ki je zaradi žrtvovanja za idejo zahteval smrt neustrašnih mladih atentatorjev. V Ljubljani je Orjuna priredila veličastno vidovdansko slavje. Na predvečer se je vršila po mestu sijajna bakljada, na Vidovdan dopoldne pa razvitje prapora na šentjakobskem trgu in nato svečan obhod po mestu. Slavnosti je prisostvovala vsa narodno-zavedna Ljubljana, ki je navdušeno pozdravljala številne čete jugoslovenskih nacionalistov. Sokolstvo je letošnji Vidovdan proslavilo z velikim zletom v Sarajevu, kamor je dospelo nad 30.000 Sokolov iz vse države, kraljev zastopnik, poedini ministri in ogromne množice ljudstva. Sarajevski zlet je uspel nad vse pričakovanje. V posameznih krajih Slovenije in države se je vidovdanska proslava izvršila povsod v primernem obsegu in dostojnosti. Samo klerikalci in drugi separatisti, ki jun smrdi, kar je narodnega, so se potuhnili. Skelela jih je vest ob spominu na njihovo početje pred desetimi leti. i Janko naznanit prihod mladega viteza, ki bi rad nujno govoril z gospodarjem. «Je povedal svoje ime?» «Da — vitez Runert!» «0, živio!» se razveseli Juraj in že hiti proti glavnim vratom, kjer mu je v umerjenem viteškem koraku stopal naproti novo-došli domačin. V hipu sta bila Juraj in Ru-pert kakor stara znanca. Toda Rupert je bil silno resen in je prosil kratkega pojasnila o smrti svoje matere. Po sebi ie umljivo, da je bil nadvse gostoljubno sprejet. Vitez Juraj ga je uvedel v dvorano med zbrano družbo in ga predstavil Nato mu je začel izpovedovati, kar je imel naročila od pokojne Dihurke. Ko yt končal ter Rupertu izročil poslednji materin pozdrav in imetje, se Rupert navzlic svojemu viteštvu ni mogel ubraniti solz. Nagnil se je ob stol, zakril obličje in vzdihnil: «0 mati moja pokojna, vse ste prestali, kar je svet terjal od Vas, vse zaradi mene in mojega očeta!» Vsi grajski so postali ginjeni ob teh besedah. Največje sočutje pa je kazala Rožeška Marcela, ki je takoj spoznala Rupertovo plemenitost. Sama se ni zavedala, odkod so se vzele besede, ki jih je prva izpregovorila Rupertu v tolažbo: \ Politični pregled V ospredju političnega interesa na Slovenskem stojijo občinske volitve, ki so sc v pretežnem številu občin že izvršile, v nekaterih občinah pa še prideio v kratkem na vrsto. Izidi bolj in bolj vrtajo luknje v klerikalno barko, dočim napredna sloga odnaša nadvse razveseljive uspehe. Podrobnejši pregled občinskih volitev, ki so se vršile minulo nedeljo, in ga obJavUa-mo posebej, dokazuje, da naše ljudstvo vedno temeljiteje začenja obračunavati s klerikalnim obljubarstvom in tigrovsko nesposobnostjo. Porazi pri občinskih volitvah spravljajo klerikalno vodstvo v obup, ker mu iz podbijajo tla za vsaktero resnejšo akcijo v širši politiki. Klerikalni tigri ne vedo, kaj bi počeli, da rešijo, kar se še rešiti d£. Opozicijski blok je raztrgan, ker se je Radič s svojim odhodom v Moskvo vrgel v valove boljševizma. Ostali dr. Koroščevi zavezniki pa tudi žanjejo enako usodo, kakor naši tigri. Volilci jim odpovedujejo zvestobo. Vse to pa seveda Utrjuje položaj nacijonalne koalicije, ki dela po jasno začrtanem programu in pridobiva vedno bolj na moči in zaupanju zavednih državljanov. Reševanje notranjepolitične situacije stopa v odločilno fazo. V ponedeljek je Pašič dospel na Bled. Bil Je sprejet kot kraljev gost in je v avdi-jencah podal svoje mišljenje. Učinki njegovega prihoda bodo kmalu vidni. V vladi se zamenjajo trije radikalski ministri, tej rekonstrukciji pa naj bi čimprej sledil razpust narodne skupščine, da se izvedejo nove volitve. To je za izhod iz sedanjega položaja najuraestnejše. Parlament, kakršnega smo imeli celo leto, se je izkazal kot dela nezmožen. Brezplodna gonja naših tigrov ln ostalih separatistov Je onemogočala1 vsako stvarno delo, dočim se vladno krmilo zopet nI moglo izročiti v roke raznim sanjačem opozicijskega bloka In s tem v milost in nemilost prekucUškega Radiča. skih naklepov se je pokazalo takoj po od-Kako umestna je bila preprečitev nnozicH-skih naklepov, se je pokazalo takoj po goditvi skupščinskih sej, ko jo je Radič z Dunaja mahnil naravnost v Moskvo boljše vikom v objem. Poslal je sicer sporočila, da se je tja podal na vljudno povabilo boljševiških magna-tov, kar pa se je kmalu izkazalo za lažnivo baharijo. Radič se je po lastnem nagibu podal k boljševiškiin rabljem in jim obljubil, da tudi svoje hrvatske seljake prevede v komunistični tabor. To pa se je tudi zapeljanim hrvatskim množicam zazdelo preveč in se je med njimi začelo buditi nezadovoljstvo napram nepreračunljivim skokom ^voditelja« Radiča. V strahu pred uporom lastnih volilcev je Radič začel umikati svoje načrte in je pričakovati, da se v kratkih dneh pritepe zopet nazaj na Dunaj. Domov si seveda ne upa, ker je zagrebško držayno pravdništvo proti Radlču vložilo obsežno obtožnico radi številnih činov veleizdajalstva in ro-varstva proti naši državi. Z Radičem vred so obtoženi tudi *rije podpredsedniki njegove stranke in štirje njegovi poslanci, ker so očitno rovarili proti državi ter hujskali ljudstvo proti armadi. Strahopetni Radič si seveda ne bo upal priti dajat odgovor za svoja početja. Takšni so vsi gostobesedni prekucuhi z našimi tigri vred: hujskajo nezavedno ljudstvo do skrajnosti, kadar pa jih pravica pozove na odgovor, zlezejo v svoje luknje. Bolj in bolj se vidi, da pri nas vlada preveč popustljivosti in da bo treba svobodo v naši državi zaščititi pred peklenskimi zlorabami hujskačev, separatističnih* zagrizencev in zavratnih rovar-jev. «Pomilsjem Vas, brat v trpljenju. Razumem Vaše gorje, ker čutim svoje . . .!» Rupert dvigne glavo, blažilno so nanj vplivale te besede, kakor balzam na odprto rano. V sočutju se je srečalo četvero iskrenih oči — in že je to sočutje rodilo kal ljubezni, ki je začela rasti kakor čudotvorna roža med trnjem . . . ---Za Ruperta se je začelo novo življenje na gostoljubnem Kompoljskem gradu. Kako so mu vsi šli na roko, kako je bil naglo prištet k obitelji! Vitez Juraj je bil z njim očetovsko pokroviteljski; Jošt in Rupert pa sta postala kakor brata. Kjer in kolikor §e mogel, je Rupert vežbal Jošta v vseh viteških okretnostih in sposobnostih, ki jih je v bogati meri prinesel seboj iz italijanske plemiške vzgoje. Pa tudi Jošt je bil fant, dovzeten za vse to, rojen kmečki plemenitnik po značaju, postavi in razumu. Tekom treh tednov se je z Rupertom že izborao kosal v su-kanju orožja, na lovu tudi v plenu in za nikomer zaostajal in v uglajenosti se je navzel vseh Rupertovih viteških kretenj . . . junak, da je imela mlada ženka Milica pravo dopa-denje nad njim. A tudi Rupertu je že zorela ljubezenska sreča. Marcela je postala njegova izvoljenka. Koliko sta si imela povedati ob saniavih večerih na vrtu! Liubezni nista skrivala in tako je po treh tednih prišlo do zaroke, ki so jo opravili v obliki domačega praznika. Ko je torej ta stvar tudi bila opravljena, se je Rupert odločil v poset k celjskim grofom, da mu po možnosti odstopijo kakšen grad v zakup, dokler ne postavi lastnega. Ko se je poslavljal, je tolažil Marcelo: «Ne žaluj, nevestica, četudi bo moja pot malo daljša, ker bom moral bržčas slediti za celjskimi grofi po deželi, ker se vedno potikajo okrog po svojih gradovih. Upam pa, da najdem varno gnezdeče za naju. Saj življenje najino je bilo do sedaj podobno kletkam. Odslej pa bo drugače. Zatorej na veselo svidenje!» Težko so Kompoljski pričakovali Rupertov povratek. Mineval je namreč teden za tednom, a Ruperta ni bilo, niti sporočila o njem. Seveda je bila najtežje prizadeta zaradi negotovosti Marcela. Zdaj pa je njo tolažila Milica. Že se je jelo nagibati poletje, ko je Rupert vendarle srečno pridirjal nazaj, vsem v veliko veselje. Imel pa je tudi dosti povedati. Ko v Celju ni našel nikogar, je obredei vso Kranjsko in Štajersko dol do hrvaške meje. Ko se je vračal nazaj, je v Krškem gradu k sreči enkrat iztaknil Celiane in se z V zunanjem političnem svetu Je zadnj^i dva tedna vzbujala največ interesa križa v Italiji, ki Jo Je povzročil umor socijallstlčncga poslanca MatteoUlja. Tega moža je namreč družba nekaterih znanih fašistov v strahu pred njegovimi obtožbami z avtomobilom odpeljala v samoto in mu končala življenje. Ves svet se je začel zgražati nad tem nečloveštvom. Mussolinijeva fašistovska vlada pa je padla v težko krizo, ki se počasi izglaja, rešena pa še ni. Tudi mi smo imeli minoli teden resen, spor z Italijo radi incidentov pri Planini in Uncu. Pri Planini so laški financarji ponoči udrli čez našo mejo, napadli neko obmejno hišo in nato obstrelili našega obmejnega stražnika. Naslednjo noč pa je neznana družba napadla italijanske stražnike in streljala nanje. Naši klerikalci so ta incident hitro izrabili za svoje izdajalske nagibe ter v «Slovencu» zapisali, da so vpad priredili naši jugoslovanski nacijonalisti. cSloveče-va izdajalska zahrbtnost je v vsej javnosti vzbudila gnus in obsojanje, posebno še, kt?, preiskava ni mogla dognati, kdo je bil najn padalec. Spor med našo državo in Italije) se je mirno poravnal; «Slovenec» pa je § svojo podlostjo prilepil na klerikalni prapor nov dokument izdajalstva, denuneh jantstva in brezdomovinstva, s katerim so klerikalci pred 10 leti in med vojno služili habsburškim krvnikom, zdaj pa Lahom in vsakomur, ki ima kaj proti naši državi. Dopisi RAKEK. Klerikalni zagrizeuec kaplan Košiček je prvotno grozil z ukinitvijo maš iji taktično to tudi storil, ker so hodila deklet^ odkritih glav v cerkev proti njegovi volji. Možak je mislil pri tem seveda na naše Sokolice, Po prošnji nekaterih klerikalcev je sicer obnovil maše vanje, a njegova nejevolja nad odkritimi glavami je rodila sad. Klerikalni njimi pogovoril zastran Vrbovca, ki je bil na razpolago. «Vrbovec na razpolago?* se začudi viiaž Juraju Ali ni tam Lenarda?» «Da, bil je, a sedaj ga ni več!» razloži Rupert. «2e par tednov ga krije zelena ruša. Pajdašil se je z roparskimi vitezi in tudi sam prežal v zasedah. No, pred tedni ga je v Gorenjskem klancu zadelo plačilo. Imel je seboj premalo hlapcev. Trgovci, ki jih je napadel, pa so znali udariti. Lenard je obležal prvi.i «Bog mu prizanesi, izgubljencu! Toda kje je zdaj Lenardova sestra ?» vpraša razburjeni Juraj. «Nič se ne ve, kam je izginila. Bati se je bilo, da po Lenardovi smrti razdraženo ljudstvo obračuna z njo, zato jo je z Vrbovca popihala ponoči.» Na viteza Juraja so imele te novice velik učinek. Pobila ga je usoda njegove žene in srce mu je iznova začela razjedati misel: Zakaj je ravno njegovo ženo narava ustvarila za živo zlobo in spletko? Seveda, kazen pa tudi ne izostane in tako vedi Bog, kod se zdaj potika Uršula in kakšen konec jo še čaka . . . Viteza Juraja je zopet minila ve-drost; svoje tugovanje je sicer skrival, a ga je zato tem ostreje glodalo v njegovem plemenitem srcu. p babnice so postale prave furije. Ena najbolj bojaželjnih devic, Katra Milavec, je izganjala naša dekleta — hčere gg. Krajca in Trošta — celo iz cerkve, ker te niso ugodile kaplanovim kapricam. Kaplana bomo poučili o njegovih dolžnostih ter bomo na prste stopili njemu kakor nedostojnim ženskam. UNEC PRI RAKEKU. Puntar Janez (vul-go Štacnar), brat klerikalnega zagrizenca profesorja Puntarja, je jako bojaželjen klerikalec. Pri njem je stanoval kolar Petrovčič in je plačeval stanarino po dogovoru z ročnim delom. Ker pa je g. Petrovčič volil pri občinskih volitvah JDS listo, se je Puntarju tako lameril, da mu je odpovedal stanovanje. A to še ni bilo dovolj. G. Petrovčiča je terjal za stanarino za več mesecev nazaj po advokatu dr. Natlačenu. A Puntar se je opekel kakor že tolikrat. Davčni oblasti ni naznanil te najemnine kot dohodek in je umaknil tožbo iz bojazni. Alisenesramujete svojega početja? CERKNICA. V nedeljo 6. julija priredi obmejno sokolsko okrožje svoj I. okrožni zlet v Cerknici, ki bo združen s proslavo 151etnice cerkniškega sokolskega društva. Zbrano bo Sokolstvo vse Notranjske. Udeleže se ga društva: Bloke, Stari trg, Unec-Rakek, Planina, Gornji in Dolnji Logatec in Cerknica. Bo to lepa manifestacija sokolskega dela in so-kolske misli. Dopoldne se vrši sprejem društev in gostov, popoldne ob 4. uri slavnostni sprevod vsega Sokolstva v kroju skozi trg s sokolsko konjenico in vojaško godbo na čelu; ob 5. uri je pričetek javne telovadbe, potem pa ljudska veselica, pri kateri bo igrala vojaška godba. Trg Cerknica s svojo lepo in zanimivo okolico je privlačen kraj za domačine in za tujce glede izletov; zato naj nihče ne zamudi lepe prilike in naj to nedeljo poseti našo sokolsko prireditev. Zdravo! JEŽICA PRI LJUBLJANI. Pri občinskih volitvah sta dobili napredni listi 10 mandatov, a klerikalci, združeni s komunisti, gosarjevci in bivšimi samostojneži so pod najtežjim na-silstvom ob grožnjah gospodarskega bojkota in s podlim smešenjem naprednih ljudi nalovili 15 mandatov. Nas ta izid prav nič ne plaši. Dobro izpodkopavamo kulukarjem tla in ravno občinske volitve nam povedo, da klerikalci od zadnjih državnoztoorsklli volitev močno padajo. G. Bizjak trdi, da na Ježici ni mesta za liberalce in Orjunaše Mogoče ga zanje res ni v prostorih Katoliškega društvenega doma. Na razpolago pa nam je vsa ostala Ježica, da po njej nasejemo napredne misli, kakor jo drugje uspešno širijo cliberalcb in da tudi na Ježici ukoreninimo in širimo rodoljubno in jugoslovensko misel. Pravo delo za narod ne obstoji v hujskanju na bojkot, niti ne v zahrbtnem dopisovanju po , pa tudi ne v razbijanju občnih zborov Kmetijske podružnice in v pobožni želji po Strojni zadrugi in Električnem odboru, kakor si to želi g. Bizjak. Zelo nespametna je namreč njegova misel, izpodriniti naprednjake od povsod in v občini komandirati s klerikalcii. Njega kot predsednika Katoliškega izobraževalnega društva in g. Severja, kot voditelja našega orlovstva, čaka dosti lepša in s trajnejšimi uspehi zagotovljena naloga drugje. Opustiti pa bosta morala oba svojo bojevitost, maščevalnost, željo po razdiranju in prepiranju. — J. K. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Oglejmo si en lep primer toli hvaljene orlovske izobrazbe. Ivan Kreč je redni član tukajšnjega Orla. V torek 17. junija pa ni hotel poslušali prosta Kalana in ne > ---Po treh tednih sta vitez Rupert in Marcela odšla kot mož in in žena na novi dom. Slovo je bilo prisrčno. Milifa je težko odpuščala Marcelo, privoščila pa ji je tudi vso srečo in jo na kratico spomnila, kako ji je pred dvema letoma napovedala: «Tudi za-; te, Marcela, pride čas . . . tudi tebe bo mlad junak izgrebel kakor rožo izmed trnja! . . .» Vitez Juraj je ob slovesu dejal mladima poročencema z vzvišenim glasom: «čudna so pota našega življenja, mi jih ne razume-, mo . . . On, ki vodi pota naših usod, jih . veže in razvezuje, naj Vama nakloni srečne dni!» Jošt in oskrbnik Janko sta novoporočen-ca spremljala na konjih do kraja Črnega , grabna. Tam so se v trdnem prijateljstvu lomili: «Na svidenje, na često svidenje!» — » Povedali smo, da je po Dihurkini smrti postrežnica Katra zdravila in padarila ljudi od blizu in daleč. Nekega nedeljskega popoldneva v poletju leta 1460. je sedela na tratiti pred kočo in se senčila. Bržčas je bila ^zamišljena v svoje recepte, da ni opazila sla-footno oblečene ženske, ki se ji je bližala opiraje ob palici. Ko pride neznanka tik do Katre, jo ogovori s slabotnim glasom: «Bog za Vami, žena! Ali ni več Dihurke tukaj ?» «Voščim dobro zdravje! Dihurka pa — Bog ji daj pokoj — je že tam, kjer ni muh. Že tri leta. Če pa ste kaj bolni, se midve pomeniva.* Slabotna tujka sede poleg Katre na trato in vzdihne: «0 moj Bog ti si pravičen! Vsi se selimo odtod pred tvoje obličje! . . . Kako pa na Kompoljskem gradu ?» «Tam gori? O, se prav dobro imajo. Pa je to prav ljubezniva familija. Stari gospod Juraj se igra že kar z dvema fantičkoma. Mlada gospa je strašno ljubka ženka, njen mož je je pa tudi vreden. Samo prejšnje gospe ni od nikoder, kar je pred leti na naglem izginila s svojim bratom, ki ga neki ni bilo nič prida. Čudni so včasih takile grajski ljudje, vsega imajo v izobilju, pa se gredo potikat po svetu . . .» «Prizanesite, prizanesite!* se je branila slabotna tujka. Katra pogleda njeno bledo lice in pravi: «Bog! Saj mi boste še umrli, tako ste slabi 1». ' •' * •. laj reče kdo, da nimamo tudi pri ras idealne ljubezni. — Poročencema želim vse najboljše. - Pozor pred raznimi pohajati! V cDomo-ivini* štev. 24. sem poročal o zlikovcu, ki je ubogi stari ženi vzel 2500 kron. Zvedel sem še nastopno: Omenjeni lopov se je ravno takrat oglasil še pri Benerčanu v Krašnji in tudi tam izmaknil denar. Seveda se je malo Časa veselil svojega plena. Pri zlatopoljskem pupanu Mateju Stražarju na Brezovici sta se tudi dva tati a ptička vjela v past. Lukovška Orožnika sta bila ravno na patrulji, ko sta bila oba v hiši. Ta dva delomrzneža sta namreč že dalje časa sleparila po hribih ljudi, češ, da sta pogorelca. — Ta dogodek da znova misliti, s kakimi mazili so namazani razni postopači. H koncu še ponovno opozarjam: vsi, ki se mislite naročiti na cKmečke povesti*, mi pišite čim prej! Kdor je prezrl moj naslov, ga ima znova: Anton Stražar, Prapreče 13, pošta Lukovica pri Domžalah. MOSTE PRI KOMENDI. V naši občini je pri občinskih volitvah lepo zmagala združena napredna lista, ki je dobila štiri odbornike, a klerikalci tri. Vsem zavednim volilcem javna pohvala in srčna zahvala za možati nastop. Le krepko naprej po začrtani poti in vremena se bodo kmalu zjasnila. MOTN1K. Ze par let je ukinjena poštna zveza Motnik-Vransko. Pogrešali smo jo najbolj zaradi osebne vožnje. Toda, hvala bogu, usoda nam je naklonila brezplačno nadomestilo. Parkrat na teden naloži voz par žensk, pa zdrkne proti Vranskemu. Zalibog, moški smo pri tem izključeni. Škoda tudi, da pisemske in blagovne pošte ne sprejema, ampak le osebno vožnjo, in to le oseb v krilih. Blagohotno svetujemo poštni upravi, da se obrne do voznika. Za mala plačo bo gotovo z veseljem prevzel celokupno vožnjo pošte in s tem bo ustreženo vsem, upravi, ljudem, g. župniku pa najbolj. Saj tako rad in z veseljem markira kočijaža, pa saj je tudi veselje pogledati: fest fant, isker konj, krasen voz... Po kmetih je splošna navada že od pamtiveka, da fantje zvečer, posebno ob sobotah, zapojo. Ravno tako tudi v našem trgu radi pojo, posebno narodne pesmi. Do sedaj se še ni nihče zgražal nad tem. 'Ampak naš g. župnik je pa velik sovražnik narodnih pesmi Zadnjič so slučajno peli na- V Jurajevem srcu je vrela borba. Zmagalo je dobro nad zlim; Juraj se skloni do svoje žene, podavsi ji desnico, in s solzami v očeh odgovori tihotno: «Uršula, odpuščam! Naj ti odpusti tudi večni sodnik!» Z naglico je vitez Juraj dal še tisti popoldan spraviti svojo na smrt bolno ženo na grad. Vso noč je prebedel ob njej, z njim pa Milica in Jošt. Bolnici so bili ure štete, odpuščeno ji je bilo vse . . . Proti jutru, ko se še ni prav dando, je zunaj na smreki, ravno pod oknom bolnišike sobe zaskovikal skovir. Trikrat je javknil v tišino njegov žalostni glas. Vse navzoče je objela groza. Tudi bolnica je uprla oči proti oknu in se zavedla pomena mrtvaške ptice. Preden je vzšlo soince, je Uršuli nehalo biti srce, — ono nemirno srce, ki je mnogo kovalo življenju in se spokorilo v udarcih usode. Pogreb v grajsko grobnico je bil skromen, toda dostojen. Med globoko resnostjo so položili k večnemu počitku — mačeho s Kompoljskega gradu . . . rodno «Ko pozno ponoči prikradem se dam». A župnikovi kuharici je pa tudi slučajno ime Urška. To pa ni po volji njemu, zato je na-hrulil na licu mesta fante z nelepimi priimki in le razsodnosti fantov se je zahvaliti, da ni prišlo do neljubih posledic. Drugi dan pa je šel k vodji orožniške postaje v Motniku javit, da ne pusti več peti «Urška, al' že spiš« in da mora fante naznaniti. Seve ga jc g. vodja poučil, da te in enake narodne pesmi ne more on niti vsemogočni g. župnik ubraniti. Zato se pa še danes poje ista v veliko jezo g. župnika in v skrajno razburjenje Urške. Sploh pa župnik črti fante in jim dela neprilike z ovadbami v Kamnik. Zato ni čuda, če mu fantje nagajajo. Potem pa besni, če mu vračajo šilo za ognilo. Urški pa tudi svetujemo, naj malo bolj z dostojnimi priimki obklada Motničane. Kakor g. župnik, tako si tudi ona domišljujc, da se mora njej vse pokoriti. Za danes rečemo samo to: Urška, poboljšaj se, pa pusti «purgarje» in «Domovino» pri miru, sicer prideš drugič zopet na vrsto. Če so ti «purgarji» tako zoprni, jih v miru zapusti! To Ti na uho pove Fantič izpod gore. NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU. V težkih vojnih časih smo trpeli mnogo pomanjkanja. Ofenziva in prelivanje krvi so nas izmozgavale. Nesreča je zadela tudi našo cerkev, ker so zvonovi morali odpotovati v livarno kanonov. Ko je enkrat zavladal mir in prišla svoboda, smo farani Nove Štifte začeli zbirati prispevke, da znova odičimo prazni zvonik naše sloveče romarske cerkve. Zares smo si sčasoma nabavili lepe zvonove, vse s prispevki izpod naših žuljavih rok. Sprva tri zvonove, nato še četrtega iz livarne Št. Vid nad Ljubljano. Toda, dragi bralci «Domo-vine>, tega vam ne pišem, da bi se bahali, temveč hočemo omeniti čudno obnašanje našega župnika, ki se od nas faranov tako loči, on niti ni hotel iti k sprejemu novega zvona. Se mu je pač zdelo imenitnejše, da je gledal skozi okno in molčal, dočim je lani res šel šmiklavškim zvonovom naproti, a je pri tem farane «ošimfal>. Tako ljubi naš dušni pastir svoje ovčice! — Farani. POLJANSKA DOLINA. Pretečem teden so se vršile občinske volitve v Poljanah in na Trati. Na Trati ni bilo prehudega boja. Napredna stranka je radi razcepljenosti imela slab uspeh, četudi se je poskusilo nazadnje spraviti vse naprednjake skupaj. Zaradi lepega vremena in košnje je veliko naših izostalo. Sploh ni bila tu posebna udeležba. Od nad 500 v<> lilcev se jih je udeležilo komaj 300. Klerikalci so razvijali silno agitacijo v cerkvi in zunaj nje in strašili z vsem peklenskim ognjem. — Tako zvani socijalisti se sploh niso udeležili volitev z izgovorom na Trbovlje. Če se vzame število naprednih oddanih glasov, tedaj na-prednjaki od zadnjih skupščinskih volitev niso nazadovali. Vse hujši boj kot na Trati je bil v Poljanah. -Tu so se klerikalci vrgli najbolj proti demokratski stranki, ki so jo krstili za orjunaško. Zaklinjali so volilce in rotili ženske, naj vplivajo na može, sinove in fante, da ne volijo z Orjunaši, ki da vse postrele in pomore, kar ni ž njimi. Pred vsemi drugimi se je odlikoval poljanski župnik. Obredel je vse griče, pozival celo starčke, ki stoje že z eno nogo v grobu, da imajo smrten greh, če ne gredo volit z njimi. Popolnoma je pozabil na svoje duhovske dolžnosti, da ga lahko vsak hip pokličejo k temu ali onemu bolniku. In res se je zgodilo, da se je čakalo nanj pozno v noč od popoldne, da je šel izpovedal težko bolnega, ki je tudi potem drugi dan umrl. — Ta žunnik smatra, kakor mnogo drugih du- hovnikov, politiko za prvi, a duhovniško 8lužbo za svoj zadnji poklic. Njemu so sledili ne ver« sko goreči, pač pa klerikalno zagrizeni in protidržavni elementi. Med drugimi se je od« likoval tudi Lampe, ki je besedičil o Crjuna« ših. Ni čuda, če so nekatere ženske skoro pobesnele, Razdeljevali so med volilce listke s pozivom na volitve s končnim besedilom! Tudi pri teh volitvah pokažimo, da hočemo; avtonomijo Slovenije in da ne maramo vele« srbskega jarma! Na pomoč so poklicali celo rjovečega tigra Brodarja. Kaj jim je kvasil, si lahko mislimo. Spravili so na volišče vse do zadnjega, kar se je le količkaj moglo gibati* Pri vsem tem delu, pri vseh teh grožnjah, la« žeh, zavijanju, obljubah in smrtnih grehih so. spravili 170 glasov skupaj in dobili 9 občinskih odbornikov, a naprednjaki 138 in 8 odbornikov. 20 do 30 volilcev, ki so sicer že veči-i noma obljubili, da volijo napredno, so prešle-, pili. Ti figovci, katere večinoma poznamo, naj si oblečejo kiklje, ker to niso možje. Vsa čast in priznanje pa možem in fantom, ki so stali neomahljivi kot skala. Okrog odločno naših 20 volilcev se volitev radi bolezni in drugih opravil ni udeležilo. Od zadnjih skupščinskih volitev so klerikalci v Poljanski občini padli za približno 40 glasov. Sploh je pa Poljanska občina bila že cd nekdaj omahljiva. Zdaj je bila v naprednih, zdaj v klerikalnih rokah. Napredni živelj je tu že toliko utrjen in razvit, da ga ni možno več zatreti. Pri sedanjih volitvah so pomagale klerikalcem do večine največ laži o Orjuni, dasi končno Orjuna in napredna stranka nista eno in isto! Marsikdo, ki je tem lažem nasedel, bo kmalu to spoznal in bo za vedno obrnil hrbet klerikalcem. Mi gremo svojo začrtano pot neustrašeno naprej, kajti borna klerikalna zmaga nas najmanj ne omaja v našem trdnem naprednem prepričanju. PREDOSLJE. Pri volitvah dne 29. junija so zmagali eselesarji. Z nasiljem, razširjanjem neresničnih vesti so res dosegli, da je ostalo precejšen del naših volilcev doma. Sami niso napredovali prav nič. Pri skupščinskih volitvah v letu 1923. so odnesli 269 glasov, sedaj pa 275. Število volilcev v imeniku je pa zrastlo za 23. Prav nič si ne olepšujemo dejstva. Večino v občinskem zastopu ima farovška stranka, mi se bomo pa omejevali samo na strogo nadzorstvo v občinskem gospodarstvu. Vsem naprednim volilcern, 95 jih je bilo, naprisrčnejša zahvala, da se niste ustrašili ničesar, ampak ste oddali svoj glas za svoje moško prepričanje. Vsem onim pa, ki ste ostali ostrahovani doma, kličemo, osokolite se, postanite možje ter zastopajte moško svoje prepričanje. Ne bo dolgo, ko se vidimo zopet pri volilnih skrinjicah. Na veselo svidenje! ŽELEZNIKI. Dne 6. julija t. 1. bo za naš trg in vso Selško dolino pomemben dan. Vršila se bo slavnostna otvoritev Sckolskega doma. Pripravljamo se na to slavnost z vso naglico že mesece. Če nam bo vreme milo, tedaj bo to slavnost, kakršne naša dolina še ni videla. Prijavljenih je že mnogo gostov iz naše in neodrešene domovine. Naši rojaki-Zeleznikarji, živeči sirom domovine, se odzovejo polnoštevilno. Vidi se, da kri ni voda! Kličemo tem potom i vse one, ki o slavnosti niste še doznali, ter vas vabimo, da prihitite ta dan med nas in verjemite nam, da Vam ne bo žal. Nudili Vam bomo vsega: videli boste na stotine telovadcev, poslušali izvrstna; godbo in petje, občudovali razstavo domačih izdelkov, izletite lahko ob tej priliki na bližnji Ratitovec, Blegaš in druge gore. Okrasimo Vas s pravim planinskim cvetjem* JiČne nasitimo, žejne napojimo, obdarimo vas, če ste rojeni pod srečno zvezdo, s krasnimi dobitki itd. Za oddaljene goste bodo čakali v škofji Loki na kolodvoru avtomobili. Ker pa bo naval velik, svetujemo našim ro-jakom-Zeleznikarjem v tujini, da pridejo domov že na predvečer. Spored je sledeči: na predvečer ob 21. uri obhod po trgu. Dne 6. julija ob pol 10. uri skušnja za popoldanski nastop. Ob %11. uri obhod (zbirališče aa telovadišču). Po obhodu slavnostna otvoritev doma. Ob 15 uri javna telovadba. Po telovadbi ljudska veselica s plesom na vrtu fer. Mera. Sodeluje godba ljubljanske opere. ŽELEZNIKI. Kakor že javljeno, bo dne 6. t m. v Železnikih slavnostna otvoritev Sokolskega doma. Zelo mnogo društev se je že prijavilo in se še prijavljajo. Naval bo velik. Posetnike naše slavnosti opozarjamo, da bodo vozili avtomobili od postaje škotja Loka proti Železnikom od vsakega jutranjega vlaka, nazaj pa tudi do večernih vlakov. Nekateri avtomobili bodo vozili že v soboto zvečer do Železnikov. Narodne noše dobrodošle! Na svidenje! ; LESCE NA GORENJSKEM. Redko prihaja Iz Lesec kak dopis, a treba, da pride naša mirna ^fts nekoliko v širšo javnost Imamo župnika,, "frigar cerkveno gospodarstvo nam ni po volji. Vemo, da iina velike vsote cerkv. denarja, toda Cerkev je z raztrgano 6treho, zvonik ves okru-Sen, mrtvašnica razbita, pokopališče zapuščeno. Naš župnik pa se ne zmeni za ničesar, ker mu samo občinske volitve belijo glavo. 1'arani bi radi popravili pokopališče, a jim tega ne dovoli. Na cerkveni uri že dolgo stoji kazalec na enem mestu, ura pa je tudi radi občinskih volitev opustila svojo dolžnost Če nam že župnik ure ne da popraviti, naj bi nam postavil vsaj solnčno. Zvonovi so novi, a kljub Vsem prošnjam jih župnik ne pusti uredili tako, da bi se glasovi lepše ujemali. Včasih pusti mrliču pritrkavati, drugič zopet d& zvoniti k maši kakor mrliču. Na čast faranov, ki bo vse žrtvovali za nove zvonove, ni dovolil pol ure pritrkavati. Ko pa se je škof nedavno peljal k birmi na Bled, so naši zvonovi na vso moč pritrkavali. Ali je morda škof tudi kaj zanje dal, ali pa se je naš župnik hotel samo postaviti na račun faranov. Pred par tedni je naš župnik pridigoval, da se vsak človek di spo-žnati po očeh, je li dober ali slab. Ali se vi, g. župnik, ki to pridigujete, pogledate katerikrat v ogledalo, kajti drugače nobenemu faranu ne upate ravno gledati v oči. Naša fara je znana fiirom vse Jugoslavije in bi moralo v njej biti posebno zdaj, ko prihaja kralj na Bled, boljše cerkveno gospodarstvo. — Okoličani. BREZNICA. Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice priredi v nedeljo 6. t. m. veliko vrtno veselico z javno tombolo v gostilni M. C op v Žirovnici. Odbor se je potrudil, da je preskrbel zelo mnogo krasnih dobitkov, ki bodo razveselili vsakogar. Istotako je poskrbljeno tudi za dobro zabava Začetek ob 3. popoldne. Vsled plemenitosti cilja Jug. Matice prosimo za obilno udeležbo ter vabimo zlasti izletnike na Stol in v bližnjo okolico, da pose-tijo našo veselico. — Odbor. ! SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Klerikalci so v naši občini na žerjavici, zato iščejo izhode. Vsak otrok ve, da bo spričo sedanjih nevzdržnih razmer prišlo pri prihodnjih občinskih volitvah do sprememb, katerih se očetje klerikalci silno boje. Ker si sami ne morejo pomagati, so poklicali na pomoč klerikalnega gro-inovnika Sušnika. V nedeljo 22. junija je takoj po prvi maši stopil na oder, pred cerkvijo seveda iu obdan od svoiih gardistov. Prinovedo- val je na dolgo in Široko o državni politiki in njenem gospodarstvu. Hudo ga pečejo Orju-naši in Zerjavovci. Cirilica mu nikakor ne gre v glavo. Učiteljstvo mu ne uči tako, kakor bi klerikalci radi, uradništvo po njegovem ni na svojem mestu, ker pobira previsoke davke. Vse gre rakovo pot in v škodo klerikalcev. Vse gre po njegovem v znamenju terorja in korupcije in komaj čaka onega trenutka, ko bodo klerikalci prevzeli vajeti v roke. To bi bilo prijetno, kaj, g. narodni poslanec Sušnik? Občinstvo je brez vBakega zanimanja sledilo njegovim izvajanjem, katerim bi verjele pač le uboge Marijine device. Gospodu Sušniku priporočamo, da se drugič ne vmešava v naše občinske zadeve. Mi vsi vemo, kje nas čevelj žuli, zato bomo volili tako, kakor nam vest veleva. Vsi vaši nauki ne pomagajo nič, ker dejanja govore. Kot drugi govornik je nastopil tukajšnji župnik, ki je skušal s številkami dokazati, kako izborno so klerikalci pod njegovim vodstvom gospodarilL Na to mu bomo še odgovorili. Domačini so se takoj razšli, ostalo je le Se nekaj sosednjih faranov. Najlepši dokaz, v kaki luči se ta dušni pastir nahaja. Zaganjal se je v glavnem v trgovca Kodriča. Ko se je pa ta oglasil, mu je postalo vroče in hitro je končal svoj govor. Zaupnico je dobil Sušnik od štirih pcslušalcev. Shod ni vplival prav nič na razpoloženje volilcev. Vsi stojijo neomajno na stališču, da je razmeram treba narediti enkrat za vselej konec. Ako so kake nerednosti pri državnem gospodarstvu, je naših poslancev dckžnost, da zastavijo ves svoj vpliv j da se doseže tndi tam tak red. kakoršen mora biti. Dne 12. t. m. vsi na volišče in oddajte svoje glasove ali cAgrar-ni listi?, ker le ti dve imata resen namen, zboljšati sedanje gospodarsko stališče. Naša skrinjica je prva in tretja! RAKA. Občinske volitve so pri nas 8. t. m. Klerikalni štab od veselja poskakuje, ker je bila Kmečka 0 spodarska lista vsled intrig in zahrbtnosti gotovih tukajšnjih gospodov od okrajnega glavarstva razveljavljena, in misli, da ji sedaj raška občina pade kot zrelo jabolko v naročje. Klerikalni štab obrača, volilci bodo pa obrnili. Poleg klerikalne sta Se dve listi vloženi. Gotovo se bo marsikateri volilec premislil, preden bo klerikaluo volil in s tem pomagal zopet g. Grmu do županskega stolčka. Leto dni je minilo, odkar je g. Grm postal župan, posledice se že kažejo in gorje, če m i bo še nadalje županil. Ali res nimamo v občini sposobnejših mož? Sramota za napredno Rako, da bi imela še nadalje njega za župana. Pokazal je svojo zmožnost tako, da je glavni župan in gospodar občine občinski tajnik in deloma g. župnik. Ze več let je farni ključar sedanji župan Grm in gospodari s cerkvenim vinom kot svinja z mehom. G. župnik vse to početje mirno trpi. Njemu in in njegovim somišljenikom ne bomo zaupali občinskega gospodarstva. Vzeli bomo v roke metlo, brez kontrole se ne bo več gospodarilo s farnim imetjem in vinom, ki je last vseh faranov. Tudi z občinskim gospodarstvom ne boste več tako delali, kakor si je ob novem letu mislil g. župan Grm. M y.je-davkoplaee-valci, ali se nič več ne spominjate, kako sta gg. župan in župnik s pomočjo svojih pristašev naložila občini 250 odstotno doklado na direktne davke na užitnino? Vsled pritožb je pokrajinska uprava zavrnila proračun. Energični nastop naših odbornikov je preprečil atentat na naše žepe. Sedaj je samo 150 odstotna doklada na direktne davke in na užitnino le 90%, pa se bo laže izhajalo. Gorje nam davkoplačevalcem- če klerikalci absolutno zagospodarijo. Ze eno leto je župan g. Grm, pa Se občinskega reda ne pozna, ampak je poslušen sluga tajnikov; to se je pokazalo tudi pri oddaji vrtne ograje pri občini. Bivši župan je hotel naprtiti občini velikanske stroške radi neke nepotrebne ceste in je moral zapustiti občino, oziroma je šel v politični penzijon, kakor se je sam izrazil. Enaka usoda mora zadeti tudi g. Grma. Dan 8: julija mora priti obračun s klerikalei in 8 sedanjim županom. PODZEMELJ. Lažnivi dopisnik, ki ga vsi dobro poznamo, se je v «Domoljubu» z dne 4. junija zopet zaletel v nekatere osebe, ki ne tulijo v njegov rog. Zelo ga boli občinski lov v občini Podzemelj. Resnica je, da je občinski odbor v pravilno sklicani seji sklenil, da odda lov brez javne dražbe za 2000 kron; do lakrat je bil lov oddan za letnih 100 kron. Sedaj pa pride človek, ki ga občina sploh nič ne briga in trdi, da bi dal g. Rothel po svoji smrti kar vse svoje premoženje občini, ako bi dobil on lov. Kdor pozna tukajšnje razmere, se mora taki goro-stasni neumnosti prav iz srca smejati. Da pa ne bosta jadikovala kaplan in Rothel, da se je zaradi oddaje lova odvzela g. RSthlu prilika napraviti občini veliko uslugo s poda-rrtvijo njegovega premoženja, predlagamo nastopno: G. Rothel naj napravi pri notarju v Metliki pravilno listino, v kateri se mora zavezati, da pride vse njegovo sedanje premoženje v last občine, po em se zavežeta najemnika lova, da mu takoj odstopita lov brezplačno, mu podarita potrebne pse in puško. Pokažite torej Vaše pošten jaštvo in možalost; ako pa tega ne storite, obračunamo z Vami po volitvah. Znano nam je tudi, da se je isto premoženje že obetalo g<^|Sodu dopisniku «Domoljuba» za nagrado, če uniči na katerikoli načm nekega naprednega trgovca v Podzemlju, in zidali so si v oblakih že Orlovski dom, konzum itd. Seveda pametneje bi bilo, če bi si g. dopisnik izprosil na ta račun od g. Rothla toliki predujem, da bi si z njim rezerviral celico na Studencu. Veliko skrbi kaže dopisnik tudi za plemenskega bika Sedaj dolži g. župana, da je edino on kriv, da 9e bik ni potrdil od pre-gledovalne komisije. Resnica je pa, da »je nadpolovična večina komisije glasovala proti licencovanju bika, ki je bil premlad, pomešan s pasmo, ki sploh ni dovoljena za pie-menitev in ker tudi v vsem svojem razvoju ni odgovarjal najprimitivnejšim zahtevani govedoreje. Kjub iemu pa je župan občine Podzemelj sam prosi! uradnega živinozdrav-nika, ki je bil predsednik komisije, da se bik, če ie mogoče, potrdi; on je to moral odkloniti. O tem naj se dopisnik prepriča sam pri omenjenem gospodu. Ce je poštenjak, bo potem svojo laž preklical. Ker pa gospode tega kalibra še precej dobro poznamo, nam na takih preklicih ni ležeče. Ljudje, katerim je laž, obrekovanje, kvarjenje mladine vsakdanji kruh, nam ne morejo imponirati niti takrat, ko nastopajo kot navidezni poštenjaki. Padli so tako nizko, da pošiljajo nedolžne deklice vohunit pod okna naprednjakov, samo da bi kaj izvohali in poslali novo laž v «Domoljub». Gospodje, le tako naprej! Vi, g. dopisnik, ki se Vas drži še smrad avstrijskega denuncijanistva, nas ne boste koman-dirali. Dovolj pametni smo sami in to boste videli na dan volitev. Dopisi se' nadaljujejo izven priloge na 7. strani. Priloga „Domovine" it. 27. Ljubljana, 4. julija 1924. Politikuioči čuhouniki in „Qomouina" Politikujoči duhovniki: Za pridige in misijone pripravili smo si kanone, ' da streljamo na «Domovino» in zrušimo jo v razvalino. > Zdaj za naskok smo zbrani, in tercijalke so ob strani. Zdravniške izkušnje Star izkušen zdravnik je učil mladega zdravnika spoznavati vzroke bolezni pri občutljivem nežnem spolu. «Ne le na bolnico samo, ampak tudi na njeno okolico obračajte pozornost,* ga je važno poučeval. «Ako boste v njeni bližini videli limono, recite, da je bolezen provzro-cena po preooilnem uživinju limonade. Isto storite, če zapazite sadje, sladčice in druge take predmete, ki bi se dali spraviti v zvezo 8 kako boleznijo, zakaj dokazano je, da največ ženskih bolezni izvira iz domišljije . . > «D o m o v i n a*: Zaman peklenski vaš je grom, nikdar se zrušila he bom! Kdor vame treščil bo z butico prav hitro bo spoznal resnico, da se z naskoki srda razbije vsaka buča trda! Še tisti dan je bil mladi zdravnik poklican k neki tridesetletni dami, kamor ga je spremil tudi njegov stari prijatelj. Vstopivši v bolniško sobo, je prvi zagledal človeka v šoferski obleki, ki se je v naglici skril pod njeno posteljo, česar drugi vsled svoje kratkovidnosti ni opazil. Mladi zdravnik je takoj začel preiskavah bolnico ter je dognal nevarno, toda še lahko ozdravljivo bolezen, povzročeno po prepogosti vožnji z avtomobilom. «To pa ni mogoče!* se je bolnica zavzela nad ponesrečeno izjavo. «Že več mesecev se nisem vozila z avtomobilom.* Zdravnik je osupnil Hitro pa si je pomagal z drugimi vzroki, katerih si je slučaj* no domisli! ter je zapisal zdravila. '-r «Kako ste mogli izblekniti tako neumnost!* ga je stari zdravnik pokaral na poti proti domu. «Zato, ker sem videl šoferja pod njeno posteljo ter sem vpošteval vaš nasvet,* se--je opravičil, in izkušeni starec mu ni mogel ugovarjati. /1 Zraščena čuojčka Lani sta umrla znana zraščena sijamska dvojčka, ki sta Dila znana po vsem svetu. Bila pa nista edini par, zato ju zda] žamenjujeta brata Godino, ki sta te dni s Filipinskih otokov na parobrodu «Umbria* dospela v Na-poli. Rodila ju je pred 16 leti mati Španjojka na otoku Samaru. Dvojčka sta zraščena hrbtu in :mata baje skupno drobovje, vse ostalo pa je na njima pravilno. Nesreča zraščenja ju ne ovira pri dobrem razpoloženju in se imenitno razumeta, četudi drug drugemu še nikoli nista pogledala v obraz. Dvojčka se odpravita v London in ostale evropske prestolice, nato pa v Ameriko, kjer nameravat tri leta študirati pevske nauke, zaf kar imata poseben talent. Nikakor pa fne marata, da bi ju ljudje ogledavali, zato sta bila po izstopu iz parnika takoj odpravljena v zaprt avto, ki ju je prepeljal na postajo-in sta z vlakom odpotovala v Rim. o>( --M^ Baš zaradi njega. Ofc Janezek: «čujte, ata, kje sem bil jaz .takrat, ko ste se oženili z mamo.* Ata: «Pri mami.* Janezek: «Kako to, da se jaz tega prav nič ne spominjam?* Ata: «Ne spominjaš se? A baš zaradi tebe ne zaradi mene se je morala poroka po» žuriti.* >v Razkrito bogastuo Resnična dogodbica. Sveta Marjeta je naložila polen in sveti Jakob je navalil štorov na žerjavico junije-vega solnea, ki je nenavadno zgodaj spremenilo zeleno setev v zrelo žito. Zazveneli so srpi in suhe bilke so se priklonile smrti, zakaj dovolj časa so živele ter izpolnile vse naloge in dolžnosti rastlinskega življenja. Bogata je bila tista žetev — ena najboga-tešjih, kar jih pomnijo ljudje. To je vedel Petičar iz Zadrtije, ki se je ponašal z zelo starimi in častitljevimi predinki, polnimi bogatih izkušenj in pomembnih doživljajev. Neka posebna lastnost pa se že prav od nekdaj drži te rodovine: prenapeta bahavost je držala pokoncu njene že davno preminule člane in od njih se je nalezel tudi Štefan, sedanji gospodar. Nalezel pa se je je v prav obilni meri, ne meneč se za nauke svojega spovednika, ki mu je naslikal bahavost kot greli. «Bahavost je prevara samega sebe,* mu je razlagal v spovednici. «Kdor si vedno nekaj izmišlja ter se ponaša z nečem, česar v resnici nima, pride nazadnje tako daleč, da samemu sebi verjame, drugi pa se mu po-smehujejo, zakaj vsakogar se ne prime sugestija domišljave osebe.* Besede «sugestija» Petičar ni razumel, zato jo je spravil v zvezo z Zadrtijo, svojo rojstno vasjo, kjer se je čutil prvaka med svojimi sosedi. Domišljal si je, da so njegovi travniki najboljši, njegove njive najrodovit-nejše, da je njegova kmetija najlepše urejena, vsled česar mu sežejo drugi komaj do pasu. Svoje Somišljije pa ni ohranil Ie zase, ampak jo je razodeval tudi drugim; najraje se je postavljal pred tujci, ki niso poznali njega in njegovih gospodarskih razmer. «Jaz sem prvi v Zadrtiji,* je bahavo pretiraval. «Moji hrami so polni žjta in hlevi polni živine — take živine, da nikjer na svetu ni boljše.. .* Bogatemu mesarju, živinskemu kupcu, se je zahotelo t>o Petičar je vi živini ter se ie z namenom, da napravi mastno kupčijo, napotil v Zadrtijo. Takrat je Petičar redil sanlo dva repa, kar so vedeli le njegovi ožji sosedje, o čemer so se prepričali, ko Peličarja ni bilo doma. Kupec je obstal pred hlevom, kjer je našel gospodarja, katerega je resno zaskrbeli), kako se bo rešil iz zadrege Kmalu pa niu je prišla rešilna misel. «Nič ne bom danes prodajal,* je skušal odsloviti mesarja, ki je kljub temu radovedr no silil proti hlevu. «Ce mi dovolite, bi pogledal vašo živino; pravijo, da ste izvrsten živinorejec.* «To pa, to! Kar je res, je res in bolj ne more biti res. Toda žal mi je, da vaši želji ne morem ugoditi. Redim namreč krasnega bika, ki pa vzlic svoji lepoti postane divji, kakor hitro začuti tujega človeka v svoji bližini. Samo jaz smem k njemu in moj starejši sin; nad drugimi pa rjove kot zverina, še ostala živina se ga boji . . .* Mesar se je porogljivo namuznil, kar je Petičaria tako razvnelo, da ea je spremil da* Rmicus: Kmečke pesmi ffli smo kosci... Mi smo kosci! V svitu rose svetijo se naše kose, ostre, trde, neizprosne, na cvetlični plen ponosne. — Osla škriplje . . . Mi smo kosci! V rujni zarji grički zde se nam oltarji... Na vrtove, na livade vežejo nas srčne nade. Ju je sreča. Mi smo kosci! Rožne trate krijejo zaklade zlate. Naše je vse to bogastvo in narave veličastvo. — Sladko delo! Mi smo fantje — korenjaki, čvrsti, zdravi, vsi junaki! Naše prsi — kakor stene, silna moč, pesti jeklene ... Mi smo kosci! Kmetoua uspavanka pšenici Spavaj, pšenica, najlepša devica! Zvezdni večer ti je postelj postlal. Boža skrivnostno te nočna tišina, v sanjah pri tebi sta hrib in dolina, travnik je rožni ob tebi zaspal. Spavaj, pšenica, najslajša devica! Bajno odel te je lunin sijaj. Zvezde se v tvoji obleki smehljajo, sape se s tvojimi laski igrajo, gozd ti na holmcu je zvesti čuvaj. Spavaj, pšenica! Ko vzide danica zarja iz bajnega sna te zbudi. Rosa bo nežno ti lice umila, vsa se boš v solncu in zlatu svetila ljubljenka moja, o j, sladko zaspi! (Tloje žito Ves vesel in dobre volje kmetič stopil je na polje; v prsih moč in v srcu nada: zdrava bodi, setev mlada, moje žito! In pšenica se mu klanja, veter vanjo se zaganja, igrajoč se s kmetskim delom, črvič stoka med plevelom: «Moje žito!» Hipoma pa črna megla je nad zlato polje legla, bliska se in grom udarja ter srdito poudarja: «Moje žito!» Šiualni stroj Pomenimo se enkrat o šivalnem stroju, ki ga dandanes najdemo skoro že v vsaki kmetski hiši. O njegovi zgodovini bi se dalo marsikaj napisati. Prvega je sestavil čevljar Saint in ga uporabljal za šivanje podplatov. Kmalu so poedinci začeli enostavnost šivalnega stroja izboljševati, kar pa je šlo počasi naprej. Šele navaden francoski krojaček Thi-monier, ki si je služil kruh z marljivim vba-danjem šivanke, si je prihranil denarja za pet let, da se je lahko posvetil sestavljanju krojaškega šivalnega stroja. Uspelo mu je. Dovršil je svojo «mašino» 1. 1830. in se preselil v Pariz, kjer je kmalu otvoril lastno delavnico in v njej ob svojih strojih zaposlil 120 delavcev. Začel je izdelovati same voja- leč izven vasi in vso pot pel slavospev svojemu izmišljenemu biku. Drugič se je Petičar osmešil s krompirjem, ki ga je prodal vaški branjevki; ko jo je videl riniti z vozičkom proti hiši, se ji je umaknil v podstrešje. Odpraviti jo je morala njegova žena, katera ji je povedala, da že dolgo nimajo več krompirja ter da jo je mož debelo potegnil. V tretje gre rado, pravi ljudski pregovar. in v tretje je Petičar nasedel svoji bahavosti, s katero se je osmešil pred vso okolico. V Zadrtiji so ropotali in škripali vozovi pod težo snopja, ki so ga vozili s polja domov. Vsak je hotel kar najprej dokončati žetev ter zložiti žito v kozolec, da čim prej pokaže, koliko je nažel. Tudi Petičar je hitel z delom. Prvi je hotel dožeti ter pokazati sosedom, da nikjer na svetu niso rako pridni. Ne le, da je bilo/njegovo žito tako lepo, kakor ga lepšega nikjer na svetu nimajo, ampak tudi njegov kozolec je bil tako poln in natlačen, da nikjer na svetu ni bilo bolj natlačenega kozolca. Res so si vaščani o načinu, po katerem zlaga žito v kozolec, marsikaj namigavali, toda Petičar ni uvaževal teh govoric. «Ako bi jaz tako skladal, kakor drugi skladajo,» se je bahal, «bi napolnil s svojim žitom vse vaške kozolce. Le prime naj kdo za snop — v katerem razdelku hoče — ter naj ga potrese, pa bo videl, da se bo zamajal ves kozolec. Krepkih rok bi bilo treba, .da ga izpuli iz vrste. Skozi snopje sosedovega kozolca pa se vidijo Kamniške planine, tako rahlo je zloženo.» «Ata, za kakih pet voz pšenice je še na njivi,» je pretiraval Pavle, njegov starejši sin. «Nekam jo moramo spraviti, vreme se bo v kratkem spremenilo.» «Nikjer ni prostora, Pavel. Saj vidiš, da so vsi razdelki tako nabiti, da niti snopa več ne spraviš v kako vrsto. Kozolca mi pa tudi nihče ne posodi. Pri sosedih bi se dalo stisniti, ako bi hoteli, toda nočejo, ker ne ške uniforme. Zaslužek se mu je, kupičil tako, da so mu delavci, nahujskani od drugih mojstrov in v strahu, da bi jim šivalni stroji ne odjedli dotedanjega zaslužka, razbili delavnico. Thimonier je nato umrl v bedi. Medtem pa so drugi njegov stroj izpopolnili, tovarne so jih začele izdelovati v velikih količinah. Vendar so popolni stroji, kakršni se danes uporabljajo po vsem svetu v malenkostnih razlikah, bili napravljeni šele okrog 1. 1880. Kar se tiče zdravja, bi bilo omeniti, da stroj s pogonom na nogo pri šiviljah pro-vzroča precej nervoznosti. Srčna hiba, zvo-njenje v ušesih, bolečine v ledvicah so zelo česti pojavi pri ljudeh, ki presedajo cele dni za šivalnim strojem. Posebno pazljive morajo biti ženske, ki trpijo na spodnjem dera telesa, ker lahko postanejo neozdravljive. Pri vztrajnem delu se često pojavijo tudi želodčne bolečine, zaradi kojih trpi ves organizem. Odsvetovati je prevneto delo nosečim ženskam in šibkejšim deklicam. Seveda je pa pri šivalnem stroju tudi velike važnosti — pravo veselje do umerjenega dela, ki samo preprečuje poedine škodljivosti, kakor je to sploh pri vsakem delu. Hi čudno Prvi kolesar (ki je zadel v drugega kolesarja in ga povozil): «Tako znani se mi zdite, kje sva se neki videla ?» Drugi kolesar: «Kako bi#se, vraga, ne poznala, ko ste me danes, že tretjič povozili.* marajo, da bi se govorilo: «Petičar obeša žito v druge kozolce . . .» «Tega jih tudi ne bomo prosili,» se je oglasil mlajši Albin. «Pšenico bomo razstavili okrog in okrog kozolca — tako se bo naglo sušila — v Bukovju delajo na ta način.» «Ampak brez potrebe,» je Pavle zavihal nos. «Bukovčani niso veliko naželi in ker snopja ne skladajo, marveč ga obešajo, bodo malo namlatili. Mi pa žanjemo že ves teden in skladamo — se reče — stiskamo, da pokajo stebri pri kozolcu.» «Bukovčani so bahači,» se je zgrozil oče Petičar. «Nikjer na svetu ni hujših bahačev< Mi pa se ne bahamo, dasi imamo nekaj, s čemer bi se lahko postavili, kot se nihče na svetu ne more postaviti . . .» «Mi imamo veliko,» je menil Albin in pričel jemati snope z voza ter jih prislanjati h kozolcu. Pomagal mu je tudi Pavle, oči pa je ponosno gledal na svoja fanta in zaves' mu je rekla, da nikjer na svetu ni boljši! fantov od njegovih. Robustni sluge — zamorec «Da, railostivi gospod, danes je zopet hudo hladno . . . in njegou slabotni gospodar «No, kaj pa se je zgodiio?!» (Po «La Domenica del Corriere.») končno najdemo zelo značilne pigmentacije, da na primer nekateri kopalci izgledajo skoro ko zamorci. Solnce in zrak učinkujeta na kožo posameznikov zelo različno. So taki, ki postanejo kmalu rjavi, drugi pa zopet le polagoma ali sploh ne izpremenijo mnogo svoje barve, četudi bi bili dalje časa na solncu ko prvi. Tudi doba, kako dolgo poedinec ohrani ožganost, je zelo različna. Včasi zadostuje, da si par dni ali en teden za zidovi, pa že izgubiš ka pa le ena sama ozka vrstica v zadnjem razdelku.» «Vaši razdelki so manjši, kakor so naši,» je izkušenega soseda poniževal neizkušeni mladenič. «In narahlo ste zložili,» je dostavil Pavle, ne da bi pustil govoriti modremu sosedu. «Tako se bo prej posušilo,» se je muzal ponižni Pečar. «Plesniva ali sprhnjena slama ni kaj prida in pri mlačvi se kadi.» «0, pri nas se bo kadilo!» je vzdihnil Petičar ter si v strahu pred bodočim prahom zatisnil nos. «Vse nam bo oprhnilo, tako tesno je zloženo. In pa taka dolga mlačev! Najmanj osem dni bodo pokali cepci od zore do mraka. Zraven pa ta neznosna vročina! Sosed, ii boš prej gotov!» «Pri Pečarju še niso nikdar dolgo mlatili,» se je vmešaval Albin v pogovor. «In zelo počasi mlatijo — se reče — zjutraj pozno začnejo in zvečer končajo pred mrakom,» je razlagal Pavle. barvno snov, ki si jo nabral tekom poletja v prosti naravi. Trditev o boljšem in trdnejšem zdravju «rjavih» je torej docela napačna. Samo nekaj je verjetno: da živijo «rjavi» več v prosti naravi nego «beli»; in kdor živi na prostem, je navadno bolj zdrav nego oni, ki malokdaj zapusti zidovje. Primerno solnčenje samo na sebi pa je zdravilno in če pri tem postaneš rjav ali ne. Pretirati se seveda s solnčenjem ne sme, ker potem lahko tudi škoduje. Iskreno. Gospod poru onik je imel prvi sestanek z ug>edno damo. Celo popoldne je stal pred ogledalom ter se mazal, bril, krtačil itd. za ta imeniten dogodek. Imel pa je poručnik slugo, malo omejenega, a drugače dobrega dečka. Ko je bil že zadnji čas, da odide na sestanek, pozove poručnik slugo ter ga samodopadljivo vpraša: »Povej mi po pravici, ali som lep?» «0, gospod poročnik, zelo, zelo lepi ste!» ♦Pa povej, kako lep.» «Kakor lev!» «Kaj, kakor lev? Pa kje si ti videl leva?* »Živega še nisem videl, pač pa na sliki.» «A kje si videl to sliko?» «To sem videl v Zgodbah sv. pisma, ko Je mati božja jahala na njem z Jezusom v Egipt.* On ve. Mama: «Ko dorasteš, sinko, boš mora! delaii.» Sinko: «Vem to, mamica, zato se pa držim nazaj, da ne bi zrastel.» Preizkušnja. Gospodinja: «Kadar sprejmem v službo novo deklo, mi je prva skrb, da jo preizkusim, če je zaljubljena.» Soseda: «Kako se Vam to posreči?» Gospodinja: «Ko dekle zaspi, jo drgnem narahlo s krtačo po ustih. Ako postane nemirna ter zamahne z roko, je znamenje, da z moškimi nima opravkov, če pa potrpežljivo nastavlja usta, vidim, da je vajena brk.» Zaušnica. Mati: «Pravijo, da si dala možu zaušnico ?» Hči: «To je nesramna laž. Res pa je, da sem mu jo obljubila in revež že ni imel več časa, da bi se je bil ubnanil . . .» «Pa vselej vse omlatimo,» je Pečar prekrižal roki na hrbtu ter je nekoliko nejevoljen radi zbadanja odšel proti domu. Takoj po njegovem odhodu pa je stopil izza kozolca Pečarjev Francelj, ki je skrivoma poslušal pogovor, čigar vsaka beseda je ranila njegov mladeniški ponos. 'Bil je sicer miren in prijazen mladenič, toda na-tihem je črtil Petičarja in njegova sinova, kot so jih črtili drugi sosedje radi vedne baha-rije in neumnega ponašanja z imetjem. «Pri vas ste pa res veliko naželi,» se je pošalil. «In tako nabasanega kozolca nimajo menda nikjer na svetu. Vaša pšenica je zares lepa!» «Mi sami to vemo,» mu je odvrnil Pavle. Razumel je neokusno ša'o, vedoč, da mu nagaja z očetovimi besedami, kakor mu večkrat nagajajo v družbi njegovi tovariši, ko se naveličajo njegovega bahanja. « O sebi seveda kaj takega ne moreš reči, ker nimate polnega kozolca,» mu je zabrusil Albin. < čednosti klerokomunista dietni Gustb in travni Ri-har baje s tako slastjo, da komaj sline požirajo. Čestitamo k takemu govorjenju na svetem kraju! Pravijo, da je neko dekle dobilo nalog iz farovža, da poizve za tega presnetega «opazovalca». Dekletu želimo dober uspeh. Bomo poročali! Pri nas je nastavljena učiteljica, ki je članica Orjune. To pa peče naša dva duhovnika in pa klerikalno gostilničarko S. Ta je odpovedala učiteljici v svoji gostilni hrano zato, ker je imela orjunaški znak. Zato mora biti učiteljica opoldne brez hrane, šele po končanem pouku more iti v tričetrt ure oddaljeno Oplotnico na obed. To je klerikalna krščanska ljubezen do bližnjega. Na praznik Rešnje-ga telesa so imeli fantje Marijine družbe svoj shod. Kakšno navdušenje vlada med njimi, kaže to, da jih je prišlo od 50 samo 14. Sam g. organist jo je rajši potegnil v sosednjo faro k ljubici kot pa na shod. Prav ima! Pa brez tamere. Opazovalec. PRIHOVA PRI KONJICAH. V kratkem se bodo pri nas vršile občinske volitve— seveda po starem receptu. Župnik bo imenoval odbornike in namestnike, klerikalci bodo iz strahu pritrdili in naši dve občini bosta brez volitev padli v naročje klerikalcev. V sedanjem občinskem odboru imamo može, ki ne znajo drugega kot prikimavati. Ne enega na-prednjaka ni med njimi, dasi je med naprednjaki dosti sposobnejših mož, kakor so klerikalni. Poglejmo samo njihovo gospodarstvo. Jarke ob naših cestah csnaži samo kakšna povodenj. Če stopiš v našo cerkev, se ti zdi, da si prišel v razvaline kakšnega gradu. Vse razdrto in zanemarjeno. Zato, naprednjaki, zahtevajmo volitve, da pride nekaj naših mož v odbor, ki jim gre za korist občine, ne pa za farovške pojedine. Več o tem prihodnjič. — Opazovalec. ZIBIKA. Kako potrebna je združitev vseh naprednih strank v en napredni blok, so pač pokazale sedanje občinske volitve. Letošnje občinske volitve v naši občini so za nas na-prednjake nova šola. Pri nas se je najprej vložila samo gospodarska lista, sestavljena iz demokratov, samcstojnežev in klerikalcev. Lista je bila vložena s 16 odborniki in 16 namestniki. Ker pa naša občina šteje samo okrog 800 duš, je bila od okrajnega glavarstva v Celju lista vrnjena s pripombo, da se sme izvoliti samo 9 odbornikov in 4 namestniki. To priliko so klerikalci porabili in takoj vložili svojo kandidatno listo, samostojneži pa svojo. Nas demokrate ni nikdo obvestil o teh spremembah. Šele, ko je rok za vložitev kandidatnih list potekel, se je zvedelo za to, seveda prepozno. Sklical se je takoj odbor krajevne organizacije JDS k seji, pri kateri se je spričo takih razmer sklenilo z večino glasov, da se sedanjih občinskih volitev ne udeležijo. Kljub temu so se volitev vendarle udeležili 4 demo-kratje. S temi demokratskimi glasovi so dobili samostojni samo 13 glasov. Ako bi bila demokratska lista vložena, bi prav gotovo dobili demokrati več glasov kakor so jih klerikalci (37). Sploh pa ni bilo pri naprednjakih nobene agitacije, pri klerikalcih pa so fantje in dekleta od Izobraževalnega društva s svojimi sladkimi jezički spravljali svoje ovčice na volišče. Tako bodo zopet zavladali klerikalci v Zibiki, kjer je bila pri zadnjih občinskih volitvah s pomočjo demokratskih glasov izvoljena večina naprednjakov in tako dobila naprednega župana. Seveda je bil ta klerikalcem, posebno župniku, trn v peti, ker je znal vse klerikalne spletke in nepotrebne občinske stroške spretno in neustrašno odbijati. Zdaj, ko si bodo klerikalci župana volili, se jim bo raj odprl. Župnik bo rekel: Moja koča pri šoli, ki dela vsej fari sramoto, se mora dozidati v enonadstropno vilo, kjer bo lahko imela mladina svoje gledališče. Zupnikove njive bodo morale dobiti nov plot. Nadalje bomo dobili novo zidano cesto, makar do Strtenice, a višje ne. Baje že skrbijo za cestarja, ki bo najbrž načelnik Izobraževalnega društva itd. Občani, boste pač morali vse žepe izprazniti, in sicer vse za vero in klerikalce. ŠMARJE PRI JELŠAH. 20. junija so se vršile v trgu Šmarje pri Jelšah občinske volitve. Postavljene so bile štiri liste, sicer pa četrta ne pride v poštev. Ta je dobila samo smešnih 6 glasov. Čudno se nam zdi, da postavitelj te liste še do sedaj ni spoznal, da nam je trn v peti. Zelo je napredovala JDS ali «šmarska stranka*, čeravno so ji pilpogačarji delali ovire. Sram naj bo bivše zelene generale, da so se združili s klerikalci in drugimi takimi elementi. G. G. ne Dreostaia drugega, kakor da se začne zopet baviti z aprovizacjjo. Sicer je pa najbolje, da zapusti Šmarje ali pa naj gre na planine koze past, kjer bodo gotovo vsi kozli vrgli kroglice v njegovo skrinjico. Hvala Bogu, da jih je za njega volilo šest. Pomislite, dragi čitatelji «Domovine», ta mož je še tako drzen, da je vložil pritožbo in zahteva nove volitve. Sumili bi po tem početju, da ni normalen. — Bonifacij. KULUKARSKA AGITACIJA. (Dopis iz Ceršaka.) Na delo hitro se mudi, oj klerikalni tigerčki, da bi odbornike izbrali in občini župana dali. Pred vsemi Anton agitira, sosede svoje skupaj zbira, gre po okolici okrog jezičnih ust, živahnih nog. Za njim pa drugi je France odbornik davno on je že, a zdaj župan še bil bi rad, da bi sirotam sukal vrat. Iz Grabe tretji je doma prorokovati dobro zna, prijaflje kliče na pomoč, pa nihče k njemu ne priskoč', Kaj z rihtarjem sedanjim je?, Tud' njemu bije še srce, okrog občinsko torbo nosi, glasove vanjo skupaj prosi, cigare pridno zdaj deli, da kakšno štimo še dobi. Pa tudi stari Martin tam, ki ima ograjen hram, huduje se in strašno krega, da daleč se okrog razlega , * i To naši so kultikarčki občinski naši foterčki. Ko bomo pa k volitvam šli, može izvolimo sami! Tedaj pač zbogom, stare krošnje, laži so polne vaše mošnje. Občan. ŽETALE. Pri nas in v tukajšnji okolici že za občinske volitve precej grmi, treščilo pa še ni. Seveda je «vera zopitv nevarnostih To je staro sredstvo klerikalcev, in bedakov je dosti vsepovsod, da sedejo na lim. — V tukajšnji okolici se je te dni klatil stekel pes in v občini Dobrina obgrizel več oseb. ŽETALE. Iz našega kraja se malo sliši, kaj počenjamo. Se moram torej jaz malo oglasiti, da omenim najpotrebnejše, časa pa pri nas nimamo mnogo, ker je delo na poljih in travnikih. Kaj napačnega ali lažnivega pa Vara ne smem pisati, ker si naša dva častita gospoda pri mesarju 2. izposodita »Domovino« in jo prečitata. Gotovo njima tudi že smrdi lažnivo klerikalno časopisje, «Domovina» pa je zmeraj pravična in zabavna. Nam ubogim trpinom ni dosti za politiko, nam je še vedno v sklepih lanska strašna toča, njene posledice se bodo čutile še par let. Lani nam je uničila! ves pridelek z goric, njiv in drevja; še letos so gorice tako žalostne, da se bo težko izplačalo delo in draga galica. Marsikateri kmet je postal prizadet tudi s tem, ko je ujma jako pobrala svinje. Na lanske volitve se kar no spomnimo radi, ko uboga para itak ne čutiš drugega, ko slabe posledice tigrovske politike, Samo kakor se je tod hvalil poslanec Krajnc, da so dosegli prosto žganje «šnopsa», to nam žalibog nič ne pomaga, ker nimamo kaj kuhati. O kuluku in davkih pa ni nič povedal in o koritih tudi ne. Oj, volilci, le bojte se greha, če boste še za klerikalno stranko in če boste Še verjeli klerikalnemu časopisju. Jaz bi Vam, gospod urednik, napisal še lepe trošte in kšefte, pa kaj pomaga, ko bi Vas in bralce potem drla zgaga. — Vaš znanec. POLENSAK PRI PTUJU. Naš gosp. župnik Poplatnikov Juža je pa pretečeno nedelo pred-ga in šinfa krčmare in pijance. Ma včisto prav, da malo vudriha po alkoholi, ali to je iz nevo-šlivosti. Gdo pa plača davke, da se župnik hrani v lepem farovži? Gostilničarji, trgovci, sploh vsi obrtniki in kmetje so prvi v fari, ki redijo gospoda Južeka. Pa je malopriden, ker v cerkvi vedno tudi vganja politiko. Gda de šlo proti volitvam, te on sploh predga: «Bog vari šteti , , «Orjuno> ali sploh kak napredni list, le samo , :, «Bogopoljuba» ter voliti le SLS!> To pa zato, kaj ino še meli vekše davke, ker še jih je premalo. Saj vete, keri mate le malo pameti, da sedaj vladajo Koroščevi poslanci in totim se moramo zahvaliti za te šestkrat povečane davke. Pjebi, vete kaj: letos pa volte Po-platnikovega Južeka, ker še ste res tak zaru-kani neki, četudi vidite, kak je, ki teko plačujete. Samo to je škoda, da morajo potem trpeti vsi, nedtižni tiidi poleg. Ampak naš Južek naj vendar rajši predga o Kristusovih naukih, pa de pred pijance spreobrne, pa ne kak samo z šinfanjem in politikoj. — Kolega. Kmetijski pouk HLEVSKA SOPARICA IN MUHE. Naša živhia, ki jo zapiramo v hleve, trpi v poletni vročini vse bolj, kakor si mislimo. Posebno v nizkih, zaduhlih hlevih brez oken in brez vsakih prezračil. Je le treba malo pogledati v take hleve, da es o tem prepričamo. Živina se naravnost poti, tako ji je vroče v poletni hlevski soparici. Že vročina sami na sebi je kriva, da se živina ne počuti dobro, da nc uspeva in ne daje toliko mleka. V takem vzdušju nima živina pravega teka, zato pa tudi toliko ne molze. Vrhu tega jo nadlegujejo pa še muhe, in sicer Uevske muhe, ki so še vse hujo kakor hišne muhe. Te muhe pikajo, zbadajo in pijejo kri. To pa ne prizadeva živini le neprijetnih občutkov in ran, ampak tudi izgubo krvi, kar se vse pozna na slabem uspevanju, ali bolje rečeno, na hujšanju in na znižanju užitka, ki ga dobivamo v tem času od naših živali. Zato je pa naša dolžnost, da varujemo živino t poletnem času kolikor mogoče pred vročino in pred muhami. Naši hlevi morajo biti zračni, ne pa soparni. Treba jim je zadostnih oken j in prezrači. Hlevi naj sc zadostno zračijo, 5>z da.n senčijo, ponoči pa odpirajo. Živina potrebuje svežega zraka ravno tako kakor človek. Če manjka okenj in prezračil, naj se napravijo. La živina, ki je zdrava in ki se dobro počuti, nam daje po voljne užitke. Varovati moramo naše živali pa tudi pred fiadležnimi muhami. Co je v hlevu in zunaj hleva snaga, je zmeraj manj muh kakor pa v nasprotnem slučaju. Kakor v hiši tako je tudi v hlevu snaga potrebna, da so varujemo pred muhami. Razen tega je treba pa tudi drugih pripomočkov za preganjanje muli. Muha ljubi nesnago, toploto in svetlobo. Zato so snažni, hladni in v poletnem času obsenčeni hlevi zmeraj ugodni proti muham. Stalen zračni prepih tik pod stropom hleva odganja sitne muhe. Snažen hlev imej gladko ometane in pobeljene stene, tako da se vidi vsa mušja in druga zalega. Hleve je tudi vsako leto nnheliti. Dobro ie nrimešati hel.ižn nekoliko modre gafice. Kjer so lastovice udomačene, nam te živali-ce polove največ muh. S'cer jih pa lahko tudi sami lovimo s primarnimi sakj, in sicer najbolje pred večerom, ko sc zbirajo po stropu. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene so bile zadnje čase nekaj čvrstejše. Zboljšanje d:narja bo nedvomno provzročilo ponovno ©slabljenje cen, ker bo sicer zastal izvoz, ki se je ravno pričel razvijati. Na novosadski blagovni borzi so bile nastopne povprečne cene: pšenica 315 do 317 Din, oves okrog 285 Din, turščica 235 do 238 Din, moka «0» 460 do 475 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Cene kažejo nazadovanje. Na zadnjem ljubljanskem sejmu se je trgoval kg žive teže: voli prvorazredni do 13 Din 50 p, drugorazredni do 12 Din 50 p, tretjerazredni 11 do 12 Din, krave za klobase 7 do 9 Din, teleta 15 do 16 Din. Povprečno dober konj je stal okrog 6500 Din, dočim se je enak konj na predzadnjem sejmu dobil komaj po 10.000 Din. Prasci plemenski, 6 tednov stari, so se trgovali od 250 Din dalje za komad. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 2. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 11% do 12 par, 100 madžarskih kron za 9% do 11% pare, 100 italijanskih lir za 362 Din 30 par do 365 Din 30 par, 1 dolar za 84 Din 25 par do 85 Din 25 par, 100 češkoslovaških kron za 246 Din 50 par do 249 Din 50 par, 100 švicarskih frankov za 1505 do 1515 Din. — Naša valuta se je ta teden znatno popravila, kar je bilo pričakovati, ker njeno prejšnje oslabljenje ni bilo upravičeno v gospodarskem stanju naše države. = Letošnji Ljubljanski veliki sejem, ki se vrši od 15. do 25. avgusta, je zopet deležen najvišjega odlikovanja pokroviteljstva Njegovega Veličanstva kralja. Že ob priliki lanskega velikega sejma se je kralj živo zanimal za prilike naše industrije, obrti in trgovine, se pohvalno izrazil in zagotovil, da nas letos zopet pose ti. Apeliramo na vse razsiav-ljalce, da svoje izložbe čim najlepše urede, da se pokaže najvišjemu pokrovitelju razvoj našega gospodarstva. Letošnji veliki sejem obeta biti sijajna narodno-gospodarska manifestacija; zastopana mora biti vsa slovenska industrija, obrt in veletrgovina. = Konjerejski odsek 2 Kmetijske družbe za Slovenijo priredi ogledovanje in premo-vanje plemenskih konj: dne 24. t. m. v Žalcu; dne 25. t. m. v Šmarjah pri Jelšah; dne 11. avgusta v Ormožu; dne 12. avgusta v Ptuju; dne 13. avgusta v Spodnji Polskavi; dne 18. avgusta pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; dne 19. avgusta v Gornji Radgoni; dne 20. avgusta v Ljutomeru; dne 21. avgusta v Murski Soboti in dne 22. avgusta v Dolnji Lendavi. = Padanje cen v Vojvodini. V Vojvodini se opaža v zadnjem času znatno padanje cen življenskim potrebščinam, zlasti pšenici, tur-ščici in ječmenu. Padanje cen povzročajo izgledi dobre letine. = Prekmurska železnica. Na prizadevanje g. dr. Gregorja Žerjava v imenu slovenske demokratske stranke je prometni minister s. dr. Pooovič nakazal te Hvii zooet 5 mili- jonov ufnarjev za redno nadaljevanje gradnje železnice Murska Sobota—Ormož. S tem je gradnja v toliko zasigurana, da bo najmanj od Ormoža do Ljutomera že letošnjo jesen železnica tekla. = Dobra letina se obeta letos v vsej naši državi. Zlasti žito kaže dobro, in to najbolj v Vojvodini, ki je v naši državi najžitorod-nejša pokrajina. Beležke + Klerikalno kulturo pokazuje «Slove-nec», ki piše, da so nacijonalisti na predvečer Vidovdana «rjuli po cestoh: s'rov, s'roVj s'rov.» Tako nesramno zasmehuje «katoliški» list lep slovenski pozdrav: zdravo, zdravo, zdravo! «SIovenec»' rad poudarja slovensko kulturo pred Hrvati in Srbi, toda tujci, ki bi le «Slovenca» čitali, bi dobili presneto čudne pojme o naši kulturnosti. Kaj so te sirove vrste, kakršnih še menda ni zagrešil kak drugi slovenski list, tudi potrebne za katoliško vero? Sokolstvo POZOR! POZOR! OTVORITEV SOKOLSKEGA DOMA V ŽELEZNIKIH JE DNE 6. JULIJA. • s Sokol v Rajhenburgu priredi to nedeljo, 6. t. m. popoldne svoj zlet na prostoru pred kolodvorsko restavracijo z javnim nastopom in ljudsko veselico. Vabljeni so vsi prijatelji Sokolstva iz okraja in posavske soseske. — Zdravo! s Petnajstletnica Sokola Sv. Križ pri Kosta-njevici. Dne 3. avgusta t. 1. bo Sokol Sv. Križ pioslavljal svojo 151et.nico. Pri tej priliki ;e vrši okrožni zlet posavskega okrožja zagrebačke župe, ki je za vsa v tem okrožju včlanjena društva obvezen. Za zlet so predpriprave v polnem teku. Prijavljeno je mnogo gostov iz raznih krajev in zlasti iz Zagreba. Da bo program tam pestrejši, pozivama že danes vsa sosednja sokol-ska društva, ki niso včlanjena v posavskem okrožju, in na druga kulturna društva, la se tega zleta udeleže. Pevski zbori in go.lbe c vzemi iz modela in ga na deski razreži n;a «šnite». Za uživa se lahko mrzio ali toolo.. oliv »Domoljubu" in »Slovencu" c Glede na neprestano poročanje gori nave-lenih listov o ogromnih svotah, ki jih je baje tajništvo demokratske stranke razmetalo za ledanje občinske volitve med voliice, podpisa-tajnistvo poziva , da ei pomagata iz denarne zadrege na ta laiin, da ustvarita velik rezervni sklad za svoj tek z našo pomočjo. Ako nam imenovani ured-fištvi dostavita naslove onih volilcev, ki so ejeli za to, da so glasovali za našo stranko, ie le po 1000 Din, ampak tudi vsako nižjo o, in dalje, ako nam navedeta naslov le enega učitelja ali kogarkoli, ki je prejel 10.000 Din in 100.000 Din, odstopimo isti tre-mtek prav tako visoko vsoto uredništvu v tiskovni sklad za {katoliške listej. Prepričani imo, da smo s tem nudili «Slovencu} in «Do-®oljubuj, ki eta imela zaradi zaplembe velike pnotne izgube, priliko, pridobiti si na pošten način denar, ki smo ga po klerikalnih klevetah i razmetali v svojem nepoštenju>. V Ljubljani, dne 3. julija 1924. ki pa Jo bil radi premalih dokazov pred sodiščem oproščen. Čez mesec dni mi je tat po pošti poslal ukradene dokumente na moj naslov. Ravno v tem času je neznan zlikovee ponoči oddal skozi okno pri gospe T. P. neko pisanje, v katerem je zahteval 25.000 K, Češ, da bo sicer vse poigal. Opetovano je bil zastran pisave preiskan F. K., pa tudi to pot je bil oproščen. Kakor pri vsaki zadevi, imajo mnogi grdi jeziki kaj govoriti, tako so tokrat obrnili vso krivdo na mene, češ da sem sam kriv tatvine in da sem na nekak zvit način vtikal prste pri omenjenem pisanju. Svarim vsakogar pred takim opravljanjem. Kdor pa mi more kaj dokazati, mu dam 10.000 Din. Vineenc Simončič, Koinpolje pri Boštanju. Blagajnik JDS: Pran Mam 1. r. Tajnik JDS: dr. Stane RapA 1. r. Poslano.* Vrč bodi le toliko časa do vode, dokler se iie ubije. Tako je tudi mene minilo potrpljenje. Lani ponoči 10. junija mi je bila ukradena ta gospodarskem poslopju gospe T. P. denarnica s 1400 K in raznimi dokumenti ter nik-Ijasta ura, vredna 600 K. Od strani gg. orožnikov je bil tatvine osumljen moj sospalec F. K., * Za vsebino uredništvo ni odgovorno. Za smeh in kratek čas Pred rojstvom. Sosed gre čez dvorišče, kjer zagleda otroka, nepremično sedečega v kotu ob ograji. «Ti pa tako miren, Tonček,» ga je pohvalil, dočim se drugi igrajo in vpijejo kot žerjavi. «Tudi jaz sem zraven, striček,* se je otrok nasmehnil. «Ves'e, ženitovanje igramo m jaz predstavljam otroka, ki še ni prišel na svet!* Ščegetanje. Učitelj: «No, Milica, koliko reber ima človek?* Milica: «Ne vem, gospod uči elj; me namreč tako zelo rado ščegeta, da jih za nobeno ceno ne morem prešteti.* Zastonj. Zdravnik (pri preiskavi bolnika šepetaje sam s seboj): «Vse je zastonj.* Bolnik (zase): «No, ta pa vendar enkrat ne bo nič računal.* Skrb la dnrffega. Mladenič: »Gospodična, ako odklonite mojo ljubezen, se bom »streli! iz žalosti m obupa.* Gospod;čna: «Za božjo voljo! Toda p» zite, da še koga drugega ne zadenete!* Naravoslovje. Francek je prišel iz šole ter je pravil oče tu o živalih, ki v marsičem prekašajo človeka Ton pa očetu ni hotelo v glavo. Tedaj je sedla pred njiju muha na mizo. «AIi jo vidite,* mu je sinček pokazal na živalco, «kako si mane sprednji nožici? Prav tako si mane človek roki po dobro uspeienr delu} Zdaj se gladi po zadnjih nogah — kakor človek, kadar ga nekaj verižne No, sedaj je dvignila nogi ter ju je prekrižala na hrbtu — tega pa noben človek ne more storiti . . .» Ribniška. Gašper: -»Leta tečejo . . . Danes obhajam desetletnico svoje poroke in po nekaj mesecih bova sktipaj z ženo stara že šestdeset let. Ne verjameš? » Tone: «Ne vem, kako bi rekel . . .» Gašper: «Tako-le je to: žena pomeni številko šest, jaz pa sem ničla zraven nje . . ? Vročina. Gospodična, ki si je barvala lice, se je razgrela na plesni veselici in vsaka znojna kaplja ji je zarisala na obrazu rdečo črto. To je zapazila njena šes;letna sestrica ter je preplašena hitela k materi, proseč jo, da naj odidejo domov. «Ali si se že naveličala gledanja?* je poizvedovala mati. «Tisto ne, ampak vročina . . .!» je tožilo dekle ce. »Pomislite, naši Danici se j« pričela koža tajati na obrazu!* f d slej s* Pazite na razliko med kožnimi potplati in Palma Kaučuk potplati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična w ln ugodna hoja, ter nizka''cena. Zahtevajte edino le »Palma«, razlikuje izvrstni, iz davna preizkušen! »Pravi s FRANC KOV s kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na ztraaj po novi, rj*vo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: irc- »Franck« in »kavni mlinček«, »Pravi : FRANCK t z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusa ter svoji izdatnosti in teČnoslL (imtiHKiKnttii laasaaaaBaaaaa; Popolnoma varno naložite denar v R. Z, Z O. Z. LJUBLJANSKO POSOJILNICO ki posluje v novopveapejenih prostorih Mestni trg štev. 6 — ¥ li JUBIi JAHI — Mestni trg štev. 6 Hranilne vioge in vloge O O/ rir* ter >zPlačuJe takoj brez odpovedi. Večje P*«' O j g UU Iv j o vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. na tekoči račun obrestuje 1 I | Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter J j j • ■ » proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. • ■ • iT Abstraktno — konkretno. Deci bogate rodbine je pojasnjevala vzgojiteljica med poukom, kaj pomenjata tuja izraza abstrakten in konkreten. Dejala je: «Konkretno pomenja nekaj telesnega, resnično obstoječega, abstraktno pa nekaj takega, kar se le misli, nič gotovega, kar se naravnost ne vidi. Milček, povej mi primer!» Milček po kratkem premišljevanju: «Moje hlače, gospodična, so konkretne, Vaše pa — abstraktne!» ILIRSKA POSOJILNICA LJUBLJANA, Kralja Petra trg št. 8 1, sprejema hranilne vloge po 8 %• Večje la stalne vloge do 12 •/,. 31 Lovoi, gozdarji, delavci, priporočamo Vam, da si kupite pelerine, suknje, hlače, dežne plaiče iz gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni lo pri konfekcijski industriji Drago $chwab, Ljubljana Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške in dečke. Zahtevajte vzorce I 8 Naročeno blago se razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji se izdelujejo usnjeni (kožni) rekeici, hlače in čepice v črni, rjavi in sivi barvi. ■ Obleke po meri. - Zahtevajte pri trgovcih na deželi in kuoujte od stare, leta monufahturno blago u9tauf»ljeue tvrdke CROBATHf« KRAMJ. Manufaktura na debelo in drobno. 35 Trgovci na deželi, ostali odjemalci, prepričajte se pred nakupom znova o naših cenah in izberi 1 Trgovcem damo najmanjše količine po prvih ccnah na debelo. Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elza-Fluid! Čudili se boste! Dobrodejen pri drgnenju vsega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje! Čez 25 let priljubljen! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne in 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 spe- Priporočajte in širite »DOMOVINO"! cialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 360, Hrvatsko. (a) Suhe gobe plačuje najbolje M. Geršak & Komp. Ljubljana, Kongresni trg 10, Potrebno je, da morete kupiti povsod Fellerjev Elza-Fluid! Ako sprevidite, da Fellerjevega pravega ElzaFluida kje ne morete dobiti, Vas prosimo, da nam to naznanite; takoj nato Vam bomo sporočili najugodnejše mesto, kjer se prodaja: To je najboljše, kap sem kdaj okušal! Fran Fellerjev Elza-Fluid kot dobrodeino sredstvo za drgnjenje I Za udel Za vrati Za glavo I Za zobe 1 Za negovanje kože t Kot kosmetikum 1 Za negovanje ust 1 Pozimi I Poleti I Pri tisoč priložnostih se pokaže kot blago delujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in deluje bolje kakor francosko žganje. Sploh najboljše sredstvo te vrste) Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi porečete: j To je najboljše, kap sem kdaj okužal! j Z zavojnino in poštnino vred staue: 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenice 86 Din; 24 dvojnih steklenic ali 8 specialnih steklenic 151 Din; 36 dvojnih steklenic ali 12 specialnih steklenic 214 Din. KOT PR1M0T: Elza-obliž zoper kurji očes« po 4 dinarje In 6 dinarjev; Elza-menjolnl črtnikl 7 dinarjev; Elza-švedska tinktura za želodec; Elza-zagorski sok za prša in zoper kašelj; Elza-rlbje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda 15 dinarjev. Elza-šumski miriš za sobo 15dinarjev; glicerin pa 4-80 dinarja in 18 dinarjev: Lysol, Lysoform po 26 dinarjev; klneški da od 2 dinarjev navzgor; originalno Radlkutn francosko žganje, velika steklenica, 15 dinarjev; Elza-mrcesni prašek 10 dinarjev; strop za podgane In mlii 8 dinarjev. Pri prlmotu se zavojnina in poštnina posebe zaračunavata. E tem cenam se priračunava sedaj 10%no doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takole: EVGEff V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elza-trg št. 360, Hrvatsko. Najcenejše strešno britje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene mvdelo strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in Miklošičeva 43 c. 13 Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! SLAVENSKA BANKA S: ZAGREB uznica Vplačana delniška glavnica in rezerve preko 120,000.000 dinarjev Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Snšak, Šibenik, Vršac, Wien; ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice; afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana, in Jngoslavenska industrijska banka, d. d., Split. Lastne agencije v Južni Ameriki: Buenos Aires, Rosario de Santa F6; v Severni Ameriki: t vseh večjih mestih direktne bančne zveze. — Posreduje vse bančne in trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo. Olajšuje posle eksporterjem in importerjem s iem, da jim. eskomptira :: menice v Urah kakor tudi v drugih inozemskih valutah :: Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Vloge na knjižice in v tekočem računn obrestuje najpovoljneje. 12