Usoda višje pedagoške šole. Iz ministrstva prosvete je izšel odlok, s katerim se ukine višji >tečaj, to je tretji in četrti letnik na Višjih pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu. Dokaz, da učiteljske želje niso ni naj* manje upoštevane, a tem manj svete onim, katerim bi morale biti nedotakljive. Nič čudnega, ker pri nas je vse mogoče. Šele v tekočem šolskem letu se je otvo ril na pedagoških šolah omenjeni višji tc čaj, ki še ni doživel prvega leta svojega obstoja, pa je že obsojen na smrt. Ni pri* mernih besed, da bi obsodili to dejanje, kajti edini vzrok: štednja, ne drži, če se pomisli, da je dovolj denarja za česte vo« litve, za mnoge nepotrebne komisije, za premestitve uradnikov in temu slično. Za vse drugo mora biti denarja, samo za dve Višji pedagoški šoli, ki bi gotovo poka* zale viden napredek v narodni prosveti, ni mogoče najti dovolj sredstev. In vzrok je štednja. Ker se zahteva štednja! In ravno na čem? Na narodni prosveti in na učiteljskih dobrinah. To je udarec, ki ga mogoče ne čutimo sedaj mnogo, pač pa ga bo občutila naslednja učiteljska generacija. Kajti to je najekstrcmnejši obsojanja vreden čin nazadnjaštva, ki ga učiteljstvo nc more in ne sme prezreti, ako noče biti obso jeno od bodočnosti in naroda, ki mu dol« gujemo ljubezni in dela. Poglejmo malo za kulise tega uso= depolnega dejanja. Že prejšnjc ministr* stvo je bilo malo naklonjeno Višji pedago= ški šoli. Ze tcdaj se je govorilo, da name= rava ukiniti Višjo pedagoško šolo ter otvo« riti v nadomestilo na vseučilišču pcdago« ško fakulteto, ker bi s tem baje bili vzdr* ževalni stroški ustanov učitcljske nadalj« nje izobrazbe mnogo manjši, kakor če bi ostala Višja pedagoška šola samostojno prosvetno telo. Odpadla bi seveda rektor* ja, kakor tudi postavka za najemnino na< jetih lokalov itd., itd. Ker pa na univerzi ni nobenih sluša« teljev, ki bi imeli stalnc fiksne državnc plače, bi te tudi učiteljem odpadle ter v zameno bi sc jim žrtvovale podpore v vi* šini do 800 Din. Vprašali boste, zakaj ni tedanji pro* svetni minister iste ukinil, saj je bil v tem polnomočen. Lahek odgovor. Ker je nje* gov predhodnik vncsel v budžet postavko za razširjenje Višje pedagoškc šole in ker je ostal taisti, oziroma njegova stranka še v vladi. Če se premisli vsc navcdcnc govorice, ki jih nisem hotel obelodaniti lani, ker jim nisem mogel vcrjeti, potem smo si na jas* nem, kam namerava novi odlok z ukinje« njcm višjega tečaja na Višji pedagoški šoli. Odlok ne govori samo o ukinitvi omc= njencga tečaja. Odlok tudi izrecno po= vdarja, da učitelji, ki bodo na podlagi raz* pisa odbrani za dveletno pohajanje preda= vanj na Višjo pedagoško šolo, dobc sicer študijski dopust, ali brez plače. Scdaj pomislite, kdo naj gre študirat na pedagoško šolo? Slovenski učitelj je si* romašen, iz lastne iniciative si ne more dati sredstev za materijalni obstoj v prcstolicah. Slovenske meščanske šole bodo za* man čakale svojega izprašanega naraščaja. Kajti nihče izmed nas nima tako bogatih staršev, ki bi z lahkoto odrinili najmanj poldrugi tisočak, nc da bi pri tcm pošteno stradali in trpeli. Učiteljstvo je masa ma= lih eksistenc, pa zato nc bo šla na Višjo pedagoško šolo, četudi bi bil sprejem brez konkurza, ako se mu ne da plačanega do= pusta. Ali tu gredo posledice tega odloka še globlje. Prvo, kar se bo zgodilo, bo to, da ne bodo šteli več študijskega dopusta v službeno dobo, kajti tudi to spada med »štednjo«. Drugo, kar mora slediti današ* njemu prosvetnemu »status quo«, bo to, da bo na Višjih pedagoških šolah študiralo malo, da ne rečem uničujoče število učite* ljev. Pa se bo reklo: Za to pcščico sluša* teljev se ne izplača vzdrževati te dragc ustanove, in s stališča »štednje« bo izginila Višja pedagoška šola iz jugoslovenskega zemeljskega površja. Na ta način sc bo rešil tkzv. »učiteljski problem«. Tedaj bodo vsaj ^predhodno dane lc dve možnosti. Prva, da se otvori v zames no pedagoško fakulteto •' na obeh univer* zah z vsemi posledicami, ki sem jih že na* vedel. Druga možnost je pa ta, da sploh,. ne bo ustanove, kjer bi sc trudilo dati uči* telju nadaljnje izobrazbe. In tedaj bo najbolje, da sc v intcrcsu štednje pozapro še vsa učiteljišča in od* pusti vse učiteljstvo ter izroči in poveri državno in narodno prosvctno misijo mor* da — žandarjem. Se bomo li zgenili, tovariši? Molislav Rudež.