Posamezna številka 30 vinarjev.
Šlev. 43.
V UflinH, v petek, one 21. is&ruerja»
Leio ra
s Velja po pošti: sa
u celo leto naprej.. K 6Q-~-
H
it ta mesec sa lnosrasitvo
.. „ 5.50
V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K c»s-—.
si en meseo
K
i spravi prsjtnti natsifii
5 Sobotna izdala: = Za oelo leto.....k 10
u inozemstvo ■
13 —
es» Inssrstli r/-
Enostolpas petttvrsta (M as iiroks ia 3 mm visok« ali s]s
prostor) sa eskr«t . . . . yo 50 v aa dv»- ta večkrat . „ 45 „ pri večjih aaročiiUi prlmaros popust po doeovora. Ob sobotah dvojct tarif.
i Poslano: pras^t
Enostolpna petltvrat* K V Ixhafa visk daa tsTiemšl )»<►■ nedelj«* to dan po p r.mlin, nb S. ari sjatra].
. __ Uredništvo Je v Kopitarjevi niioi itev. 6/in. Rotoplsl se ne vračajo; nefranblrana pUm; sa ne «a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 5C =»
enski narod.
tJprovnlStvo |« v Kopitarjevi slisl it. s. — Ba£u požtse hr*2Ualco srsirijaie št. 24.797, Oflrike M.S11, bosa.-haro. st. 7563. — UpravotSkeja telefona št (0.
.--.v«.*.*** vi.
ir vri >•» »
/»rt \L"%iurm
K zboraoaiip
Lo lufec
Ljubljana, SO. feb.
Imeli smo zopet dau, ki dela čast flaSl stranki Prišli so naši izbrani, da ugotovijo enotnost stranke, da zavzamejo stališče k sedanjim in bližnjim političnim in gospodarskim vprašanjem ter novim časom in potrebam primerno poglobijo strankino organizacijo s tem, da organizirajo glavno produktivne stanove v strokovnih organizacijah.
Strankinega zborovanja so se udeležili naši vodilni zaupniki in mandatarji iz vseh naših pokrajin. Iz oddaljenega ormožkega okraja in moriborske-ga okraja ravno tako, kakor z našega Krasa, iz pokrajine ob Kolpi in Krki ravno tako, kakor iz našo trdne Gorenjsko. Da niso manjkaTi naši koro-tanski bratje s svojim Grafcnauerjem, nam ni treba poudarjati.
Načela so, ki nas družijo ter nam dajejo vedno novih moči in novega ognja. Krščanstvo našim ljudem ni zunanjost in fraza, temveč stvar razuma in srca: globokega prepričanja. V očeh našega kmeta in našega delavca si čitr.1 to, in besede so bile čiste, kakor je bila čista misel. Političuo moč in krepko kipeče življenje ter nezlomljivo vero v ,uspeh naše pošt one stvari jo kazalo vso zborovanje.
Gospodarske zadeve in gospodarski Interesi posameznih produktivnih stanov se lahko stvarno, sporazumno in dobro rešijo, stanovi pa združijo potom Strokovnih organizacij v močno resui-tanto: V. L.' S. Nobenega frazerslva, nobeno demagogijo ni treba. Jasnost, resnost, odločnost in odkritosrčnost, ki so vladale med vsemi., so nam najboljša jamstva za bodočnost. Višek našega zborovanja je bil, ko nam je no5 sivolasi politični veteran prelat Ivalan kot poverjenik govoril o svojem delu in naših skupnih težnjah.
Zborovalci so pokazali, da so in ostanejo »Krekovi fantje« v duhu svojega velikega mojstra.
Podrobno poročilo in sklepe poda-jemo v naslednjem poročilu.
Včeraj jo imelo vodstvo V. L. S. važno zborovanje, katerega so sc udeležili člani vodstva ter poslanci pokrajinskega in državnega veča. Ker jo načelnik sU*ankc, ministrski podpredsednik dr. Korošec v Belgradu, je otvoril in vodil zborovanje njegov namestnik prof.
L ISTEM
T
1«.

Hemec, ki jo takoj prečel na prvo tovko dnevnega reda:
POLITIČNI P0L02AJ.
Govornik je izvajal: V Juguslaviji so razmere še dovolj nejasne. Posebno so zamotane razmere glede moj, ki so na Štajerskem deloma urejene, na Koroškem pa nc in še mani v pokrajinah ob Italiji. Italijani stoje pred vrati. Ljubljane. Nevarnost je, da v slučaju notranjih nemirov nc zasedejo samo železnice, marveč tudi Ljubljano in druge kraje. Posebno radi bi Italijani dobili žcleznico, ki vodi preko Jesenic na Koroško. Čc bi sc to zgodilo, M bila končna ureditev mej precej drugačna kot si jo Želimo. I a ker imajo Italijani poverilo entente, da v slučaju nereda zasedejo vsaj železnice, je neodpustlji-vo ravnanje tistih, ki na vsak način skušajo vprizoriti nemire.
Glede Hrvatov in Srbov bi omenil, da so razmere precej različne na Hrvatskem in na Srbskem. Na Hrvatskem imajo stranke, ki so med seboj prepirajo, deloma hočejo imeti nekako svojo državo, brez ozira na Slovenijo in Srbijo. Jugoslavija pa mora biti močna, sicer nas na severu požre Nemec, ua jugu in zapadu pa Italijan. Preti tudi nevarnost, da se na Hrvatskem razširi boljševizem, ki bi se potem gotovo tudi raztegnil na naše kraje. Omenili moram, da se tudi pri nas širijo boljševi-ški nazori.
Naša socialna demokracija so hoče lotiti tudi kmetijskega vprašanja, ilaz-deliti hoče vsa posestva na kose, katerih vsak bi obsegal 15 do 20 johov. Posledica tega bi bil razredni boj. Nevarnost je velika, ker bi ta boj vodil do anarhije.
Izid volitev v Nemški Avstriji je pokara!, da sla tam najmočnejši dve strankii socialnodemokratična, ki jc dobila 70 mandatov, in takoj za njo kršČanskosocialna stranka s 67 mandati, to jc stranka, ki združuje v sebi vse stanove. Premagane so bile takozvane meščanske stranke, ki so vse skupaj dobile 30 mandatov. To kaže, da je samo na krščanskem principu mogoče združiti stanove, na nasprotni slrani pa stoji princip protikrščanstva in nasilja.
Zadnji čas so naši listi priobčiil ustavo, ki naj bi veljala do konstituante. Načrt te ustave nam kot demokratom ne more ugajali. Za volitve v konstituanto izpušča proporcionalni sistem, ki ga mi odločno zahtevamo. Državnemu zboru prepušča le določevanje rekrutov, v vseh drugih vprašanjih odloča kralj sam. Napovedati vojsko, sklepali mir ima po prezgodaj objavljeni ustavi pravico le kralj. Imeti moramo odprle oči in treba je, da sc v tem oziru odločno izjavimo. Prepričani smo, da bo v državnem zboru zmagala demokratična
volja. Ustava mora bili demokratična.
Glede avtonomije naj omenim sledeče: Napraviti bi bilo treba avtonomijo za okrožja. Mi ne zahtevamo plemenske avtonomije, pač pa zahtevamo, da sc nase razmere vpoštevajo. Prvo, kar se mora •izvesti, jc avtonomija občin. Občina jc majhna celica v našem panju, v njej naj gospodarijo občinarji sami. Napravijo naj ec okrožja, Deli, ki geografično spadajo skupaj, a i i ki imajo skupne gospodarske interese, nnj tvorijo celoto in ta celota naj ima avtonomijo. Pri tem so seveda posamezni deli lahko združeni tudi s hrvatskimi deli. Uprava teh okrožij mora bifi demokratična. Okrožni načelniki na sc volijo, kakor župani v občinah, da pride ljudstvo do besede.
Zakonodaja naj bo skupna. En politični parlament, ki bo imel zakonodajno oblast, za domače, gospodarske interese pa posebna zastopstva, V politiki naj sc uvede centralizem, v gospodarskih vprašanjih pa avtonomija.
REORGANIZACIJA STR ANKE.
Profesor Anton Sušni k poroča:
Zadnja desetletja pred vojsko jc bil kmetski stari v uepre slani krizi. Vzrokov za fo ;c bilo dovolj: Stroški za nabavo orodja, semen itd. so bili veliki, ccue za pridelke nizke, manjkalo je delavnih moči, glavni vzrok pa jc b'!a prevelika obremenitev posestev. Med vojsko jc zadnji vzrok večinoma odpadel. Skoro vsi kmet-ie so poplačali svoje dolgove, V splošnem lahko rečemo, da sc je med vojsko kmet-ski slan okrepil, dvignila njegova samozavest in njegov ugled. Vendar pa žc na-ttiVajo sence, ki strašijo našega krnela.
S tem, da smo ustanovili svojo državo, se je gospodarski položaj našega kmeta bistveno izpremenil. Živinoreja in poljedelstvo sta dobila nevarnega konkurenta; sedaj imamo Banat in živinorejo po Hrvatskem, Slavoniji in Eanatu. ki je mnogo bolj razvita, kakor pri nas. Zemlja je tam doli veliko bolj rodovitna, zato je manj stroškov za obdelovanje, pridelka pa mnogo več. Vendar pri nas to ne pride toliko vpoštev, ker smo že pred vojsko za lastno potrebo pridelali premalo žita. Gledati moramo, da zboljšamo svoje gospodarstvo, da bo 80 milijonov, ki smo jih prej na leto dajali za moko, ostalo doma. Zalo bo treba zboljšati orodje, nabaviti stroje, izrabiti tehnične iznajdbe, izvesti melioracije, da se zboljša zemlja. Velika napaka jc, da so njive, in travniki tako raztreseni. Koliko časa zgubi kmet s tem.
Treba je misliti na Lo, da izrabimo moči, ki nam jih nudi narava, vodue sile, elektriko, V ta namen bomo morali ustanavljati razne zadruge: strejne, nakupovalne, prodajalne zadruge, da se izločijo prekupci, ki so izsiljevali od kmeta pri-
zsodevtasMllh vzsms
(Dr, Josip Mal.)
Celovški profesor dr, Wullc jc itdal okrog letošnjega novega leta 17 strani ob-segajočo brošurico o Nemcih in Slovencih na Koroškem, ki so jo prestavili tudi v angleščino in jo med drugim materija-lom izročili amerikanski komisiji za določitev demarkacijske črle na Koroškem. Spis je torej predvsem politično - propagandnega značaja, ki naj bi tujca tudi raz zgodovinskega stališča poučil o upravičenosti nemških zahtev. Radi tega sc mi zdi umestno, da razen kompelentnih krogov tudi širša naša javnost izve pravo in čislo zgodovinsko resnico, ki jo omenjena brošura skuša na vse mogoče načine zatajiti ali pa vsaj tako prikrili in zaviti, da jc nepoučenemu človeku otežkočeno pri li do jasnosli.
Neresnična jc Lc koj prva trditev, da so bavarski Nemci na miren in spravljiv način spreobračali poganske Slovence h krščanski veri. Te spravljivosli niti napram svojim lastnim plemenskim sobra-
terih krajevnih imen (n. pr. Sirnitz, Sier-tom Sasom niso poznali, ki so jih kršče-vali z ognjem in mečem: na tisoče so jih poldali, druge zasužnjili ali pa jih depor-t i ra li iz njihove domovine na vse strani sveta, Če so že tako postopali z lastnimi brati, si lahko mislimo, da tudi napram poganskim Slovenccm niso poznali nobene obzirnosti.
\Vultc trdi, da so prišli Ncmci na Koroško delat red in mir in da so s Slovenci živeli v najlepši slogi in vzajemnosti. Viri pa trdijo ravno naprotno, da so Karan-iancc podjarmili in si vzeli iz njihove srede talcc: Quarantanos servituti subjeete-runt similitcrque confines eorum. Duxcr-untque inde secum obsides in Bagoariam. 2c besedilo »so jih podjarmili« nam je dokaz, da Slpvenci z novim, neprostovoljnim položajem niso bili nič kaj zadovoljni. To so čutili in vedeli Ncmci sami in so si vzeli med drugimi knežja sinova Go-razda in Kajtimarja za talce, kot poroka, da Se Slovenci nc bodo upirali novona-slalcmu političnemu položaju. In talcev Ncmci tudi mod s\ ctovno vojsko niso jemali zalo, ker so n. pr, jugoslovanskemu prebivalstvu preveč zaupali!
Ako trdi \Vutte, da je bila Koroška po Slovencih jako redko naseljena in da jc bilo zalo prostora ia prazne zcmlic za
nemškega kolonista dovolj, jc to zopet nova, popolnoma neosnovana in lažnjiva trditev. Gospod profesor naj kar vzame lepo v roke koroški imenik krajev (izdan od c. kr. statistične centralne komisije na Dunaju), in tam se bo poučil, da nosi ogromna večina krajev, vasi in mest po j sedanjem že ponemčenem delu Koroške slovensko koreriiko, iz vsakega boljšega zemljevida se bo mogel poučiti, da jc goram, rekam, hribom in dolinam dal njihovo prvotno ime Slovenec, ki jc tc pokrajine naselil in obdelal. Kajti,, da so Slovenci vršili ravno na Koroškem veliko kulturno delo, ta nam spričujejo pogosta krajevna imena kot Trebnje (Treffcn, trebiti sc. gozdove), Ledina (Lieding), Laze (Lasscn, Lasach, Lassnitz, tJblas, Sallas itd., od laz t. j. nanovo obdelan kraj rovt), Požarnica (Pussarnitz r.a Lurnskcm polju, gozdnat kraj, ki so ga Slovcnci s požigom kultivirali), Krčanjc (Grcutschach pri Velikovcu, od krčiti, namreč gozdove), podobnega izvora so tudi krajevna Imena Schedcm, Schcdendorf in Tschadan (od čediti, gozdove iztrebljali) ter Preseka (n. pr. Presseggcn v Ziijski dolini), Slovcnci so se pečali že glasom najstarejših poročil in urbarjev z živinorejo, vinorejo, čebclo-rejo, sirarslvom, kar odsc\a celo iz ncka-nipil, Kozje, Krawcnzcn, Vincvic« itd).
delke in jih z velikim dobičkom prodajali dalje.
Nevarna bo tudi konkurenca pri živinoreji. Dosedaj so imeli na Hrvatskem na istem prostoru dvakrat več živine nego pri nas. Zato moramo zboljšati živinorejo in se pečati v prvi vrsti s plemensko živino. Da bo to možno, bo treba zopet živinorejskih zadrug.
Pri nas jc žc pred vojsko primanjkovalo delavnih moči, po vojski bo mogoče šc slabša. Zato bo treba misliti na to, kako pritegniti ljudi, ki so žc na kmetih, da bodo ostali doma.
Pri razdelitvi velcposestcv, ki jih je pri naa okoli 400.000 oralov, ne bo mogoče postopati povsod po istem načrtu. Treba sc bo ozirati na posamezne razmere. O tem naj odločajo kmetje sami.
Gotovo jc, da sc bo industrija pri nas lazvila bolj kakor po vsej Jugoslaviji, Kmet bo moral gledati, da se razvije taka industrija, ki bo v prilog kmetijstvu.
Velike važnosti je za krnela, kako se bo razvilo vprašanje socialnega skrbstva. Skrbeti bo treba za invalide, sirote, onemogle i Id.
Pri vsem tem je glavno denarno vprašanje, Treba ic seči v žep. Zato bo nastala nevarnost, da sc kmet zopet preveč zadolži- Industrijci bodo skušali cd krnela kupovati zemljo. Zato naj bi sc po zgledu Srbije uredilo, da mora vsak kmet imeti primerno posestvo, ki sc ae sme zadolžili in nc prodati.
Predvsem pa jc treba kmeta Izobrai bc, Preosnovali se morajo šole, posebno ljudske šole, da bodo na kmetih prikrojene za kmete, po industrijskih kraj;h pa za delavce in obrtnike. Ustanavljati bo treba kmetijske, gospodinjske in gospodarske šole.
To so velevažna vprašanja,, ki jih bo treba rešili v bodočnosti. Gotovo pa jc, da vseh leh važnih preosnov ne bo mogoče izvršili, če se kmetje ne zavedo, da so njim v korist in če se nc združijo. V združitvi je moč, v moči »dravje m v zdravju življenje. Treba bo skupne pokrajiriike organizacije, cla vodi socialna in gospodarska vprašanja. To naj bi bile kmetske zveze. Vse kmetske zveze pa naj bi se združile v skupno centralno organizacijo in Imele skupno tajništvo in skupno glasilo, Konference teh zvez bi bile odločilne, ker bi dajale politiki gotovo smer. Tajnik naj bi bil v zvezi z načclstvoin stranke in s parlamentarci. •••
Kako bi bilo s politično stranjo? Po-vdarjam, da je naša stranka krščanska in demokratična. Krščanstvo nam veli medsebojno ljubezen vseh stanov. Pri nas stanovi še niso tako ločeni, kot kje drugod, Na kmetih imamo veliko obrtnikov in de-lavcev, ki sc obenem pečajo tudi s polje-delstvom, številni meščani imajo zemlja na kmetih. Pri nas je ločitev stanov nc-
Slovenci se tudi te vrste kulture niso učili šele od. nemških privandrancev, čemur dokaz jc žc dejstvo, da f.o si Madjari vse strokovne izraze iz poljedeljslva in domače obrti izposodili ravno od Slovencev. Če so dar.es koroški Slovcnci prevzeli od svojih sodeželanov posamezne izraze, nas to ne more motiti, saj tudi naš vojak, ki pride iz nemške garnizije domov, govori ic šc o šuhnib, fccnih, biršni, iz česar vendar nc gre sklepati, da naš Janez preje ni poznal ne čevljev, nc krtače, niti cunj.
Wutte in consortes naj torej rajo molčijo o pomenu nemških »kolonistov« za koroško deželo. Kulturno in civiliza-torno delo je morua to, da jc njihov kralj Arnuif naščuval divje Ogrc, da so uničili in opuslošili cvetoče dežele! Za kaj podobnega smatrajo morda tudi to, da so v stoletja trajajočih turških bojih pustili nemški kralji in cesarji, nemški grofje, viastelini in meščani, da je to zemljo branil izključno le samo slovenski kmet, dočim so oni čepeli za varnim obzidjem gradov in mest. Nemci so sicer ustanovili v Milštatu vitežko drušlvo sv. Jurija v obrambo Turkov, ko so pa ti prihrumeli pred mesto, so bili li žalostni \itc.i prvi, Ivi so sc poskrili po kleteh!
če bi bili res Nemci polsg'in zajedno s Slovcnci obljudili deželo, lii nam bilo
mogoča. Odločno odklanjamo razredni boj. To delajo socialni demokratje, ki razdvajajo stanove. Vsak pošten naš človek, ki ljubi naš rod in domovino, bo za to, da združeni korakamo in združeni če treba, udarimo.	,
RAZPRAVA.
Peter Rozman z Jesenic j|e opisal razmere, ki vladajo na Jesenicah, kjer izvajajo socialni demokratje svoj teror proti krščansko - eocialnemu delavstvu. Vendar sc naši delavci ne strašijo, ker se zavedajo, da imajo za seboj mogočno Vseslovensko ljudsko stranko.
Jožef R a č i č iz krškega okraja priporoča, uaj bi se stranko zavzelo za to, da bi bili sejmi prosti in proste vse trgovine.
Anton Komlanec povdarja, da sloni V. L, S, na delavskih stanovih; kmetskem, delavskem m obrtniškem. Predlaga, naj sc stranke organizirajo tako, da bo imela v sebi kmetsko, obrtuo in delavsko zvezo,
Posestnik B r o d a r sa je v daljšem govoru zavzemal za združitev vseh kmetov, ki so krščanskega prepričanja, četudi so morda pristaši nasprotne stranke, kar se je dostikrat zgodilo po naši krivdi. Govornik se popolnoma strinja z izvajanji profesorja Sušnika, da mora kmet zbolj-šati svoje stanje. Čc se bo kmetu godilo boljše, bo to dobro tudi za druge stanove,
Prelat K a 1 a n : Kot poverjenik za kmetijstvo sem vedno smatral za svojo dolžnost predvsem skrbeti za koristi kmeta. Stavil sem predlog, naj se centrale hitro odstranijo in uvede prosta kupčija. Centrala za krmila bo v kratkem razpu-ščena. Glede vnovčevalnice sem šel polagoma. Najprej sem predlagal prosto kupčijo s prešiči in teleti. Od tistega časa pa ni bilo na trgih nobenega teleta in žpeha. Za to je urad za prehrano prosto kupčijo zopet prepovedal.
Ko bi bila Vnovčevalnica za živino feseni storila svojo dolžnost, bi imeli danes dovolj mesa. Jeseni, ko je kmet obdelal polje, so prignali ljudje 100 do 200 glav živine. Vnovčevalnica pa je rekla, da ima dovolj blaga in živina jo sla čez mejo na vseh krajih. Če ne bomo izvoza preprečili, ne bo imel meščan mesa, kmet pa oe živine.
Če smo skupna država, moramo imeti skupne pravice in skupne dolžnosti Zato je nujno potrebno, da se cene živine zh celo Jugoslavijo izenačijo. Drugega izhoda ni, če hočemo preprečiti izvoz. To bo skušal izposlovati predsednik deželne vlade dr. Brejc, ki se danes odpelje v Belgrad,
Glede reorganizacije V. L\ S, bi omenil: Ali naj V. L, S. ostane, kot je bila z istimi stanovskimi organzacijami, ali se uaj osnuje samostojna kmetska stranka? Vsem je znano, da so se od rajnih strani že večkrat ustanavljala že kmetske stranke, posebno pred volitvami. To se pa ni vršilo za to, da bi sa kmetu pomagalo, marveč v korist gotovih krogov, ki s kmetom nimajo nič skupnega, Preden bo kmet imel možnost priti do besede, se bodo izvršile velike gospodarske spremembe. Popolnoma sc strinjam z Brodarjem, da je bila velika napaka, da smo štempljali za liberalca marsikoga, ki ni zalužil in ga s tem odbili. Kmet tvori pretežno večino v naši stranki, kmetje naj pa sami skrbijo, da bodo imeli dovolj moči, .
Naša stranica mora str črniti ta tem, da sc otresemo militarizma. Maši zastopniki naj se v državnem veču postavijo na stališče Wilsona, da se ustanovi zveza narodov. Pri nas znaša proračun za kmetijstvo 9 milijonov za celo leto, za voja-
štvo pa gre 5 milijonov vsakih 14 dni, Če bi svetovna vojska prinesla saoo ta uspeh, j da te odpravi armada, potem ui bila zastonj, Vojaštva uaj ostane le toliko, kolikor ga je nujno potrebna ra vzdrževanje javnega miru in reda.
Končno priporočam, naj današnji zbor sklene, da vztraja trdno na stališču V, L. S. in na) vabi v svojo sredo vse, ki so krščanskega in demokratičnega prepričanja. Škodljivec kmetu na bi bil, kdor bi danea trgal V. L. S.
Dr. Š i m r a k pozdravlja zbor v imenu katoliških Hrvatov. Nedavno se je v Sarajevu ustanovila J, D, S. za celo Jugoslavijo, Tudi V. L. S. mora prekoračiti meje Slovenije, da se razširi po celi Jugoslaviji. V, L. S. mora v Jugoslaviji zbrati vse, kar jc «.š?anikega in demokratičnega, To je ljudsko in krščansko delo,
RESOLUCIJE.
Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije:
1,	V, L', S, zahteva spričo težkega položaja našega poljedelstva in živinoreje, da se cene kmetijskim pridelkom v vsej državi zenačijo,
2.	Spričo popolnoma nedjmokratič-nega osnutka nove državne ustavo poziva vodstvo V. L, S, svoje poslance, da v \sej zakonodaji uveljavijo demokratska načela,
3,	Vodstvo V, L, S, zahteva, da se takoj skliče deželni zbor — kot posvetovalni in kontrolni organ.
Stranka sama naj v najkrajšem času skliče zbor svojih poslancev.
4,	Vodstvo V. L. S. skleni:
Izvede naj sc, v kolikor to že ni izvršeno, stanovsko politična organizacija za kmete, delavce ter rokodelce in obrt laike.
Osnujejo ali ožive naj se po vsem Sle-venskem krajevne kmetske zveze, ki &<s združijo v Jugoslovansko kmetsko zvezo.
Enako naj se poleg delavske Jugoslovanske strokovne zveze osnuje Jugoslovanska obrtniška trgovska zveza.
SkUpLjteJj^svezso- v vseh jJanpysly> političnih vptižauim^a ...Vl L
Te stanovsko - politične organizacije naj dobe tudi svoja glasila ter cveja strokovna tajništva ia pisarne.
5,	Z ozirem aa nekatere slučaje nasil-stva proti delavcem, crganizi- <iuin v Jugoslovanski strokovni zvezi, ujavlja vodstvo V. L. S., da jc stranka s svojim delavstvom solidarna. Svoje člane, ki so zastopniki stranko v viadi, poziva V, L. S,, da dosežejo ca7 delavcc, ki se jim je zgodila krivica, popolno zadoščenje. V nasprotnem slučaju naj izvajajo vse po^lcdicc. (Predlagal poslance Gostinčar.)
6,	Zastopniki V, L. S, v državnem veču naj v svrho odprave militarizma s»toje na Wilsono vem stališču, d t. se osnuje zveza narodov. (Prelat Kalan)
7,	V, L, S, zahteva, da se vi,i sloven" ski kraji združijo v Jugoslaviji, Dokler se to ne zgodi, naj sedaj okupirane slovenske kraje zasedejo neinteres:ianc države. (Po-dancc Grča.)
S. Vodstvo V. L. S. naj deluje na to, da pridejo v višji šolski svet tudi zastopniki kmetov, krščanskega učitzljstva, delavcev in obrtnikov. (Nadučitclj Si'vester, Ivan Gostinčar.)
9. Vodstvo V. L. S. zahteva, da se la ko} podržavijo vsa zavarovanja,
Čimprejo naj tc izvede sploš 10 ljudsko starostno zavarovanje.
Uvede naj se takoj bolniško, starostno in nezgodno tociulno zavarovanje ue
:aiuo tovarniških, ampak tudi kmetijskih posojilo na podlagi zakladnic delavcev. (Župnik Finžgar, dr. Pogačnik, znesku 2,000.000 kron po 4
Gostinčar.)
10.	Zastopniki V. L. S. naj podvzame-jjo vse korake, da ce našim ujetnikom v Italiji izboljša položaj iu da se činipreje vrnejo domov. (Lovšin.)
11,	Vodstvo V, L. S- naroča, naj zastopniki stranke z vso silo delajo :ia to, da se pri ureditvi valute in vojnih posojil varujeio koristi zadružništva in malega človeka sploh, (Profesor Sušnik,)
Profesor Remec : Izredno me veseli soglasje, ki je vladalo na današnjem zborovanju. Boli me samo, da ni tu dr, Kreka, da bi lahko videl, kako dozorela njegovo delo. Delamo v njegovem duhu, v duhu krščanskega demokratizma. Ta duh naj vodi našo stranko naprej, da bo še močnejša, kakor je bila kdajkoli poprej,
ZfttHNria francoskih go-
Mod ob slooesn.
Prebivalcem Ljubljane!
Francoski častniki, odposlani k inau-guraciji francosko-slovenskc organizacije, zapuščajo prelestno Vašo metropolo z obžalovanjem, — pa s ucera prekipečim ponosa in hvaležnosti.
Tako prijazno prizadevanje zasebnih in vojaških oblasti, sprejemni pozdravi, izraženi tako prisrčno v Vaših časopisih, vsi raznovrstni izrazi najnežnejše pozornosti, mnogoštevilne manifestacije, neprisiljeno simpatije, navdušene' aklamacije, ki so nepozabnega nam 16. februarja tekom prelestne matineje v ljubljanskem gledišču poveličevale Francijo, njeno armado in njena načela, — vsi ti številni dokazi odkritosrčnega prijateljstva so nas globoko ganili in pustili v našem srcu najbolj prijazen in živ spomin.
Ze dolgo eo Vas Frnacozi ljubili zaradi Vaše grenke usode, katero ste tako ponosno prenašali. Sedaj Vas pa ljubijo prisrčno, ker se čutila francoskega naroda vedno bolj nagibajo k onim, Ivi znajo vreči raz sebe jarem in uničiti triurni sile, grozodejstev in tlačanjenja,
Inauguracija francosko-slovenske organizacije js vpisala ta preveseli pojav najtesnejše zveze in ljubezni obeh narodov v knjigo zgodovine,
Francija in njena armada dobro vesta, da bijejo zanje srca Slovencev, in to dragoceno prepričanje bode najlepše plačilo za prestane napore. Iiosana proste Slovenije ji bode olajšala prenašanje nepopisne bolesti,
Francija se Vam milo smehlja stoječa v neskončni tugi grobov, kjer leže njeni junaki v slavi, pridobljeni med nepreglednimi razvalinami svoje domačije, — muče-nica na duši in na telesu! Materinsko se približuje Vaši mladi domovini, prisrčno jo privite k sebi, kakor srčnoljubljeno dete, jo prime za roko in povede v prelestje bodočnosti, kjer se zlatč poljane v miru in žarkem sclncu zmagovito prostost!
Kapitan generalnega štaba francoske ©rientske armade:
R. Vaulande.
-I
kupnem Zakladnice se bodo glasile na pol leta in se bodo izdale šc letos.
Posojilo države SHS.
Belgrad, 20. febr. (Lj, k. u.) Dopisni urad poroča: Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra, da vzame začasno
resnično nerazumljivo, kako da src Savani o le slovenska, oziroma za silo_ponem-čena krajevna imena. Čc jc bil Slovenec le redka prikazen in vrhtega že nestalen uomad-pastir, Itako je potem mogoče, da ja ulisnil tem pokrajinam _ trajen pečat svoje lastne narodnosti? Nemci vendar niso dajali goram in krajem slovenskih imen, — kako si more potem \Vutte to kričeče nasprotje drugače razjasniti, nego čisto naravno s tem, da prizna prvotno slovensko naselitev cele koroške dežele. Da je bila Koroška izključno slovenska dežela, sledi tudi iz dejstva, da viri imena Koroška in Korošec istovetijo s Slovenijo oz, s Slovencem: »Slavi qui dicuntur Ca-rantani, in Slavinia in partibus. videlicet Car antaniae. *
Prazna bajka je dalje tudi trditev, da &o Nemci s podjarmljenimi Slovenci bog-vekako milo in obzirno ravnali in zasetSi le prazno zemljo, ki je bila brez gospodarja, Praksa nasilne razlastitve pri Nemcih ni nič novega, marveč so jo izvajali že napram našim starim Slovencem, Nešteto zgodovinskih virov nam priča, kako so Slovencem jemali njihovo zemljo in po-deljavili slovenske posestnike, žene in otroke nemškim grofom in nemškim cerkvenim knezom, kot se danes daruje ubogo živinče. Zopet drugod čitamo, s kako brezobzirno strogostjo so od Slov#nccv iztirjevali razne davke in desetino, tako
da se je Slovenec rajši odpovedal lastnini in dal posestvo nemškemu veiikašu, ker je bilo ugodnejše zanj, da je opravljal tlačanske posle sužnja kot pa živeti sc naprej v tako bedni »samostojnostih ..
Solnograški nadškof Gebhard sam pripoveduje, da je dobil s tem načinom strogega iztirjevanja desetine mnogo slovenskih posestev v svojo last. Slavni učenjak in učitelj Karla Velikega Alkuin naravnost opozarja in svari, da ne smejo gledati toliko na desetino, kakor skrbeti za dušni blagor Slovencev. Vsakomur jc tudi znano določilo liaronemškega vojnega prava, da je vsa novoosvojena zemlja last kralja, ki razpolaga ž njo popolnoma svobodno. Ako le. ti niso pognali po svetu vseh podjarmljenili Slovencev, je to iz golega stališča sebičnosti razumljivo, ker iz fiskalnih ozirov ni bilo priporočljivo, da bi bil kralj oropan lepih dohodkov, ki jih je smel pričakovati od novih podložnikov. Kje pa ostane potem tista enakopravnost, o kateri govoriči Wutte, ki si pa v isti sapi samemu sebi nasprotuje, ko priznava, da so privandrani Nemci uživali mnoge ugodnosti in predpravice od strani nemških vlastelinovl
Nič bolje kot kmetu se ni godilo ko-rotanskemu slovenskemu plemiču, Zatrii in iztrebili so ga s korenino, tako da od časa nemškega nadvladja dalje ne dobimo več sledu o kakem samostojnem in vpliv«
nfijšcm slovenskem piemstvu. Če vedo Nemci kaj več o tem, potem prosimo, da pridejo kar na dan s konkretnimi podatki. Saj sami priznavajo, da od leta 828, naprej ui vladal na Koroškem noben slovanski knez.
Mesto slovanski bi jaz rekel slovenski, ker vemo, da jc češki kralj Olokar II., ki je po Sponbeimovcu Ulriku podedoval Koroško in njej pridruženo Krauj-sko in dele Štajerske, bil tudi SloVan in še celo jako zaveden, Iti je skušal postaviti od Krkonošev do Adrije trden slovanski zid proti nemškemu pritisku na vzhod, Ko je namreč leta 1278, prišlo do odločilnega boja med njim in habsburškim Rudolfom, takrat je opozarjal Čeh Otokar Poljake na nenasitno nemško pohlepnost, ki preži, da požre tudi njihovo deželo, če propade enkrat Češka: insaciabiles Theu-tunicorum hiatus sc liberius expanderent et manus improbas facilius usque in ip&ara Poloniatn extenderent ipsorum noxii appe-titus. Sumus enim vobis et terris vestris firmum secure tuicionis preurbium, Oto-karja je pregnal iz Koroške pohlep in surova sila Rudolfa Habsburškega, a je s češkimi Luksemburžani kljub temu — četudi zopet le mimogrede — bil koroški vojvodski prestol zaseden se enkrat s slovanskim knezom.
(Dalje.)
Italijanski častniki v Mariboru.
Maribor, 20, febr- (Lj, k. u,) Včeraj so je pripeljala v Maribor delegacija italijanske misije na Dunaju, obstoječa iz kapitana, poročnika in šestih podčastrukov-ka-rabinerjev. Namen tc dclegacijc jo neznan, Jutri se odpeljeta oba častnika v Ljubljano, da se predstavita Narodni vladi, uakar se vrneta zopet nazaj. Delegacijo je sprejel in vodil po mestu mestni poveljnik podpolkovnik Zwirn. Pri obedu je iuiel podpolkovnik Zwirn kratek nagovor, v katerem je pozdravil častnika italijanske armade v imenu generala Maistra in častnikov mariborske posadke, Italijanski kapitan se je zahvalil v kratkih besedah za prisrčen sprejem po častnikih Jugoslavije, s katero želi živeli Italija v dobrih sosed« &kih razmerah.
Spor med Italiani in Jugoslovani
Ženeva, 20, febr. (Lj, k, u.) Jugoslovanska agentura javlja; »Matin« dosnava iz Rima, da je italijanska vlada, formalno odklonila, glede spornega vprašanja med Jugoslovani in Italijani postopati na izreden način. Dopisnik lista meni, da je pet velesil odobrilo to postopanje Italije* »Tempo- komentira vprašanje arbitraže ia misli tako, kakor »Matin« ter dodaja, da ne bi kazalo, poslužiti sc posebne metode, ker bi sc moglo po tem o pristojnosti konference dvomiti, in sicer ne samo v spornih vprašanjih med zavezniki, marveč tudi med zavezniki in sovražniki. List vParis Nidi« piše: V več primerih ne bo šlo za to, najti rešitev, ki bi bila primerna pravičnosti, temveč bo treba r cM Lev strankam vsiliti.
Srbski radikalci v JDS.
Belgrad, 20, febr. (Lj, k, u.) Jugoslov* dop. urad poroča: V pogovoru s člani radikalne stranke okoli lista »Srpska Zora« smo doznali, da bo vsa skupina vstopila v organizacijo enotne demokratske stranke, ker ne želi, da bi kdo njeno mišljenje sodil napačno, Ker se program te stranke po-
Eokloma sklada s programom nove stran-e, bo tudi ta skupina v novi stranki sodelovala pri ojačenju naše enotno države in nase mlade svobode.
Regent Aleksander na francoskem bojiSta,
Pzriz, 20. febr. (Lj. k, u.) Čehoslov«
tisk, urad poroča: Prestolonaslednik - regent Aleksander je včeraj obiskal epusto-šena francoska ozemlja na bivšem vojnem pezerišču.
K nemškemu napadu na Veliko ves.
Ljubljana, 20. febr. (Lj, k; u.) Nasproti
depešam, ki jih je izdal dun, kor, urad dne 19, t, m. in ki se nanašajo rta prelom premirja, ki so ga baje zagrešile jugoslovanske čete pri Velikovcu, ugotavjja ljubljanski dop. urad, da so glasom uradnih, od pristojnega mesta v Ljubljani'clne 19. t, m. izdanih in po tukajšnjem kor. uradu objavljenih komunikejev bili Nemci napadalci, in tedaj kršitelji premirja, To izhaja tudi iz dejstva, da so Jugoslovani ujeli tri može, ki so ob napadu prekoračili demarka-cijsko črto, Jugoslovani s streljanjem niso ; napadali, temveč le odgovarali.
Celovcc strada in pijanetsje.
Maribor, 20. februarja. (Lj, k, u.) Po semkaj doSlih poročilih vlada v zadnjem času v Celovcu veliko pomanjkanje živiL MinoK teden je mestna uprava radi pomanjkanja mesa bila primbraua razdeliti poslednjo svojo zalogo, t, j, 4534 škatljic mesnih konzerv in 1000 škatljic sardin ia te za 30.000 oseb, V mestnem zboru razpravljajo o tem prenečera vprašanju, ne morejo pa najti izhoda iz te krize, ' Kljub temu se pa v Cclovcu pridho pijančuje, Očividci pripovedujejo, da s>e na celovških ulicah nikoli ni videlo toliko pijanih žensk* ■ kot ravno sedaj.
ftisupsci m CE&RiSRCG3u-!a.
Farlz, 19. feb. (Lj. k. u.) Agence Ha-vas poroča; Clemenceauja je napadel neki Cotin, 231etni umetelni mizar. Ob treh zjutraj je bilo stanje Clemencauja ob lahkem povijanju temperatura neiz-premenjeno. Novine obsojajo napad in izražajo preverjenje, da bo ta napad lo šo povišal popularnost Clemenceau-jevo.
Ženeva, 19. feb. (Lj. k. u.) ČelioSlo-va&ki tiskovni urad poroča: Blizu avtomobila, Čakajočega pred stanovanjem Clemenceaujevim, sta ee včeraj zjutraj postavila dva moža, ne da bi zbudila pozornost redarslva. V tronotku, ko je stopil Clemenceau na podnožnik avtomobila, je počilo več sti-clov, od katerih jo eden prestrelil zimsko suknjo ministrskega predsednika in ga. pogodil na rami. Da bi odstranili kroglo, so ga takoj operirali. Ona uva uiužu so aretirali.
Pariz, 20. febr. (Li. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Afience Havas«: Ob
dveh zjutraj je Clcmcnccau prav mirno spal. Njegova okolica smatra njegovo stanje zelo pomirovalnim. Profesor Vuffier je navzoč v sobi ranjenca, du mu ob prvi priliki pride na pomoč.
Pariz, 19. febr. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča; Atentatorja Cotina so takoj po atentatu zaslišali. On je Francoz in sc priznava za anarhista. Izjavil je, da prevzame vso odgovornost za atentat, ki ga jc izvršil z namenom, da odstrani možr., ki je pripravil novo vojno. Cotin je rekel: »Anarhist sem, toda prijatelj ljudi, ne iz-vzemši Nemcev, prijatelj bratstva. Pred šestimi meseci se mi jc porodila misel, usmrtiti Clemenceauja, ki ga smatram za največjega sovražnika človeštva. Šele pred nekoliko dnevi sem se odločil, izvršiti svoj načrt,«
Lugano, 20. feb. (Lj. k. u.) Čehoslov. " tiskovni urad poroča :
Zahteve, ki so jih predložili jugoslovanski zastopniki včeraj na pariški konferenci, označuje italijansko časopisje kot nad vse pričakovanje nezmer-' ne ln za vsako razpravo nespesobne. Kakor sc more brez pretiravanja trditi, vzbnjajo po vsej Kaliti ogorčenje.
Po Jugoslovanskih zahtevah bi ostala stara italljansko-avsirijska meja tudi nova meja med Italijo ln Jugoslavijo. Ves Kras, Gorica, Trst, Istra J.n Dalmacija, torej vse ozemlje, ki ga zahteva Italija zase, bi pripadalo Jugoslovanom.
»Secolo« pravi v svoji ogorčenosti: Ta program ja v Parizu zastopal isti Trumbič, ki je lani v Ilimu sklenil italijansko-jugoslovansko zvezo.
»Corrierc della Sera« si niti ne 'drzno sporočiti svojim čitateljem jugoslovanske zahteve v svojih podrobnostih in očita Jugoslovanom požrešnost po zemlji, brezmejno pohotnest iu politično nezrelost. Jugoslovanski predlog, da poravna sporna vprašanja med Italijo in Jugoslovani AVilson, jc oči-viden poizkus, da so izognejo londonski pogodbi. Italijansko časonisje hvali Sonnina, da Jc odklonil Jugoslovanski predlog.
poro&ga«
Praga prsd lakoto.
Praga, 20. febr. (Lj, k. u,) Čehoslov. tisk. urad poroča: V včerajšnji seji upravnega sveta mesta Prage so ugotovili, da bodo izhajali z zalogami meke za proda-jalnice samo še do jutri. Zaloge moke za pekarnice bodo zadostovale komaj za tri dni, Z zalogami krompirja bodo izhajali kvečjemu do 5. marca t. 1.
Poljsko zadeve.
Lugano, IS. feb. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Dopisnik »Secola« je imel pogovor s Pilsudskim, diktatorjem poljskim. Ta mu jo izjavil, da je odločen, odposlali vojake na Poznanj sko. Poljaki zahtevajo vso Galicijo in skupno mejo z Romunijo, da bodo .imeli dohod k črnemu morju. Kar se tiče Gdanskega, je to merilo prirodna . luka Poljske, in Poljska kratkom^lo zahteva njeno posest.
Enlsnta in priklopi lov Nemške Avstrijo • k NemCiji.'
Pariz, 20rfeb. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Za temelj izjave Pichonove o prikiopilvi Nemške Avstrije k Nemčiji je stališče, ki ga jc v tem vprašanju zavzela mirovna konferenca. Odločitev o tem je bila samo odgodena in prid 3 po povratku Viho-novem zopet na dnevni red.
Pruski princ dela revolucijo.
Monakcvo, 10. feb. (Lj. k. vi.) Dun. kor. urad poroča: Meil današnjo popoldansko sejo kongresa delavskih in vojaških svetov je prišlo pred poslopjem deželnega zbora odposlanstvo oboroženih mornarjev, ki so izjavili, da morajo vsled povelja zasesti poslopje. Malo po tem so došli tudi pijonirji, med katerimi so bili častniški aspirontje, vojaki in častniki v uniformah. Poizkušali so vdreti v poslopje deželnega zbora in so zagnali nekaj ročnih granat. Straža v poslopju jo streljala iu ranila dve osebi. Kakor so razvidi iz poročil, ki so bila podana v zbornici, to zasedli tudi kolodvor, brzojavni urad, mestno povelj-ništvo in redarsko ravnateljstvo in zaprli mestnega poveljnika Durra, kakor tudi policijskega ravnatelja. Stoinmer-ja. Popoldne pa se je posrečilo oleli zasedena poslopja in osvoboditi zaprte,
med njimi tudi tajnika ministrskega predsednika. Ta j<> poročal v konferenci vojaških in delavskih svetov o dogodkih in jc podal presenetljivo poročilo, da je princ Joahim Pruski, ki je bival z imenom prof Merz v hotelu »Bayrischer Hof«, v zvezi s temi pri-godki In da so ga zaradi tega prijeli in ga zaprli v hotelu »Bayriselier Hof«.
Preiskavo so poveriti posebni komisiji. * ■
Budimpešta, 20, febr. (Lj. k. u.) Dun, kor. urad poroča: Uradni list objavlja naredbo ogrske ljudske republike o provi-vizorni omejitvi plačilnega prometa. Glasom te naredbe jc do nadaljnje odredbe prepovedano, uvažati bankovce avstro-ogrske banke, preodkazati kronske vsote na Ogrsko in take preodkaze efektuirati. V obmejnem prometu sc smejo uvažati vsote, ki ne presegajo 500 krcn,
Budimpešta, 20. febr. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad pc-roča iz .Arada: Pri Nagy Hal-magyju so se začeli težki boji z Rumuni, Na obeh straneh sodeluje artilerija. Naše čete so pregnale rumunske tolpe.
Polnilne novice*
-f Načrt Jugoslavije. Koroški Slovenec nam piše: Na izložbeni deski Jugoslovanske tiskarne se nahaja načrt Jugoslavije, ki ga jc dalo izdelati društvo »Dr. Jan: Krek« v Gcncvi, Načrt zasluži klasifikacijo »prav dobro-;. Kajti na prvi pogled sc že vsakemu poštenemu in odkritosrčnemu Jugoslovanu razveseli in razširi srce, če si lc količkaj zna predstavljati krasno lego lega ozemlja, ki je naša, od narave tako bogato obdarovana domovina. Pogled na ta načrt vzbuja in utrjuje nemalo naš narodni penes; a v šo večji meri podžiga nam vsestransko požrtvovalno delovanje za to našo biserno državo. Vsled "naravne lege in dejanskih narodnih razmer, se nam zdi tudi vsako prerešeta-'»anjc. in prerekanje v državni pripadnosti prebivalstva tega ozemlja v očigled zmagovitih demokratičnih n?čcl našega časa nepotrebno, brezuspešno, kvečjemu formalnega pomena. Nič manj in jvč bolj pojmljiva sc-natn kaže tudi italijanska grabežljivost po teh naših pokrajinah, katero hoče pač italijanski imperializem doseči na ta način, kakor je dosegel v pravljici jež svoje gospodarstvo v lisičjem brlogu. Trdno smo torej prepričani, da sc našemu jugozapadnemu sosedu vkljjjb vsem njegovim spletkam nc bo posrečilo njegovo- svetovnemu miru - nevarno prizadevanje, utihotapiti tlečo gobo v Pariz -in napravili iz Primorske pokrajino . skladišče za smodnik. Glede severne meje Jugoslavije bi pripomnili, da zahteva naš gospodarski položaj in interes črto: Wcis-senstein-Afrilz (Kobrcc) Woilanor—Nock —štajerska deželna meja. In lo v glavnem zaradi potrebnih nam pašnikov, katerih južni, bolj skaloviti in le gozdnemu gospodarstvu pripravni del koroške, dežele nima v potrebni meri. Teh pašnikov so sc n. pr. med svetovno vojsko posluževali cclo kmetje iz zilske doline. Pripomnimo končno še, da je v industrijskih podjetjih Radenthein in Hiittenberg investiran kapital ententnih sil. Upoštevajoč te okoliščine bo načrt Jugoslavije nc !e »prav dober«, ampak --odličen«.
'-'-' Političnim preganjcncem! Začasnemu odboru političnih preganjencev dohajajo neprenehoma poročila sotrpinov, iz katerih pa ni razvidno, ali so prijavili, svoje odškodninske zahtevke ali nc. Naj' torej vsi listi, ki žele, -da jih začasni odbor izpolni odškodninske pole, naznanijo natančno, svoje io;c in bivališče, poklic, pri katerem sodišču so bili obtoženi ali- obsojeni, oziroma kje so bili .iuternirani ali. kon-finirani, čc so bili v zaporu, in od katerega o'o katerega dne, koliko izdatkov s o imeli, kateri dobiček jim jc vsled preganjanja izpadel, ali so vsled preganjanja, trpeli na zdravju in koliko so izdali za zdravljenje, koliko zahtevajo odškodnine za slučaj, da so trajno zboleli, na koliko cenijo s tem provzročcDe lastne muke in muke svojih dragih, naposled (za uradnike in učitelje) škodo, ki jim jc nastala vsled premestitve, vpokojitve, preterira-nja, ustavljene plače, disciplinarno kazni itd. Razen tega naj ludi izrccnt) izjavijo, da so zadovoljni, da jim začasni odbor izpolni njihove pole in veljavno zanje sigrti-ra. Sicer sc na pomanjkljive prijave ne more ozirati in sc take mečejo v koš, Pre-ganjanci naj pa hite s svojimi tozadevnimi naročili, ker jc za prijavo le še malo časa, — Začasni odbor naznanja dalje, da sc sprejema člane, ki morajo biti samo bivši politični preganjana, in opozarja vse prizadete, naj se polnoštcvilno prijavijo, ker lc v krepki organizaciij jc poroštvo, da sc dosežejo opravičene naše zahteve. Članarina se bo določila ua ustanovnem občnem zboru, ki sc bo vršil začetkom mcscca marca, — Vse narodno čuteče občinstvo se pa naproša, da podpira moralno in z denarnimi prispevki težnje političnih pre-ganjenccv, katerih jc toliko prišlo ob zdravje, zaslužek in cclo oh življenje. Bla-
gohotni prispevki naj se pošiljajo na naslov začasnega odbora za politične preganjalce, Dunajska cesta št. 31.
-h »Nou e:cpadit« se koačnoveljavno odpravi, kakor poroča »Giornale d' Italia«. S^ tem bo odpadla zadnja ovira za katoliško politično gibanje na Italijanskem. Posledica bo, da se takoj ustanovi katoliška ljudska stranka. Spričo tega dejstva se pripravljajo ostale politične stranke, da primerno izpremene svoje programe.
-H Koncc »Srpskih Novin«. 15. feb. 1919 jc izšla zadnja številka uradnega lista kraljevine Srbije — »Srpskih Novin«. Niih mesto je prevzel novi uradni list »Službene Novinc« Kraljestva SHS. — V zgodovini »Srpskih Novin« se zrcali velik del srbske politične in kulturne zgodovine, ki nam jc postala v tej dobi bližja nego vsaka arurfa, razen lastne, Zato nc bo odveč, ako navedemo tu glavne postaje bivšega srbskega uradnega lista. »Srpske Novinec so začele izhajati 14. marca leta
1791.	pod naslovom »Serbskija posvedev-nija novim«. Kmalu nato so jim skrajšali ime na .Serbskija Novim«, Toda že leta
1792,	ju list nehal izhajati. Kasneje sc jc na Dunaju ustanovil list »Slavcno-serb-f-kija Vjcdomogti«, ki jc ugasnil leta 179-1. Šele dvajset let pozneje je začel zopet na Dunaju izhajati list pod naslovom »Novinc Serbr.kc iz carstvujušeega grada Vije-nc«, ki ga je ustanovil Dimitrije Davidovič, Ta list je imel 1-313. leta 350 naročnikov, naslednje leto pa 450, Davidovič . ga je urejeval do leta .1.822,, ko jc Ibt nehal izhajati. L. 1817. ga je bil nekaj časa v uredništvu nadomestoval Vuk Karadjič. V Srbiji jo imel ta list leta 1814. vrega vkup 5 naročnikov —- vsi v Belgradu, V Čniigori ;e bil 1 naročnik --' Petajr I. Petrovič Njc-•g<" Največ naročnikov jo bilo v Pešti: 14. Od J, 1815. je bil list »glavni forum tedanje srbske književnosti«, zato je bila velika izguba, ko je ugasnil. Ko je leta 1330. Srbija dobila pravico za snovanja tiskarn, sa jc začel Davidovič zopet prizadevati za izdavmje lista, čemur sc jc pa sprva upiral knez Milo.?. Leta 1834. je izšla v Belgradu prva številka lista pod imenom
Novinc Srbske-;. Odtedaj jc izhajal list neprestano do 15. L m. kot državno uradno .gladilo'hrc-z velikih izprememb. Leta 1914, f.e js za časa vojsko preselil v Niš, k-avneje pa jc sledil srbskemu narodu v
. izgnanstvo-na Krf, kjer jc izhajal od aprila 1916 do <3. novembra 19IS,, ko sc
•	je ..povrnil nar.ai v Belgrad,
-j- Reštd Italijani pri V/ilsona. Te dni sc je predstavila \Vilsonu v Parizu deputacija-; reškega italijanskega narodnega sve-
•	ta-, sestavljena iz predsednika dr, Grosiča, župana dr.' Vio, bivšega poslanca Andreja Ošojnak in magistralnega adjimkta dr. Antonija. Deputacija je seveda Wibonu izrazila željo, naj Rcka; cfto.no italijanska, ka-mgr po narodnosti in zgodovini edino spada, Po njenih žilah te,če dobra italijanska kri, so rcldi, (V resmei pa niti tc štiričlanske deputacije niso mogli sestaviti drugače, nego napo! latinsko, napol slovansko!) Kakor poročajo svojemu listu, jih jc Wil-son poslušal z živo in trajno pozornostjo ter veliko simpatijo. Tudi pariško Časopisje da jc razpravljalo o reškem vprašanju zelo stvarno. »Tako padajo polagoma mnogoštevilne laži, ki so jih raztrosili Jugoslovani.« Tako poroča iz Pariza reški »Giornale«.
-!-.' Nemška vsiljivost. Nemški avstrijski urad za notranje stvari jc poslal občini Št, Andraž v Slovenskih Goricah abecedni seznamek vseh občin Nemške Avstrije, V tem seznamku so označene vsa občine v Slovenskih Goricah, v ptujskem okraju in druge, V uvodniku se poživljajo vsi, posebno župani, da sodelujejo pri volitvah za Nemško Avstrijo, — Nemci šc niso prišli k pameti!
B m evn m novice.
—	Ureditev učiteljskih prejemkov. Uradni list deželne vlade za Slovenijo prinaša v 52. številki z dne 20, februarja 1. 1919. naredbo celokupne dežcinc vlade za Slovenijo o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin učiteljev in učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih šolah, zavodih za gluhonemce in za slcpce in na otroških vrtcih, nadalje o začasni ureditvi preskrbnin učiteljskih vdov in sirot na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Ker je ta naredba velevažna za vse učiteljsko osobje na ljudskih in meščanskih šolah, tako za prosvetno kakor za duhovniško, jc pričakovati velikega zanimanja zanjo. Iz tega razloga je izšla 52. številka uradnega lista v večji nakladi nego sicer, tako da jo lahko dobe tudi nc-naročniki. Izvod stane pri upravništvu v Ijubljani, Miklošičeva cesta št. 16, 20 vinarjev, po pošli 23 vinarjev,
—	Tudi brzojavke vredna vest. Ljubljanski dopirni uracl ima to prednost, da nas poleg najbolj senzacijskih poroča vedno tudi najnovejše in najaktualnejše dogodke širom sveta, Dokaz temu naslednja brzojavka:
»Marib.r, 20. februarja. (Lj. k. u.) Ko se jc v jeseni leta 1805. mudil francoski
cesar Napoleon na svojem potovanju škod slovenske dežele tudi nekaj časa v Mariboru, je bil nastanjen v hotelu «Lamm« na Koroški cesti št. 18. Sedanji lastnih nekdanjega hotela »Lamm« že sedaj hrani kot dragocen spomin, priprost divan, m katerem je počival veliki Napoleon, na katerega mi Jugoslovani še sedaj hranim« hvaležen spomin.«
Ta aktualna, sveža in splošno zanv ml v a vest bo vzbudila po celi Jugoslaviji orkan pohvale za vrli dopisni urad ter vi« har navdušenja za njegov 114 let stan divan.
—	Zahvala. Podpisano poveljstvo sa v svojem in v imenu podrejenega vojaštva najtopleje zahvaljuje za 1500 kron vseskozi krasnega perila, ki ga je damskf komite za zbiranje perila v Ljubljani z veliko marljivostjo nabiral in ga poklonil braniteljem predora v Pcdrožčici. Komite nam je izkazal s tem darom v nujnem času veliko dobroto, ker nam je občutno primanjkovalo perila in se žc izza časa bojev v predoru nismo mogli do dobra izčisliti, Istotako izražamo hvaležnost vsem cenje« nim darovalcem perila, ki so -podpirali uspešno in hvalevredno delo. — Poveljni-štvo obrambnega odseka Podroščico.
—	Avancecient računskih častnikom v Sloveniji se ni izvršil tako — kakor uam poročajo — kot bi bilo pričakovati na podlagi službenih let in delovanja. Račun, ski častniki so bili enostavno prezrti, medtem ko so bili porisani clrugi, ki niso bili še na vrsti. Naj sc ta krivica pdpravi!
—	Na3a lesna kupčija in dražba »Sava«. Na tozadevno našo notico v * Slovencu« od dne 11. februarja nas prosi družba »Sava«, priobčili naslednje pojasnilo: Lesna trgovska in industrijalna družba »Sava« sc ne snuje šele, temveč sc je osnovala že novembra 1913 po inicijaiivi trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, ki je videla edino-le v tesni organizaciji slovenskih lesnih trgovcev in industrijalcev uspešno sredstvo zoper italijanske lesne velečržce, ki so d s sle j glavni dobiček od slovenske lesne produkcije odnašali iz dežele. Družba jc torej direktno osnovana v namen, izločili pri nas laške prckupce, pa tudi židovska ter osnovali neposredni eksport in ohraniti ves zaslužek našemu gospodarstvu ter kolikor najbolj mogoče ščitili vrednost našega glavnega plačilnega sredstva, to je lesa, in s tem pripomoči k izboljšanju naše Valute. Družba je osnovana r.a čisto demokratični in nekapitalistični podlagi; pristop jc prost vsakemu slovenskemu lesr-nhu trgovcu in industrijalcu. Družba se je prvotno osnovala s sedmimi družabniki, sedaj pa je obvezno priglašenih še nadaljnjih 16 družabnikov ter se še vedno iz nova priglašaio, ki se takoj po novem občnem zboru. Id sc v kratkem izvrši, vpišejo v trgovski register. Družbo »Savo« vodi upravni svel, oziroma njegov osemčlanski izvršilni odbor, G. Rcschitz je samo eden poslovodij, Bil jc svoj čas prokurist tvrdkc Grassi; s to tvrdko pa nima nobenega drugega stika, kakor da ima ša končne obračune s tvrdko Grassi, ki jc bila kot tuja tvrdka žc za časa avstr. vlade postavljena pod nadzorstvo. Najboljši dokaz, da je družba tako z gospodarskega, kakor z narodnega stališča na svojem mestu in neobhodno potrebna, je pa ta, da čuiemo, aa italijanski časopis »Secolo* žc straslno napada družbo in ji očita namen, ugonobiti laško prekupstvo. Tudi tržaški prekupci, ki so imeli doslej veliko večino naše lesne trgovine v svojih rokah, so do skrajnosti vznemirjeni vsled osnove tc za slovenske lesno gospodarstvo neogibno potrebne organizacije. Merodajni naši vladni faktorji so temeljito in podrobno informirani o ciljih, namenih in delovanju družbe »Save*-ter jim jc podroben vpogled v družbeno poslovanje vsak čas prost.
—	Pošiljanje pis?.m v Ameriko, Gcsp. Albin Kune v Baslu, Švica, Centraibahn« slrasss 21, nas prosi objaviti: V pokritja poštnine za vsako pismo, določeno v Ameriko, treba odslej poslati mesto tri krone znesek pet kron in siccr nc več naravnost v Švico, ampak po poštni nakaznici na ljubljansko kreditno banko na r a č u n g. A1 b i n IC u n c a v Basi u, Pismo samo, naj se pošlje navadnim poloin na gornji naslov ter mu priloži poštno potrdilo v poslanem znesku petih kron.
—	Snmoumor renegala. Maribor, dna 20. febr. (Lj. k, u.) V šCLenartu v Labud-ski dolini ic ponoči od 5. na 6, febr. izvršil samoumor tamkajšnji okrajni sodnik dr. Jožef Meschitz. Služboval je tudi v slovenskih krajih Koroške in štajerske, Rodom Velikovčan, jc bil samomorilec velik narodni odpadnik in strupen sovražnik Slovenccv. Tega svojega mišljenja v uradu ni mogel zatajiti.
—	Versko-zuanslvcna predavanja zi akademike so začeli prirejati na bogoslovni fakulteti dunajskega vseučilišča. Kot prvi je rredaval prof. dr. Sv,oboda o »Veri in kulturnem življenju,«
—	Ponarejanju 2 kronskih bankovce* so prišli na sled na Dunaju.
—	Dunajskim Jugoslovanom nudi slo-venska družina v VIII. okr., Florianigasse
It. 60, vrata 12, izborao, obilno domače kosilo oziroma večerjo za zmerno ceno.
—	Na Ovšišah bo 26. februarja ob pol 12. uri sodalni sestanek okoliškin duhovnikov.
—	Za cestarje. V področju dež. vlade za Slovenijo je popolniti nastopne službe: a) tri me3ta cestnih mojstrov, in sicer dvo v stavbnem okraju kranjskem s sedežem na Jesenicah in Tržiču in eno v stavbnem okraju celjskem s sedežem v Celju; b) dve mesti rečnih mojstrov, in sicer pri Savinji s sedežem v Celju in pri Dravi s sedežem v Ptuju s prejemki, določenimi po zakonih z dne 'Jo. jan. 1914, Št. lo in 10, z dno 25. sept 1903, d. t. St, 201 in '„'6. dec. 1899, d. z. 21, 255 in po min. namibi z dne
sept. 1908, d. z. št, 234, glaroui katerih znaša temeljna plača 900 K pri podčartni-kih, ki so služili pri vojakih več kot o leta 080, oziroma 1000 K, nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30 osnovno plače, letnim pavšalom za službeno obleko v znesku IGO kron, in obhodninskim pavšalom v znesku 100 K za miriameter na leto. Za čas veljavnosti naredbo o draginjskih prispevkih se izplačujejo draginjske doklade po določilih naredbe z dne 11. sept 1918, d. z. St, 333 in 15% povišek obhodninskega pavšala. Svojeročno pisane iu pravilno kolkovane prošnje za ta mesta je vložiti pri stavbe- j nem uradu deželne vlade za Slovenijo v i LJubljani (Bleivveisova cesta 13) do dne ; 31. marca 1919. — ProSnji morajo bili . priloženi eledecl dokumenti: 1. ltojstni j, (krstni) iu domovinski list, 2. vojaški cer- t tifikat ali kak drug dokument o vojaški službi prosilčevi, 3. uradno zdraviliško spričevalo o telesni sposobnosti za to službo, 4. spričevalo o nravnosti, 5. dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi In pisavi, da zna risati, v kolikor je to za stavbnega empirika potrebno in pri prošnjah za službo ročnega mojstra tudi, da j a izvežban čolnovodja. Mesto ee podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju ln po k vrše nem izpitu, ki ga Je napraviti najpozneje tekom treh let definitivno. Podčastniki — certi-fikatistl, ki to si pridobili certifikat v Bmislu zakona z dno 19. aprla 1872, d. z. St. 70, dalje prosilci, ki doprinesejo dokaz
0	izvršeni praksi stavbnega cuiperika ia o izucenju zidarske obrti ter vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo in če ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. Izurjenost v kolesarenju je neobhodno potrebna, 2o vloženo prožnje za ta mesta je v smislu predstoječih žalitev izpopolniti. V ostalem si pa deželna •vlada pridržuje proste roka glede podelitve služb. — V področju deželna vlade za Slovenijo v Ljubljani je popolniti 18 mest cestarjev na državnih cestah, iu sicer (3 v stavbnem okraju celjskem, 6 v Kranjskem, 1 v ljubljanskem, 2 v novomeškem in 3 v slovenjegraškem s mesečno mezdo 00 K, pravico do 8 štiriletnic po B PKP in nagrado za službeno stanovanje v letuem znesku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erarični cestarski hiši. Za čas veljavnosti naredbe o draginjskih dokla-dah se izplačujejo le-te po določilih naredbe z dne 11. septembra 1913, d. z. št. 333. Pravilno kolkovane prošnje za ta mesta je vložiti pri stavbnem uradu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Bleivveisova cesta 13) ali pa pri vodstvu dotiene-ga stavbnega okraja do dno 31. marca
1	919. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni (krstni) in domovinski list; 2. dokument o izvršeni vojaški službi; 3. uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo; 4. spričevalo o nravnosti; 5. dokazilo, da je prosilec veSč slovenščine v besedi in pisavi. IMesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih žo izvežbani, takoj z imenovanjem. Prosilci, izurjeni v kakšni stavbni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest kot stalni delavci zaposleni, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. V ostalem si pa deželna vlada pridržuje proste roke gleda podelitve služb.
—	Zenačenje davkov v Sloveniji. Davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je obstojal na Kranjskem žo dose-daj, pravlako tudi na Koroškem, če prav v nekoliko drugačni obliki, nc pa na Štajerskem. Ta davščina sc raztegne s posebno naredbo deželne vlade na vse ozemlje Slovenije. Da bodo davki razdeljeni na vse ozemlje Slovenije enakomerno, je naročila deželna vlada deželnemu finančnemu ravnateljstvu, da sestavi primerjalno tabelo doklad v raznih delih Slovenije.
—	Komisija za terjatve proti bivšemu
crerja. Deželna vlada jc odobrila načrt naredbe o ustanovitvi komisije za terjatve proti bivšemu eraiiu in proti novim državam na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske. V delokrog tc komisije spadajo vse terjatve proti imenovanim dolžnikom, naj si izvirajo iz kakršnegakoli zasebno- ali javnopravnega naslova. Komisija bo take terjatve zbirala in delovala na to, da se izplačajo; interesentom bo dajala nasvete
in jim pomagala tudi sicer, da pridejo do svojih pravic. Med terjatve proti bivšemu erarju spadajo tudi zahteve političnih pre-ganjancev in odškodnine za rente, izvirajoče iz naslova vojaških hrabrostnih svetinj, ki jih jc podelila bivša monarhija,
Podpore vojakom, ki so odpuščeni iz vojaške službe. Ob odhodu iz vojaške službe je niarsikak vojak popolnoma brez sredstev, če je is zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da sc pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden.
***>' Trafike. Trafike na splošno So niso razpisane. Zato naj vojni slepci, invalidi in svojci padlih, lil mislijo prositi za trafike, ne vlagajo žo sedaj svojih prošenj. Razpis posameznih trafik po celi Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tudi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takrat bo šele pravi čas za vlaganje.
Utihllansike novice.
lj Ravnateljem Slovenske trgovske šole v Ljubljani je bil v kuratorijevi seji tc šole dne 18, t. m. imenovan Josip Gogala.
lj Opozarjamo v te prijatelje poštene zabave na velezanimivo burko »Pri belem konjičku«, ki jo danes zvečer ob pol osmi uri uprizori v Ljudskem domu šentjakobsko prosvetno društvo. Čisti dobiček jo namenjen v dobrodelne namene. Obenem so pripominja, da se igra ne bo več 'ponovila.
lj Spored drugega nmlonicnega kon-ccrta vojaške godbe iz Maribora v nedeljo dne 23. t, m. pod v odstvom kapclnika Fcrdo Herzoga obsega sledeče skladbe: 1. E, Beran: Dve legendi. (F-dur, As-diir.) Dirigent skladatelj E. Berau. 2. Massenet: Sccnca Pittc/resques. Suita. I, Marchc, II. Air de Baliet. III. Angelus. IV. Fcte Bohc-mc. 3, Pešta Jan: Jugoslavija. Koncertna uvertura, posvečena generalu Maistru. Dirigent skladatelj Pešta Jan. — Odmor.
—	4. Liszt: Klavirski koncert v Es-duru s spremljevanjem orkestra. Klavir tvira Ica-pcbiik g. Brezovšek. 5 .Čajkovskiy: 1812, Ovcrture boknelle, op. 49, za veliki orkester.
lj Simfonična koncerta vojaške godbe iz Maribora obetala vzvišeno lepega Užitka. V Ljubljani popolnega orkestra v simfoničnem koncertu že dolgo nism'o slišali. Veselimo se koncertov temboljv ker je orkester naš g 1 o v c a*, k i, j u g o slo -v a n s k i; plod smotrenega vsestransko ga stremljenja našega mojstra,.... generala Majstra, ponosa ccle Slovenijo. Za koncerta se kaže v Ljubljani veliko zanimanje, vstopnice se pridno prodajajo; upamo, da bosta oba koncerta izvrstno obiskana. Priporočamo občinstvu, naj ci vstopnice pravočasno v predprodaji preskrbi, Zares zanimiv spored bo vsakomur ugajal. Posebno še opozarjamo na dve novi izvirni skladbi: 1, Emila Berana, glasbenika v Mariboru, »Dve legendi* v F-duru in v As-duru in 2, Jana Pešte veliko koncertno ouverturo *Jugosla-vijo«, ki je generalu Majstru posvečena. Oba skladatelja bodeta svoji skladbi osebno dirigirala, V drugam koncertu bo pre-zanimivo izvajanje efektnega blestečega Lisztovega koncerta v Ls-duru ob sprem-ljevanju celotnega orkestra. Klavir bo igral pianist kapelnik Brezavšck. Godba dospe i* V palek v Ljubljano. .Vsem dobrodošla!	i
li Rukavina — ravnatelj narodnega gledališča. Iz gledališke pisarne: V seji konzorcija slov, narodnega gledališča dne 31. januarja 1919 je bil že vsem priljubljeni šef opere g. F, Rukaviua soglasno izvoljen za ravnatelja s-lov. narodnega gledališča v Ljubljani. S svojim imenovanjem je prevzel vso odgovornost in naj so v vseh vprašanjih obrača izključno na njega.
—	Z istim dnem je tudi odstopil dol^j-Ictni intendaut slov, narodnega gledališča v Ljubljani, g. Fran G o v e k a r.
lj Zveza skontistov sklicuje v nedeljo, 23. februarja 1919, ob 10. viri dopoldne zelo važen sestanek pri »Novem svetu«,
lj Slov. trg, potniki se vabijo v nedeljo, dne '23. t, m. ob 10. uri dopoldne na prijateljski sestanek v gostilniških prostorih hotela ^ Union	,
Nainoveiie,
NEMCI IZZIVAJO.
Maribor* 20. februarja. (Lj. k, u,) V Cmureku praznujejo Nemci voi »SicgcS-feict* vsled izida nemško-avstrijskih volitev. Izobesili so frankfurtarice. še včeraj so se na postaji obnašali izzivajoč proli našemu vojaštvu. Sploh skušajo Nemci v tem kraju in drugod preprečiti našo Varnostno "službo tudi na drug način. Tam, kjer je poveljnik nevtralne straže Nemec, razpisuje nagrado 1000 kron za glavo vsakega slovenskega orožnika.;
ŠE ENA ŽRTEV MARIBORSKIH DOGODKOV, , Maribor, 20. februarja. (Lj. k. u.) Kot
enajsta žrtev krvavih dogodkov izza 21. januarja jc včeraj tu na operaciji umrl ključavničar južne železnice, Konrad Uaubcl, Pogreb bo iz neznanih vzrokov šele v soboto dne 22. t. m.
MADŽARSKE TOLPE OB NAŠI MEJI.
Muribor, 20, februarja, (Lj, k. u.) Na cgrski meji pri Radencih je danes ijutraj skušal oddelek 40 do 50 Madžarov prekoračiti Muro. Naša straža jih je z naporom razpršila. Na ogrski meji cploh .posebno pa v bližini obmejnih Radcnc se zadnje dr:i opelovano vrše slični pojavi, Madžari blizu Radcnc zahajajo v neko izpostavljeno gostilno, kjor se živinsko napijejo in v takem stanju streljajo iu nadlegujejo uase straže.
ODGOVOR MIROVNEGA POSVETA AVSTRIJI.
Base!, 20. leh, (Lj. k. u.) ČehoslovaŠki tiskovni urad poroča: Po informacijah iz diplomatskih krogov,, je prejela avstrijska j delegacija v Parizu v bistvu nastopni od- j govor: Načeloma se pomoč zagotavlja pod ; nastopnimi pogoji: 1. Nobenega dovršene- ; ga dejstva v vprašanju priklopilcv. 2, Miren sporazum iu gospodarski dogovori b slovanskimi državami. 3. V primeru pri-klopitve vojaškega jamstva, da sc Avstrija ne spoji v popolno državno celoti z Nemčijo in eventualno-ncvlralizacijo.
NOVI BOJI V BERLINU.
Berlin, 20. fcb. (Lj. k. u.) čchcslova-šk: urad javlja: Iz Elberfelda se poroča: Danes ob 3. uri zjutraj so po- hudih bojih s Špartakovci zasedle vladne čete kolodvor. Z železniških prehodov streljajo na ceste, Doslej so bili trije mrtvi in 17 ranjenih, Streljanje Iraja dalje iu sa žrtve množijo, Špartakovci so ustavili »Bcrgisch Markische Zcitung^ in vGeneralanzcigor«. Trgovine so po večini zaprte,
UKRAJINCI OBSTRELJUJEJO LVOV.
Haag, 20. februarja. (Lj. k. u.) Čchoslov, tisk- urad javlja: Iz Krakova te poroča, da Ukrajinci obstreljujeo Lvov s topovi, 3000 oseb je baje ranjenih. Bolnišnice v raznih mestih vzhodne Galicije so porušene. Čez 10.000 ljudi je brez strehe,
AMERIŠKI DELAVCI PROTI REVO-LUCIJE.
Amsterdam, 20.' februarja. (Lj, k. u.) Čchoslov. tisk. urad javlja: Po brezžičnem poročilu iz Ncvv Yorka jc ameriška delavska Zveza izdala na delavce poziv, da nastopajo proti revolucionarnem rovarciiju, ket iako početje samo škoduje delavstvu.
• . NAPAD NA CLEMENCEAUJA, . - Berlin, 20, februarja, (Lj, k, u.) Čchoslov, tisk. urad javlja: »Lokalauzciger« poroča iz Iiaaga: Po. vesteh is Pariza je bil Clemenccau pri atentatu na petih mestih ranjen, med tem tudi na glavi. Ni še ugotovljeno, ah so rane smrtnonevarne aH ne,
ya£no z® v©Ia!ie.
i.
Pristojbino vojakom, ki gredo na
zdravstveni dopust.
Za ono moštvo, ki je poslano v svrho pravočasne in hitre izpraznitve bolnic na dopust iz zdravstvenih ozirov is bolince, Velja odlok bivšega c, in kr. voj. ministrstva z dne 1, aprila 191S, odd. 14., štev, 4240, ■
Prosilec ima pravico do dnevnega pavšala 3 kron.
Ta pavšal se pri dopustu do štirih tednov £oL VCS Cu.5 dopusta (to e 28 dni) izplača vnaprej pred odhodom. Znesek izplača bolnica, lu posije moža na zdravstveni dopust. Če traja dopust več kakor štiri ledne, dobi moštvo tc pristojbine naknadno pri kadru, pri katerem se ima javiti po preteku dopusta. Na prošnjo pa li kadri lahko znesek tudi mesečno pošljejo prosilcu na dopustu po pošti.
Ta pavšal 3 kron ua dan gre tudi možu, ki je poslan na zdravstveni dopust do treh mesecev iz kakega okrevališča (oddelek za rele on val es cent e).
Če vojak ua kakem zdravstvenem dopustu potrebuje zdravnika, naj se poda v bližnjo vojaško bolnico ali pa v bolnico Rdečega križa.
II.
Pristojbine vojakom, ki se vračajo iz ruskega ujetništva.
Vojaki, ki se vrnejo iz ruskega ujetništva, dobe vse pristojbine za čas ujetništva. Gredo naj radi tega k gospodarskemu uradu pristojnega polka, Ako pa ta polk ni sedaj v našem oscmlju, naj sc obrnejo oni od bivše skupne vojske (infante-rija) k ljubljanskemu pcšpolku, oni od bivšega domobranstva k slov. plan, polku, a oni od topništva k topniškemu poveljustvu v Ljubljani, Pripadniki bivšega 97. pp, naj to opravijo pismeno na tržaški pešpolk v Mariboru.
Jugoslovanski knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom:
Premrl St, Cerkvena pesmarica sa eno- ali dvoglasno petje z orgkmi. Part. 5 K
10	vin.
Kimovec dr, Fr, Srcc Jezusovo vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. Part. 3 K 60 vin., glasovi po 80 viu. Obsega 6 masnih,
11	raznih, 3 bJasJoslovne in eno slovesno hvalnico (1 jO psalui). Najboljša in najpripravnejša zbirka za češčeuje in pobožnosti Srca Jezusovega.
Čer bič Fr. 12 pange lingua --^tantum
ergo za mešani zbor, Part. 2 K 70 Vin., glasovi po 60 vin. Lahki in melodijozni napevi, posebno za manjše zbore.
Premrl St. Hvalita Gospoda v njegovih svetnikih /a mešani' zbor. (20 pesnil v čast svelaikom). Part. J K 60 vin-, glasovi po 90 vin.
S i c h e r 1 Jo.-. Masne pesmi za mešanj zbor. Part. 1 K.50 vin., glasovi po 40 vin.
G e r b i č Fr. Slovenska. maša v čaBt »v«
Frančiška Ser&linskega za mešani sber. Part, 2 K 70 vin., glasovi po 20 vin,
L a h a r n a r Janez. Slovenska sv. mala /a 11'ešani zbor. Part. 1 K 80 vin.
Premrl S t. Deset uiaSnih pesmi' mešani zbor. Part. 2 K 70 vin., glasovi po 50 vin.
Dr. 2 i b e r t o v a nemška knjiga »Bet Marti ven Sarajevo und Tlszas Schnld an dem WcUkrlogo«, cena 3 K, in Dolenčevi doitavki k dr. Zibertovi nemški knjigi, ce-i na 1 K.sta sedajuu. razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Namen dr, Žiberfovih odkritij jo pokazati, da Srbije no zadene nobena krivda na umoru v Sa* rajevu iu ua svetovni vojni. Avstrijske oiicijelne kroge, ki so slepili našo javnost z najrasliSpcjSimi lažmi, pa kažejo Ur. bor tov a odkritja v vsej gnilobi. MunarMJ* ie bila zrela za razpad.
Pozabil tc je včeraj dopoldne v tramvaj-
skera vosu na progi Mestni trg—Sv. Jakob, mofki dežnik Najditelj j s naproSen, naj ga odda proli tiolri nagradi na Sv. Petra, cesta št. 43. pritličje.
Zgubi! sc jc na ilriavucm kolodvoru poročni prstan. Posten najditelj so prosi, da ga od-Ia ua Kolodvorsko poveljstvo, državni kolodvor.
Kcs?e&a rodi spoznanje. Med
Nemci se oglašajo možje, ki bi radi narodu v sedanji nesreči dali vsaj nekoliko tolaibe. Zato mu dokazujejo, da J« sedanja velika nesreča Nemčije pravzaprav njena sreča, samo prav jo je treba razumeti. Spominjajo tudi na napohM onsko katastrofo, iz katci-e jo vstala po-, zneje taku mogočna nemška država« Ravnokar je v Bernu izšla knjiga dr, Ernesta Bloclia pod naslovom: Ali Nemčiji poraz njenega vojaštva ško-i ciuje ali koristi? Pisatelj prihaja do po-i Siled.niega zaključka in dokazuje, kako bi se morala napol premagana Nemčija neprestano dalje oboroževati, a nasprotniki bi jo pritiskali v svetovni trgovini in na vseh; gtranttji, ^sarao da bi končno le dosegli svoj cilj in jo uničili. Ako pa bi bila Nemčija celo zmagala, bi morala vsa zasedena ozemlja neprestano stražiti z močnimi četami in na celem svetu igrati vlogo žandarja proti nezadovoljnim ljudskim množicam. Glavno pa je uravna korist, 1<1 jo daje nemškemu narodu vojaški poraz, Nravne moči, ki edino trajno dajejo in pospešujejo ime, vrednost in pomen naroda v svetu, prihajajo sedaj zopet do veljave. Dvojezičnost in hinavska morala nekaterih vojaških in diploma-ličnih voditeljev, ki je tako strupeno učinkovala na nravno mišljenje, sedaj odpadeta. Saj gotovo ni posebno moralno vplivalo na nemški narod, ko so r.jegovi oblastniki proglašali, da Iioča Nemčija mir brez aneksi j, obenem pa se pripravljali, da Kursko, Finsko in Livonijo pripoje Nemčiji, če so na eni Strani govorili o samoodločbi narodov, obenem pa hoteli tem deželam vsiliti svojo voljo. Sedaj pridejo zopet do veljave, stare, dobre nemške lastnosti: zvestoba in resnicoljubnost in nemško ime, ki je vsled svoje znanosti, svojo umetnosti in svoje nravnosti slovelo po vsem svetu, bo znova zablestelo v nekdanjem sijaju.
Peklenski stroji v BeJgijL Dva Nemca, eden ismed njih častnik, ki Sta bila svoječasno navzoča pri polaganju obrambnih sredstev na belgijski obali, sta se bila prostovoljno ponudita belgijskemu armad-nernu poveljstvu, da bosta pokarala ona mesta na obali, kamor so položeni peklenski stroji. Belgijci so seveda ponudbo ra-devolje sprejeli. Pripeljali so Nemca v avtomobilu na lice mesta, kjčr sta Izvršila svojo nalogo in ju nato peljali nazaj.
Gos pa Roosevelt v Parizu. S paro-brodom »Lorraine* je dospela v Havrc vdova nekdanjega predsednica Zedinjenih držav, ld potuje na grob svojega sina, ki je padel na bojišču. Prišla jc v Pariz, kjer jo jc pozdravil R. Poiucare in en zastopnik vlade. Vdova se bo mudila dalje časa na Francoskem.
Ženske povsod«. Kot se poroča iz Kopcnhagena, bo danski parlament izdelal sakon, po katerem bodo ženske pripu-ščene v vse državne urade, tudi v ccr-1 kvene. V cerkvenih krogU je ta naredba i vzbudila nezadovoljstvo in vplivna »Cer-
kvetia deželna zveza«, jc dvignila protest proti temu.
Strindberg in ženske. V začetku 1. 1892 jc prišel pisatelj Strindberg v Mor-ttrancl, da bi zadnjič predelal neko pesnitev. V tem času je bil največji sovražnik žensk. To nevoljo proti ženskemu spolu je pokazal tudi v hotelu, kjer ni dopustil, da bi se bila zadržala sobarica le za trenutek dalje, kot jc bilo potrebno za postrežbo. Delo, nad katerim je slonel, je imelo celo vrsto oseb, a eno samo žensko ia še to — gobovo. Da bi ga nihče ne motil pri delu, se je peljal na mal otočič, kjcr_ jc stanovalo silno malo ljudi. Na tem otočiču je bila eamo ena ženska, poročena z nekim moškim, Strindberg jc imel srečo, da je živel ravno pri ti družini. Njegovo mnenje o ženskih sc tam ni spremenilo. Odnošaje med zakonskima 'niso bili najlepši in Strindberg ni imel miru pred pridigami, ki jih je govorila žena svojemu možu, Končno ni mogel prenašati tega in sc jc vrnil na Marstrand nazaj,
i- Aiaarjško obilje. Zavidni smo, če beremo pismo, ki ga piše neka gospodična za »Epoco«, da je v Njujorku, kjer živi 7 milijonov ljudi, toliko tolo-fonov, kolikor v ccli Evropi. Skoraj vsaka soba, vsak urad ima telefon. Zvezo z mesti se dobi približno v štirih sekundah. Isto je z avtomobili. V poljedelski deželi Nebrobka ima avtomobil povprečno vsaka osma oseba, ker se v Ameriki smatra avtomobil za enega najnujnejših predmetov. Poleg vsega tega je obzir proti ženskemu spolu tako fin, da se nam zdi skoraj neverjetno. Pomislite, da so tam tudi lokali izključno samo za gospodične. V Čikago je milijonar Neyes sezidal zavod za študentko v spomin svojo pokojne ženo za vrednost več tisoč kron. V ti zgradbi je najti vsega: dvorano za biljard, male parke, dvorane za telovadbo, knjižnice, vse kakor v raju.
, Bakhanalije. Zofka Kvedrova piše v »Jutarnjern listu« v bakhanalijali v Zagrebu: Družba mladeničev, ki je do-šla v soboto ob treh ponoči na reduto Conccrdie v »Sokolu;: je videla tam čudno sliko, ki spominja na najgrše bakhanalije ic časa, ko se je rimsko cesarstvo nahajalo na robu propasti. Po tleh, med razsutimi šampanskimi steklenicami, ostanki hrane in cvetjem so ležale onamljene dame in gospodje. In to ni bila javna-hiša, to je bila zabava nase najodličnejsc družbe. Ali bodo zopet dejali, da žalim in ponižujem zagrebško družbo"? Resnico, ne more biti. jsa^aljenje. Piinatam topid svojim podpisom in društvo »Concordia« mo lahko toži... V noči od sobote na nedeljo, se je potrošilo v Cbncordiji nad pol milijona denarja... Ob deseti uri zjutraj tavajo po ulicah pijane maske, .a oni, ki gladujojo, preklinjajo Jugoslavijo, da jezijo lasje.« Pisateljica opisuje dalje bede, ki vlada med nekaterimi sloji, ki jih liferanti lo izzivljejo. Pravi, da zdaj ni čas molčanja, da je čas govora. Denar naj se konfiscira onim liuljarn. Nevidna roka piše: Mene, tekel, fares! Na koncu poživlja poštene ljudi vseh slojev in strank, da se združijo in gredo od gostilne do gostilne z letaki in jim govorijo. Pravi, da se mora začeli nekaj, da se mora, začeti to delo iz ljubezni do Jugoslavije in Zagreba.
Naskok na hamburške plesne lokale, V Hamburgu eo hoteli radikalci levico prirediti shod v cirkusu "Buš. Shod je bil prepovedali, Zborovalci pa so bili zato silno ogorčeni, dobili so celo eno strojno puško, so navalili na razna zabavišča v Sv, Pavlu, Na Reperbahnu se je valilo kakih 150 ljudi pred plesni lokal Tricster, .Vse so rušili pred seboj, V divjem begu so ušli plesalci. Napadli po tudi operno gledišče in plesni lokal Gross-Hamburg. Nato so krenili špartakovci proti mestni svetovalnici, a tam so jih po kratki praski odbile vladne čete,
Utisi iz Prage. Siidslavisclier Cou-rier« prinaša utise is Prage: V Pragi jc tako, kot v kakem mestu entente. Polna je vojakov. Dan za dnevom prihajajo iz •Italije, Francijc, Srbije, Samo v deccmbru so jih je vrnilo 25.0G0, ki so se bojevali zoper Avstrijo na vseh bojiščih in ki jih sprejmo gospodične s cvcljcm in v narodnih nošah in jih proslavljajo govori. Tu so angleški in- francoski oficirji, člani mnogoterih misij, Poslaniki, gostje, kmeti. Dan za dnem. same male in velike svečanosti, hoteli so prenapolnjeni. — Na jjradu jc vlada. Habsburški sijaj dvoran, dolgo let pozabljen, je zadihal novo življenje. Bele dvorane, slike iz časov Marije Terezije, z damastom oblečeno pohištvo. V enem izmed prostorov urauuje predsednikov tajnik, ki uiu jc ime Sisaf, kar pomeni cesar. Zato pravijo Pražani: »Naš predsednik ima ccsajja za tajnika.« — Daa za dnevom odmeva v časopisju ime: Muna. To ime doni temno in skrivnostno. Muna jc državni slrah-boljšcvik, Bil jc v ruskem ujetništvu — on, bivši kroiač. bojeval sc z bpljševild, proti češkim legijam,
zato ga imenujejo izdajalca, Živet imora skrit, ker zahteva ljudstvo, naj sc ga zapre. On zameta teror proti posameznikom, a ne terorja proti celim razredom. Meščanstvo se ga boji, Zažugal je, da bo peljal v Prago oboroženo delavstvo, če bo treba, — »Zvečer sem videl pod seboj stostolpno mesto, potopljeno mesto Vinc-ta. Praga ni nobeno potopljeno mesto več. Iz pravljice težke preteklosti sc je vzbudilo. Čehi sanjajo Prago kot milijonsko mesto, vrata cd Vzhoda na Zapad.
Vremena razjasnila so se tudi nam, kočevskim Slovcncera; 12. januarja t. 1. srno imeli prvič slovensko službo božjo, 17. februarja pa se je otvorila slovenska ljudska šola.
Precej ko se je izvršil zgodovinski preobrat v Sloveniji, napravili smo si načrt delovanja in precej smo u stavili tudi cilj: slovenska ljudska šola. In danes — po dobrih treh mesecih — je dosežen. Zato ni čuda, da smo sc tega dne veselili z zanosom in pričakovanjem. Prazničuo oblečeni pa slovesno razpoloženi smo prišli pred 9. uro na glavni trg. Glej, tam prihaja dolga vrsta otrek z učiteljstvom. Kaj jih je toliko? Sami bi ne bili verjeli- Potem pridejo šc slovenske učenke iz Marijinega doma, tako da je bilo v cerkvi zbranih v sprednjih in srednjih klopeh nad 260 otrok, potem cd vodstva slovenske šole povabljeni gosljc ter obilo Slovenk in Slovencev, zvečine stariši ter drugi, ki so prišli, da prisostvujejo znameniti slbvesr nosti. G. kaplan Bele ie služil sv, mašo, g. kaplan Pirkovič pa spretno — kakor on zna — vodi! cerkveno petje. Slovenski cei-kveni zbor sc jo pri tej priliki spet izborno odrezal, vse ie potem hvalilo' prekrasiu-petje. Koncem svetega opravila te je ogla-' sila — prvič v kočevski mestni tupni cerkvi — naši himna *Lepa naša domovina«. Solze veselja in ginjenosti so igrale marsikomu v cčfh, ko so odmevali U tako uvli domači zvoki po prostranem svetišču. Tudi to sra . včakali: hvala Bogu!
Petem pa i; bilo na trgu kakor ob procesiji na vekito soboto:..ves trg po:n ljudij, aa vseh oknih glava pri glavi, po trgu pa sc premika slovenska mladina v sprevodu, potem starši, cerkveni pevci, gostje. Lepa, nenaročena demonstracija, Nehote so nas Kočevarji počastili, ko. so nam tako lepo delali špalir. Pa šteli so otroke: samo. iz ljudske.šole nad 1801 Kda bi mtelil. da iih je toliko! In nekateri so se tolažili, veliko Kočcvarjev vmes«. Že dobro, naj lc sami sebi lažejo ter tako »potroštajo< svc;e razbeljeno srce (?).
Velika telovadnica je bila v resnici polna samih slovenskih ljudij. Okrog in okrog narodne ter državne trobojnicc. Vodja okrajnega glavarstva g. dr. Ogrin v jasnih, krepkih potezah oriše pomen današnjega dneva; po dolgih dobah trpljenja in poniževanja smo postali Slovenci prešli, sami svoji; tudi kočevski Slovenci, dosedaj zatirani, smo postali deležni te svobode, katere sad je slovenska ljudska šola, koji danes polagamo temelj. In zaoril je po dvorani krepki živic, pomešan z jasnimi otroškimi glasovi, — Nato govori g nadzornik Novak; z bodrilnimi besedami se obrača do staršev, mladine in učiteljstva ter kliče k zvestemu izpolnjevanju dolžnosti, ki jim jih nalaga nova šola, kateri. prosi obilnega božjega blagoslova. Svečano razpoloženje so nekoliko okrnile skrajno neumestna izvajanja g, dekana Er-kerja, katera so pozneje izzvala izvanred-no ostro, a povsem upravičeno obsodbo tako iz ust razumništva kakor tudi prl-prostili Slovencev, Vse sc je čutilo globoko užaljeno. Veseli nas le, da r.i nihče navzočih Slovencev pri slavnosti sami dal odduška ogorčeni jezi ter tako še bolj skvaril vtis slovesnosti. Hitro se je vrinila zavest pomenljivega dne, ko je nastopila učenka Primožič (VII, raz- v Marijinem domu) ter izborno prcdnašala v* vznesenih pesniških besedah sestavljen pozdrav današnjemu dnevu. Žela je obilo in zaslužene pohvale. Pevci so šc zapeli »Lepo našo domovino« in slavnost je bila končana, Bila. je izvanredno lepa ia nc bomo je pozabili. —
Ko smo gledali to veliko štc\ ilo slovenskih otrok, smo sc šele prav živo zavedali grozovite krivice, ki nam jo jc prizadeval lela in leta avstrijski sisteni v prilog Kočevarjem. Oče — Slovencc, mati — komaj par besed zna nemško, župnik je samovoljno zapisal slovensko ime v nemški pisavi — nemška šola — pa je postal, moral postati otrok Ncmcc, Koče-var, da sc sedaj sramuje slovenskih staršev in iih zmerja s »kroiner . Tako so nam pili našo kril A nikdar več! Končano! Vemo, da čaka slovenskega učiteljstva veliko mučno delo, a s tistim zaupanjem, s katerim Suio jim izročili slovensko mladino, s tistim zaupanjem gledamo mirno v lepšo bodočnost: vršili bodo svojo dolžnost! V to pomozt Boj]!
¥esfmik S. K. S, Z.
*	Telovadna odseka Orel za St. Peter in Mosto priredita v nedeljo, dne 23. svečana 1919, točno ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu gledališko predstavo »Rhodo-dendron (planinsko cvctjc). Veseloigra v treh dejanjih. -- Vstopnina: Sedeži t—IL vrste po 5 K, III.—VI. po 4 K, VII,—IX. po 3 K, X—XI. po 2 K; balkonski sedeži po 4 K, galerijski sedeži po 3 K. Stojišča po 1 K 50 vin, Preplačila sc hvaležno sprejemajo, — Vstopnice sc dobe v predpro-daji v Jugoslovanski knjigarni. — Dvorana bo dobro kurjena, ker se jc vppstavila šc ena ptč, Pričctek točno ob 7. uri zvečer. Med predstavo jc vstop brezpogojno za-branjen, zamudniki sraejo vstopiti šele pri naslednjem dejanju,
V Kropi smo pretekli ledcu ustanovili skupino J. S. Z., ki obsta prav lepe sadove, — V nedeljo 23. t. m. priredi Ljudski oder v Kropi predpustno veseHco. Na speredu jc veseloigra Občinski tepček« in moški zbori. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride!
Vel. Lašče, Izobraževalno društvo Vel, Lašče vorizori v nedeljo 23, februarja t. L cb pol 3, uri poooldne narodno igro »Zaklad (Ksaverij Andrejev).
*	Jesenice, Konccrt, ki se je vršil pre-tečeno nedeljo, se ponovi zopet prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoldne, Vspored bo isti ko zadnjič; pridcjaaa ie le še Vilhar-jeva »Nezakonska mati«. Ker sc bo kon-
j cert vršil v orid srbski siročadi, je pričakovati, da kouccrt posetijo v lujobilnej-šera številu tujci in domačini!
Dramsko gledališče.
V	pstek, dne 21. t. m. ».ulica št. 15«, burka v štirih dejanjih, eb pol 8, uri zvečer za »C« abonement.
V	soboto, dne 22. t. m.: Voznik Hcn-schcl«, drama v petih dejanjih. Izven abonementa, oh poi 8. uri zvečer. Naslovno vlogo igra g. Ignacij Borštnik, kot gest.
V	nedeljo, dne 23. t. m. popoldne ob pol 3, uri, ljudska predstava ob znižanih cenah. Ivan Cankar: Jakob Ruda«, drama v treh dejanjih. Izven abonementa. — Zvečer ob 7. uri' »Tugomer«. trj^edija v petih dejanjih, izven abenčmenta,
Cpsrco gledesišče,
V	pstsk, dne 31. t. m. ostane gledališče zaprto,
V	soboto, dne 22. t. rn, ob pol 3. uri ■fcveOtrr opera' »Maiicn«, za ;.A« abonement;
V	nedeljo, dne 23. t. m, ob po! S. uri zvečer: opera »Jcvgeriij Onjegin«, izven abonementa.
Vašao za provinco. Radi tehničnih ozirov, uprizoritev »Smrt majke Jugovi-čev«, v nedeljo popoldne ni mogoča, kot jc bilo včeraj objavljeno. Igrala sc bo v dramskem gledališču ob znižanih cenah Ivan Cankarjeva drama: »Jakob Ruda*.
P, n, abonentom! Oni ccnicni abonen-ti, ki so vplačali samo polletni abonma in ki nameravajo tudi za drugo polovico sezone abonirati svoje sedeže, naj se zglase
v gledališki pisarni (soba št. 6) v teku prihodnjih dni, kjer se jim vroče tozadevne vstopnice.
pr »Pri belem konjičke«. Ljudski cJer napreduje, pozna se, da se trudijo igralci in režiser. Predstave že presegajo povprečne diletantske igro. Bucek bi bil celo v Narodnem glediSču na svojem mestu; škoda, da je imel nekoliko premladostno masko. Isto se je videlo tudi pri njegovi sestri. Pri tako dovršeni igri — občinstvo so je smejalo do solz, otroci so kar vzklikali, Se mene, ki ecai bil kritik, je premotilo
—	se srne človek pečati tudi podrobnejše z vlogami. Dobro uho moti naglaševanja nevažnih besed v stavkih, kakor so govorile tupatam Metka, Buckova hči in sestra. Žanova vloga ni prav sedela, bil je nekoliko presentimeritalen. Dr. Kovač je preveč držal roko v žepu. Kadar se ja Jerina spomnil, da igra blaziranca, je bil prav dober. Splošno .ie treba pripomniti, da so bile tudi stranske vlogo dobro'zamišljene, samo to bi bilo želeti, da bi ee posamezni značilni stavki boljše, s poudarkom in glasno govorili. Ljudski oder dela svojemu imenu čast in tistim krogom, ki ii. niso mogli kupiti sedeža za celo lato v Narodnem glediSču, nudi od nedelje do nedelje večji
| vžitek. Pristaviti pa bi bilo, da vpitja in ro-| potaaje no priča o dobri vzgoji občinstva iu otroci — triletni otroci so bili v dvorani!
—	ne spadajo ponoči v gledišče, četudi igrajo sami angelci. Prihodnjič naj ostanejo zvečer doma v postelji! Drugače pa jo prav, da so igra ponavlja.	N. V.
pr Samberkova burka » .. > ulica št. 15« nas jc v Milčinskega prireditvi, ki vsebuje mnogo aktuelaih point, pozabavala za poltretjo uro. Je za predpust čisto pripravna ia tako umevna, da človek pravzaprav pozabi na kritični duh, ki ga jc prinesel rcjoj in da sc nasmeje prav iz | srca. Igralr. se !j burka prav dobro in tudi * Povhctovi režiji samo pohvala. Lc tupa-
tam je posameznikom pošel tempo, dasi samo za kratke trenutke. Seveda se pri tej burki ne sme misliti, ampak prodati moramo svojo" ladjo vetrovom, ako hočemo, da se nasmejemo.
Prvič na odru jc nastopila v debuju Anice Bergantova Mira., Reči moramo, da vobče prav srečno, dasi uloga ni bogvekaj, Kat začetnica ima precej razgibane kretnje in cclo nekaj mimike. Glas, dasi še nC zenačen, vendar jak in v veselem in žalostnem Ionu verjeten, obnašanje prosto in brez treme. V ccloti jc prognoza prav povoljna; izšolanjc in rutiniranje Mire Ber-1 gantovc sc bo nemara izplačalo, Povhetov Bunka je izzval bučen smeh, ker je bil naravno podan v gestah, igri, govoru in obnašanju, Bil je sredotočje celega večera in njegovi neumni ulogi stoji tudi kritika »brez moči — visavis« in ga mora brez pridržka pohvaliti. Rasbergerjev poslrež-ček Drniola je bila njegova prva večja uloga. Zc doslej nam je resnost tega igralca v vsaki ulogi imponirala, nikdar ni baga-teliziral, vsekdar je struni!. Ta večer pa jc s svojim suhim, pa toli simpatičnim humorjem uslvaril izborno figuro, ki nas je mestoma spominjala Verovškovih najboljših časov. S Povhetom sta se delila in oba sta imela cel uspeh. Danilov Smola nam je prav ugajal, v sceni, ko jc pijan, je bil vzoren; z vsako kretnjo in vsako besedo je postavil realistično figuro pred nas. Samo v tempu je včasih Š3prJ, dasi ne smem reči, da bi uloge ne bil znal. Drenovec, Železnik, Zcčck, Plut in Ločnik so sc do-ccla dobro podali v okvir celotne burke in vsi storili po svojih najboljših močeh vse, kar pripomore k uspehu. Burka bo brezdvomno napolnila šc večkrat gledišče, ker je, dasi kot burka neumna, prav dobro igrana, pa naravno, brez pretirania podana, vesela predpustna zabava. A, R.
pr Spominu Ivana Cankarja. Cankarjevi prijatelji bo izdali brošuro z gorenj im naslovom, s sliko in obsegom 34 str. Vsebina brošura je mnogovrstna in vse-bujo dva Župančičeva elančiča: Posrnrt-niča in Nekrolog, Prigodom smrti od ZoU ke K veder-Dcmetrovičevc, Dr. Ivan Lah: Nekrolog, Alojz Kraigher: Ob sedmini in Dj orel je Čirič: V spomen Ivan Cankaru, Zanimiv in marsikomu dobrodošel bo bibliografski načrt od dr. Šlebihgerja: Canj karjevi spisi. Knjižica j a prepletena z mnogimi Cankarjevimi aforizmf.
pr Dr. R. Naclitigall: Južno-slovansko-ttalijansko sporno vprašanje. Naš vseuči-lisčni profesor dr. Načhtigall nam jc podal noro orožje zoper aspiracije Italijanov po našem' jadranskem czcmlju. V poljudni in jasni razpravi dokaže na podlagi najboljših — tudi italijanskih — virov, da sedanji Ila-lijani na naši • zemlji- -niso nikaki potomci Staroromanov, ampak priselj.cnci, na-siloma vrinjen in mnogo poznejši narodm element, nego so Slovani, ki tvorijo prvot-r.cjše prebivalstvo. — Brošuro, ki jo je izdala »Omladina«, priporočamo; stane 1 K in se dobi po knjigarnah.
m rais
iMSISg.
Za državne finance so se v stari Avstriji posamezni narodi prav malo zanimali. Imeli smo sicer med drugimi tudi slovanske finančno ministre dobrega imena, kakor Poljaka Dunajevv-skega in Ceha Kaj cla, toda Dunaj nam je bil vedno tuj. Vsak narod se je zanimal za državni budget le v toliko, kolikor je sam pričakoval iz državne blagajne svojih lastnih koristi.
1. december 1918, ki je ustvaril Jugoslavijo, je te razmere temeljito predrugačil. Sedaj srno v lastni hiši in naše finance so naša lastna zadeva. Vsak Jugoslovan se naj zanima za naš državni hudget, ker v njem tiči naše bodoče blagostanje. Nekaj skrbi nam odpade, ker so posebno Srbi izvrstni trgovci in torej tudi dobri gospodarji. Finančni minister Ninčič, ki je z železno roko odredil žigosanje bankovcev, dobil je priznanje s tem. da ga vse druga narodne države posnemajo. Toda vse lo ne zapreči dejstva, da bodo naši prvi budgeti pasivni.
Da bi se ves deficit pokril le z davkom, odklanjamo. Treba bo torej finančnemu ministru odpirati zalvorni-co vseh živih plodonosnih Kospodursklh' sil let* te spraviti v pravo slrujo.
Slovenija je bogata dežela pesebno vsled svojih gozdov, svojo živinoreje, svojih vodnih sil in svoje razvita trgovine, ker tudi Slovenec je rojen trgovec. Kar ves svet ve, da so naravne krasote planinskih krajev Slovenije in jadranska obal zaklad, na to naš finančni minister nc sme pozabiti. Na teh naravnih krasotah sloni pri nas tujski promet (turlstika) in n,jetra ogromni dohodki, ki daleč presegajo marsikatero drugo gospodarsko strujo.
Dr. Brozigar v svoji knjigi o slovenskem narodnem gospodarstvu, str. 153. opozarja ira ta gospodarski vir ter coni dohodek tujskega nrometa v Slo-
\eniji ua 5.8 milj. kron na leto. Ta cenitev jo ztdo minimalna in Taktičen dohodek jo brez dvoma večji. Po raznih podatkih «mo izračunali, da je v hotelih in ztiraviliščin, ki služijo velikemu tujskemu prometu v Sloveniji investiranih čez 40 milijonov kron. Vsa naša industrija v Sloveniji, kakor je bila pred vojsko v slovenskih rokah, menda ne dosega te ogromne vsote. Pri tem seveda navadnih gostiln in manjših hotelov niti ne računamo.
Na podlagi te vsoto bi se brutto-dobodek, ki izvira iz tega investiranega kapitala in iz obrata, ako se k temu Še računa, kar zaslužijo obrtniki, trgovci. železnica in davkarija, dvignil visoko nad oni znesek, ki ga izračuna dr. Brezigar. Natančen obračun pri pomanjkljivi avstrijski statistiki za sedaj ni mogoč, konstatiramo pa, da se jc dohodek celokupnega avstrijskega tujskega prometa za leto 1910 cenil brutto na ti 11 milijonov.
V bivši Avstriji, posebno pa pri nas na s.ovanskem jugu, kjer skoraj vse, kar tujski promet potrebuj«, sami pro-duciramo, med tem ko švicarski tujski promet verik del svojih potrebščin iz inozemstva importira.
To so številke, katere je občinstvo pri nas dosedaj omalovaževalo. Ko bomo {a skrbeli za naše lastne finance, bo dohodek tujskega prometa dobil vse drugo in vsakemu prijazno lice. Jugoslavija s svojimi visokimi planinami in bistrimi jezeri, s svojo blesteče rivijero Sn krasno Dalmacijo, s svojimi toplicami in zdravilišči spada danes med najimenitnejše skupine evropskega prometa.
Ne bo trajalo dolgo, ko se bo moralo ministrstvo v Belgradu prav temeljito pečati s tujskim prometom, njegovo organizacijo in državnimi dohodki, ki teko iz tega zlatega viru. To so milijoni in milijoni, ki jih v našenr budgetu smemo tem manj pogrevati, ker mdustrijalno še nismo dovolj razviti.
Stara Avstrija je posebno v zadnjih 15 letih tujski promet z vso silo podpirala in razvijala, no Iz ljubezni do posameznih dežel, posebno no do slovanskih. temveč v prvi vriti iz državnih finančnih ozirov.
Avstrijska organizacija za turistični promet je slovela po celem kontinentu kot ena najboljših. Obstojal je poseben oddelek v ministrstvu za javna dela in poseben oddelek v železniškem ministrstvu. Prvi oddelek je imel na leto na razpolago v državnem budgetu pol milijona kron za same subvencije posameznim deželam. Bila je torej ta nastavljena velika skleda za prometne interesente, žalibog imeli so veliko žlici v rokah pri tej skledi Nemci, in mi Slovenci smo segali v to skledo lc z bo-rečo se roko, ali zajemali smo tudi mi. V zadnjem Času je železniško ministrstvo dalo centrali vseh deželnih zvez monopol za prodajo voznih listkov izven kolodvorov v potovalnih birojih. S tem monopolom se je osnovala družba s kapitalom enega milijona kron. Vrhu tega so posamezne dežele svojo prometne organizacije s posebnimi subvencijami podpirale.
Sedaj, ko je stara Avstrija brez našo žalosti za vselej prominula in zaspala, stoji pred nami močna, zdrava in krepka Jugoslavija, in opravičeno pričakujejo naši interesenti tujskega prometa v novi državi, boljšo in lepšo bodočnost.
To vprašanje se nikakor nc sme odlašati, ker je pereče.
V naših alpskih krajih ie kruta vojska celo vrsto hotelom brutalna in brezobzirno poškodovala, in avstrijska v1ai'a jim ni izplačala nobene odškodnino, izvzemši nekaterim Nemcem, kar 'ic kričeča krivica.. Mnogo hotCskih pod jetnikov je bilo štiri leta brez zaslužka.
Ako se tukaj ne seže že. v najbližjem času z državno pomočio in primernimi subvencijami vmes, bodo naša krasna letovišča postala grobišča in trud mnogih desetletji je za vselej uničen. S tem bi pa bil obenem pokončan eden glavnih virov državnih dohodkov in narodnega gospodarstva v Jugoslaviji. To namreč, kar plačuja hotelir in podjetnik tujskega prometa na pridob-nfni dohodnini in še na hišnem davku, kar plača na dacu in na indirektnih davkih državi, to je ogromna vsota, ki nadkriljuje davčne dohodke iz marsikatere druge gospodarske strujc. Ta davčni dohodek je ravno to, kar velike prometno države, kakor Švico, Francijo in Italijo izpodbuja, da tujskemu prometu posvetijo posebno pozornost.
Pred vojsko so imele francoske prometne organizacijo velik obori v Parizu, kateremu je predsedoval predsednik francoske repub'ike Poincnre sam, in že med v>-sko so se oglaS-ili francoski Časniki, nai sc nrumet razširi tudi na bojišča.
V Švici so med vojsko ustanovili posebno družbo v pomoč ogroženim hotelom. Tirolci v Avstriji so med vojsko dosegli pri avstrijski centralni vladi dalekosežno organizacijo v pomoč oškodovanim prometnim podjetnikom, in Vojno kreditni zavod za ju/no dežele bi imel z velikimi vsotami priskočiti v to svrho tudi nam.
Ozrimo se sedaj na razmere v naši Sloveniji.
Bled, Bohinj, Postojnska jama, velika Slatina, Dobrna, letovišča na Koroškem in na kar danes tudi še vedno računamo, naša podjetja na Primorskem, to so bile cvetočo napravo, ki so slonele večinoma na starodavnih izkušenih organizacijah in katerim so posebno na Kranjskem gospodarili zelo marljivi in izvrstni hotelirji. Na Kranjskem obstoji cela vrsta lokalnih prometnih društev in komisij, katerim stoji na čelu Deželna zveza za tujski promet v Ljubljani. Vse to je z velikim uspehom delovalo in Deželna zveza je L1'!a znana kol ena najboljših v Avstriji. Ako vzamemo k temu šo paralelno delo Slovenskega planinskega društva, trdimo brez skrbi, da stojimo med vsemi Picvani na turističnem in promet nem polju v prvi vrsti.
Dosedaj je marsikdo smatral vso to organizacijo deloma za zabavo, deloma za šport. Sedaj pa, ko nam ko treba odpreti veliko knjigo našega državnega proračuna in si ogledati aktiva in pasiva, sedaj jiač ne bo težko javnost prepričati, kaj pomeni za našo državo in njene finance tujski promet.
Številke smo zgoraj omenili; to številke govore jasno in nas spominjajo na delo. Tujski promet ln njega dohodki so za mlado Jugoslavijo danes važen faktor. Pri tem pa tucli ne smemo pozabiti, da smo z našim organizato-ričnim delom dosegli, da so vsa podjetja danes v naših slovenskih rokah in cla za moremo tuje podjetnike našteti na prstih ene roke. Pred kakimi desetimi leti je bilo to še vse drugače. Niti v Ljubljani nismo imeli slovenskega hotela, in v letoviščih so gospodarili v prvih hotelih edino le Nemci. Podjetnost naših domačih ljudi in organizacija pa je dosegla, da jc danes slovensko..vse, kamor se ozremo; vse ie Slovenska lastnina in slovenski kapital.
Slabi gospodarji bi \bili, ako bi ne imeli razuma za to naše gospodarstvo. Žaraclitega je z veseljem pozdravljati, da so se interesenti tujskega prometa začeli krepko gibali in se žnnimati za svojo prihodnjost v novi državi.
Na Bledu so bo v kratkem vršilo zborovanje hotelirjev,-ki bedo povzdignili svoj glas in zahtevali, da se tako važnemu faktorju, kakor je tujski promet, od strani naše vlade v Sloveniji in od strani centralne vlado v Belgradu nakloni posebna pozornost in da se takoj prične z državno organizacijo" prometa.
No dvomimo, da se bodo m Prodajni voditelji v Ljubljani in v Belgradu zavedali svojo naloge, ki jo zasluži ta einincntna gospodarska struja, katera bo tudi povzdignila in okrepila ugled in sijaj mlade naše države.
Opomnimo, da so udeležena pri tej oskrbi ministrstva za finance, za javna dela in za železnice v Belgradu, v prvi vrsti pa naša deželna vlada za Slovenijo, katera vidi vse te razmero pred seboj in katera bo, kakor to pričakujemo, tudi s svojim srcem čutila, da se ima rešiti to vprašanzje krasne naše domovine.
Ing. C.
Pri nameravani agrarni reformi, ki bo imela nedogledne posledico in bo življenjske koristi za našo mlado državo, je gozdno vprašanje velike važnosti. Pozdraviti moramo posebno načrt podržavljen j a gozdov. Ta načrt nam svedoči, da merodajni činitelji dobro razumejo problem gozdarskega gospodarstva iu se zaveda jo, da se mora to vprašanje presojati v prvi vrsti s stališča splošriosti in šele v drugi vrsli z vidika koristi posameznega državljana. Podrobno tega pač ni treba utemeljevati. Razmere same in vedno globlje razumevanje gospodarsko političnih problemov vodi nujno do verje-nja, da so morajo upravljati gozdovi iz narodno-gospodarskih iu tehničnih ozirov le v velikih kompleksih. Najlažje to izvaja država, ki ima za to tudi svoje finančno politične razloge. Kjerkoli niso upoštevali strokovnega mnenja in prepuščali to važno vejo narodnega gospodarstva samovoljnemu razpolaganju poedinih lastnikov, tam je bilo stanje gozdov vedno slabše, dokler ni bilo prepozno. Tedaj posamezniki niso zmogli sami upostaviti svojega gospodarstva iu so morale večje finančne
silo, zlasti država prevzeti vso skrb. Odličen dokaz za to jo naš Kras in ma-lodanc vse države, kjer imajo zanemarjene gozdove, na primer Francoska in celo Amerika, ki pač ni uboga na gozdovih ima že svojo državne »reserva-tiones«, kjer izkuša na obsežnih kompleksih ohraniti gozdovje, da ne podleže popolnemu iztrebljenju. To so dejstva, lci jih no smemo izpustiti iz vidika.
V zadnjih 50 letih sc je začelo srno-treno gozdno gospodarstvo; temelječe lin neprestanem opazovanju in izkušnjah jo zadobilo trdne smernice raci-jonolncga izkoriščanja. To moderno gozdno gospodarstvo v prejšnji Avstriji pač ni bilo na nizki stopinji. Največ je pripomogla k temu zakonodaja, ki je imela pred očmi koristi splošno-sli, in strokovna naobrazba osobja.
Teh preizkušenih smernic gozdnega gospodarstva so moramo tudi pri reševanju agrarne reforme trdno držati. Mnoge želje, ki so slišijo, mnenja časopisov, resolucije shodov itd. izvirajo iz ozirov na osebne koristi, no pa na interese skupnosti.
Po načrtu agrarno reforme, objavljenem v novinarstvu, naj bi imelo kmečko prebivalstvo v državnih gozdovih pravico do drvarenja! To je najbolj kočljivo vprašanje. Protivi se celemu razvoju modernega gozdnega gospodarstva, ki se je v zadnjih desetletjih krepko izkušalo iznebiti tega bremena.
Služnosti drvarenja so nastale po odkupu zemljišč in so ostale v kritje lastno domače potrebe prejšnjih tlača-nov. Drvarenje jc bilo pač v korist posameznikom, a v veliko oviro umnemu gosodarstvu. Ta način ureditve jo pač odgovarjal razmeram one dobe. Kraji niso bili tako obljudeni, gozdno izkoriščanje na nizki stopinii in umno srospo-darstvo v povojih. Čimbolj se je razmnoževalo prebivalstvo, tem večje težave so povzročevalc obstoječo služnosti. Gospodarske upravljalne in izkori-ščevalne neprilike so delale strokovnjakom preglavico. Uporaba duševnih sil, 'ki se ni reritirala, in nenotrebno razdeljevanje delavnih moči je ojačilo stremljenje po odpravi teli bremen. V razmerju nbsežnpsli posameznih služ? nostnlh pravic, je odstopala, trozdna -iiprava velike dele gozdov v izključno insrtninsko uporabo upravičencem, rta ;*so se ; odpovedali svojim služnostnim •pravicam. To se je vršilo; do najnovejše Vlobo. Merodalno ni bilo pri tem le ."stremljenje, znebiti se bremen služnosti,. temveč, tudi zaokrožiti posestno 'stanje v čvrho lažjega upravljanja in obrat bvanja-.
Alt ne bi bilo to tucli srda j mogoče?
skoro matematično sigurnostjo se Ir-iliko računa, da pride v nasprotnem slučaju gotovo svoječasno na dnevni red odprava in ureditev služnostnih pravic, zlasti nameravanega drvarenja, dalje pašo in dr. Takrat bo delo dvojno in neprimerno težje.
Moje mnenje je sledeče. Državna uprava naj uredi to vprašanje že iz začetka velikopotezno. Ugoditi mora ko-likpr mogoče željam iu eksistenličnim potrebam, kmetov. V ta liameu bi morala odstopiti večje delo gozdov onim, ki bi prišli kot posestniki teli služnosti v poStev.
Ker s c državna gozdna posest itak neprimerno poveča, naj se v krajih, kjer trpi prebivalstvo na pomanjkanju zemljo za obdelovanje, odstopijo deli gozdov, ki niso baš absolutno gozdno tlo, nego jc pričakovati od uporabo v poljedelske svrlie večjega dohodka. Pri tem morajo imeti seveda strokovnjaki prvo in zadnjo besedo.
Sem spada tudi vprašanje paše. Največ pritožb so prinašali v tem oziru ljudski zastopniki, ki so zagovarjali želje svojih volilcev, čestokrat neglede na to, kako se strinjajo njih zahteve z gozdarskimi razmerami in s koristmi splošnosti. Državna uprava sc je odtujila ljudstvu, ker jo bila nedemokratična in večkrat ni upoštevala najbolj upravičenih želja in zahtev kmečkega ljudstva. Ljudstvo pa je zahtevalo od odtujene mu uprave to, kar je smatralo /.a svojo korist, če bi tudi pod širšim vidikom trpele njegove lastne koristi. Tem opaspostim je treba koj v začetku v okoni priti in v ljudstvu vzgoiiti prepričanje, da urejeno in dobro državno gospodarstvo ne liasno lc državi, ampak tudi državljanom; čim sulidnejše bo državno gosjjodarslvo, tem večjega blagostanja bodo deležni tudi državljani.
Ljudje so še konservativni v svojih naziranjik, imajo malo strokovne na-obrazbe, zraven so komo dni in po teh ■vojnih letih preveč vajeni brezdelju. Zato ni čuda, da jim bolj pvija ekstenzivno gospodarstvo. Mislim, da volja to zlasti za gorenjsko plat, naš Bohinj. Planin je dosti in za živinorejo je treba pašo. Kmclu ::e jc potem zabove: kjer
mu jo nudi dobra božja scmlja, tam pase. Planine pa je treba gojiti, kot njive in polja, sicer so poslabšajo in trpi ravno živinoreja. V tem nam bo Švica v zgled. Seveda tudi gozd lahko odela nekatere dele za tako izkoriščanje, a najprimernejo je, da služi ali eno ali v drugo svrho, dvema gospodarjema tucli gozd ne more služiti. Kot drvare-i nja so izkuša racij onelno gozdno gospodarstvo tudi paše iznebiti. Kjer ni merodajen ozir na umno izkoriščanje gozda, bo vsaka gozdna uprava drage volje prepustila gozdno pašo. Kjer bi pa služnost paše škodila gozdnim interesom, jo treba brezobzirne, energične roke, da se reši gosd sigurnega propa-. danja. Povsod drugod so clajo popravili napako, pri gozdu pa je to neprimerno težjo in združeno z ogromnimi stroški in trudom. Da zasega vprašanje agrarne reforme globoko v naše življenjske koristi, so zelo opaža na deželi in tudi časopisje so s to snovjo pridno bavi. To jo razveseljivo. Čim več mnenj sc čujo, tem lažje in izčrp-neje bo umevanje. vsega problema.
Važna naloga čaka v tem pogledu novo samostojno slovensko gozdarsko društvo. Imelo bo širno poljo in hvaležne naloge. Agrarnega, zlasti gozdarskega vprašanja ni mogočo na splošno urediti. Vsaka pokrajina: Slovenija ali Hrvatska, Bosna ali Dalmacija in Srbija ima svoj poseben značaj in zahteva posebno rešitev.
Želeti je in nujno potrebno bode, da izdaja naše novo gozdarsko društvo svoj list, sličen »Kmetovalcu«, ki bode lažje in z večjim uspehom širil Umevanje gozdarstva in zastopal interese producentov in konsumentov. Spraviti mora v sklad na eni strani zahteve in koristi lesnih proizvajalcev, na drugi pa lesne industrije. Slednjo bodo pač treba na vsak način podpirati in pospeševati. Surovine imamo, naj ostane tudi ves dobiček plemenitejših izdelkov v naših rokah. Sedaj jo čas samoosvo-jitve. Državo in strokovne organizacije čaka hvaležna in za njo pomembna naloga, da oživotvori v našem delu in krepko dvigne in podpira močno in vsestransko razvito lesno industrijo.
g Belgradski carinski urad. Carinski urad v Belgradu bo edsedaj naprej služil samo kot notranji carinski urad. Vsi drugi carinski uradi cb bivši državni meji se razpustijo.
glede označbe- deličnih prog, za koje bi ta red veljal. Po kratki debati so se predlogi odstopili podkomisijam. Prva komisija obstoji is 10 članov in sc bo pečala z vprašanjem splošnega tranzita, druga ebsega 9 članov in bo imela zadačo, da prouči natančno vprašanje o mednarodnem paro-brodarskem in železniškem redu. Prva se sestane že 14. februarja,
g Tvcrnica mesantih konzerv v Kar-Iovcu. V Karlovcu otvori domači konzorcij veliko tovarno mesnatih konzerv. Odpadajoče kosti bo ista tvornica zmlela v kostne meko, ki bo služiia namesto umetnih gnojil,
g K agrarni reformi. Iz Beograda poročajo, da se v ministrstva za socijalno poetiko, kjer jc vse delo o agrarni reformi koncentrirano, zelo hitro dela, da se ta koristna reforma hitro iz,vede. V načrtu je, da se v vsaki občini izberejo odbori, ki bedo predvsem izdelali seznam vseh kme-ti.ških posestev. Ti odbori bodo volili delegate v ekrajne odbore. Poslanci okrajnih odborov pa bodo tvorili županijske (pokrajinske) odbore. Ta razdelitev dela ima pred vsem namen, da se bo oziralo na različne krajevne razmere in potrebe. Pri razdeljevanju pridejo najprvo na vrsto največja posestva in potem vedno manja, Pri izvedbi reforme sc bo vzelo v obzir pone-kot tako potrebno notranjo kolonizacijo in važno vprašanje glede naseljevanja naših izseljencev. Veliko važnost polaga ministrstvo na to, da sc zagotovi popolno obde-
g Reorganizacija urada za varstvo gozdov. Minister za gozdarstvo in rudarstvo Mchmed Spalio jc odredil, da se zagrebški urad za gozdarske izdelke pre-ustroji in razširi svoj delokrog na celo kraljestvo SHS. — V Črni gori je dal minister zbrati natančne podatke o tamošnjem stanju gozdarstva, nakar sc bo potrebno ukrenilo, da sc isto zavaruje in počne racijo-nalno izkoriščati. — Za celo kraljestvo ie bo rckrutiralo 603 gozdnih žandarmov, ki bodo strogo čuvali, da se gozdovi ne kvarijo.
g Prometna vprašanja na mirovni
konferenci. Komisija za mednarodna določila o lukah, parobroekrstvu in žclezoicah io zborovala 11. t. m. pod predsedstvom Crespija, ki ga jc potem nadomestoval kanadski carinski minister Siston. Komisija je imela, da sc peča z dvema predlogoma: z predlogom grSke delegacije glede prostega tranzita in z onim francoskega odposlaništva glede mednatodnega prometnega reda na železnicah, kakor tudi
lovanje posestev, ker ako bode earno 25 odttotkov zemlje, Kakor se jo to letos dogodilo, posejanih, gremo težki gospodarski katastrofi naproti.
g Povečanje žirovnega prometa. Glasom poročila trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu dovoljeno je podružnicam Av-tttroogrske banke, da izvršujejo denarni promet potom clearinga in na žiroračuu tudi izven kraljestva SHS, ako gre za nakazila iz naše države ven.
g Tečaj krone v Belgradu. Tečaj krone je zopet padel. V menjačnicah plačujejo za 100 dinarjev 293 kron. Pričakuje te, da bo v kratkem veljal 1 dinar 3 krone.
g Avtomobilni promet Belgrad-Sme-derovo jc vsled snežnih žametov za nekaj dni prekinjen;
g Tečaj krone v Curihu. Ko je Čeho-tilovažka odredila žigosanje kronsicih bankovcev eo krono takoj padle od 28-— na 26-30. -
g Prebivalstvo Bosne in zemljiške razmere. Po statistiki od 1. 1910. je bilo v Bosni in Hercegovini od prebivalstva: 825.418 pravoslavnih = 44 %, 512.137 mo-hamedantev = 32 434.061 katolikov 22 26.428 ostalih — 2%. — Kmetov posestnikov je bilo: 9537 mohamedan-ccv z 35.719 otrok, 633 pravoslavnih z 3227 otrok, 267 katolikov z 1399 otrok, 26 različnih z 115 otroci. Kmetov (kolonov) je bilo: 6344 mohamedanccv z 30.722 otrok, 75.679 pravoslavnih z 448.837 otrok, 29.067 katolikov z 171.008 otrok, 13 različnih z 62 otroci.
g Zvišanje skočnin za državne žrebce. Vsled izredne draginje krmil in drugih potrebščin za žrebce je deželna vlada za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani zvijala skočnino za državno žrebce po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, in sicer za žrebce težkih pasem na 30 K, za žrebce lahkih pasem pa na 25 K. Zvišanje velja za skccno dobo 1919. leta, — Nihče ni dolžan plačati višjo ekočnine, nego je določena. Ta odredba ne zadeva žrcbccv, ki so zasebna last. — Predstoj-uištvo za kmetijstvo.
g Avstro-ogrska banka bo zopet izdajala izveščaje. Po dolgem presledku od 4 in pol let naj započne sedaj Avstro-ogrska banka zopet z izdajanjem bančnih po-
ročil. Zadnji tedenski izkaz, ki ga jo banka publiciraiu, jc od 23. julija 1914. leta. Banka namerava kakor prej izdajati vsak teden poročilo in prvo je določeno za 7. februarja. Temu bodo sledila poročila redno vsakega 15., 22. in zadnjega v mesecu. Vsekako moramo računali, da nc bo mogoče izdajati prav točno ta poročila, ker vsled političnih in prometnih razmer bo težko dobiti od posameznih filijalk začasa potrebna pojasnila. Banka jc v svojem letnem računu naznačila svoje stauje od 31. deccmbra 191&, po ko jem je bilo tega dne 35 in pol miljard bankovcev v prometu. Od tega časa je prišlo še mnogo bankovcev v promet in sedaj računajo, da jih jc že nad 36 miljard. V zadnjih tednih je ponehalo nekoliko izdajanje bankovcev, ker je bila opažati nekaka preobilnost in dogodilo sc je tudi, da jc došpelo mnogo bankovcev nazaj v banko,
g Čekovni urad na Češkem. Finančni odsek narodne skupščine je odobril pred* log Rašina in Stribrnyja glede ustanovitve čekovnega urada na Češkem. Obrestova-nje vloženega kapitala ne sme presegali 2 iu eno osminko odstotka.
g Razpustitev društva avstrijskih državnih železnic. Društvo avstrijskih državnih železnic je sklenilo, da likvidira. Upravo društva do popolnega razpusta bo prevzela dunajska -Bodenkreditanstalt«.
Na črtico »Provincijalizem ali šc kaj hujšega« v listu »Jugoslavija« z dne 14, februarja t. 1. se odvrne, da stremijo go-stilničarske organizacije že dolgo za tem, da se vsaj za večja in važnejša gostilniška podjetja zakonito določi dokaz usposobljenosti, in to se godi sedaj v novi dobi tem bolj z vsestranskim pritiskom.
Organizacijam, oziroma njih voditeljem bo torej menda že dovoljeno, posluževati se v to vseh dopustnih sredstev, Ako jc tedaj g. K. kot zadružni načelnik porabil v to tudi forum občinskega sveta
* Opomba; Za vsebino spisov pod tem naslovom uredništvo nc sprejema odgo-
vornosti.
ljubljanskega, mu gre samo čast, kajti vse jedno je, ali je doticni trgovec, proti kateremu tc vedi ugovor, fli je med vojno obogatel, z Goriškega aii pa ud Vardarja; gre sc le za stvar. Ako pa se od gotove strani poteguje danes za brezposelne strokovno izvežbanc ljudi, ki vsled zasedenja važnih obratov po nestrokovnjakih ne pridejo do kruha, jutri se pa zopet z vso silo, da ne rečemo arogance, zagovarja drugo stališče, se sme to pač imenovati navadno šarlatanstvo,
Ljubljana, 20. svečana 1919.
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev.
S. M. Lidv. P u r g a j; Gospodinjstvo.
Nova predelana izdaja. Marsikaj sc je tu preuredilo in spopolnilo upirajoč sc na spremembe, ki jih je prinesel novi čas seboj. Oddelek o z dravslvu je pisal dr, Dolšak* Knjiga je vsled svoje visoke kvalitativne vrednosti zbudila že splošno pozornost, saj jc vendar namenjena vsaki slovenski hiši in posebno gospodinjskim šolam. Stane lepo vezana 12 kron in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Bazen, Gruda umira. Stari Tovs-saint Lumineav s potrtostjo opaža, kako ga zapuščajo njegovi sinovi in hčere, vse obrača domači grudi hrbet in odhaja bogve kam. Na njegovem posestvu sc kaže v manjšem obsegu ono veliko socialno zlo, propadanje kmeta, naraščanje industrije. Toda h koncu ustvari avtor na pristavi novo življen;e, nove mlade sile prično veliko delo___Dobi se v Juooslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 4 K.
Za sestavo napovedi o dohodnini, za katero pošiljajo davčni uradi ravnokar tiskovino, služi Valentin Ž u n o v a knjiga pod naslovom »Dohodnina. Določba o dohodninskem davku« itd. Na podlagi te knjige, ki ima tudi praktične vzorce, ti bo takoj jasuo kaj in kako ti jo treba napovedali iu kaj smeS odbiti, da uveljaviš vso olajšavo in se ti zniža davčni postavek. Ta prsktičua knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 2 K. Napo-
ved je s pomočjo te knjige zelo lahka in
priprosta.
Najlepša premišljevanja o najsvetejšem, kar jih je dobiti, so zbrana v lepem molitveniku »Bog med nami«. Premišljevanja in obiskovanja v presvetera Za-< kramentu skritega Boga. Molitvenik je izšel pravkar v drugem natisu. Vsebina je v resnici dragoccna; kdor želi moliti Boga v presvetem Telesu skritega, v duhu in resnici, naj si naroči ta molitvenik, ki velja lično vezan z rdečo obrezo 6 K in se dobi v Jugoslovanski knjigarni* V Ljubljani,
B o u r g e t, Zmisel smrti. Iz francoščine prevel Andrej Kopitar. Tri osebe nastopajo na pozorišču, ki ima za ozadje krvave boje prvih mescev svetovne vojske, mescev usodepolnih za vso Francijo, za ves svot, ko so Nemci skoroda navalili na Pariz, Kirurg Orteg je zastavil vse svoje sile v prid domovini in ustanovil v ulici Sv, Viljema v Parizu kliniko za živčevno poškodovane vojake. Orteg mrzi vse, kar je verskega, nadnaravnega, ueuinrjočnosti ni, razen živeti tako dolgo kakor znanost. Druga oseba je bratranec njfcgove žene Galik, ki niu pripoveduje o globoki vernosti francoskih vojakov. On sam kar gori za katoliško vero. Tretja oseba je Katarina, Ortegova žena. Ljubi svojega moža bolj iz spoštovanja in občudovanja. Orteg vsled bolezni propada in sili ženo, da bi šla z niim vred v smrt; ona pa spozna, da je le tista žrtev velika, katera ima zmisel, dočim Orteg podleže morfiju. — Knjigo dobile v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 6 kron.
So knjige, ki so pisane tako resnično, da
že po svoji resničnosti dvigajo interes bralcu. V tej čudni knjigi, ki leži sedaj pred nami, pa prihajamo od največjega razočaranja do popolne negotovosti, Človek živi še ves v svetu londonskega anarhističnega kluba in komaj verjame dejstvu, da se udje te strašne družbe po nekaterih izvanredno naglih prehodih spremene v policiste in folozofe, končno pa vse skupaj ne drži. Iz vsega kaosa brezumnega drvenja pa se izvaje prenesetliivo hitro resnica in brc.lec dobi vtis, da ga je avtor malcc potegnil. Priporočamo to knjigo posebne sorte | vsakomur, velja samo 3 K broširana, oziroma 3 K 50 vin. vezana in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Naslov knjigi jc: Cbe-| «lerson, četrtek,, Iz an^Ukega prevedel Oton Zupančič.
Frispevalie u sM S. 1. S.
St. 2523.
Kasnfjlas«
Promet s plemensko Sivino.
Z naredbo poverjoništva ta kmetijstvo b dne £0. dec. 1918, št. XXIX, se Je proglasil promet s plemensko govejo Sivino prostim.
Vsled vsestranske zlorabe »e ta naredba glasom sklepa Narodna vlade z dno 13. Januarja 1919 v polnem obsegu razveljavlja in v veljavo stopijo zopet vsi predpisi in določila, ki so obstojali pred uvedbo zgoraj navedena naredbo.
Promet s plemensko govejo živino •s vi šl odslej zopet izključno la pod nadzorstvom vnovčevalulce za živino tn mast v LJubljani, ozlioma njenih zaupnikov.
Prestopki so bodo najstrožja ko-snovali.
dne 17. februarja 191?. 1265
rncnftiiifria 25 let stara, vešča kuhanja UUjjluUIulU in šivanja, vajena sploh vsega gospodinjstva, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi, h kaki manjši družini ali pa samski osebi. — Naslov pove uprava tega lista pod 1218.
t/llhaPM dobro izurjena v kuhi išče FlUuuI ilfl elužbe. Naslov pove uprava Usta pod g t. 1282.
Mizarski vajenec80
mizar, mojstru, VižmaiJe 1, p. St. Vid nad Ljubljano. __
BeafflfiMlonlefllLff^fiS:
Cenjeno ponudbe na upravo lista pod šifro Ablturijont 1357.
Mlinarje, fieiavce in flemvke ti
takoj za mlin v Domžalah. Oglasiti so jfl pri Feliksu Toman, pos., Domžale.
(Uiinivn na dobro brano, vzame boljša UllUml rodbina v prijetnem kraju na deželi. Naslov pove uprava lista pod St. 1253
eo sprejmejo ua stanovanje uekaj postaj od Zagreta. Vlaki vozijo ugodno. — Naslov ss iivo pri upravi lista pod št. 1254.
Ifflin dobro ohranjeno, se proda. Kje, nlilU pove uprava lista pod štev. 1202
UsDtaia sukiiia sssr B<5E5T.
isto v trgovini Wanek, Ljubljana, bv. Petra ces a.
narmnn l/a domačega izdelka, Je na-nOlliJUll liti prodaj v LJubijaui, Po-IJanskl nasip 48, lovo.
Dnfan (lltO ltna naprodaj trgovina s DiltllU UljC semeni Sever & Komp., Ljubljana, Woifova ulica 12.
MnPfldfDV po pct Die8GC0V starih lilUJllbl jo cono naprodaj pri Jero. Jelcničn, Ljubliana n.tato pot 8,
Kupujem smrekov les iftsisss
okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnettl, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana
želimo kupiti. Sporoči naj se, 'če ima sV&je svetilo tn kakšno. Premer zadnjin leč iu žarnic tor prvih leč. Cena, tvrdk« itd. Kupili bi tudi episkop (za projekcijo nepro-rornih slik) pa tudi manjši kinematograf. Natančen opis naj se pošlje na naslov: U. S. Zadruga v Maloj Gorici, p. Petrinja, Hrvatsko.
so sprejme k 3 otrokom, katera bi znala tudi šivati in bi ne bila premlada. Plača po dogovoru. — Vee so izve v gostilni pri Kaci, Spodsija slišim.
Kol masajoiforka K? rM;
gospodična IS let z dobro dovršenim trgovskim tečajem. — Dela en mesec brezplačno, Oskrbo ima pri starših —-Naslov pri upravi lista pod št. 1214.
popolnoma izučeno špecerijske in galanterijske stroke, ki ima do toga posebno veselje, z dobrimi večletnimi izpričevati, želi sedanjo mesto premeniti, najrajši tu v Ljubljani. Cenjeno ponudbe pod Poštenost 214 1213 ua upravo lista.
Kupim nurn dam tddi zanj nekaj pe-200 hi UV3U troleja, — Ponudijo na Ljubljana, Mestni trg 6, 1. nadstr.
žoli dobiti kako boljšo mesto, in 6icer k intoligontni rodbini. Vešča slov. in nem. jezika. Ponudbo sa prosijo pod Mlada žena 1273.
Naznanilo. Etvuav m^Vm »a
deželi vljuduo sporočam, da sem, vrnivši se is vojne, zcpci začel 5zvršz-vaU svojo
vrtnarsko obrt
Sprejemam vsa v svojo stroko spadajoča dela tor so.ppseLuo priporočani v napravo in negdvanfo privatnih vrtov.
Iz lastne drcvesnics imam na raz polago Večjo množino raznega lejso-tičnega {jrniifija, rožnatih, modrih in rudočiti vrtnic, plezalk, španskega bezga, debelega rudečega grozdičja, ter ccpljenih visečih ia okroglih Jesenov.
Z cdlič. spoštovanjem
Anton Ferant,
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg 3.
Pnpoiodaui:
žepne svetilka, baterije ia karbidsis s?eti!jke
ifrpn&ft riDkiD za Vfcako hišno delo in lUbjlaU uCii.C k dvema otrokoma so spre mo za takojšnji nastop. Poizve so Spod. Šiške: Celovška ccsta 81. IU nadstropje, levo. — Poselsko knjižico od-nosno spričevalo jo prinesti seboj.
Boiira Marica ži s TSlZt
k trem osebam. Plača dobra. Kje, pove uprava lista pod št. 1276.
uncfilna 60 vzame takoj v najem v lUIMlIlld Ljubljani, Spod. ali Zgornji Šiški. Dopise naj so pošilja na upravo Slovenca pod tiostllna št. 330.1277.
prvovrstne, komad E 3-30 (trgovcem popust) se dobo pri tvrdki: IGN. VOR, Ljubljana, Sodna ulica čt. 7. 1270
2 enonadstropni hiši
z 13 manjšimi stanovanji, zraven jo tudi KOČO m* sveta, v sredini mosta, pripravno za vsako večje podjetje, sta uaprodaj za 140.000 K. Natančnejša pojasnila dajo J. KOZJJ3K, Selo štev. 28, pošta Mosto pil Ljubljani.	12(30
. B
m • •
475
zdrobljen, finej$o viste za sobne svetilke. ter različne goiivce, nadalje
vsakovrstno vžigalnike
granate in ploščuata, ter kamenčke I.dr
Ignacij Vole
trgovina s šivalnimi stroji la kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7.
odfttraci prav naglo dr. l-'I«scb-« ir-virno zakonito taiamčeDO »Skafco-form« ca rilo. Popolnoma brez duha, ao tsaie. Poskusni tcsček 4 K, veliki lonček 6 K, oorcija ia rodbino 15 ti. Zaloga za Ljubljano in okolico.- Lekarna pri tistem jelene, Ljubljana, Marijin trg. Pazita na vartlveco luarako »Skaboiorm«!
suhe goba
kupuje In prodaja
trgovina s semeni
Sever & Kom**.
Ljubljana.
v Ljubljani iu i *nwui aH okolici se kupi. Ponudbe pod šifro Takoj 113i na upravo toga lista.
Modni salon
potrebuje t^koj več Izurjenih šivilj za dobro plačilo. Vpraša se: Sv. Petra cesia št. 23,L uarlst.	1^20
i. Jugoslovanska tovarna
v 5un:3 — MruaSs^c
priporoča VoC vrste lepo izdelanih, finih m ceuih sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju.
Gasnod!o?s ne zalile prilike,
ter si naročite za poskuinjo eden, dva
kJJf pralnega mila
20% ali iiO»/o v kos.h po 100 ali 200 g. 20°/a pralno milo kemad K —-40 30'/o. „ „ „ „ --60 in K1-20 88—40% toaletno milo „ 2'5'J
Poštni aavltek: 5 kg 20°/0 pral. mila franko povzetje K 2270, 5 kg 30% pral. mila franko povzetje K 32 70. Razpošilja tvrdka Janko Plntar, Sp. felžka, Ljubljana.
Zagrebški sšr e!a
pošiljam po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in Dalmaciji v za-bojčkih po 20 kg brutto za netto za K 220 franko poštnine in zaboja. Padi nagleje odpreme prosim, da ee pošlje denar naprej. S. SCHiLLEP., vsleU-go-ina sira, Zagrob, Onndui-čeva ulica 1.
Vsako množino
1108
razpošilja točno tvrdka Hh'!l Martin Sumer, Konjice.
i resiavr
ter prostori za mesoflio t lepimi klotmt, vrtovi, 40 sob za sosto z vso opravo ia takojšnjo otvoritev, krasna le^a v svetovnem zdravilišču z izvanredno prihodnostjo se proda. Ponudbo pod F. K., poštno ležeče, Bled.
ZIvo apno, portland-cemenf, zidno opeko
v celih vagonih
dobavlja najceneje
Va 3 en lin Urfoanči«,
L jubllsua. FranPeto nabrežje 1.
Za liišiie gr m i^r^rk^
pove uprava lista pod št. Ii4i.
ž. jjjjgsr- Bršflev
z jako fi-
i&n-^s® t,... ^ u}m re»-
jjSiii. lom, že brušena L^r za rabo. Cene K 6'23, K 9-—, K 13'50. - • Zahtevajte veliki ccnik z več nego 10C0 slikami," brezplačno. — = E. LUNA, Maribor St. 73. mr
bele, letnik 1917 iu 1013, ratlace, letnik 1918, Crsio, dalmatinsko, letnik 1917 nudim po nizkih cenah MILKO J12SIB, Ljubljana, Florjanska ulica štev. 38.
Kupujem zmešano in odrezane X_____fl.
v vsaki množini. Ponudbe |e poslati na naslov: R. GUHSilV naslednik, SISEii, Hrvatsko.
\h\\
nnn

Vdovec, 45 let star, državni upo-kojer.ee s 3 otroci, se želi poročiti z mirno gospico ali vdovo v starosti od 30 do 42 let. Šivilje ali trgovsko izobražene imajo prednost. Ponudbe pod šifro„Mirao"1248 na upravništvo .Slovenca".
Vsled današnjih političnih razmer so jo dražba graščine MOKRICE preložila na nedoločen cas.
Aleks. MlhaljevlC.
l-'roda so enonadstropaa
hiša v
pri Novem mestu. Ceno pove lastnica Albina Giosento, Toplice, Dolenjsko.
Hiša i gostilno
v Ljubljanski okolici z vrtom, ne predraga. najrajši na Glincab ali tam kj« v bližini so i»upi. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Notranjsko 1243".
v Ljubijoni nii v okolici so viuiaa v najem, eventuolno so tudi kupi. Conjeno ponudbo na upravništvo BSlovcnca" pod štev. 125$.
Kuimlcm
iu dobro vročo. Prodajam hrenao sa čevlje v kovinastih dozah. Vj dozo po K 15'—, '/i dozo po K 28 — za tucat, Čevlji z lesoniml in usnjatimi podplati, tržno torbico itd. -- Izvrstno letoSnjo in lansko vino in razno M. Rani, Eraaj.
:»: Priporoča sc tvrdha
M
Frva M&ft Ia Mesnfertta zadruia » lini in UBiliitisl
(s scdsien v Kropi)
zopet redno dobavlja vsakovrstne kovano, kakor tudi prcšanc
Srebijja in druge ž$s"asčia iz-d&Ihe, n. pr.: Sfe^ano žrebBja za cav3ie, stavke, Cadje, žže« Sezaise, kisika sa potSobe in za zisS, s>jj©iiJ«a za ©tire, sp3aua 5s? Satira, so&a sa brane, šejke, SeSezne uoJa» ška posteEšo š. t. «5. Zahievajte cenSkel
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
flnton Cerne,
gravsr In UdelovatsIJ kav8uk-3tamblli]BV
Dnlslf^a, Dcoral firg fi.
&
LjukS^ana Sv. Petra nasšp 7.
haloga šivalnih siroiov in ujih posameznih de:ov mal i" ol|u. Istotaui s-e proda: steaio za izložbeno omaro (belgijsko steklo), kompletno valjčnimi zasteri, mere: 1.'35;:<1&4, 03 v 184, 59X1^1. imunim in ena rabi iona 90X102. iiitimiiii
Bazplsujo so slnžba


v Selcih, Prevzame lahko tudi službo obžm. tajnika. Obo plači po dogovoru
ZDjini of2il Sciia ua CoraiijsiiPin.
W Kapim -^a
- Ponudbo prevzame Ottomar Bamberg v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16.	1229
Pouudimn Vam: 50 000 metel j iz riževo slame št. 1. po 480, St. 2 po K 5'60 št. 3. K U-40, št. 4, 7-20, krtače za ribanja iz riževe slame K 2-30, iz pravih korenin K 7-— za komad kakor tudi vse druge krtačarske izdelke. Cono franko ZAGREB. — Pošiljamo tudi —po pošti po povzetju. Em. Welss i drug, Zagreb, Jnrlš.čova udca 0.
Gozdno in grajščinsko oskrbništvo Kostanjevica proda v »Krekovem« v dotičnih sekih potom pisemskih ponudb okoli 120 plm^ že napravljenega
hrastovega porabnega lesa
In okoli 30pim' že napravljenega	1261
brestovega porabnega Sesa
Pismene ponudbo je doposlati gozdnemu oskrbništvu v Kostanjevici najkasneje do 5. marca 1919 opoldne.
Ponudbene vzorce in natančnejša pojasnila daje brezplačno podpisano oskrbništvo.
Gozdno in grajščfnsko oskrbništvo v Kostanjevici na Dolenjskem.
tovarna peci in štedilnikov
r^p	Vič ln Marije Terezije c. 6
priporoča zalogo krušnih poči Iu plošče za Štedilnika ter vseh vrst sobna peči, od najpriprostejše do najfinejše vrsto. Sprejemam tudi vložitev steno v kopalno sobe z emajl ploščicami kakor tudi za štedilnike.	950
je izvrstno „miloa za umivanje, ki Vam nadomesti vsako drago „ toaletno milo". Najnovejša iznajdba kemijske znanosti prof, dr. JJ» ussaaasif Darmstildterja iu dr. Perla, se dobro peui, lepo diši in bi ga no smelo manjkati pri nobeni hiši. tzvr&teu pred-mot za trgovco in gospodinjo. — 131e;]an!na škallja s 35 kom. okusna opremljena K 30 —, 3 Skailje K 32 5U, 5 šuatslj li 130-— vsa s poštnino vred po povzetju. — Izpod ene škatlje se ue pošilja. — Milo za brijanjo komad K 3'-, kg 10 komadov K 30—. — Vzorci so ne dajo. „gxport Wartheims?,,f Zagreb, Marovska ulica iitov. 16, 1249
K
K
cenieno odjcmalco z ----
vso vrste, izdelano iz pristne, dolge konoplje, kakor pred vojno. Cena določena. — ZaUtevajte cenili.	£o priporeca
D;an Jtf. Jlchmič, Ljubljana.
MV aTSlTBH^fiif
Razno Mago za žeoske obleke. Možke, ženske in otročfe nogavice. Možke Meče.
Ženski predpasniki. Rokavice m razno drago mamifakftirno bHago.
Valentin iaček
tovarna v Dont£a?a3i Stav. 43
imam še v zalogi veE 100 pictl-pražnikov, več sto parov slamnatih šoinov, več 100 parov slamnatih podplatov (vložkov), čez 100ionskih modrih predpasnikov, belih ženskih srajc iu jopic, vsa Is pravega-platna. - Ceuo v tem času nizke, . Vzamem tudi fižol i. dr. za plačilo.
so dobi v vsaki množini. Jedeu komad 50 g stane K Razpošilja tvrdka Janko Pintar, Spodnja slaka, Ljulilj.
Ekspertna hiša Eksportua hiša
%a SC
Zagreb, Guiiduličeva ul. 1. teleL 185
razpošilja na vse slranJ Jugoslavijo
po sisJtčJh csaahs
1 ; 5	4	l
SKUiCilab. kroo 4 00 3- 6J0	e-	«'60
^SviTj^iS* * s	6.	•vrst«
tucat. 17 6« 32-40 c	8-—	krou
roziue v zabojih po ca 15 kg K	l!j za 1 kg	
pomaranče, komad .....	K	1-50
citrone, komad.......	K	1-50
snnkvo v vrečicaM kg . . .	IC	U--
kava — Santos Ug.....	K	8C-—
ri2 kg..........	K	20 —
poper kg..........	K	160--
čebula (rudeca) kg.....	K	1-60
rožiči (carobi) kg......	K	12-—
Radi lažjo odpošiljatve naj	so	pošlje
denar naprej Cene so razumejo franko		
mojega skladišča.		118
ijitU,dll(ilil
(Braunšvajgor) raipošiljam na vse kraje Jugoslavije v poštnih zavitkih od 20 Kg: daljo Ia kavin nadomestek nezavit, la kavin nadomestek v «/4 kg zavitkih. Blago računam po dnevni coni. Douar naprej ali 5C:<y0 naplačila, ostanek po povzetju. Zavoinino račuuam K 9 —, a poštnino K 4-20. Kupci, ki osebuo dojdejo, morejo svobodno iz mesta kakor tudi preko mejellrvatake vsako količiuo soboj vzstl.
JGI/inviir tvornica subomas-»viiyuvi\, nata I0ba ja masti,
Nova <3radt2!<a^ Slavonija.
lepo Tažena 20 cm debela z dvorišča hiša i). 7 v Novi ulic, Ljubljana. Pripravna so za presaditev v kak drevored ali gostiluiški vrt. Poizve se pri lastuiku v drugem nadstropju. Istotam se odda emajliran
litffnim BiYJff*TWiragBS
z bakrenim kotlom, okovau z medenino in pouiklati, pripraven za srednje veliko gospodinjstvo, v zameno za živila, oventueluo se tudi proda.
MsSPElCaVlllift Dobro peneče milo iz ..Jugoslovanske ml,arne V	godala in razpošilja vsa
immmmagaamKammism poštna naročila
Mmm ulica
Za pranje, 30%, komad a K —'60, E 120; toaletno, komad K 2'50; »nrajiflTmiHnMmjiBMTrriTO!^ posebno priporočljivo zn britje, 66 %i
............................ mad K 2-—;	•
pralni prašek, 10 %, kg E 2*50.
sa
Ctahnion* nieirna la '"'riitev vsakovrstnih načrtov V J ennicna pisalna m proračunov. Oblastveno konce., trcvsTssanKEsrasim zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljiič, gozdov in posestev
(Vf.i^
iiecetto
zapriseženi sodni izvcdencc	27S0
V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ST. 14.
Izvriajeu} na željo tudi privatne ccnitve v mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci uaj se obrnejo na jjori označeno posredovalnico. 1'rcvzeuiaoi tudi slavbinska dela ia nadzorovanje. Tajnost zajamčena.

LJUDSKA POSOJILNICA
v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št. 0
obrestuje hranilne vloge po čistih
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica iq je imela koncem lata 1913 nad 13 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Slavnemu občinstvu f naznanjam, da kupujem krte Io še do 1. marca po najvišji ceni.
kakor tudi '9 pollie in
Tudi sprejemam vse v to stroko spadajoče kože v lastni stroj,
k9 krznar, Ljubljana« Sv. Petra c. 19.
Fran Ambrož
Ljubljana, Iliniska cesta li, se priporoča za
sobna slikarska dela.
Naročila spre^ma tudi na deželi. Izvršitev točna I	Cene zmerne!
CGVSJ2 tovarne
TER
SINA & KO.
iz uajiinej.ševro, boks iu lak usnja z usnjetlrai podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine tele-tine z gumijastimi podplaU po K 831— za moške, K 75'— za ženske v zalogi
LJUBLJANA, BREG.


Generalna reprezentanca za batsrlfs, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/L
A
prva Ms? Mesni Io mote
Sjotiijiitj Ktim S 13
Lisiiliisj.Hafils TtrozUe cula n.
Edini slovenski zavod brez tnjega kapitala Je:
ijemna zavarovalnica
proti požavnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Sjubljana, Sunajska c. 17, £fubliana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbo, kakor tudi stavbo med časom zgradbo, 3. vso premično blago, mobilije, poljsko orodjo, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita iu krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne 03ebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad in odaine, ki so znašalo 1. 1916 K 906.328 91, so
poskočile koncem 1.1917 na l,0S1.838-5<. Tedaj, ilmvouje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Per.uabs is pojasnila dajs ravnateljstvo, glavna povsrjen'i'vo ? Celju in na Proseka, kalior tudi po vseh farah nastavljen po-varjenlkL Ceno primerne, hitra cenitev ln takojšnje izplačilo.
Izdata konzorcij »Slovenca«.
Odjlovorni urednik: Josip Gostinčar y, Liubljtai,
uuilutluvuu.;! tukaroa i LiublianL