Posamezna številka stane 2 Din. Slev. 23. v libd'M, v пемо m v. taaria 1924. Lelo LH Naročnina za drŽavo SHS: fli mesec......Din 20 za pol lela......120 ■e celo leto.....340 za inozemstvu: mesečno...... Din 30 Sobotna Izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstvu.... , 60 Cene Inseraiom: Enoatolpn« petttna trsta mali oglasi po Dtn t"50 te Din 2' — . vecjt oglasi nad 45 mm višine po Dtn 2-50. veliki po Din V- tn 4 —, oglasi * uredniškem dela •retica po Din G' — Pri vetjem naročilu popust, izhaja vsak dan tzvzcmŠl ponedeljku in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSinloa plaCciaa v gotovini. Uredništvo |« « Kopitarjevi ulici 6,111. Rokopisi se no vralujo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStvo 328. Političen list za slovenski narod a Uprave je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 tn 10.349 (za Inserale) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Duna| 24.797. Soglasni sklepi na konferenci federalističnega POROČILI DR. KOROŠCA IN DR, SPAHE Z VELIKIM ZADOVOLJSTVOM ODOBRENI. - POPOLNO SOGLASJE BLOKA V NOTRANJI IN ZUNANJI P0LITIKL - BRSS SE JE PRIDRUŽILA STALIŠČU DR. KOROŠCA IN DR. SPAHE GLEDE SPORAZUMA Z ITALIJO. - RADIČEVCI PRIPRAVLJENI, DA GREDO V PARLAMENT IN POMAGAJO VREČI VLADO. Zagreb, 26. jan. (Tzv.) Konferenca federalističnega bloka jo trajala od 10. do 12. in od 4. do pol 7. zvečer v prostorih HRSS. Konference se je udeležilo celokupno predsedstvo HRSS, v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in posl. K u g o v -n i k , za Jugoslovansko muslimansko organizacijo dr. S p a h o. Najprej je predsed-. ništvo HRSS poročalo o sklepih plenarne seje vodstva z dne 13. t. m. in o razgovorih, ki jih je imel nedavno podpredsednik ;HRSS dr. Maček s Stjepanom Radi-čem. Po tem poročilu јз Radič odobril dosedanje delovanjo HRSS v smeri ustanovitve opozicijskega bloka in se je strinjal z delovanjem dr. Korošca in dr. Spaha v parlamentu. Radič jo dal predsedništvu stranko navodila in v smislu sklepov plenarne seje HRSS, po katerih so predsedništvu dane popolnoma svobodne roke, da ukrene vse korake, ki so potrebni, da se zruši sedanja vlada in ustvari nova, ki bi šla takoj na volitve. Po tem poročilu sta poročala dr. Korošec in dr. Spaho predsedništvu URSS o položaju v parlamentu. Po tem poročilu je razpoloženje v Belgradu za ustanovitev opozicionalnega bloka ugodno. Pri demokratih se opaža dobra volja za tak blok in je že principielno v tem smislu dosežen sporazum. Ko je dr. Korošec svoje poročilo končal, mu je stavilo predsedni-štvo HRSS razna vprašanja in opazke irt po kratki izmenjavi misli so sklenili, da dr. Korošec in dr. Spaho svoja pogajanja nadaljujeta in konkretizirata pogoje, pod katerimi bi se imel končnoveljavno sestaviti opozicionalni blok. Kadar bodo ta pogajanja končana, naj prideta dr. Korošec in dr. S p a h o znova v Zagreb, kjer se bo vršila nova seja federalističnega bloka, da končnoveljavno razpravlja o akcijskem programu opozicionalnega bloka. Med navzočimi predstavniki bloka je vladalo popolno soglasja glede vseh notranje- in zunanje-političnih vprašanj. Razpravljali so tudi o sporazumu z Italijo in se je tudi tukaj predsedstvo HRSS pridružilo stališču dr. Korošca in dr. Spahe, Po odhodu dr. Korošca in dr. Spahe je predsedništvo HRSS sejo nadaljevalo. Ponovno so razpravljali o vseh podatkih, ki jih je dal dr. Korošec predsedništvu HRSS o vseh aktualnih vprašanjih v Belgradu. V predsedništvu HRSS vlada dobro razpoloženje in splošno zadovoljstvo 2 delovanjem dr. Korošca in Spahe v Belgradu. KOMUNIKE. O poteku seje je bilo izdano sledeče poročilo: V soboto, dne 26. t. m., so se zbrali v Zagrebu v prostorih HRSS predstavniki hrvatskega narodnega zastopstva s predstavniki slovenskega zastopstva in hrvatske muslimanske organizacije. Razpravljali so o sedanjem političnem položaju. Dr. Vladko Maček je poročal o sklepđf zadnje seje hrvatskega narodnega zastop« stva 13. januarja 1924 in o svojih razgovorih s predsednikom hrvatskega narodU nega zastopstva Štefanom Radičern na Dunaju, a gg. dr. Korošec in dr. Spaho o oarlamentarnem položaju v, Belgradu. Tudi na tem sestanku so ugo^ lovili popolno soglasje v presoji notranjih in zunanjih političnih dogodkih. Sklenili so, da se akcija za zrušitev sedanjega režima nadaljuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ta akcija je okrepljena s tem, ker ima predsedstvo hrvatskega narodnega zastopstva po sklepu zadnje seje v taktiki popolnoma proste roke. Zagreb, 26. januarja. (Izv.) Iz dobrega vira ve vaš poročevalec, da pomeni zadnji stavek v komunikeju, kjer se govori o »svobodnih rokah v taktiki HRSS«, sklep HRSS, da v ugodnem trenutku pride v parlament. Na današnji konferenci so ugotovili tudi posamezne slučaje, kdaj da bi HRSS prišla v narlament. Na prvi sej? predsedništva HRSS bodo določili poslance, ki bodo pripravlieni na poziv federalističnega bloka, kolikor ga je sedaj! v Belgradu, priti v Belgrad. Jugoslovanski klub in jugoslovanska muslimanska organizacija imata sedaj v HRSS železno rezervo, ki se je v ugodnem trenutku lahko poslužita. ZANIMANJE ZA KONFERENCO. Zagreb, 26. jan. (Izv.) Za sejo federalističnega bloka v Zagrebu so se tudi v Belgradu zelo zanimali. Več listov je poslalo v Zagreb svojo posebne poročevalce, ki eo čakali na rezultat konference. Zagrebški popoldanski listi so objavili o dopoldanski seji že obširna poročila. Velik vtis je napravila vest, da je sklenila HRSS, da pride v danem slučaju v parlament. ENOTNA FRONTA. Zagreb, 26. jan. (Izv.) Z vspehi dr. Krn rošca In dr. Spahe je vodstvo HRSS zelo zadovoljno. Uverjeno je, da se bo započett akcija ugodno končala. Med zastopniki federalističnega bloka vlada večje soglasje kot kdaj doslej. Ugotovili so, da se je dosedanje sodelovanje med strankami federalističnega bloka spremenilo v edinstveno fronto, ki bo dosedanji boj Slovencev in Hrvatov ugodno končala. « DR. KOROŠEC NA POTI V LJUBLJANO, Zagreb, 26. jan. (Izv.) Z ozirom na sestavo bloka za rušenje sedanjega režima sta dobila dr. Korošec in dr. Spaho na današnji konferenci federalističnega bloka v*a pooblastila. Dr. Korošec pride jutri v Ljubljano, da poroča svoji stranki in da dob? vsa pooblastila za dalekosežne sklepe, kt so jih napravili nn današnji konferenci fei deralističnega bloka v Zagrebu. Podpis. V Rimu 60 torej podpisali. Kdo? Zastopniki vlade v Rimu in zastopniki vlade v Belgradu. V čegavem imenu, s čigavim pooblastilom? V imenu vlade s pooblastilom vlade. Kakšne? Absolutistične tam in tu, militaristične tam in tu, centralistične tam in tu, »pobedničke« tam in tu. Ljudstvo triumfira v Italiji, fa-sistovsko namreč še posebno, hvaleč modrega Mussolinija, aklamirajoč preudarnega Pašiča, pričakujoč — blagoslova iz zemlje Jugoslavije, kjer ljudstvo protestira, odklanja tak podpis in tako pogodbo in tako prijateljstvo diplomatov ,ki ne spoštujejo — pogodb in podpisov ne tujih in ne lastni hI Podpis sramote —1 Podpis brez privoljenja tistega ljudstva, ki je le objekt diplomatov, nepooblaščenih interpretov slovenskega in hrvatskega ljudstva, dvomljivih interpretov srbskega naroda. Podpis, ki mu ploskajo Turki in Nemci in radikalna partija, a mu oporeka svojo privolitev velika veČina jugoslovanskega prebivalstva, je podpis brez ljudsko sankcije in ostane brez tistih posledic, ki bi jih lahko imel, da se je res sklenila prijateljska, poštena javna pogodba med italijanskim in jugoslovanskih n a r o d o m. Italija je sklenila diplomatski sporazum na temeljih diktature močnejšega in zastopnikom vlade, ki ma za seboj v zbornici države SHS s Turki in Nemci le tretjino ljudskih zastopnikov. Tega Italija z mogočnim Mussolini-jem ne sme nikoli pozabitil 27. januarij — je dan podpisa takega miru, kot je bil sklenjen v Brestu Litevskem na povelje generalov »železnega naroda«. Rusija pa vendarle danes pomeni več kot država »železnega« Bismarcka. To naj pomnijo tam doli okrog Rima tisti, ki so pozabiti na dni po Kobariški nesreči in prvi rimski pakt ter 27. januarja 1924 s Pašičem podpisali »patto di Roma II.«. Pozabili ne bomo nikdar na svoje easužnjene brate v Italiji — brutalnega fašizma I Diplomati pridejo in odhajajo ,ostane pa ljudstvo, ki gre svojo pot in svojo smer vkljub trenotno zvezanim rokam." Roma locuta, sed causa non fini t a — 27. L 241 Trdimo —: Pašić je podpisal zadnjo pogodbo... Protestno zborovanje ¥ Uoiomi. Kratka naznanila v časopisju brez vsake druge običajne reklame so zadostovala, da se je velika Unionova dvorana snoči napolnila. Občinstvo je hotelo dati izraza svojemu gnevu nad načinom, kako lahkomiselno, brezvestno se pušča vnemar zaščita naših bratov onstran meja. Zborovanie je otvoril v imenu ljubljanskih narocinoobrambnih društev g. ravnatelj Andrej Senekovifs kratkim nagovorom v katerem je razložil namen protestnega shoda, in podelil besedo uredniku S m o d e j u , ki je ob viharnem odobravanju zborovalcev tolmačil mišljenje in sodbo slovenskega naroda o sporazumu z Italijo, kakor ga je sklenila naša vlada. Nihče ni proti sporazumu z vsemi sosednimi državami, je poudaril govornik, nasprotno, vsakdo si ga želi, toda sporazum, kakor ga je sklenila vlada z Italijo, ni noben sporazum, ker pomenja izdajstvo na svobodnim, kulturnim, narodnim jji gospodarskim razvojeni r.aših bratov pod italijanskim jarmom. Tega sporazuma z Italijo ni sklenil narod in mu tudi ni dal svojega placeta po svojih parlamentarnih zastopnikih, marveč ga je proti volji naroda sklenila vlada sama. To je samo papirnat sporazumi Če je že vlada mislila, da mora proti dosedanjim pogodbam žrtvovati Reko, ce je ona prepričana, da Reka za nas nima tistega pomena, kakor ji ga pripisujemo mi, od ene zahteve vsaj ne bi bila smela pod nobenim pogojem odnehati, io je, da bi Italija priznala naši kompaktni narodni manjšini, ki je proti svoji volji prišla pod Italijo, vsaj tiste pravice, ki jih pogodbeno in dejansko vživa peščica italijauašev in brezpomembna bet- viea Italijanov v Dalmaciji. Tega vlada ni storila in zato je naš gnev opravičen in tako silen In ga umeva ves zunanji svet. Italijanska manjšina v Dalmaciji — skoro smešno je govoriti o peščici italijana-šev kot o narodni manjšini — rabi v šolah v Italiji tiskane knjige, sme dobivati iz Italije italijanske učitelje, na Primorskem pa v šolah na višje povelje umira slovenski pouk In je izginila slovenska pesem, pred sodišče pa se tirajo tisti, ki čitajo naše v nacionalnem duhu spisane knjige. Slovensko srednješolstvo je zatrto, na občinah se ne sme več uradovati slovensko, tam kjer bi se morala deliti pravica, na sodiščih, se je naselila krivica nacionalnega nasilstva; samo osem sodnikov je še Slovencev, v Dalmaciji pa smejo izvrševati prakso odvetniki, ki optirajo za Italijo. Ko se je v Belgradu sklepal sporazum, je bilo na Primorskem petnajst slovenskih prosvetnih društev razpuščenih. 85.000 vernikov bo brez duhovščine iz edinega razloga, ker italijanski sporazum ne pripušča v Istri zadnjega zatočišča slovanski besedi. Je to sporazum? To je nacionalen zločin, izvršen nad našimi brati 1 Ko se Pašič in Mussolini v Rimu objemata, mi ogorčeno protestiramo. Zborovalci so izvajanjem govornika ves čas viharno odobravali. Nato je dobil besedo g. dr. Ravni-h a r, ki je s statističnimi in zgodovinskimi podatki dokazoval, da bi morala biti Reka naša. Tu se v ozadju dvorane oglasi z medklici predsednik Orjune g. Kranjc, ki so mu Orjunaši začeli ploskati. G. Kranjc gre na oder in ne da bi dobil besedo, začne govoriti. Pravi, da dokler v Belgradu ne bo jugoslovanskega Mussolinija in ne bodo Orjunaši z orožjem prestopili meje, ne bomo dobili nazaj naših bratov. Gospoda je v preteklem stoletju s svojo strankarsko strastjo zapravila, kar bodo Orjunaši s pestjo nazaj dobili. Ta nastop Orjune je bil oči-vidno prej dogovorjen in naperjen predvsem proti osebi g. dr. Ravniharja, ki so ga v govoru prekinili. Smatramo, da je bil tak nastop ob takem času neumesten in škodljiv. G. dr. J. C. Oblak je nato pročital sledečo resolucijo, ki jo bila soglasno sprejeta : Zborovalci, zbrani iz vseh slojev in strank na protestnem shodu v Ljubljani dne 26. januarja, ogorčeno obsojajo sporazum, ki ga je sklenila vlada z Italijo na lastno pest, brez sodelovanja narodne skupščine, ker ta sporazum ne predstavlja sporazuma med prizadetimi narodi. Zborovalci slovesno izjavljamo, da nobenega sporazuma ne moremo priznati, ako ne garantira nacionalne, kulturne in gospodarske svobode slovanskega življa, nahajajočega se proti svoji volji v mejah italijanskega kraljestva. Nato je predsednik zaključil zborovanja Del zborovalcev je nato manifestiral dalje po ulicah, do izgredov pa ni nikjer prišlo. Miroljubni namen češkoslovaške. London, 26. januarja. (Izv.) Dr. Beneš je v Londonu izjavil, da zasleduje Češkoslovaška prejkoslej iste cilje: Popoln mir v Evropi, gospodarsko in finačno konsolidacijo Češkoslovaške in podporo Dništva n: ^odov. Češka je znifnla letos svoje izdatke od 22 na 17 milijard kron, naslednje leto pa bodo znašali stroški le 14 milijard. Pred 2 leti j« znašal vojni proračun 20 procentov vseh izdatkov, naslednje leto po bomo znižali stroške za armado na 13 odstotkov. Število aktivnega vojaštva smo znižali od 150 na 115 tisoč mož. Da osigu-ramo evropski mir, sklepamo zveze, a potem bomo šele mogli govoriti o razorožitvi. Naža veza s Francijo bo znatne pripomogla k utrditvi evropskega miru. Anglija in Rusija. London, 26. jan. (Izv.) »Evening Slaii-dart« poroča, da odide v kratkem posebno odposlanstvo Anglije pod vodstvom 0'Gra-dyja v Moskvo, da uredi razmerje med Anglijo in Rusijo« VPRAŠANJE DR. IiOHNJFCA 0 IZVOZU VINA. Belerad, 23. jan. (Izv.) Na današnji seji naroone skupščine je minister za trgovino odgovarjal na vprašanje posl. dr. H o h n j e c a zaradi izvoza vina iz Slovenije v Avstrijo. Poslanec dr. Hohnjec je opozoril na to, da bi se morala sprejeti v trgovsko pogodbo z Avstrijo tozadevn.? določila. Omenil je strahovito vinsko krizo v vseh vinorodnih krajih cele države. Vse države, kjer 6e prideluje vino, so pa skrbele, da se izvoz vina zagotovi v trgovskih pogodbah, samo naša država se za to ni brigala Avstrija je z Ogrsko in z Italijo sklenila jako ugodno pogodbe. Zato zahtevamo tudi mi od vlade ,da skrbi za našo vinogradnike in za izvoz agrarnih pro- duktov, ker smo agrar. a država. Govorni!: vpraša, zakaj v tisto komisijo, ki so jo pogajala z Avstrijo, nI bil izvoljen noben Slovenec in noben Hrvat. Enkrat jo minister sicer že rekel, da to ne gre, da bi bili v v te komisijo, ki so pogajajo z nekdaj sovražnimi državami, izvoljeni nekdanji pripadniki teh držav, ker bi to škodovalo avtoriteti komisij. S tislo izjavo se je g. minister korenito osmešil prec! celo Evropo. Kolikor je poslancu znano, doslej sploh še nikdar ni bil v nobeni komisiji noben Hrvat in Slovenec in zato je čudno, na podlagi kakšnih izkušenj so je mogel g. minister povzpeti do tako goiostasne trditve. (Medklic: Trumbić! Rapallo!) Poslanec dr. Hohnjec: Pogodbo v Rapallu sta slenila Vesnic in Stojadinovič. A tudi če bi to bilo res, kako bi mogla potem n. pr. Masnryk in Beneš zastopati svojo državo pri skle- Strmo £ ^anju mednarodnih pogodb? AU bl м rao-fali Čehi potem obračati po izvedence v Belgrad, ki »o baš sedaj s svojim sporazumom z Italijo pokazali, kaj da znajo? Na !em sporazumu ni sodeloval noben Hrvat in noben Slovenec, in ravno ta sporazum kaže vso sposobnost Belgrada. Minister K o j i k je kljub temu vztrajal na svojem stališču. Za svoja izvajanja je žel dr. Ilohnjec od cele opozicije burno odobravanje. OBDUKCIJI? KATEHETOV IN UČITEFJIC ZA KOČNA DELA. Belgrad, 29. jan. (Izv.) Posl. Sknlj fe danes interveniral pri ministru za pro-»veto zaradi redukcij katehetov in učiteljic za ženska ročna dela. Minister je poklical referenta za redukcije in ta je pri-»tal na to, da se vsa katuhotska mesta ohra-aijo kot doslej, mesta učiteljic pa kolikor |e potrebno. Dalje je poslanec Škulj inter-renirui pri ministru za pošto, da se zvišajo druginjsko doklade poštnim odpravnikom, ki še danes prejemajo samo po 450 iinarjev mesečno. POSREDOVANJE ZA NASE VOJAKE. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Poslanec Bro-1 a r je danes interveniral pri vojnem ministru zaradi slovenskih vojakov v Makedoniji in zahteval stroge preiskave o ne-rednostih, ki so prišle Jugoslovanskemu klubu do znanja. 6UDMARKA'. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Minister ta pra-roeodje dr. P e r i ć jo odgovoril na vpra-lanje 2 e b o t a, ali imajo velenemška dru-Itva kakor Sudmark itd. pravico zahtevati rvoje za časa prevrata jim odvzeto premoženje nazaj, da to pravice nimajo. Konfcrenca trgovskih zbornic v Zagrebu. Proti neznosnim davkom. Zagreb, 26. jan. (Izv.) Danes ee je frrSila v posvetovalnici zagrebško trgovsko ibornice predkonlerenca zustopnikov trgovskih in obrtnih zbornic in številnih gospodarskih organizacij iz cele države. Pred-konference so so udeležili tudi številni ndeležnikl iz Slovenije, med njimi glavni tajnik trgovske ln obrtne zbornice dr. Win-discher, načelnik zvezo trgovskih gremijev g. Jelačin ml., dalje gg. Pintar, dr. Moho-rič in Žagar. Zagrebška trgovska zbornica !e eestavila kot podlago za zborovanje ob-limo spomenico, ki konča z resolucijo, ob-»egajočo 16 točk. V teh šestnajstih točkah našteva resolucija vse rane ln težave, ki tlačijo naše narodno gospodaretvo. V debati o tej spomenici in o resoluciji so živnh-no posegali tudi Slovenci. Ob splošnem pritrjevunju in odobravanju je predlagal dr. \Vindiecher k resoluciji še posebno točko proti linearnemu povišanju davkov in pa točko glede državnega urndni-žtva, kjer zahteva za uradnike primerne plače, da bodo mogli dostojno živeti od Bvojih rednih prejemkov. G. J e 1 a č i n ml. je v dolgem govoru pojasnil občutna in naravnost krivična davčna bremena, ki jih državna uprava nalaga Sloveniji. Njegov govor je zbudil splošno pozornost Za raz-pruvo o raznih strokovnih vprašanjih jo predkonfercnca izvolila štiri odseke, ki so zborovali popoldne in sicer odsek za re-вко vprašanje, za socialno zavarovanje, za statistiko, za trgovske pogodbe, finančni odse k in prometni odsek. V vseh odsekih so bili zastopani tudi Slovenci. Plenarna seja je »oglasno odobrila vse sklepe odsekov. Zagreb, 28. jan. (Izv.) Na čast ude-(ežnikom gospodarskega kongresa je pri- jW.T.,ivn.--------7-y,aatiHta»r—втгп '■■ ■ == _ SLOVENEC, dne ' redil predsednik zagrebške trgovske zbor-, niče nocoj svečano večerja Ofifožnfca proti Rađfću in dr. Mačku. OBA OBTOŽUJEJO ŠPI0NA2B. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Vašemu dopisniku se je posrečilo dobiti besedilo obtožnice belgrajskega sodišča, na čigar podlagi je pravosodni minister zahteval od narodne skupščine izročitev Stjepana Radiča in dr. Mačka belgrajskemu sodišču. Obtožnica se glasi: »Po obtožbi Danice Androlič in tovarišev radi vohunstva po § 85 srbskega kazenskega zakona je Danica poleg ostalega izjavila, da je bila svoj čas kot strojepiska v službi v Radieevi knjigarni in da je tam po diktatu dr. Mačka na "stroj pisala razna pisma v šifrah. Komu so bila ta pisma poslana, ni vedela, sodi pa, da so bila pisma protidržavne vsebine in naslovljena na posamezne osebe v Ameriko. Naslove in kuverte je po njeni izjavi pisala mlajša Ra-djVva hčerka, ki je bila z Androlićevo skupaj v pisarni. Na svojih nadaljnih zasliševanjih je priznala, da je bila v resnici agen-tinja dveh tujih držav in da je delala za nji. Poleg ostalega je na svojih zaslišavanjih označila tudi nekatere častnike iz bivše av-stro-ogrske armade, da so ji pri tem delu pomagali in da je od njih dobivala gotove podatke ter je pripomnila, da so ti oficirji veliki radičevci in da delujejo zanj. Povodom preiskave je bilo ugotovljeno na prvem mestu, da je nj*n sotrudnik bil njen ljubimec kapetan Kazimir Krušnjak, ki je sedaj v pokoju in je jetnik tega sodišča. Ta človek je bil radi poneverbe vojaškega denarja od vojaških oblasti zaprt. Da bl ga rešila zapora, je Danica storila vse, kar je mogla. Sla je na vse strani in se predstavljala včasih kot njegova žena, včasih pa kot sestra, da bi izposlovala, da bi se Košnjak lahko branil iz svobode in da bi kje dobil denar, da povrne poneverjeno vsoto. Na-daljna preiskava je dognala, da so mnogi podatki Androličeve točni. Za Krušnjaka je ugotovljeno, da je kot oficir vohunil in da 1 je skušal pobegniti v tujo državo. Androli-ćeva trdi, da ji je Krušnjak govoril, da bo, preden bo šel na pot, prinesel nekaj aktov, katere oni »tam preko« rabijo in da bo za to dobii mnogo denarja. Pri hišni preiskavi pri njem je bil najden zaupni vojaški dokument potem, ko je bil že razrešen službe poveljnika. Ko je Androličeva po svojem vohunskem poslu odpotovala, je Krušnjak dobil od nje iz nekega obmejnega mesta pismo, v katerem mu sporoča, da, kakor mu je že ustmeno povedala, odpotuje v tujo državo in da nese tja nekaj aktov, za katere bo dobila dovolj denarja. Krušnjak sam priznava, da je ostalo njeno korespondenco sežgal, da ga ne bi kompromitirala. Poleg tega je bilo najdeno pismo, ▼ katerem stoji tudi naslednje: »Morem Ti javiti, da sem srečno prišla čez mejo in se sedaj nahajam v..... Čim zadevo končam, Ti sporočim ...« Krušnjak sam priznava, da je vedel za cilj njenih potovanj, vendar pa tega kot aktivni oficir ni naznanil pristojni oblasti, kar bi bila njegova dolžnost. Androličeva je priznala, da je dobivala podatke od oficirjev, ki so bili v zelo ozkih stikih z Radičem. Pri nekem teh oficirjev je bil naiden koncept pisma, naslovljen na Radiča, v katerem se zahteva od Radiča zaščita za vojake in hrvatske oficirje pred Srbi. Za hrvatske oficirje stoji v pismu, da so strašno deprimirani. Oficir konča svoje pismo: »Hočem in želim, g. predsednik, ako smatrate za potrebno, da ta dokument in smi- 27. januarja ШЛ sel tega sporočite očetom in materam.« — Pri tem oficirju je bil najden tudi proglas, naj s« glasuje za kandidate HRSS. Če upoštevamo dejstva, da so ti oficirji, posebno Krušnjak, pomagači Androličeve, dalje da so Radičevci in njegovi vneti pristaši, in da je Androličeva pred svojim odhodom v Južno Srbijo bila nekaj časa v Zagrebu kot strojepiska ▼ Radičevi knjigarni, dalje, da je ona o priliki svojega potovanja stanovala v Zagrebu v kavarni Zabič, kjer se sestajajo Radićevi prijatelji, in končno, da je ona 19. julija ▼ zaporu poskušala izvršiti samomor in da je Štefan Radič na protizakonit način odšel iz države prilično istočasno, ko je bil Krušnjak aretiran radi vohunstva, sledi iz tega, da Je za narodna poslanca Štefana Radiča in dr. Mačka dovolj obtežilnega materijala, da se imata v smislu § 117. kazenskega zakona poklicati na sodnijsko odgovornost. NOVE DIPLOMATIČNE METODE MACDONALD London, 26. januarja. (Izv.) »Dafly Telegraph«-u poroča njegov diplomatski sotrudnik, da bo Macdonald poskusil dosedanji način diplomatskega občevanja z diplomatskimi notami omejiti in ga nadomestiti z itstmenimi razgovori z zastopniki tujih držav. ANGLEŠKI ZASTOPNIK V DRUŠTVU NARODOV. London, 26. jan. (Izv.) Lord Parmoore bo zastopal Anglijo v Društva narodov namesto lorda Ceclla. ŽELEZNIČARSK2 ŠTRAJK V ANGLIJI. London, 26. januarja. (Izv.) Železni-čarski štrajk se je nekoliko ublažil. Promet sc zboljšuje. OPOZICIJA PROTI POINCAREJU. Pariz, 26. januarja. (Izv.) Zbornica je včeraj začela razpravljati o fiskalnih zakonih proti padcu franka. Pri tej priliki je prišlo med Poincarejem in med levičarskimi poslanci do ostrih nastopov, ta-i ko da je Poincare končno zahteval, naj se seja preloži na danes. Ta predlog je zbornica sprejela s 453 proti 110 glasovom. POSLEDICE PADANJA FRANKA. Pariz, 26. januarja. (Izv.) Vsled padca franka so časniki zvišali naročnino. FRANCOSKI SENATOR ZA VZPOSTAVITEV ZVEZE Z RUSIJO. Pariz, 26. januarja. (Izv-) Senator Monzie je napovedal interpelacijo, v kateri bo zahteval takojšnjo vzpostavo komisije za obnovitev trgovskih zvez med Francijo in Rusijo. PRIZNANJE GRŠKE VLADE. Pariz, 26. januarja. (Izv.) Iz Aten poročajo, da bo Francija sledila zgledu Anglije in priznala Venizelosovo vlado. ITALIJANSKA LJUDSKA STRANKA. Rim, 26. januarja. (Izv.) Stranka po-polarov je sklenila udeležiti se volitev z lastno listo. NOV POLJSKI DENAR. Varšava, 26. januarja. (Izv.) Vlada je sklenila ustanoviti novo denarno edinico poljski goldinar, ki bi bil razdeljen na sto grošev. Dala bo tudi izdelati zlatnike po 100, 20, 10 in 5 poljskih goldinarjev. Poleg zlatega denarja bo vlada deda kovati tudi drobiž iz srebra in nikla. POLJSKO NOTRANJE POSOJILO. Varšava, 26. jan. (Izv.) Ministrski svet je sklenil izdelati zakonski načrt za poso- jene; toda v štirih letih bi imel vse stroške povrnjene... in vzdrževal bi ceste na tujo stroške.« Svečano je vzdihnil, potem je nadaljeval: »Vidite, kako odkritosrčno vam govorim o svojih poslih. To je moja stara navada, ki se je ne bom nikoli odvadil. Vedno sem živel na prostem zraku, pa tudi očitno pred vsemi ljudmi. Naš posel bi bil sramoten, če bi ga izvrševali skrivaj. Jaz se nikoli ne skrivam, ker se nikogar ne bojim. Če boste kdaj brali v časopisih, da so mi na sledu, vedite brez premisleka, da so to prazne mnrnje: saj vedno vedo, kje sem. Ne bojim se ne ministrov, ne armade, ne sodnijo. Ministri vedo prav dobro, da lahko z eno samo potezo zamenjam kabinet. Armada je na moji strani; od nje dobivam novincev, če jih potrebujem. Ona mi daje vojake, jaz pa ji vračam častnike. Gospodje sodniki pa dobro poznajo moja čuvstva do njih. Revni so in slabo plačani; kdo naj jim torej zameri, če niso pošteni. Jaz hranim nekatere izmed njih, druge oblačim; prav malo sem jih še obesil: torej sem dobrotnik javnih oblasti.« S krasno kretnjo mi je pokazal nebo, morje in deželo: »Vse to je moje,« je rekel. »Vse, kar diha v kraljevini, mi je podložno iz bojazni, prijateljstva ali občudovanja. Veliko solz se pretoči radi meno in .vendar je ni matere, ki ne bi hotela imeti sina kot je Hadži Stavros. Prišel bo dan, kot bodo doktorji kot vi, pisali mojo zgodovino, in ŠOfNfm Ml јПо ▼ znesku pot milijonov dolarjev. Obveznice tega posojila bo mogoče kupiti sa-so s tujimi valutamL VPRAŠANJE POSOJILA ZA OGRSKO. Pariz, 26. januarja. (Izv.) Rcparačilska komisija je danes razpravljala o posojilu za Mažarsko. Končno veljavno bese-, dilo poročila bo izdelano iele v torek. KORUPCIJA NA OGRSKEM. Budimpešta, 26. januarja. (Izv.) V parlamentu ej bivši predsednik najvišjega računskega dvora Strausz govoril o di»-pozicijskih fondih ogrske vlade, ki dosegajo velikanske svote, a se odtegujejo računski kontroli. Ne samo posamezni ministri, ampak tudi vojna uprava in regent Horthy razpolagajo z velikimi dispozidj-skimi fondi SEPARAITSTIČNE H0MATHB T- i NEMČIJI. Spejer, 26. jan. (Izv.) V četrtek ee Je uprl oddelek separatistov zaradi premale plače in preslabo oskrbe. Črnci so separatiste zvezane odpeljali v zapor. Kirchheimbolaiiden, 26, Jan. (Tvz.) — Mestnemu zastopu eo separatisti naložili globo v znesku 15 tisoč frankov zaradi odstranitve separatistične zastave s mestne hiše. Iz гогшје politike. * Italijanska ljudska stranka ob rfrfev-noaborskih volitvah. Po dosedanjih sklepih Italijanske ljudske stranke je gotovo, da bodo popolari pri bodočih volitvah nastopili samostojno kot opozicija. Poelanci hi senatorji, ki so fašizmu na ljubo iz stranke izstopili — 12 po številu — ne pojdejo samostojno v volivni boj, ampak bodo dali svoja imena »na razpolago« fašistovski stranki, da jih sprejme v svojo volivno lista * Zakon o splošnem socialnem zavarovanju se pravkar debatira v čehoslovaškem parlamentu. To ni samo velikega socialnega, ampak tudi političnega pomena, ker je čehoslovaška prva in edina povojna država, ki se je tega ogromnega dela lotila, kar gotovo zelo povečuje njen politični prestiž v svetu. * BeSelke. Ogorčenje. Kakor se nam sporoča, je glas o nameravani redukciji katehet&fr, ki naj bi jih na osnovnih šolah nadomestilo svetno učiteljstvo, zbudil ailno ogorčenje in razburjenje med slovenskim ot>> činstvom sploh, zlasti pa med starši, ki џш zavedajo, da bi bila s tem izpodrezana krščanska vzgoja otrok in odprta pot moralnemu razdejanju. Nekateri «e kar ne morejo n&čuditi, da se morejo dobiti ljudje, ki jim taka zmeda na misel pride. Celo iz ust takozvariih liberalcev so se čule pikre obsodbe tega kulturnobojnega načrta, ki ga slovensko ljudstvo enodužno zavrača. Viktor Schwelger: Pravilnik za delavstvo tobačnih' tYornic. Uprava monopolov ima v Belgradu svojega posebnega referenta za delavsko vprašanje in to Je inšpektor d r. L. L o t r ič, ki je bil т pienumu zakonodajnega odbora ustavotvorne skupščine reforent za zakon o zaščiti delavstva in katerega naloga bi torej bita, da kot eden prvih sodelavcev pri tem zakonu sedaj ..... гу.т ГзЗД ko se bodo otoki Arhipela kregali med seboj, na katerem sem bil rojen. Moja slika bo visela v vsaki koči obenem s slikami, kupljeni na gori Atos. Tisti čas bodo vnuki moje hčerke, najsi bodo tudi vladajoči princi, s ponosom govorili o svojem predniku kralju gora l« Morda se boste smejali moji gennan« ski priprostosti; vendar me je ta nenavadni govor globoko ganil. Proti svoji volji sem obiudoval to veličino v zločinstvu. Nikoli še nisern spoznal tako veličastnega potepina. Ta satanski človek, ki mi je imel odsekati glavo koncem meseca, mi je vzhajal skoro spoštovanje. Ta velika niramor-nata figura, ki je bila tako resna in mirna sredi divje orgije, se mi je zdola kot neizprosna maska usode. Nisem se mogel vzdržati in odgovoril sem mu: »Da, vi ste v resnici kralj!« Odgovoril je smehljaje: »Prav zares, ker imum svoje prilizoval ce celo med svojimi sovražniki. Ne branite sel Znam brati z obraza in danes zjutraj ste me gledali, kot bi me hoteli videti na vislicah.« »Ker hočete, da sem odkritosrčen, vam priznam, da sem imel za trenutek ta občutek. Zahtevali ste od mene nezmiselno odkupnina Vzemite stotisoč tema ženskama^ ki jih imata, to jo naravno in spada v vaš posel; toda da zahtevate petnajst tisoč od mene, ki nimam ničoaar, tega ne bom odobraval nikoli.« Edmund About: M Kralj gora. ' Iz francoščine prestavila K. Hafner. »Nisem jaz kriv temu,« je rekel, »ampak navada. Če bi prvi maj minil brez streljanja, bi ti dobri ljudje ne verjeli, da ee je pomlad vrnila. Imam tu samo priproste ljudi, ki so bili vzgojeni na deželi in se drže etarih običajev. Vzgajam jih pri svoji najboljši volji, toda umrl bom preje, preden jih navadim uljudnosti. Ljudje se ne osna-zijo v enem dnevu kot srebrne žlico. Tudi meni je svoj čas ugajalo to divje veselje; pil in plesal sem kot ostalL Nisem še poznal evropske civilizacije; zakaj sem začel tako pozno potovati? Veliko bi dal, da bi bil še enkrat mlad in imel samo petdeset let. V sebi uosim reiorinatorične misli, ki jih ne bom nikdar udejstvil, ker вет kot Aleksander Veliki brez dediča, ki bl bil mene vreden. Sunjam o povsem novi organizaciji tolovajstva, brez hrupa in krika. Moral bi imeti natančen popis vseh prebivalcev dežele, njihovega premičnega in nepremičnega imetja. V vsakem pristanišču bi imel nastavljenega stražnika, ki bi mi sporočil ime, pot in po možnosti premoženjske razmere vsakega tujca, ki bi se izkrcal. Na ta način bi natančno vedel, koliko mi lahko vsakdo piača; ne prišel bi več v položuj, da zahtevam preveč ali premalo. Na vsaki cesti bi etraiiii suažui in dobit« vzgojeni uradniki; kajti čemu vznemirjati svoje klijente z divjimi obrazi in neotesanim vedenjem? Videl sem v Angliji in v Franciji tatove, ki so bili do neizmernosti elegantni; pa so kljub temu prav dobro opravili svoj posel. Od vseh svojih podložnikov bi zahteval odlično obnašanje, posebno še od uslužbencev na mestih, kjer bi potnike ustavljali. Za odlične potnike, kot ste vi, bi imel udobna stanovanja, s prijaznimi vrtovi na svežem zraku. In ne mislite, da bi morali radi tega kaj več plačati: ravno na-i sprotno l Če bi prišli vsi, ki potujejo po kra-j ljevini, neizbežno v moje roko, bi bil v sta-I nu, da zahtevam od njih le neznatno vsoto. I Naj mi plača vsak domačin in vsak tujec le i četrtino odstotka od svojega premoženja; množina bi izdala. Potom bi tolovajstvo ne bilo nič drugega več kot davek na občila: pravičen, ker bi bil sorazmeren, naraven, ker so ga že od starodavnih časov sem vedno pobirali. Lahko bi ga še poenostavili z j letnimi abonementi. Kdor bi enkrat plačal gotovo evoto, bi dobil izkaznico, če je domačin, ali vizum na potni list, če je tujec. Rekli mi boste, da zamore v zakonitih časih samo skupščina dovoliti nov davek. Oh, gospod, da bi imel ča~a! Kupil bi cel senat; imenoval bi poslaniško zbornico po svoji volji l Postava bi se udala pri prvem naskoku. Če bi bilo treba, bi ustanovili novo ministrstvo: ministrstvo za javne ceste. To bi me stalo za prvi začetek dva ali tri mili- Štev. 23. SLOVENEC, dne 27. januarja 1924. Stran 3. Izvaja v praks« to, kar je preje v teoriji zagovarjal. Nekako pred enim mesecem je bila v opravi monopola daljša konferenca, na katero so bili poklicani ravnatelji posameznih tobačnih tovaren. Naloga te konference je bila,da izdela za tobačne tovarne pravilnik o poslovanju v tovarnah, delavski red za vse monopolsko delavstvo, pravilnik o delavskih kategorijah, in plačilni sistem v tobačnih tovarnah ter nov pravilnik o mirovni (proviziji) monopolskega delavstva. Ta konfcrenca je vse te pravilnike izdelala seveda tako, kot je bila volja dr. L.' Lotriča oziroma upravnika monopolov. Naše tobačno delavstvo bodo intereslrall H pravilniki, ki se tičejo direktno njihovih življenskih interesov. Tozadevno pride predvsem v poštev delavski red. Odredbe tega pravilnika se eicer formelno drže predpisov »Zakona o zaščiti delavstva«, drugače pa preveva ves pravilnik nekak vojaški ton, katerega cilj je predvsem stroga disciplina v tobačnih tovarnah. Duh tega pravilnika je isti kakor je bil onega delavskega reda za tobačno tovarno v bivši Srbiji. Naravnost drakonična je odredba, ki se nanaša na slučaj, ako se pri pregledu delavstva, ki odhaja iz tovarne, pri kom najde kak monopolski ali drugi predmet, ki pripada državi. Tozadevno predpisuje pravilnik, da se mora delavec ali delavka pri kateri se kak tak predmet najde, takoj izpustiti iz službe brez vsake preiskave. (Kaj pa, če je bil komu kak predmet podtaknjen?) Ta pravilnik med drugim stoji na principu osemurnega delavnika, toda za čezurno delo se ne drži točno predpisov »Zakona o zaščiti delavstva«, ampak preko odredb tega zakona dajo široko kompetenco upravi državnih monopolov. Uvaja pa sistem delavskih zaupnikov, kakor je to predpisano v »zakonu o zaščiti delavstva«. Daje pa vendar en beneficij, ki ga »Zakon o zaščiti delavstva« ne zahteva, namreč vsakoletni plačani dopust, katerega so sicer imeli monopolski delavci v Sloveniji tudi dosedaj, v drugih pokrajinah pa tega ni bilo. Drugi za delavstvo važen pravilnik je pravilnik o delavskih kategorijah «'n o plačilnem sistemu v tobačnih tovarnah. Ta pravilnik deli delavstvo v tobačnih tovarnah v štiri kategorije. Prva kategorija ima tri podkategorije iu to: a) Nadgledniki ali pazniki; b) vsi kovinski delavci in c) ostali profesionisti. V drugo kategorijo spadajo polkvalificirani delavci, to so tisti, ki nimajo spričeval o svoji kvalifikaciji in kateri so dobili strokovno izobrazbo v sami |ovarni. — V tretjo kategorijo spadajo »izvagačicec, prevzemuice, delavstvo pri sortiranju, delavstvo pri vseh strojih, in v četrto kategorijo delavci splošne manipulacije. Plačilni sistem deli celokupno dnevno plačo v tri elemente in to: a) temeljna dnevna plača, ki je za vsako kategorijo različna in raste po številu službenih let in ki je tako visoko določana, da bi se v slučaju, da prenehajo današnje abnormalne valutne razmere, lahko takoj opu?'ila osebna in rodbinska draginjska doklada in ostalo samo pri temeljr' plači; b) osebna draginjska doklada, ki se istotako razlikuje z ozirom na kategorije in na službr^a leta, inc) družinska doklada, ki je na novo regulirana za vse tovarne enako. Predvsem je ta doklada maksimirana, kar dosedaj ni 1 la. More se prejemati za največ tri člane družine in to samo za zakonske otroke do 14. leta in za nobeno drugo osebo. Rodbinska doklada znaša dnevno za eno osebo kakor dosedaj 3 dinarje. Kadar stopi ta plačilni sistem v veljavo, bo delavstvu zboljšano njegovo materialno stanje za par dinarjev dnevno in s tem bo tudi monopolsko delavstvo v vseh naših tobačnih tovarnah z ozirom na kategorije in službena leta enako plrčano. Pravilnik o proviziji (mirovini) je poslabšana izdaja sedanjega za S ovenijo veljavnega tozadevnega pravilnika. Po sedanjem pravilniku o proviziji se jo mogla dobiti prs vica do provizije po predpisanih pogojih že po petih letih, po novem načrtu pa se more ta pravica dobili šele po 15 letih. Po tem no.em načrtu bi provizija znašala ro 15 letih 50 odstotkov od dnevne plače in za vsako nadaljnje leto dva odstotk" več. tako da bi po 40 letih znašala provizija 100 odstotkov. Poostrene so odredbe za zdravniški pregled in odredbe glede ponovnega pregleda pr~vi-zionistov. Novi pravilnik v proviziji ne pozna nobene odpravnine več. V formalno-pravnem oziru mora te pravilnike osvojiti upravni odbor samostojne uprave državnih monopolov, minister financ mora na nje pristati ter jih publicirati, na kar postanejo sestavni del »zakona o monopolu«. Ni dvoma, da jih bo upravni odbor — v katerem ni nobenega Slovenca — tudi sprejel, kajti d r. L L o t r i č jih je izdelal gotovo v sporazumu z upravnikom državnih monopolov. Dr. L. Lotrič se je sicer dosedaj vedno smatral kot prijatelj delavstva, vendar se zdi, da ima ravno tobačno tovarno v Ljubljani na piki. V kolikor to mačehovsko nastopanje napram monopolskemu delavstvu v Sloveniji ni dovolj razgaljeno in podčrtano v tem splošno informativnem članku, bodo to storili poseb-t ' članki. Ze sedaj pa opozarjamo merodajne činitelje, da se za to velevažno zadevo zanimajo. — Škofovska posvetovanja. V torek, 1 dre 29. januarja, na dan, ko je bil pred trinajstimi leti v Rimu posvečen za škofa zagrebški metropolit dr. Ante Bauer, se . prično redna letna posvetovanja ožjega { odbora jugoslovanskega katoliškega epis- | kopata v nadškofijskem dvorcu v Zagre- 1 bu. Predmet posvetovanj bodo med drugim tudi cerkveno-politična vprašanja, ki so vprav v poslednji dobi stopila na površje. Ljubljanski vladika dr. Anton Bona v entura Jeglič se odpelje na škofovsko konferenco danes. — Županski tečaj v Črnomljn. Opozarjamo še enkrat na županski tečaj, ki bo v Črnomlju na Svečnico, dne 2. februarja 1.1. v prostorih g. Mat. Skubica. Predavatelja prideta iz Ljubljane, obenem pa se vde-leži razprav tudi domači okrajni glavar ali njegov namestnik. Zato naj bo vdeležba občinskih odbornikov iz vseh občin kar najštevilnejša! Začetek poučnega tečaja ob 9. dopoldne. — Kaj je s »kovali«? Glasom poročil nekaterih listov bodo zamenjavalo podružnice »Narodne banke« v posameznih pokrajinah stare 10 dinarske bankovce (kovače) samo še do 31. januarja, pozneje pa samo še centrala v Belgradu. Če se to vest obistini. bo sprejemala naša uprava te bankovce samo šo vključno d o 80. t. m., pozneje jih pa brezpogojno odklanjala. Ako dojde po tem dnevu tak denar po pošli, ga ne bomo sprejeli v račun, ampak shranili dotlej, da ga dvigne v upravi pošiljatelj. — Ako pa dobimo od finančne uprave nasprotno zagotovilo, je bomo objavili v torke. em listu. — Ne naslov poštne uprave. Neredko-krrt se pripeti, da se zgodi na posameznih poštnih uradih večji ali manjši nered pri pošiljanju ozir. dostavljanju časopisov. Tako n. pr. oddaja po?,ta na Grosupljem Domoljubove zavitke, ki jih uprava odda že v sredo dopoldne na ljublj. glavno pošto, šelo v nedeljo zjutraj; na pošti Brezovica nri Ljubljani se pisemske pošiljke ne dostavljajo nnslovljencem niti v domači vasi na sedežu poštnega prada itd. — Vse to bi radi povedali poštnemu ravnateljstvu v zaprtem pismu s priloženim dokazilom. To sporočilo Li bilo v korist strankam in poštni upravi. Toda, glej ga spaka! — Požtna uprava tega obvestila ne sprejme, ker — no, ker — »prošnje« in prilog nismo nismo — koikovali s 5 ozir. 2 dinarsko znamko!! — Nam tudi prav, bomo pa reklamirali — tako-le! — V Složicah pri Jeiici je v petek umrl g. Ivan Pečnik, zemlj. posestnik in ir, jitelj znane gostilne pri >Urbančku« ob Dunajski cesti. Star je bil 75 let N. p. v m.! — Domovinslvo reduciranih uradnikov. Kdo bi si bil mislil, da bo pri redukcijah uradnikov tudi vprašanje o domovinstvu belilo nekaterim glave. Pojavilo se je namreč vprašanje, če morda ne zgubi reducirani uradnik ali reducirani deflnitivni državni nameščenec domovinske pravice v kraju (občini), kjer je bil pristojen po določbah § 10 domovinskega zakona z dne 5. decembra 1896, drž. zak. št 222. — Po tem zakonu zadobe namreč vsi stalno nameščeni uradniki in služabniki domovinsko pravico (tzv. uradno domovni-štvo) v tisti občini, kjer jo njihov stalni uradni sedež, in sicer z dnem, ko nastopijo svojo službo. — Ali pa zgube domovinsko pravico e tem, da to službo zapuste — recimo ravno vsled redukcije. In kam naj bi bili potem pristojni? Na to bodi pojasnjeno vsem, ki bi utegnili biti v dvomu, da obdrži vsak reducirani ali kakorkoli lz službo izstopivši definitivni javni ulužbenec svojo domovinsko pravico tam, kjer si jo je pridobil ravno s tem, da je bil definitivno (stalno) nameščen. To velja obsebi umevno tudi za vse vpokojence. Ne-zmisel je torej — kakor smo čuli mnenjo —, da naj bi dobil nazaj svojo prvotno domovinsko pravico vsak reducirani uslužbenec, t. j. tisto domovinsko pravico, ki jo je imel pred stalnim nameščenjem. — Takih skokov nazaj ne pozna noben domovinski zakon; nnj-r.anj pa, da bi bilo mogoče komu odvzeti postavno pridobljeno pravico. Tudi če se reducirani nameščenec ali vpokojenec izseli iz svoje po definitivnem nameščenju pristojne mu domovne občine, ostane ondi pristojen toliko časa, dok'er M ne pridobi morda nove domovinske pravice v občini bivališča po dolčbah § 2 navedenega domovinskega zakona, ki je — mimogrede omenjeno — še vedno v veljavi lr ostane toliko časa, dokler ne dobimo v državi SHS novega enotnega zakona. — še to omenjamo, da določa § 17 domovinskega zakona z dne 3. decembra 1863, drž. zak. št. 105 popolnoma jasno: a) da ugasne domovna pravica v eni občini še le tedaj, ko so pridobi v drugi, — in b) da ostane tudi tedaj, če se kdo prostovoljno odreče domovne pravice, to brez moči dotlej, dokler je ni dobil drugje. — Reducirancev in vpokojencev torej domovna obJina ne more iztisniti preko svojih mej. — Princ Pavle Raradlordlevif se je včeraj vrnil v Belgrad. V kratkem odide s svojo soprogo v Zagreb, kjer bo dodeljen na službovanje pešpolku Zrinjski. — Redukcije pri zagrebški pošli. V Zagrebu so reducirali 40 uradnikov na glavni pošti, na kolodvorski pošti pa 49. Kor pa ostali uradniki niso mogli službe opravljati, so je direkcija obrnila na ministrstvo v Belgrad za pomoč. Iz Be'grada so obljubili zagrebški direkciji 40 uradnikov iz Srbije, oi katerih jih mnogo ni niti navadnega poštnega kurza dovršilo. — Osebno novlfo s pošte. Za poštarlco v Vidmu pri D^brepoljoh je imenovana Marija Praznikova. — Premeščeni so: poštarji VI. r. Ivan Drašček iz Subotice v Ljubljano, Leon Višner iz Velikega Bečkeroka " Celje, Štefan Drganc od pošto Maribor 1 k pošti Maribor 2. — Ukinjenje bivših izrednih odredb na Hrvatskem. Ministrstvo za pravosodje je Izdalo naredbo, s katero ukinja vse izjemne odredile, ki jih vsebujejo razne banske nared-bc iz let 1914 in 1915 za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo (plačevanje v zlatu, postopanje na pošti, sodnijrh itd.). — Rimsko p^kopališčo v Virovltici. Na ozemlju opekarne Nameček v Virovitici so odkrili staro гјтзко pokopališče. Našli so mnogo zar s pepelom truool ter različen nakit — Samomor sedmošolca. V Zemunu se je ustrelil 17 lotni gimnazijec G juro Sedlar, ker se 1гч je izneverila izvoljenka, istotako 17 letna dijakinja Zora. — Kralja Petra mnzoj. Minir'rski svet je sklenil, da kupi na Topčiderskem brdu vilo, v kateri je stanoval in umrl kralj Peter i. Vila se izpremeni v Kralja Petra muzej. — Napad na urednika. Pančevski policijski načelnik Milan Hristic je 21. t m. v svojem ura^u dejansko napadel in žalil urednika »Pančovca« dr. Mihovila To m and la. JNU je takoj ukrenilo potrebno, da dr. Tomandl dobi zadoščenjo. — Kako je poskrbljeno za nemško šolstvo na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Po zadnjem ljudskem štetju leta 1921 so našteli v Plznu 6757 Nemcev, ki imajo dve ljudski šoli (deško in dekliško) in dve meščanski šoli (za dečke in dcklice). Nemška deška šola ima 5 razredov in 194 šolarjev. Nemška dekliška ljudska šola ima tudi 5 razredov, v katere hodi 159 učenk. Nemška deška meščanska šola šteje 175 učencev, nemška dekliška meščanska šola ima 155 učenk. Iz navedenega je razvidno, da je za nemško šolstvo v Plznu jako dobro preskrbljeno. Prav take ugodnosti uživajo Nemci v vsej češkoslovaški deželi. — Kakor v Češkoslovaški tako je tudi v Jugoslaviji šolstvo za Nemce, Italijane in Mažare visoko aktivno. Samo v Sloveniji, kjer živi le 40.000 Nemcev, vzdržuje ministrstvo prosvete za njih šolsko mladino: 1 popolno nemško meščansko šolo s 4 razredi, 21 popolnoma nemških osnovnih šol s 43 razredi, 1 slovensko-neniško meščansko šolo, 21 slovensko-nemških osnovnih šol, 1 slovensko-nemško srednjo šolo. In kako nam Nemci to našo pravicoljubnost in dobroto poplačujejo! Za 117.500 Slovencev na Koroškem jo dunajska vlada dovolila pod pritiskom »Društva narodov« 3 slovenske razrede, ki so pa vsi le na papirju: 1 razred v Velikovcu, lrazredvšt. Jakobu v Rožu in enorazrednico v Selah. Iz povedanega je razvidno, da se mala avstrijska republika ne zmeni za mirovne pogodbe ne za pritisk »Društva narodov«, ker predobro ve, da ne naleti na nobene represalije iz Belgrada. Slovenske manjšine eo po brezbrižnosti belgraj-ske vlade brezpravna raja. — Italija priznala cerkvene praznike. Italijanska vin da je priznala cerkvene praznike ter bo poslej tudi država praznovala praznike sv. Rešnjega Telesa, sv. Petra in Pavla in Brezmadežnega spočetja. Samo praznik Sv. Jožefa ni našel milosti v očeh italijanske vlade, dasi ga cerkev šteje med največje praznike. — Nemški krSlanskosocialni dnevnik v Pragi? >Lid. Listv« poročajo, da nameravajo nemški krščanski socialisti v Pragi izdajati svoj dn^m'k. — Deputaelja Menih zakoncev pri dr. Seip'u. Pri zveznem kanclerju dr. Seipln se je te dni oglasila deputacija lečenih zakoncev, ki so kanclerja opozorili na težak položaj do «0.000 oseb, ki si vsled obstoječih postavnih določb, ki onemogoč'ijejo drugo zakonsko zvezo, ne vedo pomagati. Prosili so kanclerja, naj pospeši sprejetje zakonn, temeljem katerega bi bil ločencem omogočen vsaj pred svetnimi oblastmi zakonito veljaven drugi zakon. Dr. Seipel je to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da se notranjepolitični položaj tačas se sme obremeniti z borbo za iu proti razporoki. — Nove avstrijske znamke. Z ozirom na zadnje zvišanje poštnih pristojbin (1. dec. 1923) jo pristojen oblast odredila Izdajo novih poštnih znamk. — Mlad trtič. Jože Bečan, krojaški vajenec, lz šent Vida pri Medvodah, je dasi še mlad fant že predrzen in nevaren tat. Bil je že enkrat radi tatvine kanzovan. Včeraj pa je bil zoret pred senatom obdolžen, da je ukradel Grudniku v Dravljah kolo, vredno 10.000 kron in Kisovcu v Kresnicah 18.000 K vredno kolo, tovarišu Knolu pa čevlje in kapo, vredno 700 K. Denar je zapravil, ko se je potepal brez dela. Fant jo vse tatvine povsem mirno priznal. Obsojen je bil lo z ozirom na njegovo mladost samo na 4 mesece težko ječo in bo moral svoječasno — če bo kaj imel — povrniti škodo in pa stroške. — — Razne nesreče. Pri podružnici stavb, podjetja ing. Kasala v Mariboru *i je pri stav* bi tovarne »Zlatorog« zmečkal delavec Kre-met Jakob desno roko. — V tovarni strojev ia livarni železa Jožefa Pfeiferja ml. v Iločah prt Mariboru se je vajenec Trnjak Konrad z raz-, topljenim svincem opekel po obrazu. — V to-' varni mesnih izdelkov Herman Wogerer v Ma« riboru se je prodajalec Zeliška Rudolf z nožem močno urozal na levi roki. — Zupan Fr. je na potu v predilnico in tkalnico v Tržiču padel na ledenih tleh in se močno poškodoval — V tovarni barv in kemičnih izdelkov Ivan Bahovec in Kom p v Kamniku je delavec Gro-* šelj Matevž padel z lestve in so močno poško^ doval. — Stern Jožef, vajenec pri kovaču Lahu Matiji v Strahovici pri Kamniku si je pri vrtalnem stroju zmečkal prste na desni roki. — Pri stavbeniku Ivanu Seršenu iz Domžal je pri zgradbi tovarne platnenih izdelkov r Jaršah padel zidarju košček cementa v levo' oko in mu nevarno poškodovalo roženico. —f V tovarni usnja Franc VVoschnagg in sinovi v Šoštanju jo dolavec Pajer Vincenc prišel и desno nogo med tovorniški železniški tir in sf jo je pri padcu^zvil. — Pri gradbi železnico1 v Ljutomeru je delavca Černova Ivana zadel vagon v desno nogo in mu jo zmečkal. Oddan je bil v bolnico v Ptuju. — Pri gradbenem vodstvu stavbne tvrdke ^Slograd« v Kranju^ jo delavec Hafner Leopold padel z odra in st' izvil desno nogo v sklepu in zadobil poškodbe: v hrbtu in ledjih. — Pungeršek Štefan, mesar^ ski vajenec pri Kinclu Hermanu v Št. Jurju' ob juž. železnici se je pri klanju živine močno vsekal na desno roko. — Pri prvi jugoslovanski lesni industriji v Celju si je drvar Kurz-man Alojzij pri spravljanju hlodov izvil desno nogo. Oddan jo bil v bolnico v Celju. — V to-' varni »Titan« v Kamniku je vajencu PotokarjU Avgustu odlelel drobec železa v desno oko in mu ranil roženico. — Pri »Dravi« lesni industriji v Mariboru je mizarju Jakob Polaku razletela jermenica in mu odletela v trebuh. Zadobil je težke notranjo poškodbe. Oddan je bil v bolnico. novice. p f Dekan Ivan Berscnda. 19. t. m. je' umrl v Pičanu tamkajšnji dolgoletni dekan itt župnik Ivan Bersenda. Pokojuik jo bil rojen leta 1847. v Buzetu. Obiskoval jo italijansko gimnazijo v Kopru, a so je že takrat zavedel svoje hrvatske narodnosti in ji ostal zvest do smrti. V mašnika je bil posvečen leta 1870. Služboval je v Buzetu in Trstu, potem pa v Pičanu. Bil je dober pridigar, požrtvovalen spovednik, velik prijatelj revežev in zelo izobražen, kar priča njegova lepa knjižnica. Po prti-1 vratu so ga Italijani preganjnli iu starčka zvezanega odvedli v Trst. Vse je mirno potrpet Zadnji čas jo bil žo popolnoma obnemogel, a ljudje so ga ipak ljubili, saj je bil njihov z dušo in srtem. A sedaj kdo ve, kdo mu bo: naslednik. Ljudstvo se tega zaveda in je otf njegovem grobu bridko jokalo. Naj mu bo Bog plačnik! p Frančiškanski samostani v Julijski Kra-tj jini. »Pučki prijatelj« piše: »Znano je, da ja v Julijski Krajini več frančiškanskih samostanov, ki so bili doslej odvisni od province Sv, Križa v Ljubljani. Bili so to samostani v Zazi« nu, na Kostanjevici pri Gorici in na Sv. Gori* Delalo so je na to, da so osnuje za vse frančiškanske samostane v Julijski Krajini poseb« na provinca. Toda sedaj se je to vprašanje žalibog obrnilo drugače. Samostana na Sveti Gori in na Kostanjevici sta dodeljena Triden« tinski provinci. Pazinski samostan jo pa seiaj inkorporiran provinci sv. Antona v Benetkah( kakor tudi samostan v Kopru. Te dni jc bil provincial iz Benetk v n-tši pokrajini, da prevzame samostane v posest. — Samostani s nčiliščnikor. V Gorici se je ustanovila zveza Slovenec, dno 27. januarja 1024. Stran l Italijanskih katoliških vseučiliSčnikov, ki ji je takoj pristopilo 80 visokošolcev. Po občnem zboru so ee odposlanci društva poklonili kne-tonadškofu. p Roparji. V hišo opekarnarja Koglota v jVolčji dragi so 17. t. m. ponoči udrli roparji, gospodarja zvezali, gospodinjo pa z grožnjami prisilili, da jim je izročila denar in dragocenosti. Za roparji ni sledi. Katoliški Slovenci! Že ste čitali v časopisih za nas porazno vest, da nam je 14. januarja t. I. upepclil požar ognjišče vseh naših organizacij, gospodarskih kakor tudi prosvetnih za mesto Split in celo Dalmacijo. Ogenj je namreč uničil poslopje, v katerem se je nahajal »Hrv. Kat. Nad. Savez« s svojimi prostori; Leonova tiskarna, knjigarna, hranilnica in uredništvo »Jadrana« s svojo upravo. Katoliško gibanje Dalmacije, ki je prva in z največjimi koraki sledila dr. Kreku in Sloveniji na kulturnih potih, je ta požar zadel smrtno v srce. Sami sebi prepuščeni bi morali obupati nad pogoriščem, ne bi niMkkor več mogli nadaljevati za ljudstvo prepotrebnega kulturnega dela, V tem obupnem stanju se z vsem za-tjpanjem obrača katoliška Dalmacija do Slovenije za izdatno pomoč. Prosimo Vas, katoliški Slovcnci, ne zapustite nas, pomagajte nam! S tem boste omogočili veliko dobro delo v korist potrti Dalmaciji, v podporo naši skupni ideji, v svojo čast in utrdili boste tiste bratske vezi med Slovenijo in Dalmacijo, ki jih je započel največji Vaš in naš dobrodelnik dr. Krek. Kdor hitro da, dvakrat dal Prosimo Vas vse, da potom Vaših občin in hranilnic pošiljate darove s priloženimi čeki, ki nosijo znamko »Pavlino-vić« (prosvetno društvo dalmatinskih katoliških akademikov v Ljubljani). Za društvo »Pavlinović«j Predsednik; Ivo V. Bučić, st. theol. Tajnik: Ivo Semenčič, cand. iur. Dr. Ant. B. Jeglič m. p., škof ljubljanski. Dr. Andrej Karlin m. p., škof lavantinski. Ivan Stanovnik m. p., za župansko zvezo. Bogumil Remec m. p., za Zadružno zvezo, štajerske novice. fiV š Soja mariborskega občinskega sveta. Poročilo župana. Proračun mesine občine je odcbril veliki župan mariborfeke oblasti. — V komisijo za popravo volivnih imenikov se imenujeta poleg župana dva občinska svetnika. Brezžično postajo namerava poštna uprava v družbi z nekim privatnim podjetjem napraviti na glavni pošti v Mariboru. V to evrho se dovoli uporabljati zvonik stolne cerkve za inštalacijo antene. Vprašanje zaščitnih ustanov je še vedno kritično. Država je pustila voditeljico »Zaščite dece« na njenem mestu, reducirala je pa 2 vrtnarici. Občina prevzame začasno reducirano osebje ter ga bo plačevala, da bo laliko Zaščita dece obstojala še naprej. Občina protestira proti novemu tarifnemu zakonu, po katerem se morajo plačati takse za ljudskošolska spričevala, kar je občutno breme za revnejše sloje. — Poročilo odseka IV: Nakup občinskega zemljišča v svrho zidanja stanovanjskih hiš se dovoli nekaterim prosilcem pod pogojem, da hiše v določenem roku pozidajo. Kanalizacija Smetanove ulice se dovrši. V to svrho se določi 15 tisoč dinarjev. Stavbenemu uradu se dovolijo izredni krediti, ki niso bil stavljeni v proračunu. Raznim društvom so se podelile podpore; pri tem je prišlo med socialisti in narodnimi socialisti do spora radi podpor društvom »Svo- boda< in »Bratstvo«. Mestno gledališče bo dobilo 75 tisoč Diu podpore, Ljudska knjižnica pa 15 tisoč Din. Mestni kino je imol v prvem polletju preteklega leta 222.119 Din dohodkov in 153.767 Diu izdatkov. Z odbitkom vseh stroškov ostane še 18.172 Din čistega dobička. — Delavcem mestne občine se zvišajo plače za 15 odstotkov, za večje praznike, kakor Božič in Velika noč bodo plačo dobili kakor ob delavnikih. — Pravni odsek je nato razpravljal o sprejemu oseb v občinsko zvezo, nakar jo župan sej zaključil. š Smrtna nesreča. Pri nakladanju drv na postaji Bistrica se jo smrtno ponesrečil kaznjenec mariborske kaznilnice Viktor Richter. Padel je z vagona na tračnico ter si razbil lobanjo. Bil je na mestu mrtev. Š Razno tatvine. Čevljarskemu mojstru M. Geršaku v Rajhenburgu je ukradel njegov bivši uslužbenec, ki je neznano kam pobegnil, 44 navojev čevljarskega sukanca, več žebljev, nekaj čevljarskega orodja in 1 liter žganja. —■ Posestniku Andreju Flerinu v Dobovljah je ukradel neki delavec 8800 K gotovine in je pobegnil. Dr. Joža Glonar: Med znastvenimi časopisi, ki so se po vojni osnovali in ki so posvečeni proučevanju preteklosti in sedanjosti slovanskih narodov, je pač največji in najznačilnejši list »Slavia«, ki ga s podporo češkega ministrstva za šolstvo in narodovo prosveto v Pragi izdajata profesorja praške češke univerze, Čeh O. H u j e r in naš učeni rojak M. Murko. List izhaja v veliki osmerki in je doživel že drugi letnik; prvi letnik obsega 660 strani, drugi letnik je s svojimi tromi številkami, ki so doslej izšle, dosegel že tudi 592 strani. Za »Slavio« je pred vsem značilno, da si jo med vsemi slavističnimi glasili, kar jih danes izhaja, postavila najširši program. Nje naloga je študij onih strani slovenstva, ki so predmet filoloških ved v najširšem smislu besede, t. j. slovanska lin-gvistika, literarna zgodovina, starožitnosti in narodopisje in starejša in kulturna zgodovina, v kolikor je v zvezi s filološkimi disciplinami. Časopis hoče biti slovanski ne samo po svoji vsebini, ampak tudi po svoji obliki: popolnoma naravna zahteva je, da se znanost v Slovanih, ki jo v prvi vrsti gojijo Slovani sami, v njihovem centralnem glasilu goji v slovanskih jezikih, tako da lahko vsak Slovan rezultate svojih raziskovanj priobči v svojem materinskem jeziku; pri tem ni brez pomena tudi dejstvo, da se posamezni slavisti na ta način naravnost prisilijo, da se bliže seznanijo z raznimi slovanskimi jeziki. Seveda pa jc list hi d i internacionalen v toliko, da pripušča tudi prispevke, napisane v angleškem jeziku. Ta pisana mnog; jezicnost v principu ni nič novega; že Miklošič je v svoji »Slavische Bibliothek« krenil na to pot, najlepše pa se je internacijonalnost in velika razširjenost slavističnih študij pokazala v mnogoiezičnosti »Zbornika u sla-vu Vatroslava Jagića«, ki je izšel za Jagi-ćevo sedemdesetletnico. »Slavia« je začela izhajati ravno sto let pozneje, kar so bile izšle Dobrovskega »Institutiones linguae slavicae dialeeti ve-teris«, ki so bile dolgo časa temelj in izhodišče vseh slavističnih študij. Kopitar, ki pri nastanku te knjige ni bil ravno v majhni meri udeležen, jo je pozdravil kot ;>frohe Botschaft aus Bolimen«. Kot ravno tako veselo vest iz Češke lahko pozdravimo tudi »Slavio«, ki je sijajen dokaz znanstveno višine češke vede in dokaz, kako ve češka vlada ceniti znanstveno prizadevanje. Do- seciaj izišle številke tega časopisa dokazujejo, da so češki slavisti na pravi poti k znanstvenemu cilju, ki ga hočejo doseči: osredotočiti ves slavistični študij v Pragi in v njenem znanstvenem glasilu »Slavia«. Kako intenzivno se to prizadevanje vrši in kako ga vlada izdatno podpira, se vidi pač najbolj jasno na sestavi osobja češke univerze v Pragi: za proučevanje slovanskih jezikov in literatur ima univerza nastavljenih štiriindvajset učnih moči (pri tem pa Jubatega in Hujerja kot komparativna filologa še niti šteli nismo)! Iz bogatega gradiva, ki ga je »Slavia« v prvih dveh letnikih doslej prinesla, se bomo tukaj omejili samo na slovensko pisano prispevke. Prvi se je oglasil dr. Fr. Ramovš, profesor za slovenski jezik na ljubljanski univerzi in prispeval obrobnosti iz slovenske gramatike« (I., 27—37), opazke k zgodovini »trdega« i-ja v slovenščini, očividno odlomek iz njegove široko zasnovane »Historične slovnice slovenskega jezika«, katero I. zvezek se že stavi in bo izšel v založbi »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Temu so sledile iz enakega vira »Konzonantične asimilacije pred sufik-soma -sko in -stvo« in »Refleksi za prvotni skupini zdj in zgj« (228—241). V drugem letniku je (str. 115—123) priobčil obširen referat o prvem zvezku Škrabčevih »Jezikoslovnih spisov«, ki ga je opremil s potrebnimi kritičnimi opazkami. Še le na ta način bo Škrabčevo delo postalo res dostopno in umljivo za ostale slaviste, ki jih je od čitanja Škrabčevih del odbijala ali ga vsaj zelo ovirala posebna Škrabčeva trans-skripcija, ki jo je Škrabec brez vsake potrebe in brez vsakega pametnega razloga z njemu lastno trmoglavo upornostjo predpisal tudi za ponatisk svojih del. Članek »K poznavanju praslovanske metatonije« (205—-231) obravnava špecijelno poglavje iz zgodovino slovenske in srbohrvaške fonetike in akcenta. S člankom »O sumljivih naslovih knjig v zgodovini južnoslovanskega pismenslva reformacijske dobe« (I., 360—378) je dr. Fr. Kidrič, profesor za zgodovino starejših slovanskih literatur s posebnim ozirom na slovensko na univerzi v Ljubljani postavil študij naše protestantovske literature šelo na trdna tla. Pokazal ja ob celi vrsti naslovov knjig, ki se navajajo v naši protestantski literaturi, da je njih fak-tična eksistenca ali zelo dvomljiva, ali pa da v resnici sploh niso nikdar eksistirale. Zgodovina naše reformacijske literature je brez stalnega upoštevanja Kidričevih rezultatov odslej sploh nemogoča. Na koncu članka je natisnil še vrsto reformacijskih slovenskih in hrvaških tiskov — celih deset jih je! — ki so izpričani po dokumentih, da so se res natisnili, od katerih pa doslej ni znan noben eksemplar. En, toda nepričakovan rezultat je njegov poziv, naj jih slavisti iščejo po biblijotekah, ki jih imajo na razpolago, že imel: našel se je slovenski protestantski tisk, ki doslej ni bil znan nit: — Kidriču! Zato je upravičeno upanje, da se bo našlo še to in ono. Dr. Fr. G r i v e c, profesor za funda-mentalno bogoslovje na univerzi v Ljubljani, je v svojem članku »Viri Ciril-Meto-dove teologije« (II., 41—60) pokazal, kako izreden, originalen pojav sta sveta brata ne samo kot originalna predstavnika krščanskega univerzalizma in vzhodnih bogoslovskih tradicij, kar 6© kaže v njunem misijonskem načrtu, v slovanski cerkveni organizaciji in liturgiji, ampak ttidi po svoji obširni bogoslovski erudiciji. Ob-čudovanju filologov se sedaj pridnižuje ob- dovo psiho, katera sc izrazito razlikuje od vsake druge. Vso oblike, v katerih duh naroda meso postane, so torej globoko or-ganičen izraz narodove individualitete, kakor so jo izoblikovala stoletja. Najznačilnejše se je duševnost vsakega naroda izkristalizirala in usedla v njegovem jeziku, tako da se mnogokrat misli, da je jezik edina oznaka narodnosti, kar seveda v tej splošnosti ne odgovarja resnici. Nič manj kot jezik je tudi vsa umetnost, katero narod poraja iz sebe, oster izraz iste dušev-nosti, ki je narodu ustvarila njegov lastni jezik. Ker torej jezik z narodovo umetnostjo vred tako globoko korenini v bitju in žitju naroda, ker je posledica ogromnih, tekom stoletij porabljenih duševnih sil, ki so bile potrebne, da se je narodov duh ravno v to obliko vteieeil, kakršno kaže danes, bilo bi jako površno gledano, če bi se mislilo, da se da taka stoletna tvorba z malim naporom peresne poteze kakega ministrskega dekreta dvigniti iz tečajev. Francoska in še bolj ruska revolucija kažeta, da je bilo za izpremembo narodove duševnosti treba ogromnega napora, potokov krvi in stotisoče revolucijskih človeških žrtev. Še Ljeninu se ni posrečilo staro, do tedaj vladajočo mentaliteto ruske inteligence stresti tako mogočno, da bi so bila vsa podrla. Ledeno skorjo dotedanjega svetovnega nazora in mišljenja rusko meščanske inteligence je Ljeninova brutalna energija pretolkla samo deloma, navzlic temu, da je ogromni valjar boljševi-akega pokreta pod seboj stri silne mase Btttr. R čudovanje teologov. Študij teologije svetih bratov potrjuje in v važnih točkah dopolnjuje njuno sliko, ki sta jo narisala zgodovina in filologija. Tako je praška »Slavia« ne samo lep dokaz, kako se študij slovanskih narodov intenzivno goji pri Čehih in drugod, ampak tudi dokaz za razveseljivo destvo, kako uspešno na tem polju sodeluje naša »Akna mater Labacensis«. ™ t lanske novice~ tv f4) lj Seja kluba občinskih svetovalcev SLS se vrši v ponedeljek, 28. t. m., ob šestih zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red zelo važen. Udeležba obvezna, — Predsednik. lj Somišljenike SLS opozarjamo, da se v tajništvu SLS za Ljubljano v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, na vpogled volivni imeniki med uradnimi urami vsak dan od 5. do 6. ure popoldan. Pozivamo vse somišljenike, da volivne imenike pregledajo in ugotovijo, ako so pravilno vpisani, zlasti tiste, kateri so se preselili iz enega v drugi volivni okraj, ter dajo tajništvu na razpolago podatke za reklamacijo. lj Zaupniški sestanki somišljenikov SLS po posameznih okrajih se bodo na podlagi sklepa izvrševalnega odbora vršili od 1. do 9. februarja. Predsednika in tajnike posameznih krajevnih odborov prosim, da se zglasijo prav gotovo v tajniških prostorih v ponedeljek od 6. do 7. zvečer v svrho določitve časa, kraja in poročevalca. — Tajnik. lj Govorilne ure kluba občinskih sve* tovalcev SLS za stranke so vsaki ponedeljek od 5. do 6. zvečer v tajništvu Jugoslovanske tiskarne, II. nadstropje. lj Višji prosvetni tečaj v okvirju Krekove kuharsko-gospodinjske šole zaključi tekoči teden svoj prvi cikel predavanj. Takoj nato se prične drugi cikel, o katerem prinesemo prihodnje dni obširneje poročilo. Ta teden je že pričel arhivar dr. Mal svoj tema »Slovenska zemlja v preteklosti, obravnavajoč vire za slovensko zgodovino. V torek nadaljuje »splošni pregledi ter slovenske naselbine na tleh vzhodne marke. — SluŠateljice, ki se žele vpisati v nov cikel, naj so zglase pri vodstvu tečaj? pri uršulinkah. lj »Slovenskemu narodu« r pojasnilo. V včerajšuji številki »Slovenskega naroda« so je neki dopisnik zopet obregnil ob mestni magistrat. Skrbi ga namreč, kako bo z menoj, nekdanjo lastnico hiše na Stolbi 4. Naj bo »Narod«, oziroma njegov informator le broz skrbi in naj se nikar ne vmešava v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Magistrat mi je šel v tej zadevi dosedaj prav zelo na roko v vsakem oziru in sem prav hvaležna zato. Kar se pa tiče moledovanja in prosjačenja po magistratu je pa popolnoma moja zadeva. Če nimam jaz tiič proti temu, tudi drugo to prav nič ne briga. — A. Š. lj Osrednji odbor ZJ2 nam je z ozirom na dopis iz krogov uslužbencev električne cestne železnice, objavljen v št. 12. našega lista, poslal poročilo, v katerem ugotavlja, da je ZJ2 spremenila svoj naslov v UJNŽ vsled sklepa narodnih žel. organizacij na kongresu 1922, na katerem so se zedinile za enotna pravila, vsled česar je bilo treba enotni organizaciji tudi enoten naslov UJD2. Izpremembu naslova organizacijo torej ni v nobeni zvezi ne z radikali, ne z g. Deržičem, ne z narodnimi socialisti. lj Priglalevanje za tečaje Prodveine sve-se (soc.-političen in jezikovni) bo v četrtek 31. t m. zaključeno. Kdor želi kateregakoli obiskovati, naj se javi takoj v pisarni Prosvet- protiboljševiške ruske inteligence. Jasno se mi zdi, da bi bilo podobnega napora treba zato, da se četudi majhnemu slovenskemu narodu vzame njegov jezik in nadomesti z drugim, čeprav zelo bližnjim in sorodnim. Če bi se slovenskemu rodu hotelo vzeti to, kar si je z naporom vseh svojih duševnih sil zgradil tekom stoletij, bi bilo treba ravno tako brutalnega in nič manj konsekventnega nastopa proti slovenskemu narodu, kakršnega je smatral Ljenin za potrebnega nasproti svojim protivni-kom. Edino poraba tako velikanske energije za tako akcijo bi stala v ravnotežju z ono energijo, katero je porabil slovenski narod za ustvaritev današnjega stanja slovenske kulture in zlasti slovenskega jezika in edino tako velik napor bi imel, nekako fizikalno gledano, izglede, da dvigne dotedanjo sile narodove iz tečajev. Na tale velik napor in na uporabo tolike energije nasproti slovenskemu narodu pa očividno nikdo ne misli. Zato je po mojih mislih ona ideja, da se da s peresno potezo spremeniti jezik naroda, sama ob sebi obsojena na smrt, ker na navadni tehtnici še nikdar ni hilogramski utež odvagal tisoč kilogramskega. Zdi se mi čisto naravno: Najsi intenzivno sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej državi najde razvojno stopnjo najvišje mere, duševnost Slovenca bo nasproti duševnosti na primer Macedonca vedno ohranila značilne in izrazile razlikujoče poteze in naj se jezik obeh medsebojno še tako prek vasi in zbliža. Če ie stvar taka, po- Anton Lajovic: Vprašanje jugoslovanske kulture in ljubljansko Filharmomčno društvo. Ko so se izpolnili časi in smo se strnili t brati Srbi in Hrvati v skupno narodno državo, čutili smo vsi potrebo, ustvariti med seboj take vezi, ki bi bile zmožne našo narodno državo narediti čim trdnejšo in odpornejšo. Tačas jih je bilo mnogo, ki so smatrali, da bi se to zgodilo najbolje s tem, da se stopimo Slovenci s Srbi in Hrvati jezikovno v eno in ki so mislili, da bi se to dalo najenostavnejše narediti tako, da bi ee od zgoraj od nekod, najbolje s strani države, dekretiral enoten književni jezik. Čuli so se glasovi, zlasti med dijaštvom, kateri so se jezili nad Prešernom, češ, da Je bil on glavna cokla, ki je zakrivil, da ni imel uspeha ilirski pokret, katerega namen je bil tudi ta, uniformirati književni Jezik slovenski s srbohrvaškim. Proti temu mehaničnemu pojmovanju fn proti tendenci mehaničnega stapljanja dveh jezikov, je nastal znalen protiven pokret, Zgolj kulturno vprašanje je tako postalo velepolitično vprašanjo. Odprlo se je vprašanje o bistvu kulture sploh. Ker se mi zdi to vprašanje &e danes jako aktuel- no in ker se mi zdi prav, da bi se o tem govorilo stvarno in brez strasti, si dovoljujem izraziti nekaj svojih misli. To bom storil prav v kratkem, ker manjka prostora, da bi vsako svojo misel obširno utemeljil. Kulture ne smatram za nekaj internacionalnega, za nekaj, kar .plava v ozračju kot nekaka megla, iz katere sedaj na to, sedaj na drugo pokrajino porosi blagodejen dežek, ampak mislim, da je vsaka kultura vezana na gotovo narodovo individualnost. Kulturo namreč imenujem celotno duševnost določenega naroda, v kolikor se je ta duševnost vtelesila v določeno in pristopno obliko in torej meso postala. Kultura je torej nekaka usedlina duševnosti narodove. Globoko prepričan sem, da je duševnost vsakega naroda, najsi je še tako vplivana od tuje-narodnih kultur, vendar v svojih temeljnih črtah izrazito različna od drugih kultur, ter da kaže svoje posebno individualno lice. Ta individuelni izraz jo namreč nujna posledica čisto konkretnih prilik, v katerih živi vsak narod. Na duševnost naroda vplivata nebo in zemija, vplivajo vse izpremembe, ki se vrše na določenem kosu zemlje, vplivajo geografične in klimatične razmere, gostota prebivalstva itd. Narodu duševnost torej v znatni meri oblikujejo zunanji vplivi, predvsem so pa odločujejoče za rast narodove duševnosti njegove duševne sj>osobnosti in njegova duševna razpoloženja. Vsi ti faktorji v celoti so pri vsakem narodu povsem drugačni in zgodovinski razvoj vplivanja vseh teh faktorjev konečno ustvari posebno uaro- Sterv. 28. SLOVENEC, dne 27. januarja 1924. Stran 9L ne zvene (VzaJ. posoj. na Miklošičevi e. 7). Jezikovni tečaji se otvorijo -/.a vsak jezik, za katerega ee oglasi vsaj 15 oseb. Ij Konja sta so splašila Ivanu Nagliču, hlapcu družbe Jadran, v Dalmatinovi ulici. Možu je padla med vožnjo svetilka z voza. Ko je šel po njo, sta konja zdirjala preko Dunajske ceste, kjer jih je vjel k sreči pred Bizja-kovo pekarno na Gosposvetski cesti neki Franc Pisinger. Ij Razglas. Z ozirom na brezbrižnost hišnih lastnikov, najemnikov, hišnikov itd., Id se je pokazala v čiščenju hodnikov v zadnjem času zapadlega snega, razglaša mestni magistrat sledeče: Po določilih cestno-policijskega reda za mesto Ljubljano z dne 10. septembra 1897. je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih prostorov hodnik ali peSpot tik posestva nemudoma očistiti snega in, če vsled tega polzi ali kadar se napravi posledica, tudi takoj posuti s peskom, pepelom aH kako drugo tako stvarjo. Snaženje in posipanje je izvršiti v širini hodnika ali pešpota. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi posledica, je opraviti snaženje in posipanje vsaj do sedme ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju je osnažiti hodnik ali pnšpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pošce. Z dvorišč se ne sme sneg aH led skladati na cesto, temveč ga Je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, ki sam zdrči ali ве pomeče e strehe, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških izvoziti 8 ceste. Za južnega vremena je hodnike ali pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Ta določila je razumeti tako, da je dolžna vsaka izmed gori naštetih oseb čistiti hodnik ob vseh svojih posestvih, ki leže v območju mostne občine ob javnih prometnih prostorih, neglede na to, da so mogoče ta posestva nezazidane parcele, vrtovi, skladišča, hišne strani brez vhodov, zidovi, ograje, kakor tudi neglede na to, ali je ob posestvu zidan hodnik ali ne. Tudi ne oprošča te dolžnosti dejstvo, da r"'a ob posestvu ni dovršena. Merodajno je le, ali teče mimo posetva javen pešpot ali ne. Dalje ne zadostuje, da se očisti hodnik sam, ampak je treba očistiti tudi cestni jarek, ki teče ob hodniku in sicer tako, da se voda z lahkoto odteka. Če bi se kdo protivil izvrševati te dolžnosti, dal bo mestni magistrat opravili dolžno delo na njegov račun. Poleg tega zadene prestopnika po cestnopolicijskom redu globa od 10—1000 Din, oziroma v slučaju neiztirljivosH zapor od 6 ur do 14 dri. Izgovor nepoznanja teh predpisov ne opravičuje. —Mestni magistrat ljubljanski, dne 23. januarja 1024. Gospodarstvo. Sporazum z Italijo in nase lesno pspodarstvo. »Trgovski Ust« je v svoji deveH številki pod gornjim naslovom priobčil članek, ki je očividno izšel iz krogov lesnih trgovcev. Član-kar opozarja lesno industrijo in gozdne posestnike na nevarnosti, ki morejo nastopiti za nje s trgovinsko pogodbo z Italijo, ki ima slediti politični. On predvideva v tej pogodbi podlago, ki bo omogočila italijanski lesni veletrgovini, da se razprede do zadnje slovenske doline. Ta ofenziva italijanskega kapitala pomeni veliko nevarnost, po člankarjevem mnenju no samo za slovensko lesno trgovino in industrijo, temveč tudi veliko nevarnost za našega malega gozdnega posestnika in malega lesnega producenta, katerega bi se izkoriščalo predvsem vsled tega, ker ni vedno točno informiran o stanju trga. Za svarilen vzgled nam stav-lja Koroško, kjer je italijanska lesna trgovina temeljito pokazala svojo spretnost. Kalco bi se moglo ta naskok uspešno odbiti, nam član-kar ne pove popolnoma jasno. Apelira predvsem na disciplino v naši poklicni trgovini in na uvidevnost naših produeentov in gozdnih posestnikov. Odločujoče domače tvrdke naj bi se sporazumele med seboj glede cen in prodajnih kondicij ter skušale konterminirati direktni nakup tujih tvrdk pri neorijentiranih producentih. Ker se nahaja glavni del našega narodnega bogastva ravno v naših gozdovih in je od načina njih izrabe v jako veliki meri odvisno naše blagostanje, zasluži članek »Trgovskega lieta< našo pozornost. Nekako 45 odstotkov površine Slovenije je zaraščene z gozdi. Iz teh dobimo letno približno en milijon polnih metrov uporabnega lesa t. j. brez onega, ki se vporabi za kurivo in oglje. Ta les predstavlja v napol izdelanem stanju vrednost skoro pol milijarde dinarjev ali dve milijardi kron, katera vsota Je brez dvoma važen faktor v naši trgovski bdanci. Primerno je torej, da Je >Trgovski Ust« opozoril na nevarnost, ki nam preti e strani italijanskega kapitala glede izrabe tega našega prirodnega bogastva, ako se sklene z Italijo trgovinska pogodba, ki ne bo ščitila do-voljno naših lastuih interesov. Pozabil pa je popolnoma opozoriti na to nevarnost nnSe me-rodajne kroge, ki bodo sklepali z Italijo trgovinsko pogodbo. Zato smatramo za potrebno, da apeliramo na faktorje, ki bodo v imenu naše države vodili pogajanja z Italijo, da si preskrbe točne informacije in se pouče natančno o željah naše lesne malo in veHke industrije in trgovine, preden bodo sedli k zeleni mizi. Naša trgovska in obrtna zbornica ter Zveza in-dustrijcev jim bo v tem oziru brez dvoma v polni meri mogla ustreči. Šele potem, ako ti ne bi dosegli pravega uspeha, pride seveda vpoštev potreba samoobrambe. Pri tej samoobrambi pa mislimo, da odločujoče domače tvrdke ne bodo mogle diktirati same, kot si to predstavlja člankar, ampak bodo morale vpoštevati tudi našega malega človeka, od čegar zastopnikov pričakujemo, da bodo znali uveljaviti njegove interese. • . • g Reparacije naši državi. Od 1. maja 1921 do konca novembra 1923 je prejela naša država na račun reparacij za 260 miljonov zlatih mark, od teh samo v novembru za 4 mi-ljone 604.320 zlatih mark. g Pravica prvenstva za blago na TU. zagrebškem velesejrr.il. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v smislu zakonskih določb o zaščiti industrijsko svojine priznalo za predmete, ki se razstavijo na trptjem zagrebškem velesejmu, pravico prvenstva. g Češkoslovaški izvoz v l. 1923. je znašal 12.518-6 miljonov češkoslovaških kron, v letu 1922. pa nekaj čez 18 miljard. Velika razlika se da pojasniti z drugačno metodo pri določevanju vrednosti. V letu 1923. bazirajo podatki na deklaracijah izvozričarjev, dočim predstavljajo številke za I. 1922. gole cenitve. V Jugoslavijo je Češkoslovaška eksporlirala v preteklem letu za 548 miljonov kron in je Jugoslavija v tem oziru stala na 6. mestu. Na prvem mestu je Avstrija, kateri slede: Nemčija, Anglija, Ogrska, Amerika, Jugoslavija. — Najvažnejši eksportni predmeti Češkoslovaške so: les, premog, šota, sladkor, izdelki iz bombaža, volne, steklo in stekleni produkti, železo itd. g Produkcija premoga v PcruJirju. Produkcija premoga v Porulirju je dala v tednu od 7. do 14. L m. 72% normalne, koksa pa 44 odstotkov. tem pa nikdar ne pride do take uniforme jugoslovanske kulture, kot si jo mogoče predstavlja oni, ki površno gleda na duševno snovanje naroda, kakor tudi posameznika. Če bi bilo po nntori res mogoče, da bi kultura imelo tendenco se razvijati v neko uniformnost, bi to v doglednem Času pomenilo smrt vsake kulture, katere bistvo in vrednost ravno obstoji v narodno-indi-viduelni diferenciaciji. Do take anifor-me jugoslovanske kulture torej po mojem nazoru nikdar no pride. Navzlic temu pa iinamo že danes jugoslovansko kulturo, o čemer sem trdno prepričan, Jugoslovansko kulturo namreč imenujem celoto duševnih tvorb vseh nas, ki smo združeni v svoji lastni narodni državi, torej nas Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prav nič ne dvomim o tem, da bi tujec, ki bi prišel iz povsem drugega kulturnega ozračja, če bi mu mi predočili značilna dela srbska, hrvaška in slovenska, našel v vseh teh delih izrazito skupno potezo, katera bi to celoto kot individuj razlikovala od vseh drugih evropskih kultur, še bolj pa od Izvenevropskih. Mi sami bi pa pri tem vendar jako dobro ločili v teh delih one duševne poteze in nijanse, ki nujno razlikujejo Slovenca, Srba in Hrvata med seboj, ker so plod dolgoletnih historičnih vplivov in pa plod one različne zemlje in onega različnega neba, kjer stalno biva slovenski, hrvaški in srbski narod. Današnje in bodoče stanje naše jugoslovanske kulture je torej z neko naravoslovno in biologič-no nujnostjo podano. Po naših mislih je za nas, ki nam na srcu leži celoten naš kulturni razvoj, edino ena potreba, namreč čim bolj pospeševali kulturno komunikacijo med nami. Izhajajoč iz teh vidikov, je Filharmo-nična družba sklenila letos prirediti šliri komorne koncerte, kateri bodo prinesli pregled vse današnje znamenitejše produkcije jugoslovansko na polju komorne glasbe. Angažirala je Filharmonična družba za te večere odlični »Zagrebški godalni kvartet-:, ki bo v treh koncertih izvajal najznamenitejše jugoslovanske godalne kvartete in sicer enega srbskega od Petra Konjoviča, dalje 4 hrvaške od Božidara Širole, Antona Dobronića, Josipa Štolcerja-Slavljanskega in Frana Lhotke ter najnovejše slovensko delo na komornem polju, namreč godalni kvartet našega Lucijana škerjanca. Četrti komorni koncert bo posvečen izključno srbski glasbi. Ti koncerti se bodo vršili v abonmaju, vsak prvi pondeljek v mesecu, počenši s februarjem. V prvem koncertu se bodo izvejali kvartcli od Božidarja Širole, Lucijana Škerjanca in pa od Čajkovskega kvartet v f-duru. Ljubljana bo imela priliko v teh 4 koncertih spoznati cvet jugoslovanske glasbe. Upamo, da bo ta prireditev našla med ljubljanskim glasboljubečim občinstvom ono resonanco, katero po sej pravici zaslužu-je ne samo kot izreden glasbeni dogodek, temveč tudi kot vrlo važno in smerodajno kulturno-Dolitično dejanje. g Cene na Francoskem stalno naraščajo in je indeksna številka koncem decembra dosegla že 468, kar pomeni, da eo cene od predvojnega *ssa sem narasle za 368%, L j. skoro na petkratno višino. g Zvišanje diskonta v Holandiii. Holand-ska banka je zvišala diskontno mero od 4 in pol na 5%. g Velika gospodarska Itriza na Poljskem. Metercentner oglja stane v Varšavi 15 miljonov, hleb kruha 1,100.000, kilo sladkorja 2 in pol miljona, kilo masla 6 miljonov, ena številka časnika 250.000 mark. En frank je enak 1,910.000 markam. Vlada mrzlično dela na sanaciji valute in se je obrnila na narod z razglasom, naj lojalno izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti. Vlada hoče čimprejo ustaviti tisk bankovcev, uvesti novo valuto, prodati več državnih posestev in se boriti proti draginji. g Angleški dolg. Zadnjega decembra 1923 je znašel angleški državni dol^ (871 milijonov funtov šterlingov in se je v teku leta 1923 zvečal za 36 miljonov. Koimm&tlfi!^ Kitajska v 11 stoletju. Ljenin je umrl in ves svet govori in piše o njem. Bog ve, kako bodo sodili o njem čez pet let, čez deset, čez dvajset ali petdeset. Danes pozitivnega no vemo nič drugega kakor da je bilo od leta 1917 pa do leta 1923 umorjenih v Rusiji na račun komunističnega eksperimentiranja okoli pot milijonov nedolžnih ljudi; vemo tudi to, da mora stomilijonski narod poslušati ukaze 600.000 organiz. komunistov. Drugega pa no moremo povedati prav nič. Kvečjemu to, da se bo ruski komunizem kmalu zrušil in sicer zrušil po nepobitnem zgodovinskem dogajanju, ki nobenega komunizma ne trpi. Ljenin je imel proti sebi ogromno večino ruskega naroda, in ta večina je danes se večja; tudi, če bi bil on živel ,bi bilo prišlo do razsula. Tako bo pa prišlo malo hitreje. Saj se celo taki eksperimenti ponesrečijo, ki imajo za seboj narod, vladarja in najboljše državnike. Največji tak poskus v dosedanji zgodovini je poskus velikega Kitajca Vanggan-ke-j a v 11. stoletju. In kako klavrno je končal, kljub temu, da je bila vsa Kitajska navdušena za nove idejel In cesar tudi. Ne pa tako, kakor sedaj na Ruskem. Slavni misijonar in eden najboljših poznavalcev Kitajske, H u c, jc izdal sredi preteklega stoletja znamenito knjigo o Kitajski. Kot Francoz se je za socialne teorije seveda zelo zanimal, jih študiral in prišel do zaključka, da so vsi komunistični poskusi samo bankrotne utopije. Pravi tudi: »Čudno je, da je večina današnjih socialnih teorij, ki jih smatramo za velikansko pridobitev človeškega razuma, že davno bila preskušena v stari Kitajski in so se te teorije že takrat izkazale kot neizvedljive.« Pripoveduje nam, kako so kitajski socialistt in komunisti že v 11. stoletju komunistični eksperiment dvakrat izvedli, s pomočjo cesarja, temeljito. Vse, kar diši po kitajstvu, je razkričano kot oka-menelo, zlasti njih politične in socialne naprave. In vendar so že pred osinimistoletji skoz več rodov strastno in vztrajno razpravljali o prav tistih odrešilnih teorijah, ki jih smatramo danes za čisto moderne. Pa tudi izvedli so jih. Kitajska reformna stranka je takrat obljubila in poskusila radikalno socialnokomunistično preosnovo vsega imetja in vse produkcije. Po dobri agitaciji je dobil Vang-gang-ke, stvaritelj in voditelj novih idej, sredstva in priložnost za uresničenje svoje odrešilne teorije, in sicer s pomočjo vse državne oblasti. 6e danes ga slavi kitajska zgodovina vsled njegove energije, vztrajnosti in junaštva v izvedbi reform, vsled njegove učenosti in romantičnosti življenja. Slavili so ga kot ognjevitega govornika, oboževali so njegovo osebnost; saj se mu je posrečilo, da je temeljito omajal eno najbolj despo-tičnih, slarih in konservativnih državnih tvorb in da je celo cesarja vpregel v voz svojih idej. Kitajskega cesarjal In takrat! To je brez primere v zgodovini vseh narodov in vseh vladarjev. Kitajske kronike slikajo značaj Vang-gan-keja kot vzoren; a bil je strasten, brezmejno častihlepen, vsako sredstvo v dosego namena mu je bilo prav, bil je trdovraten, neupogljiv, ponosen, samozavesten, zaničeval je vse, kar je nasprotovalo njegovim nazorom in njegovim političnim teorijam. Pravtako je Ljenin imenoval Macdonalda navadnega kramarja, ker mu ni sledil na njegovih utopičnih potih; seveda se mu je Macdonald revanširal in je govoril o »malih veUkibiti-hotečih«. Da bi stare nazore o življenju in državi duševno zatrl in iztrebil, je Vang gan-ke s svojimi fanatiziranimi učenci Izvršil velikansko junaško delo: vse svete in klasične kitajske spise je opremil z novimi razlagami in je tako ljudstvo pripravil na svojo teorijo. Z najhujšim ln najvztrajnejšim delom se mu je posrečilo, da je polagoma stopal od stopnje do stopnje in mu je slednjič od njegovih sijajnih kakovosti oslepljeni cesar Hen-eung poveril vso svojo moč in se mu popolnoma zaupal. Samo da bi vsi Kitajci postali po novi odrešilni teoriji erečnl. V vso urade Jo dal Vang« gan-ke svoje učence in pristaše in Je nato začel z radikalno spremembo državnega in socialnega življenja. Prvi stavek njegovih načel se glasi; »Država mora dati vsem državljanom neskaljeno in trajno srečo. Sredstva ima v razvoju in enaki razdelitvi vseh zakladov in vsega bogastva dežele. Da zabrani država krivico in zatiranje, si mora prisvojiti vse eksistenčne virfe in dobrine življenja; a tem hoče zagotoviti blagor tistih, ki delajo, in jih ščititi proti bogatašem ,da jih le-ti no starejo v prah.« Po vsej državi je organiziral Vang« gan-ke urade, ki so določevali cene živil in blaga, prelagali davke z revnih na bogate ter razdeljevali denar med uboge in brezposelne. Država je postala edini lastnik vsega posestva itd. itd. Seveda se je kljub absolutistični \x* vedbi novih sredstev pojavila tudi huda opozicija, braneča privatno lastnino. Prvi njen zagovornik je bil slavni državnik in pesnik Sze-ma-kuang. Za seboj je imel seveda vse bogataše in por sestniko ,ki so ga podpirali v lastnem interesu. Ižu eoboj je imel pa tudi najinteli-gentnejše može, ki so uvideli da se nove ideje no bodo držale. A ker jo imel Vang-gan-ke na svoji struni poleg cesarja tudi ljudske množice, mu ni mogel nihče do živega. Čutil se je tako varnega, da ni prav ničesar ukrenil proti napadom in satiram* s katerimi so ga obsipali, ni ne preiskoval in ne kaznoval. Rekel je: »Začetek je zmeraj težak; mož reform vidi šele teduj prve sadovega svojega dela, ko jo premagal tež« koče, ki jih navada in sebičnost postavita v boj proti vsakemu napredku. Ne čudim se, da so se dvignili proti meni ministri, plemiči in visoki uradniki; ne morejo ee mireči dosedanjim razmeram, ki so jim bilo ugodne. Počasi se bodo navadili na moje reforme in njih nasprotovanje se bo spremenilo v pritrjevanje.« Pa se ni. Vang-gan-ke in njegov sistem sta se držala, dokler je vladal cesar Hentsung. Vse so preuredili in reformirali, in Kitajska je postala polom genija in trdno voljo enega moža popolnoma uresničeni ideal komunistične drŽavo. Istočasno so se pa že kazale posledi« co toga nasilnega sistema in so postajale vsak dan bolj neznosne. Saj je vsak tak sistem nasproten človeški naravi in človeški družbi in bi se mogel držati le, če bi bili vsi ljudje enaki, po talentih, po volji, po telesni sposobnosti, sploh popolnoma. To pa nikdar ne bo. Ljudje so začeli govoriti: »Zakaj na! delam, kar mi ni po volji? Zakaj naj sploh delam? Saj imam vsega dosti. Bolan sem, delo mi ne diši več. Država, daj mi moj delež na izobilju in veselju!« In tako naprej. Prav kakor danes na Ruskem. Podrobnosti o razpadu komunistične državo nam niso znane. Zvemo le, da je po cesarjevi srnrti njegova vdova, vladajoča za mladoletnega sina, ob velikanskem navdušenju ogromne večine vse dežele odstranila vse to, kar je bil napravil nedosežni že-nij velikega moža v petnajstih letih. Vang-gan-keja 60 odstavili in sledil mu je kot vodilni minister Sze-ma-kuang, njegov stari nasprotnik. Vang-gan-ke ni živel več dolgo, umorila ga je bol nad neuspehom življenja. Pa tudi njegov naslednik ni dolgo živel; njegovo smrt objokovali so kot narodno nesrečo. Učenci Vang-gan-keja so bili pa ostali naukom velikega mojstra zvesti. Ko je prišel na prestol mladi cesar, vzgojen v duhu komunizma, se jim je vzpostavitev komunistične države spet posrečila. Razdejali so spomenik Sze-ma kuanga, enajst let po njegovi smrti so ga proglasili za sovražnika domovine in njegovo ime je postalo psovka. A to ni trajalo dolgo, nova komunistična država so je držala samo tri leta. 2e leta 1129 so molili mir Vang-gan-keja v grobu, sedaj so njega proglasili za sovražnika domovino itd. Njegove še živeče pristaše so srdito zasledovali in jih grozovito mučili; večina je zbežala in pomnožila armado divjih Mongolov, ki so tedaj vznemirjali Azijo. Tako grozno je končala druga komunistična vlada na Kitajskem; razdejanje in pustošenje, smrt in muke so bile praktično posledice socialnokoinunističnih teorij, ki jih jo genialni Vang-gan-ke imel za pravo in ki niso prave. Vse mu je pomagalo, in vendar ni šlo. Komunizem so trajno nikdar in nikjer ne bo uveljavil;socialno zboljšanje se da izvesti, komunizem je pa utopija, lepa sicer, a je utopija. 1 1 —— Prosveta. pr Edini koncert ge Vilme Thierry-Kavl* nikove se vrši dne 4. febr. v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Na klavirju spremlja skladatelj L. M. škerjauc, eprem-ljevanje dveh pesmi na violi je pa prevzel g. prof. Karel Jcraj. Spored objavimo kasneje. Г. odprodaja vstopnic v Matični knigarnL pr Musiica Drarshe diviz. oblasti priredi svoj letošnji III. simfon. koncert začetkom irr ca meseca ln sicer v proslavo B. Smetana. T vnjale se bodo večinoma Smctnnove skladbo, obenem pa tudi prva »Jugoslovanska slon Stran 6. SLOVENEC, dne 37. januarja 1924. eter. 28. (oniju«, katero je po srbskih motivih napieai Milenko Paunovif. Koncert se vrši pod pokroviteljstvom g. generalnega konzula C.-s. R. 4r. O Benesa. pr V. mladinsko muzikalno predavanje se veled obolelosti gdč. Zikove danes, v nedeljo, dne 27. januarja ne more vršiti. Datum predavanja se pravočasno objavi in naznani šol-»kim ravnateljstvom. pr štiri koncerti jnpoelovenske glasbe priredi Kilharmonična družba v abonmaju. Prvi koncert se vrši dne 11. februarja in obsega medjimurski kvartet Božidarja Širole, novi kvartet našega Lucijana Škerjanea in Čajkov-»kega kvarteta v F-duru. Cene abonmaja za vse Itiri koncerte so SO, 40, 45, 55, 65 in 100 Din. Prijave na abonma se sprejemajo počenši s Б. februarjem v Matični trgovini i Filharmoniji. Izvajal bo vse navedene skladbe sloviti »Zagrebški kvartet«. pr Euharijslijski kongres u Zagrebu. Poročilo o zagrebškem evhr.rističnem kongresu Je izšlo v posebni knjigi, ki jo je založila uprava »Zivoia« v Zagrebu, Palmotičova ulica 31. Knjiga obsega 238 strani in podaje izčrpno poročilo o poteku evharističnega '"on-gresa. 2fl slik krjigo zelo poživi. Cena 36 Din. pr Slovenska opera ▼ Zagreba. Povodom gostovanja gospe Zikove in Borove ter gospodov Šimenca in Cvejiča in ravnatelja Kukavi-ne v »Aidi« piše »Zagreber Tagolatt« med drugim: »Gospod Šimenc je danes naš najbolj-И tenor, vsekakor ima najlepši glas, čegar »ve-lost, neobrabljenost in kovinski sijaj se je Rhadamesu zelo prilegal. Moči, kakor sta ga iika in gospod Šimenc, danes v Zagrebu žal nimamo. Bilo bi v obojestranskem Interesu — mislim v interesu obeh pevcev in posebno naje opere — ako bi mogli ta dva dragocena glasova pridobiti za Zagreb, da celo vsa sredstva je treba poizkusiti, da se to čim prej tgodi.« Izpred sodišča. Jaz ne maram krvi t ЛШ... Prišel jo v tae z očetom svoje zaročenko, ki ee je vračal vesel domov, zaročenec njegove hčerke. Všeč pa to ni bilo domačim fantom, ker se vasovalec iz sosednje vosi ni z njimi po razgovor il prejo o resnem namenn svojega pohoda v njihovo vas. Odkupiti bi se moral, predno je prijel pohajati k svoji nevesti po fantovskih navadah z običajno fantovščino. Ker, še tako resni snubec, ni zadostil tej fantovski postavi, dasi morda h di brez namena očitnega krše-r" te navade, so domači fantje oblegli tiiJo neves'.e in zahtevali, da naj jim izroči oče neveste vasovalca, da se odkupi po fantovskih običajih. Ker tega ni hotel storiti so vdrli domači fantje deloma ekor.i okno, deloma skozi rrata v hišo, kjur so zahtevali, da naj jim izreče vasovalca. Ce bo plačal domačim fantom primerno odkupnino za vasovanje — zahtevali so 3 Štefane vina — potem ga puste, da lahko mirno odide in dn sme vasovati v domači vasi pri svoji nevesti. Vasovalec pa se Je skril, oče pa že precej vinjen se ni zmenil on fantovske komedije, katere je že davno po-BabiL To je povzročilo, da чо domači fantje, ki so udrli skozi okno nastopili malo presi- i„.o, dasi jih je stari mož opominjal, da jim ne odpre vožnih vrat, ker ne mara krvi v hiši. Za to prekoračenje obrambe domačih vaških običajev se bili obsojeni Javornik Jože in Jo** Mehle vsak na 1 moeec, France Javornik ln Zakrajšek Jože, vsi dobri in ugledni sine\i posestnikov v Slivnici, na tri tedne zapora. Obenem bodo plačali obtoženci na zahtevo starega Duše "j kron za vrata hi šipo гд oknu, niemu pa za »žlak<, strah ln prisego 400 kron. Obsojen nastop Or juncev. Sprla si a se v neki ljubljanski kavarni gosp. Erklavec in pa Orjurr." Anton H rova t. V prepiru je vzel Erldnvee H rova tu njegov or junaški znak. Ker si ga Hrovat ni mogel pridobiti sam na-zaj, je pozval svoje tovariše, da mu pomagajo prisiliti Erklavra, da mu vrne njegov znak. In res so se zbrifi OrJunašl v precejšnjem številu ln so poiskali Erklavca v gostilni »Tri Trnovskem zvonu«. Vdrli so v gostilno in so, n* da bi zahtevali le četrt vina, obkolili Erklavca ter ga pozvali prav po vzorcu ameriškem tri samokrese na prsa, roke kvišku, da naj vrne znak. Ker Erklavc nI imel znaka pri sebi in ga torej ni mogel vrniti, so mu preiskali žepe. Razjarjeni radi tega eo ee >rJi tudi z drugimi gosti, ki so hoteli mir in zaprli vrata za njimi. Pri tem je udaril eden nasilnežev, carinski uradnik Pavel A r z e -n T č ravnatelja I. Del. konsumnega društva v Zvezdi take silno po glr i, da je mož omahnil nezavesten, in je težko poškodovan na o?e~n. Zdravnik dr. Trnvner je ugotovil, dn so poea-mezne poškodbe g. Kocmurja vsled udar v lahke, skupno pa tvorijo tr*.ko telesno poškodbo. Obsojeni eo bili trg. pom. Hrovat na 2 meseca, Arr. enič, car uradnik na 6 mesecev in ostali tovariši veak na 1 mcsec ječe, ker je sodišče samo uvidelo, da ti možje vsekakor niso "rav poetopali. Naznanila. Rokodelski dom v Ljubljani. V pondeljek, dno 28. t m. be predaval v dvorani Rokodelskega doma načelnik Obrtne zveze g. Ivan Ojrtn o orodju in strojih. 1'ričetek tofno ob 8 zvečer. Vstop pruet. V Stolni Prnsveti predava v pondeljek zvečer ob 8 v družbeni dvorani v Križankah gospod stolni vikar K o r e t i č. V Mladinskem domu na Kodeljercm goetujo danes ob 5. uri V i č z igro Revizor. Frančiškansko prosvcta v Ljubljani priredi svoje redno predavtnje a slikami prihodnji torek ob navadni uri. Predavala bo gospa dr. M. PivJe-va. — V sredo 30 januarja je redna odborova seja. Si Sen« ko prosvetno društvo priredi v pondeljek dne 28. januarja in pondeljek ,dao 4 februarja ob pol 8. zvečer v samostanski dvorar.l ekiop-tično predavanje --.Balkanska vojkat. Predava gosp. prol. dr. V. Sarabon. >Orliiki krotek* e SiSki priredi danee ob pol 20 v samostanski dvorani nadvee priljubljeno igro »Dve materi«. Ta igra je obenem tudi otvoritre>ua predstava novih kulis. Prav posebno zato vljudno vabi k obilni udeležbi odbor. Šentpetereko ргоктоЗпо društvo priredi v ponedeljek, 28. t m. ob 8. »večer v svojih prostorih Župnijska uliea 1 predavanje. Predava dr. Srečko Zamjen o razmerah v Ameriki (nadaljevanje). Blovonsko sdravniiko druitvo v Ljubljani.. Nadaljevanje rednega občnega zbora se vrča dne 2. febr. t. 1. ob 8 popoldne v vaeučilisčni dvorani. Radi volitev novega odbora se pričakuje obline udeležbe. — Odbor. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Člani moSkega zbora ee vabijo, da se vdeležo pogreba g. Antona Krejčija, očota Matičnega odbornika dr. Viljema Krejčija. Zbirališče v pondeljek ob pol 3 pop. pred hišo pokojnika, Wolfova ulica Stev. 8. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ->b 8. uri zvečer. Nedelja, 27. januarja: Ob 3. popoldne: MOGOČNI PRSTAN. — Izven. —---OB 8. zvečer: OSMA ŽENA. — Izven. Pondeljek. 28. januarja: HAMLET. -- Red C. OPEKA. Začetek ob pol 8. url zvečer. Nedelja, 27. januarja: TRAVI ATA. — Izven. Pondeljek, 28. januarja: Zaprto. Prva repriza opere iTraviaia* se vrši nocoj z gostom gospo Wosel-Po!la in z Isto zasedbo каЧог pri premijeri, kjer je opera dosegla najlepši uspeh. Drama vprizori popoldne ob 3 Milčlnskijevo narodno Igro .-Mogočni prstan«, ob 8 zvečer pa zopet velezabavno francosko veseloigro sOama žena« z gospo Nablocko, g. Putjatom in g. Rogozom v glavnih vlogah. V pondeljek se vpraorl »Hamlet« тл red C. Slovensko marionetno gledišče. Ker so nastopile nepremagljive ovire, je vodstvo »Slovenskega marijonetnega gledališča« pri-morano, da nenadoma zaključi letošnjo sezono. Prosvetna zveza v Ljubljani. Prosvetni tetaj v Gor. Logalcu, 2. in 3. febr., se bo vršil po sporedu: 2. febr.: od 8. do 9. o testamentih, od 11. do 12. o ustavi, ob pol 3. na občnem zboru o nalogah prosvetnih društev; 3. febr.: od 8. do 9. govor za dekleta, od 11. do 12. za fante, ob 3. zabava (igri »Anarhist« in Rašica kave« itd.). Predavatelje pošlje Prosvetna zveza. Sova pravita za kat. prosvet. društva so tiskana. Pola stane 1 Din. Kjer sprejmo ta pravila, naj pošljejo prepis zapisnika občnega zbora (s podpisi preds. in zapisnikarja), prošnjo za spremembo (brez naslova, e podpisi) in 40 Din (za koleke in poštnino) Prosvetni zvezi, ki bo vse nadalnje sama uredila. Članske znake in izkaznice naročite takoj, kjer jih še nimate. Članarino (1 Din za člana) pošljite čim-preje. — Tajništvo Prosvetne Zveze. Turistika in spoti. Drsalne tekme. Prihodnjo soboto. 2. febr. in v nedeljo, 8. febr. ве vrše na drsališču S. K. Ilirije drsalne tekme. Prvi dan eo vrši damsko tekmovanje v umetnem drsanju za prehodno darilo S K. Ilirije ter juniorska tekma v umetnem drsar.ju. Obe konkurenci sta dostopni vsakomur neglede na to, aH je včlanjen v kakem športnem društvu ali ne. Prijavnlne ni ni kake, zadnji prijavni rok SI. t m. V nedeljo ee vrfii tekma eeniorjev v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. G. Fuchsa, kutere eo udeleže vsi naši najboljši drsalci Računali je tudi na udeležbo hrvatskih drsalcev. Obe prehodni darili bosta v prihodnjih dneh razstavljeni v trgovini P. Magdič. Podrobni razpisi so interesentom na razpolago na drsališču Ilirije ter v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta. Poizvedovanja. Zgubila se je enoči črna skunks-boa od Ko-monskega ulice, Dalmatinova ulica, Miklošičeva e., Marijin trg, VVolfova ulica do Židovske ulice. Pošteni najditelj se prosi, da odda boo proti dobri nagradi v Komenskega ulici St. 16, 1. nadstr. Prošnja. Vljudno prosim dotična dva gospoda, katerima je znana oseba, ki je dne 17. t m. pri Matičnem koncertu (Stabat Mater) v Unionu našla bel šal, da blagovolita oddati svoj ali ujen naslov v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. IS1 Ш > N ce 5 si ~ O O i i (CO tO -rf -a u e e A c. O D •a o I? oo oc -i -и .-I O I I \$Js лрво o o SS o aS od oŠ r) tj o o Л s o »d ■3 o B s« g.s (@ f e iS © O cd a a •a n o o st a •o o O 4 s s eo ir Od K « m S И 5'S g S lo S * < ■o -o 0 O js si s s rs o O 71 Iggs »O tO cc 00 — — r-i •еШ 1 IJS £ o m* v •a 6> s A 0 t 0 > Ф fc * A S S £2 2: O. 2 e d1 rs S5SJ ■S 'U O — O S а - Ђ °> 3 ■O H g e t: c te o « g.' 23 "SS 8 • S e~ c 2 a 2 S.S 2 ANK o rt ■K .S ~ 5 o 3 »j д sg!« c rt « — "7> - S ^ ^ - c 1» a ■3 rt o —, k. , ® ® =a s « i> rt m •ŠcJ rt m N * 5« S« a A ss S.3 « (6 M U И A 3 S 10 § Л 1° u o 0Q S5 M K e C Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Mefteoroiogično poročilo. Ljublinnn Ј0Г. m a. m. vid. Normalna barorneterska višina 786 mm. V. MS ормео- V&I1 A nai meti* v mm lufino« rueto« v C l'.lnrun tJ!«r«nori * 0 Nebo. .etrov i'tmvim t mm 25. 1. h i 414 - 6-4 0-3 Jasno 2fi.,l 7 h 744-7 — to-a 06 v. jas. - 20. 1. 14 b J45-2 - 4-4 o-e jasno Nahod? GlaTobol? Zobobol? Trganje? Oti- rečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvn kreposti prinese pravi Fllerjev ElzafluMl Najboljšo hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuie in jači čez let priljubljen kosmetikutn za nego koze, las in ust! Veliko močnejši, iz^atnejSi in boljši kakjr francosko žganje 1 S za.ojem in poštnmn 3 dvoj* nate aH 1 špeciialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 Ooplatka razpošilja: lekarna Evgen V. Fel-ler. Stubira Donja, Elzatrg št 134. Hrvatsko. Organist, cerkovnik in KROJAČ, oženjen, icli pre-jneniti mesto službe. - Na-kov pore upravniitvo »Slovenca. pod itev. 317. Хоуго )\hae pri i j Josip Peteline I Ljubliana, s». Petra n. j 5 s : Mehanična delovnlia pod vod- : : stvora priznanega strokov- | \ njaka in mehanika Stanko ; : Ganeta na razpolago za ši- § : vaine stroje vseh sistemov § in koles. 79fe4 : KUPIM -»C do 100 ali 200 m tira starih ozkotirnih rabnih TRAČNIC in nekaj VAGONĆKOV za prevažanje lesa na žagi ter nekaj starih rabnih aormalno-tirnih tračnic. - Ponudbe na upravo lista pod «Tračnico pttflpžsnin velika naroČila Pojasnila: Wlner ilesse, Wlen vn hahor tudi Častno zastopstvo n Ljubllanl Avslrljshl honzulai. lurtailtl trsi 4 O Si O E) Si 0 0 Si B O Si Q) Si Si Ш) Bi B) Уј SI □ п У 0 У Ei O O 01 S) Gt ^ obstoječi iz dveh sob in velike ® dvorane v I. nadstropju se takoj Ц 13 oddajo v najem. Đ S) & Pojasnila daje UPRAVA palače g LJUBLJANSKE KREDI 1 NE BANKE g 0 & шааввввааавввавваеизаааавава ll>l1IUIIIIillli.itiuiiiiiiii>iiniiuuiiiiiiiMii>iiiiniiiii»iiiiii»i>:miiii>,iiiu. America 2i. febr. 26 mar. Presidenl Eoosevelt 4 tfbr. 8. mar. Odho t iz Sout sm.j.tonn in Cherboui pa 1 dan pozneje ■ s Saninamptoaa—Ctsenrkotmja Le« afhfin 1. aprila 22 apr.la IS. maja Vse podrobn -eti rovedo nasiedn|i naslovi. _Htbarna pr;Mlia za rtevev. b aoa. Onited $r nr iti ii litim 11 na mi итммти—■ ^ IVAN BOGATAJ Konc. elektrotehnično podjetje v Ljubljani Slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da je v hiši Uršulinskega samostana KONGRESNI TRG štev. 19, poleg nunske cerkve OTVORIt trgovino г elektrotehničnimi predmeti za nizko in visoko napetost. Gradnja telefonskih central hišnih telefonov in zvoncev. Senčniki za moderno razsvetljavo lastnega izdelka vedno v zalogi. Telelon st 3. Zaloga telefonskih aparatov. Telefon it. J. nrt: PaJata Beogradske Zadruge, P«e«o iielel Bruto a, Zafftab, Sred Sati Save* Hrvatskih ..el|rć-fc.ii Zndrttga, Attfenaevlčeva uiien 2, Preko putn eledsera. — btjaea b.irtarstvo Zjeclm.enlti Anicr Sasb Dižav ©uentsim eesia «9. — Sara evo, Satee ISiva e«th Se^neutb zadrega za Uosnu a Eetee»ev:an, Aleksaedreva ni>ea 52. Svisnk, Banka z« Fomotsv, _g lUBBHSn Prostovoljna javna dražba. Na predlog Aleksandra Baržili, posestnika ne Ptujski gori, se bode v soboto, dne 2. februarja 1923 ob 11. nri dopoldne na licu mesta v P0DL02U štev. 6, to je v trgu Ptafcka gora, polom prostovoljne dražbe prodalo zemljišče vlož. Stev 127 d. o Podloi, setoječe iz pare. it. 58, stavbišče v izmeri la 16 m in pare. št. 447, vinograd v izmeri 19 a 15 m spritiklino, za izklicno ceno 15 000 Din, in zemljišče vlož štev. 95 d o Janžki vrh, sestoječe iz parcele 109 stavbišče za prešo, pare št. 488 gozd, 489 pašnik, 49! pašnik in 492 gozd v skupni izmeri 1 ha 07 a 40 m za izklicno ceno 4000 Din, in potem različno pohištvo 1») premičnine. Poslopje ie zidano, z opeko krito, s strelo-vodom, 2 lepima sobama, obokano kletjo, štedilnikom, novimi okvirji v oknih, sploh je bilo prošlega leta vse popravljeno. Zemliišče pri hiši obstoji tudi iz vinograda, sadonosnika, nasajenega tudi z novimi drevesi ln vrta za zelenjavo. Drugo zemljišče pod Janfki vrh je aron-dirano in pripravno za obnovitev vinograda. — Hiia ia zemljišče pri njej ima krasno solnčno lego in je' jako pripravno za trgovca, upokojenca itd. Kupcu bode tilcH stanovanje na razpolago. Dražbenl pogoji so n» vp°t{№t3 t pisarni kr. notarja Franccta Strafclla v Ptti|u med uradnimi urami. KR. OKRAJNO SODISčE V PTUJU. Bratje Wurm Praga VI/. Ekonomizacije parnih kotlov lit Izolacije cevi po patentu „ Wurm'. Velika prihrana premoga, neznatni nabavni stroški. Proračuni in obiski inženjeria brezplačni. Zastopstvo za SHS: ing. Rind, f-reund i Dresner d. d. za industr. ttredja/e, Zagreb, Zrinjskt trg I/IV. I«4M*4W.> Mur^k. Ifđ £ш11и1ш1111ш11№1ш111111тнмш1ини111ш1ниш111п|1мп1ш|мшпш Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce itd. kupujem neposredno za Ameriko. — Plačam najvišjo dnevno еевс I Od i. januarja t. L zbirališča ▼ vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske] Zagreb i M. Klcbočki, Meanička ul. 1. Sarajevo i Jokič i Rosič. Bos. Novi: Ibrahim Memič. Beograd: Josip Fiseher (Hotel P«. trograd). Križevci: Marko Deutsch Tuzla i Brača Aatič. Skoplj«; Jemham Kario rinovi. Bjelovari VCeber I drug, LoT;na: i Mate Kevaievid. Baajalukai Mile Jaoković, Kotor; Borielav Maksimovič i dr. Osijeki Herraann Ledercc, Suiaki Mate Stlpčić. Nikfilč i Lszar Maedič. liumm Nadtdj' imamo zbirališča kol tndi v L)obl|ani, Nila, Gospiču ter v Sottjl u»u>umtwnnii№ Ud«M konaorcii »Slovenca«. Odaovorni urednik: Franc Кгеш2иг v Ljubljani« Jueoslovanska tiskarna v. Liubliani.