Štajerski
Ptuj, četrtek, 30. septembra 2004
letnik LVII . št. 39 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ormož
Težave policije Stran 3
Pristava
Nezbledeli spomini Stran 6
Odkrili in Potrdili Smo VZROK vSeh obolenj ^ PSiheinTeleSa, " vključno z RAKOM! wm.arS-Luno.net
I
(PoikÝmm>udo<jnmij>Lk!
RADIOPTUJ
I

AEROKLUB PTUJ
S Štaj^ki m"ted n i kom in Aeroklubom Ptuj bomo poleteli visoko med oblake 2. oktobra ob 10.00 uri.
"Tako kot vsi letniki bo tudi letošnji nekaj posebnega. Medtem ko je bila lani trgatev tri
Foto: vki
V ponedeljek se je začela trgatev rizvanca.
Vinogradništvo	Grajensčak
Dobljena bitka, ne pa vojna A. Bračko v novi hiši Stran 11	Stran 32
Nogomet
Prihajajo državni prvaki Stran 24
Ormož . Prvo grozdje obrano
Trgatev se je pričela!
V ponedeljek se je na ormoškem pričela trgatev rizvanca. Kot je povedal Božo Grabovac iz kleti Jeruzalem Ormož VVS, so za to pridobili dovoljenje ustrezne institucije.
tedne prej, letos dozorevanje kasni za nekaj dni. Za leto{nji letnik bodo značilne vi{je kisline od tistih, ki smo jih vajeni. Kljub hladnejši jeseni grozdje lepo dozoreva. Sladkorna stopnja se giblje med 75 in 80° Oe. Rizvanec sicer nima potenciala za hladne letine, pri ostalih sortah pa je zato pričakovati boljše vrednosti, "je povedal Grabovac.
Prevzem je organiziran tako kot minula leta in na cestah lahko spet pričakujemo povečan promet traktorjev. V kleti opozarjajo, da bi se letos lahko zgodilo, da bi imelo grozdje na slabših legah manj kot predpisanih 64° Oe sladkorja, zato priporočajo vsem pridelovalcem, da izmerijo sladkorno stopnjo še doma, saj takšnega grozdja ne bodo prevzeli. Sicer pa bodo prevzeli vso grozdje, ki ga bo letos okrog 5900 ton in se ga je s pogodbami zavezalo pridelati okrog 400 članov obeh vinogradniških zadrug. Občuten delež te količine bo podjetje pridelalo tudi v lastnih vinogradih, kjer so te dni že pričeli obirati sezonski delavci. Teh bo okrog 300 iz okolice Ormoža in Ptuja. Direktor Silvo Žižek je poudaril dobro sodelovanje z domačimi zavodi za zaposlovanje, ki jim uspe zagotoviti dovoljšnje število bračev.
Največ bo laškega rizlinga, šipona in šardoneja.
gj. r^^l
Foto: M. Ozmec
Plakati nas nasmejano vabijo na nedeljske volitve, ko bomo s svojim glasom "nagradili" delo sedanjih poslancev ali pa, razočarani, izbrali nove obraze ...
Ptuj . Odprto višje- in visokošolsko središče
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04T3
Regijsko središče za razvoj
V ponedeljek so na Ptuju v bivših prostorih ptujske policije uradno odprli nove prostore Regijskega višje- in visokošolskega središča, ki ga še vedno krasijo slike umetnikov iz Srbije, ZDA, Irske, Francije in Kitajske v okviru mednarodnega projekta Staro mesto — nova misel, ki je bil speljan na Ptuju pred enim mesecem pod vodstvom L.I.P.E. iz Chicaga.
Ustanovitelj regijskega središča je MO Ptuj, soustanovitelja pa sta Talum, d.d., Kidričevo in Perutnina Ptuj, d.d., na Ptuju pa deluje kot javni zavod že od lanskega oktobra.
Dejavnost zavoda je na odprtju novih prostorov predstavil vršilec dolžnosti direktorja dr. Oto Težak. Zavod opravlja organizacijske, strokovne, razvojne, raziskovalne, svetovalne, koordinacijske in izobraževalne naloge na področju višje- in visokošolskega izobraževanja. Pri svojem delu sodeluje z vsemi tremi slovenskimi univerzami, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Andragoškim centrom RS, Zavodom za šolstvo, Zavodom RS za zaposlovanje, ZRS Bistra Ptuj, s ptujskimi srednjimi šolami ter Ljudsko univerzo. Dr. Težak je dejal, da je dejavnost RVVS pomembna za regijo, saj so izobraženi kadri pogoj za razvoj tako gospodarstva kot tudi negospodarstva.
Slavnostni govornik ob odprtju regijskega središča, ptujski župan, dr. Stefan Čelan, je posebej poudaril, da je naložba v ustanovitev RVVS naložba v na-daljni razvoj Ptuja in okoloških občin. Pri tem je posebej omenil vrednost nematerialnih sredstev v visoko razvitih državah v primerjavi s Slovenijo, pri čemer
smo po vrednosti nematerialnih sredstev, to pa so vlaganja v znanje, v kadre, patenti ..., v zelo nezavidljivem položaju. Župan Mestne občine Ptuj se nadeja, da bodo tudi druge občine s ptujskega območja na svoj način in po svojih zmožnostih podprle delo regijslega središča na Ptuju.
Z željami po uspešnem delu RVVS so odprtje pozdravili: mag. Jože Protner, predsednik Gospodarske zbornice Maribor, Franc Pukšič, župan občine Destrnik in državni poslanec, Lidija Maj-nik, državna poslanka, ter Janez Zemljarič, ki je v imenu Društva prijateljev Ptuja, to deluje v Lju-
bljani, obljubil ptujskemu regijskemu središču vso pomoč.
Otvoritveno slovesnost je vodila Nataša Petrovič, za glasbene vložke pa sta poskrbeli učenki Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja kitaristka Tadeja Belčič in violinistka Sandra Vidovič.
Franc Lačen
Foto: Fl
Franc Kekec, dr. Štefan Čelan, Franc Pukšič in dr. Oto Težak na odprtju regijskega višje- in visokošolskega središča
9770040197060
Doma in po svetu
Široka podpora stavki novinarjev
Za splošno stavko slovenskih novinarjev, napovedano za nedeljo, 3- oktobra, se je z osebnim izjavljanjem izreklo 68 odstotkov članov Sindikata novinarjev Slovenije. Med večjimi medijskimi hišami so zanjo z veliko večino glasovali na RTV Slovenija, v Delu in Večeru, STA, Dnevniku in Primorskih novicah, na ponedeljkovem ustanovnem sestanku pa jo je z večino podprl tudi Sindikat novinarjev Radio-Tednik Ptuj.
Kot je povedal predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič, seje novinarski sindikat za splošno stavko odločil po tem, ko so delodajalci na uradni predlog Sindikata novinarjev za prenovo kolektivne pogodbe poklicnih novinarjev kar dvakrat odgovorili, da niso njeni podpisniki ter da se o njej niso pripravljeni pogajati. Poleg zahteve o prenovi omenjene kolektivne pogodbe za poklicne novinarje in preklica enostranske in nezakonite odpovedi te pogodbe leta 1998 s strani Združenja za tisk in Gospodarskega interesnega združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije, v Sindikatu novinarjev Slovenije zahtevajo tudi avgustovsko valorizacijo plač.
Ker v začetku tega tedna niso naleteli na ugoden odziv, ki bi kazal na uresničitev omenjenih zahtev, je stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije v torek, 28. septembra, že sprejel poslovnik o stavki ter ga posredoval vsem novinarjem Slovenije.
Za skupni poziv k splošni stavki sta se odločila tudi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič in predsednik Društva noivinarjev Slovenije Grega Repovž, v pozivu vsem novinarkam in novinarjem pa sta med drugim povda-rila: "To je za slovensko novinarstvo prelomni trenutek, le organizirani in enotni bomo ohranili oziroma izboljšali svoje delovne pogoje. Glavni cilj stavke je ohranitev in dopolnitev poklicne novinarske pogodbe ter doseči, da jo bodo spoštovala reprezentativna združenja delodajalcev. Pozivava vas, da se kolektivno ali individualno pridružite stavki!'
Ob napovedani stavki prejema novinarski sindikat vse večjo in širšo podporo. Prizadevanja za prenovo kolektivne pogodbe za poklicne novinarje so do srede zjutraj med drugim podprli: Mednarodna zveza novinarjev IFJ, Evropska zveza novinarjev, nacionalna zveza italijanskih novinarjev, Policijski sindikat Slovenije, Konfederacija sindikatov Pergam, Zveza delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost, Sindikat vzgoje in izobraževanja, Sindikat carinikov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov terS-indikat delavcev vzedravstveni n^gi Slovenije. Od Jtolitičnih strank pia sta v sredo zjutrahpodpioro pr^zanevanjnm Sieaikatn nočinarjev Stovrčije izrazalai pia.rla-n1ente■reč straníka DESUS in zultajjitlrlantentarna rtrankaJiO-tivrn elovenija.
M1- Ozmnec
Pričetekpredčasnihvolitev
Slovelti)a - Volivke in volivci, ki v nval^ljo, 31. oktobra, ne bodo muagli nai volišče, so ^v-OoOo v torek, v sredo in četrtek mecd 9). in 7. uro svovo volilnojtravico udejanili spr^(Seasnim glasovanjer^. Politiene stranke oz. predlaicatelji kansiidatov in kandidatniO list z:a letošnSe parlalnentavne volitve so lahko sSo torka opolnoči _jlristojnillnl volilnim nn^jjanom predložrili srnname zzaupnikov, ki bodo lahiko jtoisotni na 33410 voIíščíO) v sS^;tav^.
Nesprejemljivo ravnanjehrvaskih policistov
Ojublja,na - Gmeralni sekretar Evropske lj1nSske stranke ^EPP) An.tonio Ilopez I^turiz je v Iijubljani kot ne^Zrejemljivo označil nedavno ravnanje hrvaških policistov na meji med državama in aretacijo članov SIS. Odziv slovenske vlade, ki je Hrvaški začasno odrekla podporo pri približevanju Evropski uniji, pa generalni sekretar največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu razume tudi kot predvolilno potezo. Slovenska vlada po mnenju lopez Isturiza ne bi smela več dajati izjav, s katerimi bi izražpla nasprotovanje članstvu Hrvaške v EU.
Festival evropskih jezikov
Maribor - Andragoški zavod Maribor (AZM) od srede do sobote gosti Festival evropskih jezikov. Na njem bodo strokovnjaki iz 18 držav pripravili 24 predavanj o slovnici, poreklu, zgodovini in kulturi 24 uradnih evropskih jezikov. Prireditelji pričakujejo, da se bo predavanj v prostorih AZM udeležilo okoli 1000 ljudi, predavanj v osnovnih šolah, srednjih šolah in nekaterih drugih ustanovah pa še dodatnih 2000.
Cena nafte presegla 50 dolarjev
New York - Cena ameriške nafte light sweet crude z novembrskim dobavnim rokom je presegla psihološko pomembno mejo 50 dolarjev in s tem dosegla novo rekordno vrednost. Tako se je med trgovanjem povzpela celo m 50,4l dolarja za sod (159 litrov), kar je največ v 21 letih trgovanja na newyorški blagovni borzi, nato pa se je ustalila okoli 50,10 dolarja. Tudi severnomorska nafta brent je na lordonski borzi s 46,58 dolarja za sod postavila nov rekord. Vzroki za dvig cen nafte so počasno okrevanje ameriške proizvodnje nafte v Mehiškem zalivu po hurikanu Ivan ter nemiri v ključnih proizvajalkah nafte Savdski Arabiji, Iraku in Nigeriji. /STA/
Volitve 2004 • Ko nastopi druga puberteta
Petdeseta, zrela leta ...
Kot je že znano, se bo na letošnjih volitvah za poslanske sedeže v vsej državi potegoval 1401 kandidat na skupno 24 kandidatnih oz. strankarskih listah.
Med vsemi kandidati je delež žensk skoraj 25-odstoten, kar v številkah pomeni, da bo kandidiralo skupaj 349 žensk in 1052 mo{kih.
Se bolj kot pripadnost spolu pa je zanimiva starostna lestvica kandidatov za poslance/ke. Največ mladih je seveda najti v stranki mladih (SMS), kjer je povprečna starost volivno-političnih bojevnikov komaj nekaj nad 30 let (čeprav je tudi to za res mlade že kar nekam pozna mladost), še veliko huje pa je pri vseh ostalih strankah. DeSUS-a nikakor ne gre šteti v to konkurenco, saj je
povprečna starost njihovih kandidatov točno 30 let več (60,5 let). Pri LDS povprečje kaže 50,3 leta, kar to stranko uvršča med najstarejše v volilni areni. Sledi ji SLS s povprečno starostjo 49,3 leta, pa ZLSD s 47,1 leta, SDS s 46,4 leta in NSi s 45,8 leta.
Med stranke s povprečno mlajšimi kandidati pa se lahko poleg SMS uvrsti še Aktivna Slovenija, katere kandidati v povprečju štejejo 34,5 let.
Razen tega, da naj bi bili starejši ljudje bolj izkušeni in pametnejši, je v zakladnici ljudskih modrosti težko najti še kakšno
misel, ki bi opravičevala tovrstno arhaično starostno strukturo naših poslanskih kandidatov. Zato pa je med modernejšimi izreki in trditvami precej bolj v ospredju tista, ki pravi, da se za moške (teh je med kandidati kar tričetrt) okrog petdesetega leta menda začne obdobje druge pubertete. Torej čas, ko začno početi najrazličnejše neumnosti, ki jih v prvi adolescenci niso uspeli izvesti v popolnosti do zadnjih meja svojih želja. In kaj je lahko lepša podlaga za izvajanje (tudi nezrelih) norčij kot prav predvolilno obdobje? Boljšega ozadja si
Po svetu • Da ne boste presenečeni
V ZDA s prstnim odtisom
Z zadnjim septembrskim oziroma prvim oktobrskim dnem bo v ZDA možno vstopiti le po tem, ko vam bodo carinski uradniki odvzeli prstni odtis in vas fotografirali. Postopek velja za vse potnike, tudi za tiste, ki se bodo onkraj luže napotili le na turistični, zasebni ali poslovni obisk brez vize.
Jemanje prstnih odtisov bo potekalo digitalno, prav tako fotografiranje, program pa naj bi bil namenjen preprečevanju vstopa teroristom, saj bodo službe vse podatke, pridobljene v
postopku, lahko takoj preverile na računalniku.
Gre za izvajanje t. i. programa US-Visit, ki ga ameriško ministrstvo za domovinsko varnost sicer izvaja že od začetka letošnjega
leta za vse potnike, ki v ZDA vstopajo z vizo, zdaj pa ga bo tudi za tiste, ki vize ne potrebujejo (med njimi tudi za Slovence).
V tem programu sodelujejo še Andora, Avstrija, Avstralija, Belgi-
pač ni mogoče zamisliti: adrenalin šprica iz vseh por in na vse strani, in če je skrit za razno-raznimi političnimi floskulami, to še zdaleč ne pomeni, da ne gre zgolj za prvobitno šopirjenje in dokazovanje premoči v uradno dovoljenem času (političnega) parjenja. Največje število poslanskih kandidatov "v zlatih letih" je torej po teoriji druge pubertete več kot razumljivo, izrabljanje politike za neizživete fantazije, želje in potrebe pa v tem pogledu zelo prozorno, sploh če vemo - in to vsi vemo -, da politika že od nekdaj (sploh pa danes) velja za kurbo ...
Ps.: Naj mi moški poslanski kandidati oprostijo, ampak kandidatno razmerje 3:1 (za moške) govori v prid dejstvu, da druga puberteta očitno veliko bolj vpliva na njih kot na ženske. Zato se te tudi težje odločajo za kandidaturo ...
SM
(vir številčnih podatkov: SURS)
ja, Brunej, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Italija, Japonska, Liechtenstein, Luksemburg, Monako, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Portugalska, San Marino, Singa-ur, Slovenija, Spanija, Svedska, vica in Velika Britanija. Program US-VISIT se izvaja na 115 mednarodnih letališčih in 14 večjih pristaniščih v ZDA ter na mejnih prehodih s Kanado in Mehiko.
Kot zagotavljajo na ameriškem ministrstvu, je postopek hiter, učinkovit in čist, v povprečju pa podaljša proceduro ob vstopu v ZDA za le 15 sekund.
SM
Evropska unija in mi • Slovaška
Dežela, kamor je bežala Marija Terezija
Slovaška republika sodi danes med najrevnejše nove članice Unije. Vzrok, po razpadu nekdanje Češkoslovaške je večji del donosnejših gospodarskih panog ostal češki. Najbolj zaskrbljujoča v državi naj bi bila visoka stopnja brezposelnosti, ki je ponekod tudi 25-odstotna, med nezaposlenimi pa je največ Romov.
Po razpadu skupne države je Slovaški ostala le vojaška industrija, tuje investitorje pa je v 90. letih odvračala vladna politika Vladimirja Mečiarja. Po letu 2001 so se razmere izboljšale, tuja vlaganja povečala, veliko oviro pa še vedno predstavlja nerazvita infrastruktura. Pospešeno se razvija le glavno mesto Bratislava, medtem ko podeželje močno zaostaja. Najbolj prizadeta je regija Košice, ki ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi. Tukaj živi velik del romske populacije, brezposelnost med njimi naj bi bila več kot 80-odstotna. Romi pravijo, da so se pripravljeni seliti za boljšim življenjem, morda v druge članice Unije, potem ko bo prehod čez meje lažji.
Sicer pa je na Slovaškem od dobrih 5 milijonov prebivalcev danes približno 85 odstotkov Slovakov Največja manjšina so Madžari na jugu države. Stevilč-na je tudi romska manjšina, ki se še vedno seli po državi, največ pa jih je na vzhodu. Tri petine prebivalstva je rimokatoliške vere, precejšnja je tudi protestantska manjšina. Uradni jezik je slovaščina. Stevilo rojstev je
še vedno višje od števila umrlih, poseljenost pa je povprečna, na kvadratnem kilometru živi 110 prebivalcev.
Slovaška je večji del svoje zgodovine preživela pod tujo nadvlado, najpogosteje Madžarsko. Po koncu 1. svetovne vojne se je s Češko združila v Češkoslovaško. Leta 1939 je v okviru Hitlerjevih političnih in vojaških načrtov postala "neodvisna" država. Po vojni se je s Češko znova združila v enotno državo pod nadzorom sovjetske komunistične partije. V žametni revoluciji leta 1989 je stopila na pot demokratizacije, 1. januarja 1993 pa sta se s Češko sporazumno razšli. Enodomni parlament Slovaške, imenovan narodni zbor (narodna rada), ima 150 sedežev, poslance pa izbirajo na neposrednih volitvah za štiriletni mandat. Predsednika države izvolijo na tajnem glasovanju v parlamentu, dobiti pa mora tri-petinsko večino glasov. Premiera imenuje predsednik države, prav tako vlado na predlog premiera. Med pristojnosti slovaškega parlamenta sodi tudi voljenje sodnikov vrhovnega sodišča, pred-
sednik države pa imenuje deset članov ustavnega sodišča.
Slovaška je Evropski sporazum podpisala leta 1993, leta 1995 pa je vložila formalno prošnjo za članstvo. Po Helsinškem vrhu leta 1999 je Slovaška skupaj z ostalimi članicami t. i. drugega vala pričela s pristopnimi pogajanji. Njen cilj je bil, da ujame ostale članice Višegrajske skupine v procesu pogajanj in postane članica EU skupaj z njimi. V začetku decembra 2002 je Slovaška sklenila pristopna pogajanja. Slovaška je ena od desetih držav pristopnic, ki je 16. aprila v Atenah skupaj z ostalimi pristopnicami in 15 državami članicami podpisala Pogodbo o pristopu k EU, 1. maja 2004 pa je postala članica Evropske unije.
Slovaška ostaja gospodarsko manj razvit del nekdanje Češkoslovaške, s slabše razvito industrijo in okrnjenimi možnostmi za kmetijstvo. Po osamosvojitvi se je začel postopen prehod v tržno gospodarstvo s strukturnimi reformami, ki so ga zaznamovali proračunski primanjkljaj, zadolženost v tujini v višini 12,5 milijarde ameriških dolarjev in
visoka stopnja brezposlenosti. Z zadnjimi političnimi spremembami so se okrepile želje po pridruževanju Zahodu, kar je pospešilo gospodarske reforme. Kmetijskih površin je za tretjino ozemlja. Na plodnih ravnicah pridelujejo žita, sladkorno peso, krompir in krmne rastline. V hribovitih predelih se ukvarjajo z živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Do začetka devetdesetih je bilo kljub pogozdovanju uničenih ali resno poškodovanih kar 30 odstotkov gozdnih površin. Slovaška ima omejene zaloge rjavega premoga in lignita, v Slovaškem rudogorju so najdišča železove rude, bakra, cinka in svinca, na vzhodu države pa kopljejo sol. Se iz socialističnega obdobja prevladuje težka industrija, kot so črna in barvna metalurgija, oborožitvena in strojna industrija, medtem ko je predelovalna industrija slabše razvita. Pomemben vir dohodka prinaša turizem, saj država postaja priljubljena med obiskovalci z zahoda. Ti radi zahajajo na smučišča ter v termalna zdravilišča.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ormož • O sedanjih in bodočih težavah policije
Policijska postaja do konca 2006
Policijska postaja Ormož se bo gradila na mestu nekdanjih delavnic kmetijske zadruge. Za zaposlene se obeta pravi mali službeni raj, če primerjajo prostorske razmere, ki se jim obetajo, s temi, v katerih delajo sedaj.
Komandir Miran Horvat je povedal, da je bila zgradba, v kateri deluje Policijska postaja Ormož sedaj, zgrajena v začetku 80. let za največ 25 policistov. Trenutno je na postaji zaposlenih 97 policistov, končna sistematizacija enote pa jih predvideva 115. Ko bo ormoška postaja kadrovsko polno zasedena, bo največja na celotnem mariborskem območju. Pokrivajo območje celotne UE Ormož, tako veliko število policistov pa bo prisotnih zaradi določil Shengena, ki ima glede na konfiguracijo terena in dogodke izpred let, ko je bilo na ormoškem veliko ilegalcev, svoje zahteve. Od teh 115 policistov jih je kar 80 predvidenih za varovanje meje. Horvat meni, da če ne bi bilo meje, bi bila zasedba skupaj z vsem osebjem maksimalno 35.
Ali delujejo vsi policisti povsod ali so določeni za posamezne naloge?
M. Horvat: "Tisti ki varujejo mejo, delajo samo to. Petkrat na mesec pa opravljajo tudi druge naloge v notranjosti občine, zamenjajo se s kolegi v intervencijskih in splošnih patruljah. Tako poskušamo ohraniti vse policiste na tekočem s pravim policijskim delom. Tistih, ki so določeni za varovanje meje, nimam niti jaz pravice premestiti na drugo delo."
[e pred nekaj leti smo v Ormožu poznali vse policaje osebno, danes so domala vsi policisti "tujci". Od kod prihajajo?
M. Horvat: "Različno. Več kot 30 policistov se vozi na delo v eno smer več kot 50 kilometrov, ena policistka se vozi sto kilometrov v eno smer. Ob sprejemu na delo jim je bilo vsem povedano,
da so sprejeti izključno za varovanje meje, in vsak kandidat se je lahko odločil, ali bo delo sprejel ali ne."
Tarejo vas prostorske težave. Kje je najhuje?
M. Horvat: "Največji problem so garaže, parkirišča za osebna vozila in seveda garderobe. Imamo 11 službenih vozil, od katerih je v povprečju vsaj eno vedno na servisu, tri imajo prevoženih več kot 300.000 kilometrov Garderobe za zaposlene so neprimerne. Pred leti, ko je bilo veliko ilegalcev, smo morali 3 garaže za službena vozila preurediti v prostor za ilegalce. Ker jih je sedaj manj in imamo v naših vrstah veliko policistk, smo en prostor preuredili v žensko garderobo. Policisti pa so na podstrešje postaje zvlekli skupaj garderobne omare iz vse Slovenije. So različnih oblik, velikosti, barv, letnikov, iz različnih materialov. V deževnem vremenu v garderobni prostor zateka na sedmih mestih, poleti pa nas obišče kakšen golob ali glodalec."
Pred časom ste svojim prostorom dodali še nekdanje prostore zavarovalnice Maribor, kaj imate tam?
M. Horvat: "Prostore smo najeli, v njih pa dela sedem kriminalistov."
Obeta se vam gradnja novih prostorov. Kako daleč so načrti in kako ste zadovoljni?
M. Horvat: "Kupljeno je bilo zemljišče opuščenih delavnic Kmetijske zadruge Ormož, narejeni so bili idejni načrti za objekt in tudi mi smo že podali svoje pripombe. Povratnih informacij še nimamo. Če bo vse po sreči, so v Ljubljani obljubili, da bi se lahko selili jeseni 2006. Kar se tiče funkcionalnosti, bo to veliko
Komandir Policijske postaje Ormož Miran Horvat: "Največji problem za zaposlene so garderobe". Opremljenost garderobe zares ne vliva kakšnega posebnega zadovoljstva, strop pa je mokra zgodba zase.
boljši objekt kot kjer koli. Gradbeniki so se iz vsakega objekta nekaj naučili. Potem je na vrsti gradbeno dovoljenje. Stanovanjska zgradba ob delavnicah bo ostala. Za službena vozila so predvidene 4 garaže, ostalih 21 vozil pa bo pod nadstreškom. Za zaposlene, za stranke in invalide pa je načrtovanih skupaj 37 parkirnih prostorov. Predvideni so le službeni prostori, nobenih stanovanj. Zgradba bo prostorna, z veliko sejno dvorano z 80 fiksnimi sedeži, poleg je s harmoničnimi vrati ločen prostor z dodatnimi 35 sedišči. Imeli bomo lastni fi-tnes, stezo za računalniški simulator za urjenje v streljanju, predviden je prostor za prepoz-navo oseb, moderno opremljen prostor za zaslišanja."
Lokacija nove policijske postaje je - milo rečeno -nerodna. S težavo se boste vsakodnevno srečevali; kaj menite?
M. Horvat: "Tudi sami nismo najbolj zadovoljni z izborom. Želeli smo si lokacijo v bližini obvoznice pri OMV, ki bi nam omogočala, da imamo v vsakem trenutku prost izvoz v vse strani. Izhajali smo s stališča, da se v samem mestu Ormož ne vrstijo varnostni dogodki tako pogosto, da bi morala biti policija prisotna nenehno. Na izbrani lokaciji smo obdani s stanovalci. Policija pa je v funkciji 24 ur na dan. Zapiranje avtomobilskih vrat se ponoči sliši 200 metrov daleč. Deležni bomo negodovanja sosedov, ki bi se mu sicer lahko izognili. S prisotnostjo policije bo veliko več prometa, cesta je zelo ozka. Mi problem vidimo, vendar ni kaj narediti, nekako se bomo morali prilagoditi tudi policisti."
Edini izhod z vaše nove postaje bo vodil po cesti, ki se nedaleč od postaje zoži tako, da se težko srečata dva avtomobila, tam vodi glavna šolska
Uvodnik
V čigavi službi je politilca?
Postalo je dokončno ■ nova ormoška policijska postaja bo stala na opuščenih delavnicah kmetijske zadruge. Dolgo je ministrstvo iskalo lokacijo, ki bi ustrezala posebnostim njihovega dela. Sedanja policijska postaja stoji v centru mesta in intervencijske vožnje policije se dogajajo preko parkirišča večstanovanjske stavbe, kar gotovo ni najbolj posrečena rešitev. Zato so policisti želeli novo postajo tam, kjer ne bi nikogar motila in bi bili maksimalno operativni.
Pa se je zataknilo pri ministrstvu za kmetijstvo, ki ni odstopilo želenega zemljišča, saj sodi v prvo območje kmetijskih zemljišč. Druga opcija je bila stara žaga, kjer pa se menda ni dalo dogovoriti za ceno z enim izmed trgovskih podjetij, ker naj bi zahtevalo ceno, ki je ministrstva ne smejo plačati.
Zato se sedaj policijska postaj Ormož seli z enega dvorišča na drugega, saj bo stanovanjska stavba ob delavnicah ostala. S to razliko, da so doslej z dvorišča takoj zapeljali na glavo cesto, v prihodnosti pa na ozko ulico, ki na svojem najožjem delu nima pločnika. Tam stoječa stanovanjska hiša ima stopnišče neposredno na cesti, ki je hkrati tudi šolska pot za vse ormoške šolarje — v neposredni bližini so šola Stanka Vraza, glasbena šola, oddelek vrtca, OS Ormož in gimnazija. Temu primerna je tudi gostota prometa. Po tej cesti se bo na delo vsak dan pripeljalo okrog 50policistov.
Policijska postaja ni počitniška hiška ali vrtna uta. Takšen objekt, ki naj bi po neuradnih informacijah stal okrog 600 milijonov SIT, se gradi vsakih nekaj desetletij. In zakaj je bila potem izbrana tako slaba rešitev? Odločitev ni bila v rokah lokalne politike, na vesti jo imajo ministrstva. Kljub temu lahko lokalni politiki sklonijo glave, saj v občinskem svetu o tem uradno ni tekla beseda. Na dnevni red redne ali izredne seje je ni uvrstila ne pozicija, ne opozicija. Nikomur se ni zdelo vredno uradno spregovoriti o zadevi, ki bo potem, ko se zaključi, eden ormoških problemov. Premalo so lobirali, premalo so se zavzeli za svoj kraj! Ali pa preprosto beseda lokalnih veljakov v Ljubljani izgubi vsakršno težo?
viki klemenčič ivanuša
pot do OS Ormož in Gimnazije Ormož, v neposredni bližini je barček. Zdi se mi, da bo vaše delo zelo oteženo ...
M. Horvat: "Zelo pozorni bomo morali biti pri službenih izvozih. Se v večji meri kot drugi se moramo policisti držati predpisov. Policiji je sicer dana možnost, da se v določenem primeru ne drži cestnoprometnih predpi-
sov, ampak v nobenem primeru ne sme ogrožati drugih udeležencev v prometu."
Kaj bo po letu 2006 z vašimi sedanjimi prostori?
M. Horvat: "Kaj bo z zgradbo, ne vemo. Najprej smo jo dolžni v brezplačni odkup ponuditi vsem ministrstvom, če ni interesa, pa bo prodana."
vki
Tukaj se bodo v prihodnje križale policijske poti. Vidi se, da jo je tokrat skupila le mačka
Marija Magdalene
^«^alî^rf® Prihodnost za vse!
Združena Usta soaalnih demokratov, Levstikova 15, Ljubljana
Ptuj • Aktivna Slovenija
Petek, Cujnik in Toš poslanski kandidati
Na novinarski konferenci regijskega odbora 8. volilne enote stranke Aktivna Slovenija (AS) so se v Murski Soboti predstavile kandidatke in kandidati, ki se potegujejo za poslanska mesta na volitvah v državni zbor.
Kandidati stranke AS na predstavitvi v Murski Soboti.
Uvodoma je predsednik regijskega odbora 8. volilne enote Dominik Steiner predstavil program in politične smernice stranke. Kot je povedal, si AS prizadeva za Slovenijo, ki bi bila polna ustvarjalne družbe znanja in blaginje s traj-nostnim razvojem gospodarstva s poudarkom na pravni in socialni državi. Stranka se zavzema za krepitev medgeneracijske solidarnosti, ki zagotavlja socialno pravičnost, katere temeljni cilji so zagotavljanje dostojnega življenja, možnost vseživljenjskega izobraževanja ter dostopnost do stanovanj.
Kandidat za poslanca v državni zbor stranke AS v drugem in desetem volilnem okraju je Ptujčan Mitja Petek, študent ekonomije in predsednik občinskega odbora AS Ptuj. Petek je dejal, da se zavzema
za skladen regionalni razvoj, realizacijo bolonjskega procesa ter uvedbo razvojnih inštitutov. Meni tudi, da bi bilo potrebno čimprej realizirati projekt Pyhrnske avtoceste in zgraditi ptujsko obvoznico.
V enajstem volilnem okraju na listi AS kandidira Aljoša Cujnik, študent gradbeništva iz Ptuja. Izpostavil je problematiko na področju pravne in demokratične države, saj meni, da bi bilo potrebno zmanjšati sodne zaostanke s pristopom, ki bi zagotavljal učinkovitejši nadzor nad delom sodstva ter efe-ktivnejši način dela.
Na predstavitvi kandidatov AS je manjkal Mihael Toš, univerzitetni diplomirani nemcist iz Zgornjega Velovleka, ki na listi AS kandidira v devetem volilnem okraju.
M^^ca Zemljarič
Ptuj • O problematiki mladih
Težave so vsepovsod
Mladinski svet Mestne občine Ptuj je minulo soboto v dvorani Gimnazije Ptuj pripravil soočenje kandidatov za poslance v državni zbor, ki kandidirajo v 10. volilni enoti 8. volilnega okraja.
Tema razprave je bila problematika mladih na širšem območju Ptuja. Razprave se je udeležilo devet izmed 18 povabljenih kandidatov: Robert Križanič, Miroslav Luci, Marija Magdalene, Cecilija Bernjak, Lidija Majnik, Vlado Čuš, Janez Rožmarin, Vlado Hvalec in Stanislav Lepej. Teme, o katerih je tekla beseda, so bolj ali manj obravnavale splošno tematiko glede izobraževanja (bolonjski proces) in zaposlovanja mladih ter možnostih mladih za pridobitev stanovanj. Glede problematike mladih, ki se tiče Ptuja in okolice, pa je beseda tekla o hiši mladih, gradnji osnovnih šol, vandalizmu na ptujskih ulicah in preživljanju prostega časa. Kandidati so na omenjene teme podali svoja mnenja in replike, ob koncu soočenja pa je besedo dobila tudi publika. Največ aktualnih vprašanj je bilo naslovljenih na poslanko Lidijo Majnik, nekaj pa sta jih bila deležna tudi Miroslav Luci in Marija Magda-lenc.
Kot je dejala Marija Magdalenc, bo, da bi mladi prišli do svojih stanovanj, potrebno uvesti spremembe v davčni politiki. Kandidat SDS Miroslav Luci je dejal, da so današnji časi bistveno drugačni kot takrat, ko je bil sam mlad. Poudaril je, da je takrat lahko skoraj vsak na poceni način prišel do nepremičnin, ker so bili ugodni krediti, in še te je na koncu pobrala deflacija. Glede vandalizma je Majnikova povedala, da bi se morali policisti, namesto da se s patruljo pe-
ljejo skozi park, skozenj večkrat sprehoditi. Majnikova je posebej opozorila, da je promet skozi park s prometnim znakom prepovedan in da bi morali policisti kot vzgled skozi park hoditi peš. V razpravi glede vandalizma je Majnikova obsodila tudi predvolilno kampanjo Mladega foruma ZLSD, ki je s svojimi plakati prelepil javne površine, ki plakatiranju niso namenjene (zidovi, smetnjaki, elektro in telefonske omarice ...). Po njenem mnenju omenjeni politični podmladek z nekontroliranim plakatiranjem uničuje javno dobro. V razpravi glede plakatiranja je kandidat Miroslav Luci dejal, da na žalost nimajo vse stranke enakih pogojev in možnosti, da se propagirajo, in tako se vsak pač poskuša znajti po svoje.
Ob koncu debate je predstavnik Kluba ptujskih študentov Majniko-vi zastavil vprašanje, ali je Center interesnih dejavnosti izpolnil pričakovanja, ki so si jih zadali ob začetku delovanja. Drugo vprašanje s študentske strani pa je bilo: koliko prostorov imajo mladi na Ptuju, za katere jim ni potrebno plačevati najemnine ali pa so v njihovi lasti. Majnikova na omenjeno vprašanje odgovora ni znala podati.
Kljub temu da je debata tekla o mladih, se je razprava, ki jo je organiziral ptujski mladinski svet, zaključila pri gradnji ptujske obvoznice in Puhovega mosta.
Mojca Zemljarič
Ormož • Želijo v parlament
Za prihodnost Prlekije
V ormoškem in ljutomerskem volilnem okraju nastopa za koalicijo štirih strank (Glas žensk Slovenije, Zveza za Primorsko, Zveza neodvisnih Slovenije in Nova demokracija Slovenije) kandidatka Janja Babič Holcman iz Ljutomera.
Janja Babic Holcman, kandidatka Četvorke, koalicije strank Glas žensk Slovenije, Zveza za Primorsko, Zveza neodvisnih Slovenije in Nova demokracija Slovenije.
Anton Križman, ki je na tiskovni konferenci predstavil koalicijo, je poudaril, da so s povezovanjem štirih strank želeli združiti različne poglede na eni listi in s tem dati vzgled sodelovanja. S parlamentarnimi strankami se ne želijo povezovati, ker so vse vpletene v razmerja, ki ustvarjajo razdor. Vsaka od strank koalicije je prispevala po četrtino kandidatov za skupno listo, na kateri je tudi nekaj županov. V svojem delovanju želijo zaključiti teme preteklosti in se usmeriti v vsakodnevne domače probleme: zaposlovanje, izobraževanje, domača politika, zdravstvena reforma, pokojninska politika, razvoj podjetništva in regij.
Janja Babič Holcman je univerzitetna diplomirana ekonomistka, doma iz Ljutomera. Povedala je, da je treba omogočiti podjetjem v Prlekiji razvoj in nova delovna mesta, poskrbeti za mlade generacije, da bodo imele delo v domačem okolju. Zavzemala se bo za to, da bo kmetom zagotovljena prodaja lastnih proizvodov doma in v EU. Želi poskrbeti za kvalitetno starost v zdravem okolju. Izpostavila je, da je treba zgraditi ceste do Prlekije. Če ne gre drugače, tudi s koncesijami.
Koalicija si želi na volitvah doseči magične 4 % in vstop v parlament, v kar je Holcmanova prepričana.
vki
Volitve 2004
MIROSLAV LUCI - za bolj vpliven glas Ptuja v državnem zboru
S kandidatom za poslanca Državnega zbora RS v 10. volilni enoti smo se pogovarjali o tem, kaj ponuja volivkam in volivcem.
Ste kandidat iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS), ki ji javnomnenjske ankete dobro kažejo.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da mora menjavanje političnih strank pri upravljanju države od ~asa do ~asa prezra~iti prostor in da so po dvanajstih letih v Sloveniji potrebne politične spremembe. Nas cilj je Slovenija enakih možnosti za vse, kjer je uspeh posameznika odvisen izključno od njegove marljivosti in sposobnosti. Zato bomo poskrbeli, da bo Slovenija postala prijazna domovina enakih možnosti za vse, ki v njej živimo.
SDS steje danes 21 tisoč članic in članov, se številčnejša je podpora simpatizerk in simpatizerjev. SDS je aktivna tudi v Evropskem političnem prostoru. Je članica največje politične družine Evropske ljudske stranke in ima v Evropskem parlamentu dva poslanca. Trend polili rasta podpore stranki se je začel jeseni 2003, nadaljeval maja 2004 ^^ na evropskih volitvah, kjer je
stranka dosegla doslej najvišjo podporo. Slovenska demokratska stranka predstavlja na letošnjih dr-žavnozborskih volitvah alternativo, ki jo podpira vse več Slovenk in Slovencev, saj so njene temeljne vrednote zaupanje, strokovnost in poštenje.
V mandatnem obdobju 1996-2000 ste že bili poslanec. Zakaj ponovno kandidirate?
Za vnovično kandidaturo na dr-žavnozborskih volitvah sem se odločil, ker slovenska vlada in druge državne institucije zapostavljajo slabo razvito področje Spodnjega Podravja, zlasti pa mesto Ptuj. Po vstopu v EU je v prilagajanju gospodarskega in družbenega življenja nastala praznina, ki jo bo potrebno zapolniti z novimi cilji. Zagotoviti je potrebno ne samo izpolnjevanje obveznosti, ki nam jih EU nalaga, ampak doseči tudi evropsko kvaliteto življenja, vključno s plačami zaposlenih ter pokojninami in višjo socialno varnostjo za vse. S svojim znanjem in izkušnjami sem pripravljen trdo in pošteno delati v dobro Ptuja in okolice ter vseh državljanov Slovenije.
Zavzemate se tudi za decentralizacijo Slovenije.
V	Sloveniji niso vsem regijam zagotovljeni enaki pogoji poslovanja in življenja, še več, kazalci kažejo, da se regionalne razlike celo povečujejo. Neobstoj pokrajin kot vmesnega člena med občinami in državo vodi do manj učinkovitega opravljanja nalog na lokalni in regionalni ravni. Zato sem že v mandatu, ko sem bil poslanec, skupaj s strankarskimi kolegi vložil Zakon o pokrajini Spodnje Podravje, za katerega pa poslanka vladajoče koalicije iz našega območja, ki se ji sedaj izteka mandat v državnem zboru, ni pokazala interesa, da bi skupaj s svojimi strankarskimi kolegi pripomogla, da bi tudi ugledal luč sveta.
V	tej zvezi velja tudi opozoriti, da je neprimerno tudi financiranje občin kot temeljnih samoupravnih skupnosti. Nesmiselno je, da jih je država ustanovila, sedaj pa že kar desetletje ne poskrbi, da bi bilo ustrezno urejeno tudi njihovo financiranje.
V	vašem programu se zavzemate tudi za hitrejšo izgradnjo avtocest na našem območju.
Izgradnjo avtocest lahko spremljamo samo v okolici Ljubljane in proti Primorski. Nujna je spremem-
ba nacionalnega programa izgradnje avtocest, tako da bo omogočen čimprejšnji začetek izgradnje hitre ceste od Slovenske Bistrice, preko Hajdine in Ptuja do Ormoža ter avtoceste od Šentilja do Gru-škovja. Seveda je pri izgradnji potrebno upoštevati najboljše okolje-varstvene standarde, saj je potrebno zaščiti tudi podtalnico na območju Ptujskega in Dravskega polja. Na našem območju imamo bogato arheološko dediščino, ki pa ne sme biti ovira za izgradnjo prometne infrastrukture in druge investicije, ampak mora država zaradi specifičnosti tega območja zagotoviti dodatno financiranje.
V Sloveniji se velikokrat izpostavlja vprašanje zaposlovanja, zlasti mladih, ki končajo šolo in le težko najdejo prvo zaposlitev.
Res je. Zato se v svojem programu zavzemam za razvoj malih in srednjih podjetij. S pospešeno pripravo in opremljanjem stavbnih zemljišč, krediti in svetovanjem lahko pomagamo podjetnikom pri odpiranju novih delovnih mest. Spodbujanje okolju prijaznega kmetijstva, večje poseljenosti podeželja in ohranitev kulturne kraji-
ne pa bo povečalo tudi zaposlenost na podeželju z dejavnostmi, ki se lahko vežejo na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Veliko možnosti za zaposlovanje je tudi v turizmu, ki je gospodarska dejavnost prihodnosti in mu mora država namenjati finančne vzpodbude za takšno turistično ponudbo, ki bo privlačna in dostopna širokemu krogu ljudi s sodobnimi potrebami po odkrivanju, spoznavanju, oku-šanju in uživanju danosti, s katerimi Slovenija razpolaga v izobilju.
Kakšno je vaše sporočilo volivkam in volivcem ob koncu tega razgovora?
Pripadamo srečni generaciji, ki je lahko zaživela pod svobodnim soncem. Srečni generaciji, ki ji je uspela osamosvojitev in na tej podlagi povezava v Evropsko unijo in Nato. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo čudovitih priložnosti, ki so pred nami. Ko se boste na volitvah 3. oktobra odločali, komu zaupati svoj glas, se boste hkrati odločali tudi o tem, kakšna bo prihodnost Slovenije. Vaš glas za Miroslava Lucija na glasovnici bo pomenil vaš glas v parlamentu, glas za Slovenijo novih priložnosti in glas za boljše življenje državljank in državljanov Slovenije.
Foto: AS
Središče, Miklavž • Novi poštni prostori
Dobrodošla sprememba na bolje
21. septembra so ob zvokih poštne godbe slovesno odprli nove prostore pošt 2277 Središče ob Dravi in 2275 Miklavž pri Ormožu. Obeh otvoritev so se udeležili številni gostje - poleg ministra za informacijsko družbo dr. Pavla Gantarja in predsednika uprave Pošte Slovenije mag. Alfonza Podgorelca tudi župan občine Ormož Vili Trofenik, predstavniki vodstva pošte in predstavniki lokalnega političnega življenja.
Pošta Središče ob Dravi je doslej poslovala v utesnjenih in nefunkcionalnih prostorih na 62 kvadratnih metrih. Leta 1999 je denacionalizacijski upravičenec vložil še zahtevek za vračilo prostorov pošte, ki pa je še v fazi obravnave. Zato je razumljiva odločitev Pošte Slovenije, da zgradi lasten objekt. Poslej pošta posluje na 132 kvadratnih metrih skupne površine, uporabnikom pa bo na voljo sodobno opremljeno okence za sprejem in izroča-
nje pošiljk ter opravljanje denarnih in drugih storitev ter 27 poštnih predalov. V nove prostore bo omogočen neoviran vstop invalidom na vozičkih, kar prej ni bilo mogoče. Pred psolopjem je več parkirnih prostorov za uporabnike. Naložba je Pošto Slovenije veljala dobrih 71 milijonov tolarjev.
Pošta Središče ob Dravi, kje je zaposlena upravnica s tremi pismonoši pokriva območje s 700 gospodinjstvi in opravlja
Notranjost poste v Središču ob Dravi je poslej prijetna za uporabnike.
vse vrste storitev. Malo čez polovico gospodinjstev pismonoša obišče šestkrat tedensko, medtem ko ima ostalih 336 gospodinjstev dostavo petkrat na teden.
Kot jajce jajcu je središki pošti podobna tudi pošta Miklavž pri Ormožu. S 112 kvadratnimi metri površine bo mnogo funkcionalnejša kot doslej, ko je pošta poslovala na 30 kvadratnih metrih. Prav tako je urejena za neoviran vstop invalidskih in drugih vozičkov. Na pošti sta zaposlena dva pismonoša in upravnica, uporabnikom pa bodo nudili vse vrste poštnih storitev na sodobno opremljenem poštnem okencu, na voljo pa jim bo tudi 18 poštnih predalov. Pošta Miklavž pri Ormožu pokriva območje s 408 gospodinjstvi, večina ima dostavo petkrat tedensko. Naložba v pošto Miklavž pri Ormožu je Pošto Slovenije stala 59 milijonov tolarjev.
Pošta Slovenije BO v letošnjem letu v nove prostore preselila še pošti Hajdina in Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter obnovila slovenjebistriško.
vki
Ptuj • Odprta prva ptujska pivovarna
Z maistrom v svet
Ptujsko podjetje Pivovarna, d.o.o., Ptuj, je proizvodnjo piva pričelo že 11. februarja letos. Iz nove pivovarne, katere zmogljivost je do 100 tisoč litrov piva letno, prihaja svetlo, temno in specialno oziroma posebno pivo, ki ga izdelujejo po belgijski tehnologiji in po stari recepturi San Sebastian Belgium.
Poznavalci pravijo, da je novo pivo zelo pitno. Varjeno je v 100-odstotkih iz ječmenovega slada (svetlega za svetlo in ka-ramelovega za temno pivo), ki ga uvažajo iz Češke. Hmelj prihaja v celoti iz domačih logov.
Slovenci povprečno letno spijejo 60 litrov piva, po porabi se uvrščamo v spodnji del evropske lestvice.
Ptujska pivovarna zaposluje 12 delavcev, ki se ukvarjajo tudi z gostinstvom, saj je podjetje ob proizvodnji registrirano tudi za prodajo, gostinstvo
in turizem. Trenutno ptujsko pivo Maister polnijo v dvolitrs-ke steklenice, že v teh dneh ga bodo pričeli v majhne steklenice z vsebnostjo 0,33 l. Ljubiteljem piva je na voljo v lokalih Gastroja, pri grosistih, kmalu pa tudi v lokalih po celi Sloveniji. Podjetje ustanavlja tudi svoje lokale, v Rogaški so ga že odprli, v Ormožu bo prve goste sprejel ta teden, kmalu pa tudi v Ljubljani. V dogovorih pa so še za nekaj lokacij, ki so jih ocenili kot tržno zanimive.
Recept, po katerem varijo
Foto: Črtomir Goznik
Ustanovitelja in lastnika novega ptujskega podjetja Pivovarna, d. o. o., Janez Zver (levo) in Marjan Skok, sicer tudi lastnik in direktor Gostinstva Gastro.
novo pivo, je star 250 let. Odzivi so dobri, dan odprtih vrat, ki so ga pripravili 17. septembra, je privabil več tisoč Ptujča-nov in drugih ljubiteljev piva, temu primerna je bila tudi poraba. 17. september bo za novo pivovarno ostal tradicionalno prireditveni dan, ko se bodo skupaj poveselili.
Ptujska pivovarna je štirinajsta "neodvisna" pivovarna, ki vari pivo po že omenjenem receptu belgijskega partnerja, ostale so v lasti Belgijcev. Kot je povedal direktor Pivovarne Janez Zver, ki ima bogate izkušnje v hmeljarstvu, kjer je delal polnih 18 let, so zelo zadovoljni, ker je njihovo podjetje tudi vzorčno in izhodiščno za širitev v sosednje dežele in dežele jugovzhodne Evropi, saj so prvi v tem delu Evrope. Na Ptuju se bodo v kratkem šolali pi-vovarji in drugi kadri za širitev dejavnosti tega belgijskega podjetja na Madžarsko, v Avstrijo in Hrvaško.
S svojo dejavnostjo se podjetje vključuje tudi v turistično ponudbo Ptuja in okolice, saj ima to območje turistom od blizu in daleč kaj pokazati.
MG
Foto: vki
Pošti Miklavž pri Ormožu (na sliki) in v Središču ob Dravi sta vzorčni pošti in treba je priznati, da sta zelo všečne oblike.
Od l^^a 1995, ko se je Posta Slovenije ločila od Telekoma in posluje kot samostojna gospodarska družba, je za naložbe namenila dobrih 54 milijard tolarjev. V tem času je odprla 44 novih post, nove poslovne prostore pa je dobilo 308 post. Na območju poslovne enote Maribor, ki pokriva koroško in podravsko regijo, je Posta Slovenije od leta 1995 pa do konca leta 2003 odprla 13 novih post, 14 jih je bilo preseljenih v nove prostore, 23 pa je bilo obnovljenih. Med naložbami so izpostavili se Postni logistični center Maribor, ki so ga odprli konec lanskega leta in je eden najsodobnejših v Evropi. Od leta 1995 pa do konca leta 2003 je za naložbe na tem območju porabila 12 milijard tolarjev, v letošnjem letu pa jih je za naložbe namenjenih 2,6 milijarde.
Ptuj • Ikemi certifikat
Velik korak za malo podjetje
Zasebno podjetje IKEMA, d. o. o., iz Ptuja, ki sta ga leta 1990 ustanovila mag. Matjaž Cenčič, dipl. ing. kem. tehn., in njegova žena, ekonomistka Majda Cenčič, je v začetku septembra prejelo pomemben akreditacijski certifikat, kar pomeni, da gre za visoko kakovosten laboratorij, ki na podlagi državnih pooblastil izvaja laboratorijske raziskave na najvišjem nivoju.
Kot je povedal direktor tega podjetja za proizvodno in storitveno dejavnost mag. Matjaž Cenčič, so se v Ikemi prvotno ukvarjali s projektiranjem in proizvodnjo naprav za čiščenje, mehčanje in demineralizacijo tehnoloških in odpadnih vod. Danes pa večino njihovega programa predstavljajo laboratorijske raziskave, katerih cilj je usmerjen v varstvo okolja. V glavnem opravljajo kemijske analize odpadnih voda, monitoring odpadnih voda, preiskave tal, blata, kom-
postov, odpadnih olj in emisije snovi v zraku.
Posebej so ponosni na akreditacijski certifikat, ki so ga prejeli 3. septembra. V podjetju IKEMA pa sodelujejo tudi v medlabora-torijskih primerjavah v nacionalnem in mednarodnem obsegu. Takšna kvaliteta dela jim je omogočila pridobitev pooblastil Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje za izvajanje monitoringa odpadnih voda, tal in ocen odpadkov.
-OM
Majhen kolektiv Ikeme z direktorjem mag. Matjažem Cenčičem.
Na borzi
Minuli teden je bil v znamenju umirjanja rasti tečajev vseh prometnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je tako od ponedeljka do četrtka izgubil 0,1 odstotka vrednosti. V ospredju borznega dogajanja so bile minuli teden zopet delnice Krke (KRKG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenih za 821 mio SIT poslov. Pri Krki je bilo mogoče opaziti umiritev povpraševanja, saj so delnice četrtkovo trgovanje zaključile pri enotnem tečaju 82.104,41 SIT, kar je za 0,7 % nižje od ponedeljkove vrednosti. Druga najprometnejša delnica minulega tedna je bila delnica Mercatorja (MELR), ki je proti koncu tedna izgubila 2,2 % vrednosti, četrtkovo trgovanje pa zaključila pri tečaju 42.024,63 SIT Mercatorjevo predstavitev prevzemne ponudbe C-Marketa je zaznamoval protest 300 delavcev, ki so protestirali proti do sedaj edinemu ponudniku za prevzem srbske trgovske verige. Opaznejšo trgovanje je bilo v začetku tedna tudi z delnicami Save (SAVA), s katerimi je bilo v minulem tednu opravljenih za 234 mio SIT poslov, četrtkovo trgovanje pa je delnica zaključila pri vrednosti 37.896,02 SIT kar je za 1,8 % višje od ponedeljkovega povprečnega tečaja. Zagona iz prejšnjega tedna niso izgubile delnice Merkurja (MER), ki so bile med donosnejšimi delnicami v borzni kotaciji s 3,77 % donosom. Borza je sicer v torek izrekla javni opomin zaradi pomanjkljivega poročanja o poslovanju Bofexa in s tem tudi skupine Merkur, vendar zaradi milega ukrepa borze to do sedaj ni pretirano vplivalo na povpraševanje po delnicah. Delnice Merkurja so v zadnjih dveh tednih tako pridobile več kot 10 % vrednosti. Največji padec je v minulem tednu doživela delnica Emone Obale Koper (EOKG), ki je do četrtka izgubila 13,8 % ter četrtkovo trgovanje zaključila pri povprečnem tečaju 1.193,75 SIT.
Slovenjegraški Prevent je dobil novega partnerja, in sicer DaimlerChrysler. Za nemško-ameriški koncern bodo v podjetju izdelovali usnjene sedežne prevleke za avtomobile Mercedes serije E.
Sodnik za prekrške je odločil, da je Pivovarna Laško (PILR) odgovorna za kršenje zakona o prevzemih v primeru nakupa delnic časopisne hiše Delo. Predsednik uprave in podjetje sta bila kaznovana z denarno kaznijo. Sicer odločitev sodišča ni pretirano negativno vplivala na tečaj delnice PILR, saj je delnica do četrtka pridobila 0,8 odstotka vrednosti.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Foto: vki
Foto: OM
Pristava • Spominska svečanost
Nezbledeli spomini
Spomin na 60-letnico boja štirih padlih partizanskih kurirjev kurirske postaje TV-8S v Zgornji Pristavi v občini Videm so člani OZ borcev in udeležencev NOB Ptuj, Veterani vojne za Slovenijo in Policijsko veteransko društvo Sever minulo soboto obeležili s krajšo spominsko slovesnostjo.
Zbrane je najprej pozdravil pokrovitelj svečanosti, videm-ski župan Friderik Bračič, dogodke izpred šestdesetih let pa je opisala živa priča Stanislava Zafošnik, ki je med drugim poudarila, da je ta kurirska postaja povezovala široko območje od Bolfenka do Prek-murja, kurirji pa so ob svoji službi opravljali tudi številne druge aktivnosti. Posebno pretresljiva je bila izpoved preživelega borca Cirila Megle, ki je brez olepšav spregovoril o strahu, izdaji, begu, skrivanju, lakoti, bolečinah, ranah in smrti
STAMUA PFTROVIČÚ IVANA S HAJDINE JOřETA KOBOŠCA ANDREJA tSPUKUt FRANCA PETKA ZVONKA ■■iVtTHOVEC tNTnu
ivfiEcii: SlAVA PADLIM
borcem
za svobodo
Stanislava Zafošnik je podrobno opisala dogajanje pred 60 leti.
svojih soborcev, ki so se umikali pred 750-glavo nemško vojsko. Tišino, ki je sledila pripovedi obeh preživelih, so napolnili odmevi streljanja in rafalov, s katerim je bila simbolično prikazana borba, ki se je pred šestimi desetletji odvijala v tem haloškem koncu države.
Popoldansko slovesnost so s kulturnim programom zaokrožili učenci OS Videm in Hajdina, podlehniški pihalni orkester in ljudske pevke iz Podlehnika in s Hajdine, zaključili pa s položitvijo vencev k spomeniku padlih borcev.
SM
Foto SM
Ciril Megla, edini preživeli borec, je zbranim na spominski slovesnosti s preprostimi besedami opisal grozote poboja.
Destrnik • Druženje umetnikov
V	petek odprtje razstave
V	petek so v osnovni šoli na Destrniku odprli likovno razstavo, ki je plod enotedenskega druženja umetnikov pri Urbanu.
S svojimi deli se je tokrat predstavilo enajst avtorjev Prvič je sodeloval tudi gost iz Hrvaške
Tihomir Lončar iz Zagreba, sicer pa so na druženje tokrat prišli še: akademska kiparka Vlasta
Foto: FI
Umetniki na stopnišču osnovne šole, ko še je bila elektrika.
Lenart • Marjan Bezjak - SDS
Uspeh le s trdim delom
Na listi Slovenske demokratske stranke v 7. volilnem okraju kandidira Marjan Bezjak.
Zorko ter slikarji Bogdan Čobal, Jože Foltin, Milena Houška Pavlin, Manja Jerič, Rado Jerič, Bojan Klančar, Darinka Pavletič Lorenčak, Pavle Sedej in Karen Soklič.
O razstavi je govoril likovni kritik Mario Berdič, v kulturnem programu pa so nastopile Spominčice.
Na odprtju razstave so bili posebne pozornosti deležni Darinka Pavletič Lorenčak, Vlasta Zorko, Milena Houška Pavlin in Jože Foltin, ki v tem letu slavijo življenjske jubileje.
Ogled razstavljenih slik je bilo nekoliko oteženo, saj je ravno ob nepravem času prišlo do izpada elektrike.
Fl
spešeno gradnjo avtoceste Maribor-Lendava in za kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno omogočala kmetom normalne pogoje delovanja in dostojno življenje.
Zmago Šalamun
Bezjak pravi, da kandidira zato, ker verjame, da se do uspešnih rezultatov pride le s trdim delom, prizadevnostjo in s pogumnim uresničevanjem zastavljenih ciljev. Zato se zavzema za Slovenijo, kjer bomo vsi enaki pred zakonom, kjer bosta znanje in delo nagrajena, kjer bomo
imeli vsi enake možnosti razvoja tako na podeželju kot v mestih. Kot podjetnik pa se bo zavzemal za prijaznejšo gospodarsko okolje, cenejše lokacije v podjetniških conah in za poenostavitev oziroma odpravo administrativnih ovir za delovanje podjetij. Zavzema pa se tudi za po-
Sv. Trojica • Podpis listine prijateljstva
Za boljše sodelovanje
V četrtek, 23. septembra, je pri Sv. Trojici potekala skupna slavnostna seja upravnih in nadzornih odborov prijateljskih društev upokojencev Rogozni-ca in Sv. Trojica, na kateri so svečano podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju.
Podpis listine je izraz skupne volje in interesov po iskrenem prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju članic in članov obeh društev. Podpisala sta jo predsednika DU Rogoznica Feliks Bagar in DU Sv. Trojica Marija Klobučar. Na listini, ki bo krasila prostore DU Sv. Trojica, je upodobljen dom Slovenskogoriške čete, na tisti, ki bo izobešena v prostorih DU Rogoznica, pa Sv. Trojica. Izdelal ju je Franc Simo-nič.
Kot sta povedala predsednika društev, segajo začetki sodelovanja med društvoma v leto 2000, ko je kvintet DU Rogoznica nastopil na reviji pevskih zborov društev upokojencev Slovenskih goric pri Sv. Trojici. Zraven obeh predsednikov društev sta zbrane pozdravila še Janko Mlakar, član pokrajinskega odbora društev upokojencev Spodnje Podra-
vje, in Ivan Črnčec, tajnik zveze društev upokojencev Slovenskih goric. Na svečanosti so poskrbeli za kulturni program člani kvinte-
ta DU Rogoznica in skupina Jesensko cvetje, ki deluje v okviru DU Sv. Trojica.
Zmago Šalamun
Listino o prijateljstvu in sodelovanju sta podpisala predsednik DU Rogoznica Feliks Bagar in Marija Klobučar, predsednica DU Sv. Trojica.
Ptuj • Zupan sprejel zlati maturantki
Občina pomaga nadarjenim
V ponedeljek je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan pripravil sprejem za letošnji zlati maturantki ptujske gimnazije Sašo Krajnc in Urško Kolar.
Na sprejemu je župan poudaril, da je občina ponosna na svoje odlične maturante, in obema zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem študiju. Ptujska občina je ustanovila poseben sklad za pomoč posebej nadarjenim študentom, obenem pa je župan izrazil tudi željo, da se obe po končanem študiju vrneta na Ptuj in s svojimi močmi in znanjem pomagata pri razvoju ptujske občine.
Saša bo študirala pravo, Urška komunikologijo, nobena pa pravzaprav ne računa na poznejšo zaposlitev na Ptuju, češ da s študijskima smerema, ki sta ju izbrali, v Ptuju ne bi mogli izživeti svojih življenjskih zamisli.
Na sprejemu sta bili tudi razredničarki ter ravnateljica gimnazije, ki je dejala, da so na šoli vedno zelo ponosni na zlate maturante, obenem pa je pouda-
rila, da je kar šestim letošnjim maturantom manjkala samo točka do naziva zlatih maturantov (dosegli so 29 točk).
Župan je ob koncu sprejema zlatima maturantkama podelil spominski darili, ptujski kelih.
Fl
Sašo Krajnc in Urško Kolar je sprejel ptujski župan dr. Štefan Čelan.
OrffOVa skupina predstava PAFI CIRKUS
lutkovna predstava glasba, glasba, glasba .r-
Otroci imajo prost vstop. V primeru dežja ostanite doma!
Foto SM
Kog • Novo šolsko leto
Začeli v prenovljenem
V ormoški občini so učenci in otročaji vrtca na Kogu v novo šolsko leto zakorakali v prenovljeno šolo oziroma vrtec; bivajo namreč pod eno streho. Največje spremembe je doživel vrtec, ki je doslej deloval v zelo slabih pogojih. Čeprav je želja in potreb še veliko, pa vzgojiteljice priznavajo, da je delo in bivanje otrok v obnovljenih prostorih enostavno neprimerljivo s prejšnjimi razmerami, največ pa povedo zadovoljni obrazki otrok.
Šolska infrastruktura v ormoški občini je zadovoljivo urejena, objekti so ve~inoma novejii, tako da ve~jih gradbenih posegov letos ni bilo. Največje je doživela OŠ Središče ob Dravi, kjer so uredili kotlovnico na plin ter fasado in streho telovadnice. Načrtovana pa je tudi obnova strehe na telovadnici v Veliki Nedelji.
Investicija je znašala okrog 35 milijonov tolarjev, s katerimi so med drugim preuredili in povečali igralnici vrtca, vanju so napeljali tekočo vodo, uredili sanitarije, garderobe, pa tudi vzgojiteljice so dobile majhen prostor za govorilne ure in priprave. Vrtec obiskuje 26 otrok v dveh skupinah, za njih pa skrbijo tri zaposlene, je povedala vodja Slavica Horvat. Oprema prostorov je ostala stara, čakajo pa še na opremo za prostor za vzgojiteljice, da bodo imele računalnik in
knjige kam postaviti. V času mojega obiska je bilo zato še vse naloženo kar po tleh. Kljub temu da so tudi same imele v zadnjih dneh veliko dela s selitvijo in premeščanjem številnih pripomočkov, igrač in knjig, so zaposlene zelo zadovoljne. Seveda pa ostajajo tudi želje — najbolj pogrešajo nekdanjo ropotarnico, v katero so odlagale številne pripomočke in izdelke, s katerimi sedaj ne vedo kam, otroci pa bi v igralnicah, kjer tudi spijo, potrebovali na oknih žaluzije, nekoč
Foto: vki
Največje spremembe so vidne v prostorih vrtca, ki so postali večji in svetlejši. Na sliki skupina Pikapolonice, ki se na šolo pripravlja z vzgojiteljico Slavico Horvat.
pa bi bilo tudi lepo, če bi imeli svoje igrišče.
Med šolarji
štiriletno osnovno šolo Kog, ki je podružnica OŠ Miklavž pri Ormožu, obiskuje 52 otrok v štirih oddelkih. Na šoli je kombiniran razred 3. in 4. razreda osemletke, dva druga razreda (osem- in devetletke) in prvi razred devetletke. Za učence skrbijo štiri učiteljice in vzgojiteljica, ki zagotavljajo jutranje varstvo od 5.30 naprej, podaljšano bivanje in sedem interesnih dejavnosti. Za slednje je zanimanje na šoli zelo veliko, saj kar 41 otrok obiskuje športni krožek, plesnega pa 32. Številke so povsod visoke. Veliko zanimanje je tudi za angleški jezik, ki ga fakultativno poučujejo v kar dveh skupinah. Poleg tega imajo otroci na voljo še planinski in foto krožek, ki ga vodijo zunanji sodelavci. Zato ni čudno, da so se otroci najbolj razveselili povečanja prostora, ki ga sicer imenujejo telovadnica, gre pa za čudno načrtovano avlo oziroma zelo širok hodnik, kjer pa dela še niso zaključena. Učenci so povedali, da so dobili "čuda" (veliko) novih športnih pripomočkov, nekaj so si jih kupili tudi od prihodka lanskih de-
Nevenka Jambriško, pedagoška vodja šole na Kogu, se z učenci veseli izboljšav, upa )a tudi, da bodo v bližnji prihodnosti uspeli zagotoviti nekaj priključkov na internet ...
lavnic, na katerih so prodajali svoje izdelke. Pohvalo pa so si zaslužili tudi starši, ki so izdelke pridno kupovali.
Obnovili so tudi sanitarije, ki
so bile še iz leta 1958 in so bile v nezavidljivem stanju, uredili garderobo. Melisa, Uroš, Ludvik in Marko, učenci 4. razreda, so povedali, da je šola sedaj lepša, prijetnejša in da je bilo prijetno tudi tistih nekaj dni, ko so imeli pouk v domu krajanov, ker dela v šoli še niso bila končana. Nevenka Jambriško je povedala, da so pri čiščenju in urejanju šole za normalen pouk v obsežni čistilni akciji sodelovali številni
starši, brez njihove pomoči enostavno ne bi šlo. Sedaj se bodo na Kogu lahko posvetili učenju. Načrtujejo pripravo raziskovalne naloge TV v očeh učencev in staršev. Raziskovalne naloge jim gredo sploh dobro od rok, saj so se kar dvakrat udeležili državnega prvenstva. Za veselo šolo pa so pravi strokovnjaki, skoraj vsako leto imajo na tej mali šoli kakšnega državnega prvaka.
vki
Hajdina • Gradnja poslovno-stanovanjskega centra
Zabrneli so stroji
Nov hajdinski poslovno-stanovanjski center se bo razprostiral na 1,17 ha velikem območju v neposredni bližini sedanje občinske stavbe. Odprli ga bodo predvidoma ob občinskem prazniku novembra prihodnje leto.
Po arheologih so na območju izgradnje novega hajdinskega poslovno-stanovanjskega centra zabrneli stroji; prejšnjo sredo so pričeli gradnjo temeljev.
Potem ko so teren na območju A in B, kjer se bo razprostiral osrednji del novega središča, raziskali arheologi, so prejšnjo sredo pričeli z gradnjo temeljev. Dela je na razpisu dobil GIC Gradnje, d.o.o., Sv Florijan, Rogaška Slatina. V novem centru bodo prostori občine, Mercatorjeva trgovina z mesnico, dostavne pošte in splošne ambulante, pa tudi 12 stanovanj.
V dosedanje občinske prostore se bo po izselitvi občine preselilo društvo upokojencev, ki bo z gradnjo izgubilo svoje prostore, saj jih bo potrebno porušiti, kot še dve drugi stavbi.
Za prostore v novem centru je veliko zanimanje, pojasnjuje haj-dinski župan Radoslav Simonič. Investitorju so tudi omogočili, da se vsako sredo v prostorih občinske stavbe srečuje s potencialnimi investitorji.
MG

Dragica Toš Majcen
Foto: vki
PtuJ-Kidričevo • V blokih že kurijo
Zaenkrat še po starem
Potem ko so se temperature zraka tri noči zapored spustile pod 12 stopinj Celzija, so v torek, 27. septembra, v Komunalnem Podjetju Ptuj pri~eli kurilno sezono v Kidri~evem in Ptuju.
Kot je povedal vodja Energetike Janez Polanec, se držijo veljavnega odloka mestne občine Ptuj, v katerem je določeno, da pričnejo ogrevanje objektov takrat, ko temperature ob 21. uri zvečer tri noči zapored padejo pod plus 12 stopinj Celzija. In ker se je to zgodilo že v petek, soboto in nedeljo, so v ponede-
ljek pričeli pripravljalna dela, v torek zjutraj pa so peči zagorele. Najprej so pričeli kuriti v več-stanovanjskih objektih, ki imajo svoje kurilnice, zatem v naselju Kidričevo, čez dan pa postopno se v Ptuju.
Sicer so ogrevanje objektov odjemalcev posebnega pomena, kot so bolnišnica, vrtci, Zdrav-
Foto: M. Ozmec
Vodja Energetike Janez Polanec med torkovim zagonom ene od plinskih peci v centralni kotlovnici v Ptuju.
stveni dom in drugi, po veljavnem odloku pričeli že prej, pa tudi v primerih, kjer so hišne uprave večstanovnajskih objektov ogrevanje naročile izven roka.
Glede na očitke, da je v Kidričevem v primerjavi z Ptujem cena ogrevanja višja, Janez Polanec pojasnjuje, da ceno ogrevanja določa država ter da je ta v Kidričevem zaenkrat celo nižja kot v Ptuju. Res pa je, da so stroški ogrevanja v Kidričevem nekoliko višji, saj zaradi slabe izolacije in izgube koristniki porabijo več toplotne energije kot v Ptuju.
Stroške ogrevanja plačujemo v dveh delih, saj so sestavljeni iz fiksnega in variabilnega dela. Medtem ko je cena za fiksni del določena, je višina variabilnega dela odvisna od dejanske porabe toplotne energije. Na vprašanje, ali lahko po zadnji podražitvi naftnih derivatov pričakujemo povišanje cene ogrevanja, pa je Janez Polanec odgovoril, da zaenkrat to še ne pride v poštev, zagotovo pa bodo cene morali uskladiti v času zimske kurilne
M. Ozmec
Sveti JuriJ • Ob 100. obletnici Edvarda Kocbeka
Vest polpretekle zgodovine
Minuli konec tedna so pri Svetem Juriju ob è~avnici pripravili {tevilne slovesnosti v po~astitev 100. obletnice rojstva rojaka Edvarda Kocbeka.
V petek so na župnijskem dvorišču pripravili projekcijo celovečernega dokumentarnega filma Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine scenaristke Helene Koder in režiserja Milana Zupančiča. V soboto je na župnijskem dvorišču potekal literarni večer društva slovenskih pisateljev in pesnikov, ki so se ga udeležili vsi najvidnejši predstavniki slovenskega literarnega ustvarjanja — med drugimi tudi Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Boris A. Novak, Andrej Brvar, Tomaž Šalamun, Milan Jesih in Milan Vincetič.
Osrednja slovesnost je potekala v nedeljo v središču Svetega Jurija ob Ščavnici, govorniki pa so v svojih nagovorih izpostavili pomen Kocbekovega ustvarjanja — župan občine Sveti Jurij ob Ščav-nici Anton Slana ga je označil kot vest polpretekle zgodovine: "Profesor Miran Puconja opisuje Kocbeka kot človeka najbolj čiste vesti, človeka, ki je znal krmariti med osebno opredelitvijo in zgodovinsko dolžnostjo. Po mnenju mnogih se je rodil vsaj sto let prezgodaj, da bi mu v tistih časih lahko drugi s svojim dojemanjem sledili. Ne samo vizionar, celo prerok v nekem smislu je bil — že leta 1951 je namreč napovedal usodo skupnosti jugoslovanskih narodov, ki se je zgodila štirideset
let pozneje. Večina dela Edvarda Kocbeka živi v zavesti slovenskega naroda, kar kaže na pravilnost njegovih odločitev, medtem ko spomin na njegove kritike in tožnike vsak dan bolj bledi," je zaključil.
Slavni govor je imela ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je Kocbeka označila kot pisca, ki je na Slovenskem ustvaril tip proze, kakršne do tedaj ni bilo, zato si zasluži, da njegova doslej neobjavljena dela čimprej izidejo, saj je bil Kocbek izreden slovenski avtor, ki glede na zanimanje zanj v tujini predstavlja eno velikih imen evropske kulture. "Kocbek je eden izmed vrhov, čez katere-
ga je šel duh časa. To nas Slovence in našo kulturo zavezuje vsaj v dvojnem pomenu — da varujemo njegovo izročilo in da si prizadevamo, da bi ga spoznavala tudi Evropa, katere del smo. Morda nam danes Kocbek sporoča, kako pomembno je, da smo del Evrope na sebi lasten način."
Slovesnost ob 100-letnici Edvarda Kocbeka je potekala tudi dan kasneje v Ljubljani, saj so v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo z nagovorom predsednika vlade in umetniškim programom, zasnovanim na Kocbekovi poeziji.
Natalija Škrlec
Dornava • Spet Glasbeni september
V bli{~u in prijetnih melodijah
Narodni dom Maribor že nekaj let v septembru pripravlja koncerte komorne glasbe. Letošnji Glasbeni september je krojen po meri sodobnih, predvsem ameriških trendov v komorni glasbi.
Že drugo leto je koncert v okviru Glasbenega septembra bil tudi v baročnem dvorcu v Dorna-vi. Dvorec je obiskovalce pričakal v posebni razsvetljavi. Ljubitelji komorne glasbe so uživali ob igranju mladih glasbenikov - klarinetista Mateja Bekavca, ki ga je spremljal kitarist Klaus Jackle. Slišali smo skladbe od romati-
čne spevnosti do navdihnjenih skladb skladateljev španskega temperamenta in tudi tokrat sta umetnika osvojila številno občinstvo. Umetnika sta bila navdušena nad akustiko slavnostne
dvorane.
Soorganizatorja letošnjega septemberskega dogajanja v Dor-navi sta bila Odbor za baročni dvorec Dornava in Občina Dor-nava, ki sta se tudi letos izkazala
kot dobra gostitelja. Upajmo, da preživetje dornavskega baročnega dvorca v prihodnosti ne bo odvisno le od naključnih koncertov.
MS
Dornava • Kanalizacija
Za ravnateljico Marto Tuš
Na sredini seji občinskega sveta v Dornavi so svetniki obravnavali polletno realizacijo prihodkov in odhodkov občinskega proračuna. Že sedaj ugotavljajo, da bo največ primanjkljaja na področju komunalne infrastrukture.
Župan Franc Šegula je svetnike obvestil o rezultatih javnega razpisa za izdelavo kanalizacije Dornava-Mezgovci. Prijavilo se je sedem ponudnikov, vendar so se odločili, da zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo izbrali nobenega. Občinska uprava bo najprej dala v izdelavo načrt za vakuumsko kanalizacijo za ravninski del, potem pa bodo razpis ponovili. Župan je seznanil svetnike z nadaljnjim potekom izgradnje kanalizacije. Letos bodo zaključili gradnjo čistilne naprave in pripadajoče infrastrukture, v prihodnjih letih pa začeli gradnjo.
Člani občinskega sveta so sklenili, da bodo za nekatera občinska zemljišča dali možnost odkupa občanom po ceni, ki jo je določil ustrezni uradni cenilec.
Sosedje Livarne Donaj so se nekajkrat pritožili, da jih moti dejavnost livarne, in se obrnili tudi na
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
Dornavski dvorec je pričakal obi- V Dornavi sta nastopila klarinetist Mate Bekavac in kitarist skovalce čarobno razsvetljen. Klaus Jackle.
Ormož • Opazovanje ptic
Naši leteči prijatelji
Evropski dan opazovanja ptic (European Birdwatch 2004) je evropski dogodek, katerega namen je seznaniti ljudi s pticami, njihovo ogroženostjo in načini varstva. Letos poteka že petič.
V soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra, bo na tisoče ljudi svojo pozornost namenilo pticam. Organizirane aktivnosti bodo potekale v 29 državah po vsej Evropi. Aktivnosti bodo pripravili partnerji zveze BirdLife International, v Sloveniji Društvo za
opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS.
Letos mineva 25 let od sprejetja Ptičje direktive, ključnega dokumenta, ki je temelj varstva ptic in narave v Evropski zvezi. Ob vstopu v Evropsko zvezo smo na podlagi Ptičje direktive tudi
občino Dornava. Občina je želela razrešiti težave, zato so sklicali sestanek, ker pa niso bili uspešni, so problematiko obravnavali na seji sveta.
Po ponovnem razpisu za ravnatelja v osnovni šoli so izbrali za ravnateljico Marto Tuš, ki jo je potrdil tudi minister za šolstvo in bo nastopila 1. oktobra.
Svetniki so sprejeli kar nekaj pobud in predlogov. Med drugim so se strinjali, da šola preko javnih del zaposli še dodatno osebo, ki bo odgovorna za animacijo učencev v času prostih ur. Svetniki pa so dodali, da se v prihodnosti prouči urejenost šolskega urnika, da bo čim bolj strnjen.
Občanki v Strmcu pri Polenšaku, ki ji je pred krakim zgorela hiša, bodo pomagali urediti začasno bivališče v bivalnem kontejnerju.
MS
v Sloveniji razglasili naša evropsko pomembna območja (Natura 2000) in s tem začeli novo poglavje ohranjanja ptic in narave. S temi območji in svetom ptic se bodo ob strokovnem vodstvu podrobneje seznanili v soboto, ob 9. uri, ko so k opazovalnici na začetku Ormoškega jezera vabljeni ljubitelji opazovanja ptic. Organizator priporoča športno obleko in obutev ter daljnogled. Izlet bo v vsakem vremenu. Dodatne informacije lahko dobite v TIC Ormož, 02 741 53 53 ali 041 68 09 72.
vki
Brez dvoma
najboljša cena!
jAJkicijs. od 1.10. do 13.10.2004
Napitek Bioaktiv češnja, 330 g Lun,Zagieb
Akcijska ponudba velja v vseh živilskih prodajalnah Mercator in Mercatorjevih franšiznih prodajalnah
od 1. 10. do 13. 10. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107,1000 Ljubljaru.
PiščančjabeilnzdelBmhi1ila,c PenitninaPliq,Ptiq
Majsperk • Ob 8. prazniku 36 prireditev
Stojjan Kerbler - častni občan
V občini Majsperk so z osrednjo slovesnostjo pod občinskim šotorom v soboto, 18. septembra, sklenili 36 prireditev ob 8. občinskem prazniku, ki so se vrstile od 3. do 18. septembra.
Županja mag. Darinka Fakin
je v slavnostnem nagovoru med drugim povedala, da so ob letoš-
njem prazniku v občini bogatej-{i za 4 odseke krajevnih cest, en most in prenovljeno kapelo, sko-
Foto: S. Brbre
Dobitniki treh občinskih priznanj in dveh plaket, ki so jih podelili ob 8. praznovanju ob~ine Majsperk.
raj vsak dan pa je bila tudi kakšna kulturna, društvena, športna ali zabavna prireditev
Na slovesnosti pa so izročili tri občinska priznanja in dve plaketi občine ter proglasili častnega občana.
Priznanje občine Majšperk so prejeli Angela Planine za zasluge na področju šolstva, Marjana Kovačič, večletna aktivistka in predsednica društva kmečkih žena, Marko Lampret za ohranjanje lepega okolja in poseljenosti haloškega območja, Prostovoljno gasilsko društvo Ptujska Gora, ki letos praznuje 70-letnico delovanja ter Ribiška družina Majšperk za uspehe na področju gospodarjenja z vodami in varstva okolja ob 50-letnici delovanja. Na slovesnosti so za
častnega občana proglasili uglednega in mednarodno priznanega mojstra fotografije Stojana Kerblerja, ki živi in dela na Ptuju in rojstni Ptujski Gori. S fotografijo se je Kerbler pričel ukvarjati leta 1953 v Foto-kino amaterskem klubu Ptuj, od leta 1960, ko je v Beogradu razstavil svojo prvo fotografijo, do danes pa je razstavljal na 1280 razstavah v 52 državah sveta. Doslej je Ker-bler prejel prek 500 nagrad in priznanj, od tega 120 na mednarodnih razstavah.
Sicer pa je bil tudi sklepni del 8. občinskega praznovanja v znamenju Kerblerjevih fotografij, saj so v dvorani gasilskega doma pripravili razstavo njegovih del. Razstavili so tudi 15 slik, ki so jih občini podarili člani
Foto: S. Brbre
Županja mag. Darinka Fakin izroča Stojanu Kerblerju listino o proglasitvi za častnega občana občine Majsperk.
likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk in udeleženci slikarske kolonije. Izkopiček od prodanih umetniških del bodo namenili za oporemo nove šole.
Za posebno praznično presenečenje je poskrbelo podjetje MTD Milana Tadiča iz Brega, ki je občini Majšperk podelilo srčni vzpodbujevalec za potrebe Zdravstvenega doma v Majšper-ku.
Na sklepni slovesnosti so za najlepše urejeni hiši z okolico v
občini Majšperk v letošnjem letu proglasili domačijo Brigite in Roberta Koržeta iz Majšperka 109 ter domačijo Marjane Halo-žan iz Podlož 78. Podelili pa so tudi posebno nagrado za najlepše spominke v letošnjem letu. Na razpis občine je prispelo le 5 predlogov, 1. nagrado pa so prisodili Pletenki ali Plucerčku, ki ga je izdelal Martin Bogme iz Stoperc.
M. Ozmec
Podlehnik • Odprli IMost upanja
Sprehodi v dežju
V Podlehniku so si zadnji septembrski petek izbrali za dan, ko so po večmesečnem čakanju in cefranju živcev voznikov vendarle odprli novozgrajeni most čez Rogatnico.
Na ta "veliki dan" pa jim jo je pošteno zagodlo vreme, in da je bila mera polna (vsaj tako kot je te dni Rogatnica), je organizatorjem slovesnega dogodka zdrsnilo še pri sami izpeljavi odprtja. V skladu z navodili na vabilu so se namreč povabljeni ob določeni uri zbrali na mostu, da bi prisostvovali odprtju, nato pa naj bi se druženje - v primeru slabega vremena - nadaljevalo v kulturni dvorani. Po dobrih dvajsetih minutah čakanja desetin občanov in gostov pod dežniki, ki so jih lepo ukrivljali curki dežja, pa na
kraju dogodka še vedno ni bilo videti nikogar od tistih, ki naj bi uradno odprli most za promet. Sele potem, ko so odgovorni, ki so medtem lepo vedrili v dvorani in poslušali uvod v kulturni program, ugotovili, da nekaj (ali nekdo) manjka, so se menda spomnili, da naj bi se osrednji dogodek vendarle zgodil na mostu in čakajoče preko kurirja obvestili, da bo prvi del programa v dvorani, prerez traku kasneje na mostu, zaključek dogajanja pa spet v dvorani. Roko na srce; saj sprehod v dežju je kar romantič-
na zadeva, sploh če te spremlja (vsaj) dežnik, ampak po skoraj ministrski zamudi in čakanju v blatnih lužah so bili podplati večine nesojenih sprehajalcev z enega do drugega konca vse prej kot romantično razpoloženi ...
Po slavnostnih nagovorih v podlehniškem kulturnem hramu, osredotočenih na zahvalo vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi težko pričakovanega mostu (med njimi so bili omenjeni celo svetniki, ki so sprejeli sklep o izgradnji, z željo, da bi bili tudi v prihodnje tako
Foto: SM
V spremstvu občanov in obilnih padavin sta trdnost mostu prva preizkusila podlehniski župan Vekoslav Fric in direktor izvajalskega podjetja Ferdo Veingerl.
uglašeni, pa domači župan, izvajalec del Cestno podjetje Ptuj in projektantsko podjetje z nadzorom TMD Invest Ptuj), ter po opravljeni kratki maši se je procesija začela valiti nazaj proti gla-
Ptuj • Svetovni dan turizma
Za naše lepo mesto
Osnovna šola Olge Meglič se že vrsto let aktivno vključuje v praznovanje svetovnega dneva turizma. Letos so nastavili šolski projekt z naslovom Za naše mesto. K sodelovanju so povabili tudi zunanje sodelavce.
Kot nam je povedala vodja projekta, učiteljica Tatjana Pun-gračič, so cilji projekta: prikaza-
ti naše mesto (Ptuj) na drugačen način, seznaniti se z osnovami turizma v domačem kraju, seznani-
ti vrstnike s turistično ponudbo Ptuja, seznaniti se s pomenom turizma za razvoj mesta, vključiti
Učenci so na stojnicah ponujali domače dobrote, mimoidočim pa razglednice Ptuja in okolice.
se v turistično življenje domačega mesta, odkrivati tiste sestavine življenja v domačem kraju, ki lahko obogatijo obiskovalce, spoznati načine pridobivanja in posredovanja informacij v turizmu ter razvijati sposobnost kulturnega komuniciranja in javnega nastopanja.
Za realizacijo ciljev projekta so učenci šole s pomočjo učiteljev izdelali plakat mesta, zemljevid mesta s kulturno-učno potjo (ta poteka od parkirišča na Zadružnem trgu, se nadaljuje na Mestni trg, tržnico, Slovenski trg in se zaključi pri Termah Ptuj), smerokaze na tej poti, mapo z učnim listom, vodenje po kulturno-učni poti (tudi v nemškem in angleškem jeziku), pripravili so likovne, kulinarične in tehnične delavnice ter razstave različnih okrasnih predmetov, keramike in turističnih spominkov.
V ponedeljek so učenci pred Mestno hišo pripravili tudi kulturni program, pri tržnici pa so postavili stojnice, kjer so ponujali domače dobrote, mimoidočim pa so delili razglednice mesta Ptuja in okolice. V program so se vključile tudi ostale ptujske osnovne šole ter šole Podlehnik, Markovci in Gorišnica.
Fl
vnemu cestnemu objektu, kjer je po blagoslovu župan Vekoslav Fric z besedami, da je most v največji meri pridobitev več prihodnjih generacij Podlehničanov, prerezal trak, nato pa skupaj z
Prejeli smo
Pojasnilo k pismu ormoškega poslanca
Spoštovani g. Vili Trofenik! Na vaše izjave v rubriki "Prejeli smo" z dne 23. 09. 2004 vam odgovarjam:
-	Imeli ste pogodbo o sodelovanju -določenih predlogov, ki naj bi dobili podporo SLS-a v parlamentu. To pogodbo sem podpisal tudi jaz za Občinski odbor Ormož. Ta pogodba preteče z vašim mandatom. Ne zavajajte ljudi, noben član nobene stranke pa nima pogodbe, kako dolgo bo član. Verjetno velja to samo za vas.
-	Razloge za izstop SLS iz koalicije v Občinskem svetu Ormož sem vam večkrat pojasnil osebno. Namreč dvakrat je stranka LDS sklicala tiskovno konferenco brez ostalih koalicijskih strank in dajala izjave v imenu vseh koalicijskih strank. Opozorili smo, da bomo v slučaju ponovnega sklica tiskovne konference brez SLS izstopili iz koalicije. To se je tudi zgodilo in tako sem vam osebno pisno predal izstopno izjavo. Glavni razlog pa je bil, da smo imeli dovolj diktatorskega vodenja Občinskega sveta, seveda s pomočjo LDS.
-	Res je, da sta nas na sestanku upravnega odbora obvestili, da ne boste kandidirali za nas, pa tudi ne za nobeno drugo stranko. O tem obstaja zapisnik seje, kjer so navedeni vsi prisotni. Prilagamo tudi objavo v Ormoških novicah, kjer ste izjavili: "... če
direktorjem izvajalskega podjetja F. Veingerlom prvi preizkusil njegovo trdnost. Za njima je to storila še gruča občanov, potem pa se je kolona usmerila nazaj proti dvorani, kjer se je nadaljeval neuradni del petkove slovesnosti.
Kot je znano, so novi podleh-niški most, ki so ga čakajoči občani v petek najprej nameravali poimenovati Most sprave, nato pa so svoj optimizem nekoliko prizemljili in ga krstili za Most upanja (ve se, zakaj), gradili dobra dva meseca. Stari most, ki je bil od lanske jeseni polovično, od letošnje pomladi pa zaradi popolne dotrajanosti v celoti zaprt za promet, so morali podreti do temeljev. Pogodbena cena vseh del naj bi skupaj z davkom znašala 23,4 milijona tolarjev, po zadnjih neuradnih informacijah pa obračun še ni dokončan, zato naj bi bila dejanska končna cena te naložbe znana šele v prihodnjih dneh.
SM
ne bom zmogel spoštovati programa stranke, bom vrnil mandat, če ne bom zmogel županstva in poslanstva, bom poslanstvo vrnil, župan pa ostal in ne bom prestopil v drugo stranko. " G. Trofenik, če je človek poštenjak in ima karakter, drži svojo obljubo.
-	Ne zavajajte javnosti, da ste plačali članarino 30.086 SIT za mesec avgust. To je namreč funkcionarski prispevek in znaša 3 % vaše mesečne plače. Članarina za člana SLS pa znaša 4.000 SIT/letno.
-	Preverili smo, da ste poslali odstopno izjavo dne 31. 08. 2004 v Ljubljano. G. Vili Trofenik, mislim, da veste, kje ste podpisali pristopno izjavo - to je Občinski odbor v Ormožu, tam se tudi napiše odstopna izjava. Žalostno je, da smo vas dva mandata podpirali pri volitvah za poslanca in pri tem bili tudi uspešni. S trdim delom in finančnimi prispevki smo vam to omogočili, pa niste imeli toliko poguma, da nam to poveste iz oči v oči, da boste prestopili v drugo stranko. Mogoče bi bilo primerno, da se nam zahvalite za sodelovanje. Verjetno je to za vas preveč; to pokaže že vnaprej, kaj od vas lahko pričakujejo volivci.
-	Če že kandidirate na listi LDS, to tudi povejte v svojih predvolilnih spo-tih in predstavitvah, da volivci vedo, da imajo opraviti s človekom, kije dne 31. 08. 2004 izstopil iz SLS in 03. 09. 2004potrdil kandidaturo na listi LDS. O tem molčite in špekulirate na nein-formiranost volivcev SLS, da bi vas pomotoma volili.
Miroslav Hanželič
Foto: Fl
Sedem (ne)pomembnih dni
Volilna vojna
Novica o incidentu na (nedogo- jim ekstremisticnim "domoljubljem" no vpraš
o incidentu na (nedogo^ vorjeni) slovensko-hrvaški meji me je dosegla na poti po Dalmaciji. Dramatična poročila in še zlasti TV posnetki v Sloveniji so, kot so mi sporočili bližnji po telefonu iz Ljubljane, nedvoumno govorila o nasilju in nasploh problematičnem ravnanju hrvaških mejnih organov nad prvakom Slovenske ljudske stranke Janezom Podobnikom in skupino funkcionarjev ter privržencev te stranke, potem ko so na vrtu Jorasove hiše zasadili "slovensko lipo". Hrvaška prva poročila o istem dogodku so bila bolj umirjena in zdelo se je, da se nekako trudijo, da celotne zadeve ne bi napihovali in pretirano politizirali, vendar poudarjajoč, da so slovenski politiki prišli na območje, ki ga nadzorjujejo hrvaške oblasti, na silo, brez upoštevanja obmejnih procedur.
Med tema dvema skrajnostima sem se v iskanju lastnega odgovora in pojasnila na vprašanje, zakaj se je moral zgoditi ta najnovejši skrajno neprijetni dogodek v slovensko-hrvaških odnosih, seveda nujno spotaknil ob dve kričeči dejstvi, ki nista v čast niti slovenski niti hrvaški politiki. Na slovenski strani je Joško Joras s svo-
jim ekstremističnim "domoljubljem" že vse predolgo in za odločno preveliko skupino slovenskih političnih strank nekakšna trajna rezerva za najrazličnejša (občasna) razračunavanja s hrvaško politiko. Na hrvaški strani proti Sloveniji že približno enako dolgo časa Jorasovo vlogo igrajo istrski ribiči. Tako za Jorasa kot za ribiče je skupna značilnost njihova nestrpnost, lahko bi celo rekli mili-tantnost. Še huje od tega pa je, da jim takšnega obnašanja nihče od tistih, ki jim služijo, ne očita in prepoveduje. Potemtakem imamo opravka z resno politično deformacijo, ki je ni mogoče zoževati zgolj na Jorasa in ribiče. Nobena politika, ki na daljši čas spodbuja in tolerira ekstremizme pri reševanju nacionalnih, ribiških, mejnih in vseh drugih vprašanj, zagotovo ni evropska in pravzaprav sama seje mržnjo in napetosti, ki se običajno končujejo tragično za vse.
Predsednik slovenske vlade Rop in predsednik hrvaške vlade Sanader sta pohitela z odločnimi izjavami, v katerih sta hkrati, sicer vsak na svoj način, nedvoumno priznala, da doslej niti ena niti druga stran nista storili vsega (ali pa dovolj), da bi mej-
Popravek in opravičilo
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo pri poročanju o predvolilnih predstavitvah kandidatov za poslanca iz Ormoža pomotoma zamenjali fotografiji kandidata Združene liste socialnih demokratov dr. Roberta Oravcza in Liste za podjetno Slovenijo Ivana Kukovca. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
vprašanje, kot eno izmed največjih nerešenih vprašanj v medsebojnih odnosih, postavili v takšen okvir in takšno medsebojno soglasje glede vseh dilem v zvezi z njim, da ne bi že kar ciklično in trajno predstavljalo elementa nestabilnosti, nerazumevanja in celo sovraštva med državama. Vsekakor Sanader ne more kar tako na pamet govoriti, da ima Hrvaška dovolj različnih slovenskih provoka-cij, prav tako pa tudi Rop ne bi smel kar na splošno groziti s slovenskim nasprotovanjem vključitvi Hrvaške v Evropsko unijo. Hrvaški premier bi moral povedati, na katere slovenske provokacije misli (in jih tudi dokazati), slovenski premier pa bi prav tako moral precizirati, kdaj, ob kakšnih primerih in zakaj Hrvaška ne more računati na slovensko brezrezervno podporo pri njenem vstopanju v EU. Vsekakor upam, da pri tem vsi odgovorni v Sloveniji mislijo, da so to skrajno principialni razlogi (zaradi katerih bi bila Hrvaška vprašljiva kot članica EU tudi za večino drugih držav EU), sicer pa Slovenija nima nikakršnih razlogov, da si ne bi želela čimprejšnje vključitve Hrvaške v to demokratično evropsko združbo, kar bo tudi na Hrvaškem vplivalo na še hitrejše opuščanje tudi vseh nedemokratičnih (in nasilnih) metod v odnosih med državami.
Če se pri iskanju izgubljenih priložnosti za rešitev mejnega vprašanja za zdaj zadržimo zgolj pri Sloveniji, potem moramo ugotoviti, da je v zadnjih letih preveč lahkomiselno pristajala na nekakšen status quo, ki si ga Hrvaška tolmači kot nekakšno svojo prednost. Namesto da bi po
propadu sporazuma med Drnovškom in nekdanjim hrvaškim premierom Račanom (za kar je kriva Hrvaška) še potencirala svojo diplomatsko dejavnost in nove iniciative v zvezi z mejo, je vse skupaj prepustila nekakšnemu "mirovanju". Nekdanji zunanji minister dr. Rupel se je šele zdaj, kot pripadnik opozicijske Slovenske demokratske stranke, "spomnil", da bi bilo dobro ustanoviti nekakšno mešano komisijo, ki bi se začela intenzivno ukvarjati z odprtimi vprašanji slovensko-hrvaške meje ... V takšnih razmerah pravzaprav niti ni čudno, da Hrvatje ravno te dni še posebej poudarjeno opozarjajo, da vidijo rešitev slovensko-hrvaškega mejnega problema še izključno v arbitraži.
Ni malo tistih, ki tokrat posebej opozarjajo, da se je dramatizacija mejnega incidenta skoncentrirala predvsem na politične strukture in njihove predvolilne igre (v Sloveniji volijo poslance, na Hrvaškem predsednika), bistveno manj kot včasih na sredstva javnega informiranja in njihove komentarje. Na eni in na drugi strani tako posebej omenjajo nekatere komentarje, ki so obračunavali predvsem z različnimi strastmi in pretiravanji v domačih sredinah. Na Hrvaškem so tako še posebej izpostavili komentar Delovega urednika, da Delo ne bo razvnemalo nobene vojne s Hrvaško, niti besedne.
Po tistem, kar sem videl na televiziji, je več kot dovolj razlogov za resno zgražanje nad ravnanjem hrvaške policije z Janezom Podobnikom. Po drugi strani pa ni razlogov za "navdušenje" nad tistimi Slovenci, ki niso hoteli pokazati osebnih dokumentov hrvaškim organom na območju, ki ga kontrolirajo le-ti. Sicer pa mi v ušesih še vedno odmevajo besede Dalmatinca izpred Splita: "Ne vem, kdo ima prav, vendar nam vse to ni potrebno ... "
Jak Koprive
Volitve 2004 • Poslanski kandidati
Stara in nova imena, vmes tudi župani
S kandidati iz domačega okolja (devetega, desetega in enajstega volilnega okraja osme volilne enote) smo se v teh dneh že dodobra spoznali. Kdo pa so kandidati iz naših sosednjih občin oziroma okrajev in enot?
V	Slovenski Bistrici (7. volilna enota, 2. volilni okraj) se bodo na bližnjih volitvah za poslanske sedeže potegovali: Anica Korošec (NSi), Marjan Štimec (LDS), Ljubica Zgonec Zorko (ZLSD), Zoran Kliner (SNS), Jožef Jerovšek (SDS), Mladen Dabanovic (AS), Suzana Slatinšek (Lista četvorke), Milica Lahe (Junijska lista), Žarko Furman (SMS), Mihael luso (SJN), Marina Novak (Zeleni Slovenije), Ivan Žagar (SLS), Marjan Mernik (Združeni), Zlatko Vazovec (DS), Branko Vodušek (SSN), Ivan Peter Jurše (DeSUS), Igor Confidenti (Za podjetno Slovenijo), Edvard Mulec (Socialna liberalna stranka) in Marina Vovk (SEG).
V	Ormožu (8. volilna enota, 2. volilni okraj) na glasove volivcev računajo: Damjan Vizjak (SMS), Dušan Cvetko (SLS), Robert Ora-vecz (ZLSD), Nikolija Ripak (Junijska lista), Mitja Petek (AS), Vili Trofenik (LDS), Anica Jurak (DS), Drago Colnarič (Zeleni Slovenije), Milan Bogataj (SEG), Branko Šumenjak (SDS), Alojz Florjan (SSN), Alojz Sok (NSi), Janja Hol-cman Babič (Lista četvorke), Ivan Kukovec (Za podjetno Slovenijo), Janez Moravec (SJN), Danilo Kocbek (SNS), Ivan Plečko (Združeni) in Otmar Medik (DeSUS).
Občani Lenarta z okolico (8. volilna enota, 7. volilni okraj) bodo lahko izbirali med nasled-
njimi imeni: Darko Krajnc (SMS), Janez Kramberger (SLS), Darinka Gobec (ZLSD), Majda Vidovič (Junijska lista), Sabina Markoli (AS), Janez Erjavec (LDS), Sebastjan Ko-vačič (DS), Ludvik Matjašič (Zeleni Slovenije), Jožica Šerbinek (SEG), Marjan Bezjak (SDS), Stanislav Korunič (SSN), Aleksander Gungl (NSi), Slavko Moharič (Lista četvorke), Janko Haložan (Za podjetno Slovenijo), Marjan Fe-konja (SJN), Drago Lipič (SNS), Jožef Horvat (Združeni) in Jelka Firbas (DeSUS).
V Ljutomeru (8. volilna enota, 3. volilni okraj) pa je lista kandidatov takšna: Janez Vencelj (SMS), Tomislav Nemec (SLS), Boris Le-bar (ZLSD), Peter Meško (Junijska lista), Stanko Ivanušič (AS), Darja Odar (LDS), Bojana Tu-ričnik( DS), Rajko Mlinarič (Zeleni Slovenije), Mirjana Šogorič (SEG), Ludvik Filipič (SDS), Emanuel Štampar (SSN), Daniel Smodiš (NSi), Janja Holcman Babič (Lista četvorke), Ivan Kukovec (Za podjetno Slovenijo), Maksimiljan Gošnjak (SJN), Uroš Orož (SNS), Boštjan Rajh (Združeni) in Marija Gjerkeš-Dugonik (DeSUS).
Izbira je pestra (sicer kakor za koga), kdo od vseh kandidirajo-čih pa bo v prihodnjem mandatu sedel v klopeh državnega zbora, bomo videli že čez dobre tri dni.
SM
Volitve 2004
Kandidati Nove Slovenije
Franc Bezjak
Kandidat N.Si - Krščanske ljudske stranke Franc Bezjak je v svojem volilnem programu kratek, jedrnat in predvsem realen. Ne obljublja nemogo~ega in zavajajočega.
Njegova prizadevanja so in bodo:
1. Hitrej{i gospodarski razvoj in poštena poraba državnega denarja omogočata napredek na področju PODJETNIŠTVA in KMETIJSTVA ter v drugih gospodarskih panogah, ki prinašajo nova denarna sredstva za boljše šol-stvo,otroško varstvo, zdravo okolje, zdravstvo, kulturo, dostojne in primerne pokojnine, skratka za boljši jutrišnji dan vseh nas, malih in dostikrat nepomembnih. J^ 2. Enakost vseh ljudi pred zakolji ni in sodišči. Enakomeren razvoj Ei vseh regij s posebnim poudarkom j^1 za Dravsko polje in Haloze, za kar si bo kot poslanec posebej prizadeval.
C
Njegov volilni program ima go-^^^ tovo temelj in se potrjuje v njegovem dosedanjem delu: ^^ 1. Je dosleden in značajen člo-
vek, ki ne glede na ceno vedno drži besedo.
2.	Je izjemen organizator in sposoben vodja ter razumen gospodar.
3.	Je človek, ki ne dela razlik in spoštuje slehernega človeka ter ceni njegovo delo.
4.	Je potrjen in dokazan s svojim dosedanjim delom, kjerkoli je bil do sedaj zaposlen.
Po osemletnem županovanju v občini Majšperk, ki je doživela izjemen razcvet in razvoj z veliko kilometri cest, vodovoda in druge infrastrukture, pri ohranjanju kulturne dediščine ^
Uredil je zdravstvo, otroško varstvo, zagotovil izgradnjo šole v Zetalah, utemeljil in pridobil sklep ministrstva za gradnjo šole Majš-perk ter ob svojem odhodu zapustil čez 200.000.000 SIT sredstev, planiranih za izgradnjo šole in zaključek vodovoda.
Imamo torej enkratno priložnost, da izberemo poslanca, ki bo res skrbel za ljudi Dravskega polja in Haloz, zato se je potrudil in obiskal številna gospodinjstva v vseh vaseh, predstavil svoj program za enakomeren in pošten razvoj ter nam omogočil, da se lažje odločimo in glasujemo za kandidata ter obkrožimo številko 12.
Janez Rožmarin
Janez Rožmarin se je rodil 26. 4. 1951 v Muretincih, osnovno šolo je obiskoval v Gorišnici. Po poklicu je elektrotehnik. Zivi v MO Ptuj in že 25 let aktivno deluje v lokalni skupnosti. Ze drugi mandat je svetnik MO Ptuj in predsednik MO N.Si na Ptuju. S svojim delovanjem po izvolitvi v DZ želi zagovarjati program stranke in predvsem skrbeti za naše regijske in občinske potrebe.
Opaža, da je v MO Ptuj že nekaj let čutiti, da nas država zapostavlja, saj bi sicer morali prometno problematiko zdavnaj rešiti z obvoznico in novim mostom. Zagotoviti bi morali regijsko središče z višje- in visokošolskimi programi, da bo tako več možnosti za mlade in s tem podpora malemu gospodarstvu, ki ponuja zaposlitve. Velike možnosti bi morali izkoristiti z razcvetom turizma, ker nam to tudi omogoča naša bogata zgodovinska in kulturna dediščina ter slikovita narava. Zeli, da bi se geslo mesto tisočerih zakladov in stoterih dobrot odprlo še bolj za turiste, ki s tem ponujajo nove priložnosti. Naša dolžnost je ohranjati naravo in varovanje oko-
lja ob podpori in razvoju podeželja za družinske kmetije in poseljenost v zdravi naravi. Tudi za upokojence je treba poskrbeti z zasluženimi pokojninami in domovi za ostarele. S svojo kandidaturo želi prispevati k bolj pravični in socialni državi kakor tudi našemu mestu. Volivci, vaša udeležba na volitvah z odločitvijo za številko dvanajst, ki ponazarja evropske zvezde, bo dala možnost, da zmagamo, saj je čas za nov na~-in dela, ki ga ponuja le Nova Slovenija. Nedelja, 3. oktobra 2004, naj bo naš odločilni dan!
Rajko Janžekovič
RAJKOJAN-ZEKOVIC je mlad politik, ki s svojo načelnostjo drži svojo začrtano smer. Poln energije in delovnega elana hoče Sloveniji dati svoj prispevek na poti do boljšega življenjskega standarda.
Rojen je 3. avgusta 1975. Poizo-obrazbi je univ. dipl. teolog. Trenutno je zaposlen kot svetovalec prodaje v avtotrgovini Avto Rak na Ptuju.
Ves čas je zelo aktiven na kulturnem, družbenem in političnem področju. Bil je član SKD, pozneje pa od ustanovitve NSi član NSi. V občini Dornava je bil ustanovitelj občinskega odbora NSi in od ustanovitve do danes tudi predsednik. Od 2002 je tajnik regijskega odbora NSi Ptuj-Ormož.
Je ustanovni član Mlade Slovenije. Kjer je tudi ves čas aktiven.
V prvem mandatu je bil član izvršilnega odbora, v drugem podpredsednik in v tretjem (sedanjem) mandatu predsednik Sveta Mlade Slovenije.
V občini Dornava deluje kot svetnik v občinskem svetu. Kot poslanec se bo zavzemal za učinkovitejšo in cenejšo državno upravo; zdravo gospodarstvo, ki bo v privatnih rokah in ki bo temelj zdravi gospodarski ureditvi države; sodstvo, ki bo uporabljalo enake kriterije za vse državljane RS; šolstvo, ki bo po kakovosti primerljivo evropskemu. Potrebno pa je zagotoviti čimveč mladim zaposlitev v domačem kraju, še posebej tistim z višjo in visoko izobrazbo. Le tako od njih lahko pričakujemo, da bodo v domačem kraju tudi ostali, to pa je zagotovilo nadaljnjega razvoja naših krajev.
Njegova edina obljuba volivcem je ta, da bo ostal pošten in da se bo po svojih najboljših močeh zavzemal za razvoj Ptujskega polja in Slovenskih goric.
Alojz Sok
Alojz Sok, rojen 27. 3. 1959 na Ptuju; osnovno šolo je obiskoval v Gorišnici; po izobrazbi pa je dr. vet. med.
Je podpredsednik stranke Nova Slovenija in poslanec v Državnem zboru RS, kjer je član Odbora za kmetijstvo in infrastrukturo ter podpredsednik Odbora za Evropske zadeve. V obdobju 1994-1998 je bil predsednik Občinskega sveta Ormož
N.SI
Nova SiovenUa
KHeansKaUudsšoisavBKa
in v tem času tudi dobri dve leti predsednik KS Ormož.
Alojz Sok pravi, da je kot poslanec v mandatu, ki se izteka, poskušal delovati vedno tako, da je tisto, kar je dobro za Slovenijo, dobro tudi za Ormož, in tisto, kar je dobro za Ormož, dobro tudi za Slovenijo. Kot opozicijski poslanec je podal številne predloge in v Drža-avnem zboru pogosto opozarjal na nepravilnosti in napake pri sprejemanju odločitev in razvoju slovenske družbe. Za uspeh Slovenije v Evropski uniji se mu zdi ključen skladen razvoj vseh regij, še zlasti demografsko ogroženih področij, v katerega nedvomno spada tudi celotna občina Ormož. Prepričan je, da Slovenija potrebuje predvsem več poštenosti in pravice ter medsebojne solidarnosti.
Po štiriletnem delu v parlamentu in več kot desetletju ene in iste politične opcije na oblasti pričakuje, da bo v Sloveniji prišlo do političnih sprememb. Zdi se mu skrajni čas, da postane današnja opozicija jutrišnja pozicija in današnja pozicija jutrišnja opozicija. Z zamenjavo oblasti bi tudi naša država naredila korak k evropsko primerljivim demokracijam. Zato poziva vse volivke in volivce, da 3. oktobra oddajo svoj glas za Novo Slovenijo, za novo priložnost, za novo smer z obkro-žitvijo številke 12.
Kmetijstvo • EU odpira vrata gensko spremenjeni koruzi
Kako dolgo še brez GSO?
Evropska komisija, kot je že znano, je v začetku septembra z vpisom v skupni evropski katalog rastlinskih vrst odobrila uporabo 17 sort gensko spremenjene koruze. Pri kolikšni višini vsebnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO) v semenih naj bi se slednja začela označevati, pa zaenkrat na evropski ravni še ni dogovora.
Zanimivo ob tem je, da je novica o postopnem popuščanju velike EU glede vnosa gensko spremenjenih organizmov na po-dro~ju kmetijskih kultur v na{ih medijih ostala bolj kot ne neopa-žena. Vsekakor pa ni povzročila takšnega "booma" in afer, kot se lahko zgodi ob morebitnem odkritju prevelike vsebnosti GSO v živilskih izdelkih, čemur smo bili letos že priča.
Če Evropa nekaj reče, potem je že tako (prav). No, Evropa je sicer kar dolgo govorila ne, vsaj kar se tiče uporabe GSO, po dobrih šestih letih pa se je vendarle uklonila pritiskom Svetovne trgovinske organizacije, kar je bilo po mnenju poznavalcev tudi pričakovati. Že pred tem sta se z GSO semeni poigravali Francija in Španija.
Z vpisom gensko spremenjenih semen koruze v evropski katalog se tovrstna semena koruze odslej lahko sejejo v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji.
Ali se bo to zgodilo ali ne, oziroma kdaj naj bi se ta semena začela uporabljati tudi na naših poljih, nihče ne upa napovedati. Naše kmetijsko ministrstvo zagovarja stališče, da naj bi bila vsebnost GSO v semenih čim nižja, ne govori pa nič o tem, da bi uvoz in trgovanje s tovrstno koruzo pri nas prepovedali. Države imajo namreč možnost zaprositi za prepoved trgovanja semen z GSO na svojem tržišču, seveda le ob določenih pogojih. Dejanska uporaba semena koruze z GSO na slovenskih poljih pa bo, vsaj v začetnem obdobju, še najbolj odvisna od povpraševanja kmetov in živilske industrije po njej.
Perutnina ostaja pri gensko nespremenjeni koruzi
Kako se bo v zvezi s to problematiko odločalo največje slovensko živilskopredelovalno podjetje, Skupina PP v kateri koruza velja za eno najpomembnejših (in izjemno dragih) surovin,
smo povprašali generalnega direktorja in predsednika uprave dr. Romana Glaserja, ki pravi tako: "Perutnina Ptuj je v vsej svoji reprodukcijski verigi uveljavila pravilo, da ne uporablja niti gensko spremenjene koruze niti gensko spremenjene soje. Pri obeh strateških surovinah imamo vzpostavljen celovit in večkraten sistem kontrole od njive do mešalnic močnih krmil; vključno s transportnimi potmi in vključno s certifikati, ki nam jih morajo predložiti dobavitelji posameznih pošiljk. Pri soji ta nadzorovani kanal poteka od polja do logističnega središča v pristaniščih Južne Amerike, med ladijskim transportom in na koncu še železniškim transportom do naših skladišč.
Perutnina Ptuj ostaja eden redkih mesnopredelovalnih poslovnih sistemov s takšno obliko kontrole. Mnogi konkurenti delajo drugače in zato se na trgu tudi pozna njihova nelojalna konkurenčnost. Res pa je, da izven
Evrope, na vseh drugih kontinentih, veljajo gensko spremenjene surovine za povsem normalno, vsakodnevno uporabljivo sestavino v prehrani tako živali kot ljudi. Znanstveno namreč ni dokazano, da bi gensko spremenjeni organizmi kakorkoli vplivali na zdravje ali počutje ljudi. V Perutnini Ptuj smo sprejeli politiko uporabe gensko nemodificiranih organizmov preprosto zato, ker jih ni dovoljevala evropska zakonodaja in ker želimo, da potrošnikom zagotovimo prehrano, v katero lahko imajo popolno zaupanje, ne glede na to, da se zdravstvene in druge strokovne institucije niso popolnoma opredelile."
Ob morebitni in tudi pričakovani množičnejši uporabi GSO koruze na evropskem trgu se lahko zgodi, da bodo konkurenčna podjetja (lahko) poslovala z nižjimi stroški, s tem pa tudi dajala na trg cenejše izdelke. Kako bi oziroma bo to lahko vplivalo na poslovanje Pi; dr. Glaser težko
ocenjuje: "Glede na dejstvo, da gensko spremenjenih surovin doslej nismo uporabljali, je težko vedeti, kakšne bi bile cenovne relacije v nasprotnem primeru. S konkurenti, s katerimi se srečujemo na trgu, pa je nemogoče lojalno konkurirati, če uporabljajo surovine, ki so cenejše."
Globalizaciji GSO se ne bo možno izogniti
V Skupini PP zaenkrat torej še ne razmišljajo o uporabi GSO koruznih semen v svojem proizvodnem ciklusu: "Naše strateške opredelitve, da gensko spremenjenih surovin v naši reprodukcijski verigi ne bomo uporabljali, še nismo spremenili. Tega tudi ne bomo storili, vse dokler bo to možno. Ne na segmentu pridelave na poljih v Podravju in ne v reprodukcijski verigi. Vse dokler bodo na razpolago surovine brez gensko spremenjenih organizmov in vse dokler bomo lahko dobivali semena brez gensko spremenjenih organizmov, se bomo držali sedanje opredelitve v celotni Skupini Perutnina Ptuj. Naša strategija nas zavezuje, da imamo enake standarde za celotno paleto naših izdelkov, brez razlik glede na trge ali posamezne segmente potrošnikov. Zaradi tega ne vidim nobenih možnosti, da bi tovrstno strategijo kakorkoli ločevali po trgih, saj za vse države, kamor izvažamo, veljajo povsem enaki standardi, veliko-
krat celo strožji, kot jih narekujejo določila EU."
V prihodnosti pa se bo vendarle, po mnenju večine poznavalcev, zelo težko, pravzaprav nemogoče izogniti večji ali manjši prisotnosti GSO, ne le v koruzi, ampak tudi v ostalih kmetijskih kulturah, kar bo neposredno moralo vplivati tudi na dolgoročno strategijo razvoja Skupine PP, čeprav v podjetju še vztrajajo pri standardnih surovinah. "Pretežni del sveta danes že uporablja gensko spremenjene sestavine v vsakdanji prehrani. Tako tudi proizvajajo tovrstne surovine brez kakršnih koli omejitev. Menim, da je popolna globalizacija gensko spremenjenih organizmov oddaljena samo še nekaj let. Takrat ne bo mogoče več obdržati nobenega koščka sveta za 'GSO free otok'. To je nezadržni trend, na katerega se moramo pripraviti tako v živilskopredelovalni industriji kot tudi potrošniki. Oboji smo na istem čolnu in bomo objektivno pahnjeni v gensko spremenjene segmente, ker drugih preprosto ne bo več. Živilska industrija bo v to potisnjena z enako intenzivnostjo in enako neizprosnostjo kot potrošniki. Seveda pa je to napoved prihodnosti. Dokler ne bo nastopila na našem pragu, ostajamo pri obstoječih, predstavljenih opredelitvah," napoveduje dr. Roman Glaser.
SM
Vinska zgodba • Kooperanti KZ (prvi) v nemilosti
Dobljena grozdna bitka, ne pa tudi vojna
Edino, v čemer sta se direktor Ptujske kleti Andrej Sajko in vodstvo KZ Ptuj strinjala, je to, da letošnje grozdje naj ne bi ostalo na trtah. Z novo politiko odkupa in usmeritvijo v pridelavo vrhunskih vin je namreč v prvih korakih uresničevanja slednje Ptujska klet že letos nameravala močno omejiti odkup grozdja s strani kooperantov KZ.
Lani je tako Ptujska klet odkupila skupno 4,5 milijona kilogramov grozdja, od tega slabo četrtino (0,9 milijona kg) od KZ. Letos, kot je na novinarski konferenci prejšnji četrtek napovedal Andrej Sajko, naj bi odkup v primerjavi z lanskim letom zmanjšali za približno milijon litrov, na 3,5 milijona, predvsem na računa zmanjšanja odkupa grozdja kooperantov KZ. Ta količina naj bi se znižala kar za tri četrtine, saj naj bi odkupili od KZ le 250.000 kilogramov, pa še to le določenih sort, kot so: chardonnay, sauvig-non, traminec, rumeni muškat, renski rizling in modro frankin-jo. Nikakor pa niso več zaželjene in tudi naj ne bi bile več odkupljene sorte: laški rizling, šipon in mešano belo grozdje. Omejitev odkupa bi letos veljala le za zadružne kooperante. "Od bivših zaposlenih, ki smo jim v postopku racionalizacije dali vinograde v najem, bomo letos odkupili vso grozdje," je povedal Sajko ter poudaril, da se bodo količine grozdja za odkup v prihodnje še zmanjševale: ^"V takšno novo politiko odkupa nas silijo razmere tako na slovenskem kot na evropskem tržišču. Trend vin gre namreč v smeri vrhunskih in visoko kakovostnih vin, potrošniki pa želijo predvsem lahka in aromatična vina, ki jih odlikuje sadnost, svežina in iskrivost okusa!"
To po mnenju Andreja Sajka dokazujejo tudi zadnji poslovni rezultati, iz katerih je razvidno, da je za 12 odstotkov povečana prodaja visoko kakovostnih in vrhunskih vin, prodaja namiznih vin se je zmanjšala za osem, de-
želnih pa kar za 30 odstotkov. Daleč najbolje pa so se prodajale penine, ki naj bi jih do konca leta celo zmanjkalo, ter buteljčna vina, med njimi kolekcija Noblesse. Porast prodaje beležijo tudi pri Haložanu, ki ga v prihodnje nameravajo še izboljšati z dodatki dišečih surovin.
"Vinska klet ni čistilec trga!"
Nova vinska zgodba, ki so jo letos hoteli začeti aktivno pisati v Ptujski kleti, bi in deloma tudi bo imela svoje tragične junake. "Osebno mi je žal, da se te spremembe niso začele dogajati že prej in da smo čakali, da so nam tujci povedali, kakšni smo, čeprav smo to ves čas na nek način že vedeli," pojasnjuje Sajko, s čimer med besedami daje vedeti, da je bil že skrajni čas za spremembo tehnologije in politiko odkupa grozdja: "Osnova vinskega poslovanja je pač tržni princip obnašanja, kar pomeni proizvajati in ponujati tisto, kar potrebuje in išče trg, torej potrošniki. Zato bo tudi nadalje potreben ekonomiziran odkup grozdja in selekcija sort. Mi v ptujski kleti ne moremo več biti in tudi nismo več tisti, ki čistimo trg!"
Letošnja trgatev oziroma odkup grozdja naj bi se začela jutri, prvega oktobra, odkupne cene pa zaenkrat še niso znane in naj bi se določale sproti: "Vsekakor pa te cene ne bodo višje kot lani, ko so se glede na posamezno sorto gibale med 55 in 120 tolarji."
Foto: SM
Direktor Andrej Sajko: "Ptujska klet ne more več igrati vloge 'čistilca' trga!"
Kooperantom KZ sprva ponujali dve možnosti
V Ptujski kleti so zadružnikom za presežke grozdja ponudili dve možnosti; prva je bila ta, da v kleti grozdje prevzamejo, vinifi-cirajo in skladiščijo na stroške KZ, vendar brez odkupa. Druga možnost je (bila) predelava grozdnih viškov v t. i. grozdni koncentrat, pri čemer pa bi bila cena odkupa grozdja za tovrstno predelavo le 40 tolarjev po kilogramu. Pogajanja s kmetijsko zadrugo so še vedno v teku, kdaj in kakšen dogovor pa bodo dosegli, Sajko prejšnji teden še ni mogel povedati. Kot je bilo razumeti, pa Ptujska klet od novo začrtane poti naj ne bi odstopila. Po besedah Sajka so vodstvo KZ o novi strategiji poslovanja obvestili že spomladi ter jih povprašali o predvidenih količinah
grozdja oziroma številu sklenjenih pogodb, vendar naj odziva s KZ ne bi bilo.
Nerealne zahteve?
V Kmetijski zadrugi nad ravnanjem Ptujske kleti nikakor niso navdušeni. "Zdaj, tik pred trgatvijo, ne moremo reči svojim članom, da grozdje ne bo odkupljeno! Trgatev bo v vsakem primeru in obrano grozdje bo potrebno predelati. V zadrugi nimamo alternative, saj nimamo lastne kleti, dejstvo pa je tudi, da grozdje ne more ostati na trti! Rešitev bo treba najti v teh dneh," trdi vodja komerciale Marjan Janžekovič.
Po sklenjenih pogodbah v zadrugi letos od svojih kooperantov pričakujejo približno enako količino grozdja kot lani, nekje med 900.000 in enim milijonom kilogramov. Janžekovič pravi, da so uradno obvestilo od Ptujske
kleti o zmanjšanem odkupu ter izbranih sortah prejeli šele 3. avgusta. Po tem obvestilu se je Vinska klet zavezala odkupiti 500.000 kilogramov določenih (boljših) sort grozdja: "Tudi če so za naše kooperante to količino prepolovili, to ne igra nobene vloge, saj toliko teh sort grozdja naši kooperanti nimajo! Veliko več pa bo seveda drugih, zdaj nezaželjenih sort!" Janžekovič tudi pravi, da se zdaj, kar naenkrat, strukture vinogradov ne morejo spremeniti. Prav tako sta po njegovem mnenju nesprejemljivi obe ponujeni varianti s strani Ptujske kleti: "Na vinifici-ranje in skladiščenje ne moremo pristati, saj se nam lahko zgodi, da lastniki grozdja z vinom ne bodo zadovoljni in bodo zahtevali povrnitev vseh stroškov!"
Pogajanja za letos še uspešna
Kot kaže, so se trda pogajanja ptujski KZ izplačala. Tik pred zaključkom redakcije je namreč Marjan Janžekovič za naš časopis povedal: "Za letos smo uspeli izboriti prevzem in odkup praktično vsega grozdja s strani naših kooperantov, torej tudi šipona, laškega rizlinga in mešanega grozdja. Še vedno pa tečejo pogajanja o cenah in pogojih plačila. Zaenkrat lahko rečem le to, da bodo akontacijske cene dišečih sort enake kot lani, za t. i. nezaželjene sorte pa bodo te cene znanto nižje! Poleg tega se bo preverjala tudi struktura grozdja; zahtevana bo ustrezna kvaliteta z določenim odstotkom gnilobe in sladkorno stopnjo.
Foto: SM
Vodja komerciale pri KZ Ptuj Marjan Janžekovič: "Letos se odkup skoraj vsega grozdja, naslednje leto ne več!"
Grozdje s prenizko sladkorno stopnjo ali z gnilobo nad 40 odstotkov se ne bo prevzemalo! Člani KZ pa bodo morali spoštovati tudi pogodbeno določene količine; vsi presežki bodo plačani po zelo nizki ceni!"
V prihodnje bodo pogoji prevzema in odkupa grozdja še strožji oz. takšni, kot jih je že za letos napovedal Andrej Sajko. Tega se zavedajo tudi v vodstvu KZ: ^"Vsak pogodbenik bo odslej moral nastopiti z izpisom iz registra, da bomo lahko na osnovi strukture vinograda določili, kaj bo odkupljeno in kaj ne. Poudarek pa, to je danes že jasno, bo na dišečih sortah!"
Če je bila letos, vsaj deloma, še dobljena bitka za odkup velike večine grozdja, pa tega za naslednjo jesen očitno nikakor ni več možno pričakovati.
Ptuj • Novosti v Šolskem centru
V	naslednjem letu višješolski programi
V	tem {olskem letu so v Šolskem centru na Ptuju uvedli nove učne programe in o tem ter o delu in razvoju največje ptujske učno-vzgojne inštitucije smo se pogovarjali z direktorjem Centra Brankom Kumrom.
Kakšne nove programe ste uvedli v Šolskem centru na Ptuju v tem šolskem letu?
Resnična novost, ki se uvaja v srednjem šolstvu, je uvedba programa avtoserviser, katerega idejni projektanti smo bili na Šolskem centru na Ptuju. Ta program se izvaja samo na štirih šolah v Sloveniji. Na nivoju države je imenovana projektna skupina za nadzor in evalvacijo celotnega programa. Druga novost, ki jo pripravljamo, pa je program avtokaroserist. S tem skušamo zapreti celotno paleto na področju avtoservisne dejavnosti.
Pripravljen je tudi program mehatronik, gre za četrto stopnjo, ki čaka na potrditev na strokovnem svetu, soavtor programa je Šolski center Ptuj, naslednje leto ga bomo razmestili na našem Centru.
Na kmetijski šoli je novost podjetniški program, to je nadaljevalni program, ki ga dve leti ni bilo na našem Centru. Delne novosti se dogajajo tudi pri ostalih programih, vendar ne v tolikšnem obsegu kot v prej omenjenih.
Kako je z višješolskimi programi?
Uspešno smo izpeljali tudi postopek priprave in sprejetja višješolskega programa mehatronika, ki je že bil uradno sprejet tudi s strani ministrstva. Sedaj pripravljamo akt o ustanovitvi oziroma dopolnitev obstoječega akta, da se umesti v Šolski center Ptuj višja strokovna šola. Ta akt bo pripravljen do konca septembra. Upamo, da ga bo vlada RS potrdila in s tem umestila na Ptuj tudi višjo strokovno šolo v našem Centru kot enoto. Začeli bomo vse postopke v zvezi s predavateljskim kadrom, ki ga bomo potrebovali, tako da bomo v naslednjem šolskem letu začeli izobraževati v višješolskih programih. Pričakujemo tudi razmestitev za izobraževanje odraslih, tudi v kmetijskih programih. Pri nas smo razvili dva višješolska programa.
Za kakšen program gre pri mehatroniku?
Mehatronik je sinteza tehnike s področja strojništva, elektrotehnike, elektronike, računalništva, informatike.
Kaj so novi programi na
V dvajsetih minutah na svež zrak, klepet, čik ali malico.
strojni šoli pomenili za vas z vidika opremljenosti šole?
Standard za opremo novih programov, tudi po novih izhodiščih, novih metodah in tehnikah dela z mladimi bazira na uporabnih veščinah za poklic in življenje, je sprejet, projekt opremljanja pa še ni izdelan, je pa v zaključni fazi. Program je tako nov, da ni potrebno imeti celotne opreme, ki jo bomo potrebovali recimo po treh letih. Program se bo postopno opremljal. Vso opremo, ki jo na šoli že imamo, želimo v celoti izkoristiti, dobavljali pa bomo tisto opremo, ki jo šola dejansko nujno potrebuje za tekoče izvajanje programa.
Ima šola dovolj prostorskih kapacitet za širjenje programov, v mislih imam tudi nove višješolske programe?
Težko je govoriti o zadostnih prostorskih kapacitetah, kajti če nič ne naredimo, smo še vedno v 1,6 izmeni. Pri nas je še vedno tretjina dijakov v popoldanski izmeni. Z novim višješolskim programom bomo morali izvesti določene prostorske rekonstrukcije. Za pouk bomo uporabljali tudi prostore, ki jih sedaj ne uporabljamo za neposredni učni proces, kot je recimo mali oder. To pa ne more biti dolgoročna rešitev. Poiskati bomo morali še dodatne prostore, računamo tudi na prostore vojašnice na Vi-čavi, razmisliti pa bo potrebno o nekakšnem višješolskem centru na Ptuju. Takšni tehniški progra-
mi potrebujejo tudi ustrezno opremo, ki pa jo na šolskem centru že imamo. Nesmiselno je opremo podvajati.
Kako daleč ste prišli v razgovorih v zvezi s selitvijo kmetijske šole v Turnišče?
V	zaključni fazi je priprava tako imenovane prostorske pre-verke, kar pomeni pregled sedanje situacije, dodatne prostorske potrebe programov, tudi za izobraževanje odraslih, saj gre za vseživljenjsko izobraževanje od nekajurnih seminarjev do usmerjenega pridobivanja znanja. Nekaj problemov v zvezi s šolo na Turnišču se pojavlja glede ptujske obvoznice, ki bi razpolavlja-la kmetijsko zemljišče, upam pa, da bomo z modrostjo in tehtnostjo tudi našli rešitev.
Ste seznanili dijake Centra z novim pravilnikom o šolskem redu?
Dijaki so bili ob začetku šolskega leta seznanjeni z elementi novega šolskega reda, ki ga je sprejelo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Sedaj izgrajuje-jemo pravila hišnega reda.
V	bistvu gre za nekoliko strožje ukrepanje glede odsotnosti od pouka?
Če govorimo o konkurenčnosti posameznika, ki je v izobraževalnem procesu in mora pridobiti določene veščine in znanja, ki jih je relativno težko dobiti izven šolskega procesa, in če odsotnost dovoljujemo, potem tu nekaj ni v redu. Določene veščine in spretnosti je možno
Lani so dijaki kmetijske šole pripravili razstavo cvetja in pridelkov na Turnis~u.
dobiti izključno na delovnem mestu, v okolju, ki nudi, da se to znanje tudi pridobi. Zato razmišljam, da je meja (85 %), ki jo dovoljuje pravilnik glede odstot-nosti celo prenizka. So veščine, pri katerih moraš biti stoodstotno prisoten, če želiš doseči določeno znanje. V bistvu pa gre pri izostajanju od pouka za relativno manjšino.
Kako je s šolsko prehrano in koliko časa imajo dijaki za malico?
Za malico je namenjen glavni odmor, to je dvajset minut, kar je resnično malo, vendar če bi podaljšali glavni odmor na 30 minut, bi s poukom končali nekaj pred osmo uro zvečer. Z urnikom skušamo zmanjšati količino popoldanskega pouka. Morda bi bile rešitve za prehrano tudi v prostih urah, ki bi jih predvideli v urniku.
Novost pa je, da smo pristopili k akciji "Jabolko vsaki drugi dan". S tem želimo, da bo vsaki drugi dan v Šolskem centru vsak dijak dobil jabolko. To v našem primeru pomeni vsaki drugi dan preko dvatisoč jabolk, torej dnevno je potrebno razdeliti okrog 300 kilogramov jabolk. Z akcijo bomo začeli v oktobru.
Kakšno je mednarodno sodelovanje Šolskega centra Ptuj?
Vključujemo se tudi v mednarodne projekte. V letošnjem letu se je dvajset dijakov v drugi polovici avgusta in v začetku septembra nahajalo v Leipzigu. Bili so razporejeni po delovnih organizacijah na praktičnem usposabljanju. Ta vez naj bi postala trajna, v bodoče bomo izmenjali tudi učitelje.
Druga izmenjava pa ravnokar poteka, naši dijaki so odpotovali v Anglijo za tri tedne. Gre za izmenjavo učiteljev in dijakov, povezava je s Cambridgom, z Microsoft centrom. Posebna zanimivost je v tem, da kjub temu, da so učitelji v Angliji, z njimi in dijaki, ki so ostali na Ptuju, poteka interaktivni ali vizuelno-zvočni kontakt. To je ena od novih oblik, ki bo v nadaljevanju zelo prisotna na mednarodnem sodelovanju. Pri tem sodeluje tudi Fakulteta za računalništvo iz Ljubljane. Prihodnje leto želimo količino izmenjav še podvojiti.
Tednikova knjigarnica
Cvetober slovenske poezije po izboru Toneta Pavčka
Tridesetletnico prvega slovenskega knjižnega kluba Svet knjige je založba Mladinska knjiga počastila z jubilejnimi knjižnimi izdajami v zbirki Slovensko izročilo. Doslej sta izšli knjigi pregovorov in poezij, v tisku pa je tretja knjiga te neštete zbirke o slovenski prepoznavnosti.
Simpatična ljudska zbirka za vsakdanjo rabo, ki sicer pušča literarne sladokusce hladne, sodi na vsako domačo in javno knjižno polico, saj so knjige strokovno, literarno in likovno prijetne knjižne oblike. Zaradi prikladnega izbora in knjižne opreme so knjige omenjane zbirke lahko prijetno darilo.
Najlepši slovenski pregovori in reki v izboru Marjete Zorec, ki je tudi avtorica spremne besede, so urejeni po tematiki in tako tudi ilustrirani: pregovore o sreči krasijo motivi čipk, v uvodu k razdelku pa so čipke tudi kratko predstavljene. Uvodni, naslovni pregovor glasi: sreča človeka sreča. Razdelek o ljubezni je pospremljen z ilustracijami lectarskih mojstrovin, z dražgoškimi medenimi kruhki, naslovni pregovor pa je znameniti: ljubezen ne pozna meja. Vreme nosi svoje breme je naslednji pojmovni sklop, ki je opremljen z ilustracijami slik na steklu, ki so jih nekoč prodajali krošnjarji in so pogosto krasile slovenske domove. Vremenski pregovori so razdeljeni po mesecih. Sledijo pregovori o življenju, ki so jim dodane slike starinskih ur, največkrat so to starinske stenske ure na utež, ki jih je bilo največ na slovenskih kmetijah. Zadnji sklop pregovorov vsebuje izbor vsakdanjih modrosti z naslovnim pregovorom: tle se špegajte in je opremljen s podobami panjskih končnic. Knjiga ima 119 strani in je vezana v trde platnice, kjer prevladuje znameniti dražgo-ški kruhek v obliki srca na rjavordeči podlagi.
Knjiga 101 slovenska pesem po izboru Toneta Pavčka je prav tako simpatične opreme: toplo rumena, z bleščečim cvetom marjetice na sredi. Mojster vezane besede Tone Pavček je naredil pričakovani izbor pesmi, ki ga je upravičil s spremno besedo. Pesmi so razdeljene v tri rimsko oštevilčene cikle, ki so vpeljani z verzi in pojasnjujejo tematiko cikla. Prvi so po Prešernu Kar je, beži./ Al beg ni Bog,/ ki vodi vekomaj v ne-bo,/ kar blo je in kar bo?/. Drugi cikel uvaja ljudska: Ljubezen je bila,/ ljubezen še bo,/ ko mene in tebe/ na svetu ne bo!/. Tretji razdelek je uveden z Zupančičem: Iz veka v vek,/ iz roda v rod/ krvi gre tek,/duh išče pot./Knjiga je priročna zakladnica izbrane slovenske poezije, kjer so z več ali eno pesmijo predstavljeni: Ivan Cankar, Josip Murn, Ivan Mi-natti, Kajetan Kovič, Simon Jenko, France Prešeren, Alojz Gradnik, Simon Gregorčič, Edvard Kocbek, Anton Aškerc, Oton Zupančič, Srečko Kosovel, Niko Grafenauer, Janko Glazer, Dane Zajc, Dragotin Kette, Stanko Majcen, France Balantič, Cene Vipotnik, Božo Vodušek, Cvetko Golar, Jože Udovič, Anton Vodnik, Ciril Zlobec, Ivo Svetina, Tone Kun-tner, Milan Jesih, Janez Menart, Lojze Krakar, Gregor Strniša, Matej Bor, Karel Destovnik-Kajuh, Peter Levec, Ervin Fritz, Miroslav Košuta, Tomaž Šalamun, Boris A. Novak, Veno Taufer, Marko Kravos, Milan Dekleva, Uroš Zupan, Miran Jarc in poetese Vida Jerajeva, Svetlana Makarovič, Saša Vegri, Lili Novy, Mila Kačič (Pavčkovemu izboru, po moje, zelo manjka Erika Vouk, dvakratna dobitnica Vero-nikine nagrade).
Za današnjo knjigarnico sem iz predstavljene pesniške zbirke izbrala Edvarda Kocbeka, čigar stoletnico rojstva (Videm, Gornja Radgona, 27. 9. 1904 — Ljubljana, 3. 11. 1981) praznujemo ta teden:
Jesenske pesmi II
Močna rdeča junca gresta počasi/ po cesti, kakor da ne vesta, da vlečeta/ breme. Kola se pregibljejo s počasnimi/ sunki, veiga visi pred levim zadnjim / potačem in se maje brezglasno in / v enakih zamahih, kakor bi ne hotela / motiti soglasja. Juncema kapa skozi / skozi nagobčnik peneča se slina in pušča / tanko modro sled z okroglimi vozli. / Rdeče blesteča se koža jima toplo diši/ in ko s sanjajočim voznikom stopata / v gozd, se zdi, da izginjata za večno. // Čez nekaj časa vidim rdeča junca,/ kako kimata iz gozda po hribu/ navzgor. / Nič se nista spremenila, v tej mirni / zemlji ni časnosti.
Dobrega branja zeli Liljana Klemen~i~
Foto: Fl
Foto: Fl
Vili Trofenik: za ceste, cukrco in vse generacije
»Kandidiram, ker ne želim, da se Slovenija spreminja brez občine Ormož!
«
Nekaj je gotovo! Občina Ormož, čeprav čisto na obrobju Slovenije, je danes med enakomerno razvitimi deli Slovenije. Za to ima najve~ zaslug Vili Trofenik, ki je kot dolgoletni župan in poslanec v vsakem trenutku vedel, na katero kljuko je treba pritisniti, da se načrti lahko uresničujejo, da lahko tudi taksna občina, kot je Ormož, pridobiva dodatna razvojna sredstva, da imajo ljudje delovna mesta in da je kakovost življenja tudi na tem kosčku Slovenije dostojna za vsakega prebivalca. Ker je se veliko projektov nedokončanih in ker Vili Trofenik ve, kje so možnosti, da jih uresničimo, bomo v nedeljo na glasovnici obkrožili številko 6. S tem si zagotavljamo nove razvojne perspektive in še boljšo prihodnost.
V nedeljo so volitve novih mandatov za poslance v Državnem zboru RS. Kako boste zastopali interese občine Ormož v naslednjem mandatu?
Vili Trofenik: "Tako, da bom uporabil vse izkušnje, ki sem si jih pridobil v dosedanjem političnem delu J^ in prizadevanjih za razvoj ormoških krajev. Preprosto želim, da se ob-5: čina Ormož še naprej razvija in da bi se manj ukvarjali sami s seboj. Za napredek je vedno potrebno po-^^ gledati čez plot; posebej zdaj, ko je Slovenija v Evropski uniji in ko to prinaša dobre in slabe strani proce-
sov, ki vplivajo na kakovost življenja tako v državi kot v Ormožu."
Vaša vloga v politiki je v občino Ormož prinesla veliko prepoznavnih rezultatov. Kje še vidite izzive in priložnosti, da bi jih v naslednjem poslanskem mandatu še izpopolnili?
Vili Trofenik: "Gre za čisto preproste življenjske izzive. Svoje življenje sem posvetil doseganju rezultatov za razvoj krajev v občini Ormož. Danes tukaj živimo boljše kot včeraj in izziv za politika je, da bi jutri živeli boljše kot danes. Seveda je tempo razvoja težko zagotavljati, vendar če si prizadevaš, da se projekti zaključujejo in ne samo zastavljajo z besedami ali na papirju, potem se stanje izboljšuje. Tako imamo danes v občini Ormož obnovljene osnovne šole, imamo gimnazijo, na katero mnogi niso upali niti pomisliti, da je uresničljiv razvojni projekt. Imamo obvoznico in urejeno cestno infrastrukturo, vodovod do praktično vsake hiše ^ Imamo tudi delovna mesta, saj je brezposelnost prav letos na najnižji stopnji v zadnjem desetletju. Imamo projekt namakanja kmetijskih zemljišč, ki se tudi že uresničuje, gradimo kanalizacijsko omrežje, izboljšuje se vsa infrastruktura, vključno s hitro cesto, ki nas bo povezala z državnim središčem itd. Zame je politika skrb za razvoj občine Ormož. Tako sem jo pojmoval v preteklosti in tako jo
bom uresničeval tudi v prihodnosti. Gre za čisto konkretno urejanje zadev, ki vplivajo na zadovoljstvo vseh občanov in nam dajejo priložnost, da jutri živimo boljše in da smo bolj zadovoljni, kot smo bili včeraj."
Ali je za urejanje lokalnih zadev nujno biti tudi poslanec v Državnem zboru?
Vili Trofenik: "Ker si iskreno prizadevam za uresničevanje razvojnih strategij občine Ormož, je opravljanje poslanskega mandata vsekakor nadvse pomembna zadeva, ki usodno vpliva na urejanje lokalnih projektov. Predpisi in zakoni, ki zagotavljajo financiranje javnih zadev, se sprejemajo v Državnem zboru. In ne samo to. Poslanci lahko vplivamo, kateri bodo sploh prišli na dnevni red in kateri ne.
Odnosi z vlado in vladnimi službami, kjer se odloča o večini izvedbenih projektov, so tudi odločilnega pomena za urejanje lokalnih zadev. Ni namreč vseeno, ali nek projekt ostane v predalu ali pa se uresničuje s pospešenim tempom. Dolgoletne izkušnje mi zagotavljajo tudi vpogled v delovanje javnih financ. Kadar gre za celovito upravljanje interesov občine, ni dovolj pogled samo z občinskega zornega kota, ampak tudi z državnega ali pa parlamentarnega. To seveda terja nenehno prisotnost tako pri občinskih zadevah kot pri državnih zadevah, vendar ko vidim, da se stvari pre-
Vili Trofenik za poslanca s številko 6.
mikajo, da se odpirajo nove razvojne priložnosti tudi za Ormož, je ves trud poplačan. Živim za to, da bodo naši zanamci imeli manjše razvojne zaostanke za drugimi deli Slovenije, kot smo jih imeli mi, še preden sem se začel poklicno ukvarjati s politiko.
Za ponovno kandidaturo za poslanca v Državnem zboru RS sem se odločil predvsem zato, ker želim, da se občina Ormož še naprej razvija. Zaključiti želim tudi nekatere še nedokončane projekte in zastaviti ter izpeljati nove, o katerih pa se, zaradi njihove velikosti, odloča v Državnem zboru RS. Za ponovno kandidaturo za poslanca sem se odločil iz preprostega razloga, saj ne želim, da se Slovenija spreminja brez naših krajev in predvsem zato, ker želim tudi v bodoči vladni koaliciji imeti zagotovila, da se bodo uresničevali projekti, ki nam zago-
Ptuj • Razstava v CID-u
Aleksandra prvič v Ptuju
Prejšnjo sredo je bilo v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju odprtje razstave slik Aleksandre Vidovi~, mlade Ptuj~anke, ki je letos kon~ala {tudij likovne pedagogike na Pedago{ki fakulteti v Mariboru.
Aleksandra je diplomirala pri dr. Marjeti Ciglenecki in Otu Rimeletu na temo Haloška krajina, sedaj pa opravlja pripravništvo na Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem.
Doslej je razstavljala v Mariboru, Velenju, Gradcu, Rovinju, sodelovala pa je tudi na ex temporu v Žetalah. Je do-
bitnica nagrade za najboljšega mladega avtorja na 3. mednarodni razstavi fotografij z naslovom Mleko 2002 v Mariboru. Na Ptuju se tokrat predstavlja prvič.
Avtorico in njeno delo je predstavil akademski slikar Tomaž Plavec.
Fl
Aleksandra Vidovic s Tomažem Plavcem
Ptuj • Dnevi evropske kulturne dediščine
Igor Weigl je predstavil zgodovinski nastanek slavnostnih grajskih dvoran gradov Reihenberg, Ptuj, Borl, Turnišče, Hrastovec in največje slavnostne dvorane v Brežicah. Za vse grajske dvorane so bile značilne bogate stropne in stenske poslikave s štukatura-mi, lastnikov gradov pa so z opremljenostjo slavnostnih dvoran dokazovali svoj prestiž.
Posebej o ptujski slavnostni dvorani, ki je bila lani prenovljena, je govoril mag. B. Roškar.
S predavanjema je Pokrajinski muzej Ptuj počastil Dneve ev-
tavljajo bolj gotovo prihodnost v naši skupni občini."
Velikokrat ste tudi v času nove kandidature poudarili, da si boste prizadevali za našo cukrco in da se prav na tem primeru kažejo tudi slabe strani vključitve Slovenije v EU. Kaj ste pravzaprav mislili s tem?
Vili Trofenik: "Cukrca je zajeta v ekonomske procese znotraj EU, ki podjetja silijo k prestrukturiranju na način, da ostanejo na trgu samo veliki igralci, ki lahko z nizkimi stroški predelujejo kmetijske pridelke. O njihovi usodi odloča predvsem ekonomija obsega. Kljub nekaterim predvidevanjem in napovedim je sicer težko napovedati, kaj in kdaj lahko procesi prestrukturiranja vplivajo na Tovarno sladkorja Ormož, vendar pa lahko zagotovim, da bo vedno deležna celovitih rešitev in da bomo izstavili račun, ki bo vsem zaposlenim zagotovil socialno varnost ne glede na njeno usodo."
Znani ste po tem, da ne dajete velikih obljub, pa vseeno uresničujete velike projekte. Pa vseeno; kaj bodo vaše prioritetne naloge v naslednjem poslanskem mandatu?
Vili Trofenik: "Ne želim dajati neuresničljivih in nerealnih obljub, vendar iskreno verjamem in sem prepričan v možnosti hitrejšega razvoja občine Ormož. V naslednjem mandatu se bom odločno zavze-
mal in deloval proti zaprtju cukrce kot posledice vstopa Slovenije v EU. Prepričan sem, da lahko samo moja ponovna izvolitev za poslanca v državnem zboru zagotovi še več infrastrukturnih povezav in več vlaganj v razvoj občine in s tem več zaposlitvenih priložnosti. Prav tako se bom v naslednjem mandatu aktivno udejstvoval na področju slovenskega regionalizma v prihodnosti.
Ključne prednosti naše občine vidim v ponudbi pestre pokrajine, čistega okolja in neokrnjene narave ter pitne vode. Pohvalimo se lahko z lastno surovinsko bazo za gradbeno in prehrambno industrijo, imamo dobra podjetja in dobro organizirano zdravstvo ter šolstvo.
Po drugi strani pa je naša občina pretežno kmetijska, z majhnimi kmetijami. Možnost razvoja in napredka vidim v dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bodo popestrile svojo ponudbo. Omejujoči faktor razvoja kmetijstva pa je tudi nepovezanost in neučinkovita organiziranost za razvoj in trženje obstoječih in novih kmetijskih produktov. S povečanjem specifičnih znanj za izvajanje proizvodnih procesov, z vodenjem stroškov na kmetijah, promocijo in iskanjem trga se bo pospešil proces prestrukturiranja kmetij in s tem tudi posredno povečal dohodek zaposlenih na kmetijah."
PR
Pa brez zamere
O grajskih slavnostnih dvoranah
Prej{njo sredo je bilo v slavnostni dvorani na ptujskem gradu zanimivo predavanje o grajskih slavnostnih dvoranah 17. stoletja na Štajerskem ter o novih spoznanjih o slavnostni dvorani ptujskega gradu. Kot predavatelja sta se predstavila mag. Igor Weigl in mag. Boštjan Roškar.
Mag. Igor Weigl
Foto: Fl
Mag. Boštjan Roškar
Foto: Fl
ropske kulturne dediščine.
Slavnostne dvorane so običajno tudi zelo akustične, torej je od govorcev odvisno, ali se bo njihov govor v dvorani slišal ali ne. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih očitno ima z govorjenjem v ptujski slavnostni dvorani dovolj izkušenj, da ga občinstvo dobro sliši in tudi razume, tokratna predavatelja sta bila nekoliko pretiha, tako smo s težavo spremljali predavanja, saj se v bolj oddaljenih vrstah govorcev ni dobro razumelo.
Fl

Vse ima svoje meje
Saj smo težavni, a kar je preveč, je preveč
Res je. Rad na teveju pogledam šport. Fuzbal, košarko, hokej, atletiko, formulo ena, motorje in tako dalje. Čeprav sem bil v mlajših letih prepričan, da jaz takšen že ne bom. Takšen kot skoraj vsi oni ostali, oni "dedi". Seveda, točno takšen sem postal. Vsaj kar se tiče spremljanja športa in podobnih "moških" zadev. [e zmeraj sam pri sebi iščem razlago, zakaj je tako, ampak očitno je, da tako je. Očitno seje pač treba sprijazniti, da pred enimi stvarmi ne moreš pobegniti in da so ene stvaripač take, ki tipripadajo že same od sebe, pač glede na to, ali se rodiš moškega ali ženskega spola (pri tem ne gre za neko diskriminacijo ali predsodke, ampak tako pačje, kot smo rekli). Sicer si, ko si mlad, dostikrat rad misliš, da ta stari itak nimajo pojma in da boš ti, ko odrasteš, čisto drugačen; ampak potem, ko odrasteš, spoznaš, da si enak. Zakaj to govorim (oziroma pišem, če smo dosledni)? Prvič zato, ker je to res. Drugič, zato, ker sem moški in moški že po definiciji nimamo radi, da nam kdorkoli karkoli govori in soli pamet. In to je pomembno — čeprav vsi vemo, da je res tako, nam ni najbolj všeč, da nekdo to okoli govori. Če ste se zmedli, pri tem mislim na razne stereotipe o moških (ki bolj ali manj skoraj vsi držijo). In to očitno tvori proces odraščanja — počasno, a konstantno spoznavanje, da globoko v sebi nosiš popolnoma enake zametke, kot jih nosijo tvoji bratje po spolu. Seveda se ti zametki razlikujejo od moškega do moškega, prav tako se od moškega do moškega drugače manifestirajo, ampak dejstvo je, da smo vsi pripadniki tega spola dediči nekaterih lastnosti, ki sijih hočeš-nočeš moramo priznati (pa da slučajno ne bi mislile, da ste ženske kaj drugačne — kje pa, tudi pri vas gre za popolnoma isto stvar, le da imamo danes v zobeh tiste, ki na anketah obkrožijo črko "M").
Zakaj v prvem delu ta spoved v imenu moškega dela zemeljskega prebivalstva? Zato, ker smo hoteli poudariti, da nismo sanjski. Daleč od tega. Vsak izmed nas (moških) ima še milijon drugih napak in "for". To je dejstvo, tako kot imate tudi ženske svoje "fore" (in verjemite, znate biti zelo, zelooo naporne). Ampak, kar je pomembno, je to, da vsem svojim "foram" navkljub in našim napakam nismo tako zelo grozni. Oziroma, kar hočem reči, je to, da si včasih zaslužimo nazive, kot so "prasec", "svinja" in podobne, vendar to ne pomeni, da nam pa lahko pripopajo čisto vse, kar jim paše. Kar pomeni, da sicer v imenu vseh sobratov po spolu na tem mestu javno priznavam nekatere naše grehe—ne podpišem pa se pod takšne nebuloze, kot je prejšnji teden na našem komercialnem teveju zastartani "SSanjski moški". Kajti če je to sanjski moški, potem res ne vem, kam moško raso pelje tek evolucije. [e več, potem res ne vem, kam vas, nadvse spoštovano in oboževano žensko raso, pelje evolucija. Če je topo-doba moškega, kakršen bi moral biti, potem me res skrbi, kam človeško rasopelje evolucija. Če je to, kar smo lahko videli na televiziji, arhetipska podoba moškega, potem se našemu, moškemu rodu ne piše nič dobrega.
Srčno si želim in močno upam, da to, kar lahko ob petkih spremljamo na komercialki, ni povprečen slovenski moški. Bognedaj, da bi bil celo nadpovprečen.
Gregor Alič
Foto: Fl
Ptuj, Spuhlja, Breg, Turnisce
Pozdravljene, spoštovane volivke, pozdravljeni, spoštovani volivci!
Taksnega pozdrava boste deležni pred 3. oktobrom 2004, dnevom rednih volitev v državni zbor, velikokrat, in to iz različnih ust, različnih kandidatov, različnih političnih strank na Slovenskem.
Čeprav se predstavljam v okolju, v katerem živim in delam že celo življenje, se mi zdi prav, da se ob priliki, ko se človek odloči in sprejme kandidaturo na državnozbor-skih volitvah, na kratko se enkrat predstavi.
Sem Rado Simonič in Zg. Hajdine 127, kandidiram na listi SLS v volilnem okraju na Ptuju in na Hajdini. Rojen sem bil 1952. leta na Ptuju. Mladost sem preživel na Sp. Hajdini, takrat na srednjeveliki očetovi kmetiji. Osnovno solo sem obiskoval na Hajdini. Kasneje pa sem bil vseskozi zaposlen na različnih delovnih mestih v Ptuju. Po izobrazbi sem ekonomist, trenutno pa opravljam delo župana občine Hajdina.
Imam družino. Poročen sem z ženo Marto in imam 2 odrasli hčeri. Imamo se za čisto povprečno družino, ki ima rada okolje in ljudi, s katerimi živi in dela.
Na prigovarjanje prijateljev, znancev in seveda stranke, kateri pripadam, sem to odločitev sprejel. Seveda po sprejeti odločitvi potre-bujes program. V stranki sem takoj razčistil, da s svojo kandidaturo in morebitno izvolitvijo odgovarjam svojim volivcem in da v stranki ne mislim biti samo glasovalni stroj, da imam svojo glavo, da imam iz upravnega in gospodarskega področja, predvsem pa kot župan dovolj izkušenj, da vem, kaj je dobro in kaj slabo. Ljudska stranka ima v Sloveniji največ županov in županov nase stranke ni sram pokazati minulega dela.
Letos se nas je kar nekaj odločilo za kandidaturo na državnozbor-skih volitvah, predvsem iz razloga, ker zelo dobro poznamo potrebe v svojem okolju. Dnevno se srečujemo z različno zakonodajo in kako se le-ta obnaša v praksi. Nenazadnje želimo z naso kandidaturo nekatere stvari in poglede spremeniti tudi v stranki. V preteklosti vsi nismo bili z nekaterimi odločitvami najbolj zadovoljni.
- V sosednji Avstriji ljudska stranka z zelo transparentnim programom naše stranke vodi Graz, Dunaj, Avstrijo in je med najpomembnejšimi v skupini evropskih ljudskih strank v Bruslju. Pri nas pa še vedno nekateri mislijo, da je ljudska stranka branžna kmečko podeželska stranka brez pravih programov in načel. Zato je potrebno ponovno povedati, da ïs smo najstarejša stranka na Slovenskem, da je naša usmeritev desno-konzervativna opcija, kaji tere gospodarski program temelji na socialno-tržni usmeritvi. Smo •j^ stranka vseh slojev, vseh starosti in vseh tistih Slovencev, ki res niso ozko povezani z natančno določe-^^ no politično usmeritvijo oziroma
opcijo. Smo stranka vseh poštenih in delovnih državljanov Slovenije, ki spoštujejo zasebno in državno lastnino in se zavzemajo za takšno gospodarsko zakonodajo, ki omogoča podjetjem razvoj, zaposlenim pa primerno plačilo za opravljeno delo in za človeku - državljanu Slovenije - spodobno življenje. Danes nimamo ne enega in ne drugega. Zato mogoče kot prvi v našem volilnem okraju prijazno povabim vse podjetnike, zaposlene v zasebnem in državnem sektorju, predvsem pa mladino in inteligenco, da se nam pridruži, kajti v EU bomo prepoznavni in močni le združeni.
- Konzervativni smo pa zato, ker naš program temelji na tradicionalnih kulturnih, etičnih in verskih vrednotah slovenske zgodovine.
Ponovno lahko rečem, da smo tudi zaradi teh vrednot preživeli v zgodovini in menim, da jih moramo ohraniti in celo nadgraditi, če želimo naslednjih 100 let preživeti tudi v EU. Geografsko gledano smo Slovenci v tisočletju, odkar poseljujemo ta prostor, vsako stoletje izgubili svoje ozemlje za 1 dan hoda.
Se kako je važno, da nehamo že enkrat popuščati na vse strani
našega sosedstva, vsem mogočim veram in ideologijam, kajti mi nimamo drugega prostora kot sedanje državne meje in naj se že enkrat zunanja politika nauči nekaj iz zgodovine. SLS je v vsem času svojega obstoja, kakor tudi danes in bo tudi jutri, delovala državotvorno, nismo konfliktni in spoštujemo vse ljudi vseh veroizpovedi. Sam spoštujem vse resne politične stranke in njihove predstavnike. Pomisleke pa imam pri starostnih in branžnih strankah. Vse resne politične stranke imamo svoj podmladek, svoja upokojenska združenja in gospodarske odbore. Zato menim, da gre pri takšnih združenjih in strankah za podvajanje, zavajanje in nasploh za političen blef, česar v svetu ni.
V parlamentu pa pogrešam stranko Zelenih, kajti brez ohranjenega okolja bo naš jutri zelo težak, če sploh bo.
In ker ima vsak kandidat svoje politične obljube, zaobljube in še marsikaj, sem za razliko od marsikoga že zdavnaj spoznal, da moramo stvari začeti spreminjati najprej doma z domačimi sposobnimi ljudmi, z domačim znanjem
in tako usposobljeni priti v državni proračun po denar.
Moje poslanstvo bo, da doseženo nadgrajujem. Kaj je poslanec nekega volilnega okraja? Preprosto povedano - prinašalec denarja v volilni okraj, iz katerega prihaja in ob koncu svojega mandata mora svojim volivcem podati poročilo o opravljenem delu.
Potrebno je nenehno bdeti nad tem, da ne pride do zamikov pri pričetku ali zaključku gradnje. AC odsek Draženci-Gruškovje je potrebno le z majhnim zamikom vključiti v nacionalni program in takoj začeti razmišljati o koncesijski izgradnji tega odseka. Hrvaška bo leta 2007 z AC na mejnem prehodu. Zamik nekaj let bo pomenil leta 2010 prometni kolaps na bodoči AC Slivnica-Gruskovje in od Puchovega mostu do Dra-žencev. To moramo izbojevati. In kje vidim priložnost? Ne samo za Ptuj in Hajdino - za celo Spodnje Podravje.
1.	AC in HC so kot žile v telesu in brez njih ali z zamašenimi srce ne dela oziroma težko dela. Prometno popolnoma zaprt center mesta nikomur ne služi - je mrtvo mesto. Oživitev starega dela mesta je nujna, stari del mesta je duša vsakega mesta, velike nakupovalne centre na obrobju Evropa pozna že desetletja in tudi mi jih že imamo veliko. Naša velika priložnost je, da ob novih vpadnicah in izvozih AC in križiščih HC vzpostavimo podjetniško-logistične cone. Predvsem imam v mislih priključke v Dražencih - zemljišče proti Turni-šču. Tukaj se bo križal ves promet od severa proti jugu, od vzhoda proti zahodu. To je projekt in priložnost za jutrišnji dan. Tukaj so lahko v takšnih storitvenih dejavnostih priložnosti za nove zaposlitve - predvsem mladih. Nisem pristaš velikih filozofij, velikih programov, temveč enostavnega in učinkovitega pristopa. Skratka s takšnim logističnim centrom je danes gospodarska in zaposlitvena priložnost za celo Spodnje Podravje. Priložnost je tukaj - le znati jo bomo mogli izkoristiti. Zato je to prilika za nas in ne za druge. Da bosta Ptuj in Hajdina prednost bodoče državne infrastrukture lahko izkoriščala po letu 2010, pa se moramo pričeti pripravljati čimprej. Če ne bomo v tem času imeli pripravljenih prostorske in druge potrebne dokumentacije, bo čas priliko odpeljal drugam. Lahko bi rekli: Izgubili bomo priliko generacije.
2.	Z nadgradnjo ZLS se vzpostavijo pogoji za večjo decentralizacijo v Sloveniji. Spremeniti pa morajo dokaj neurejene razmere v Zakonu o financiranju občin. Gre za izredno široko in za ljudi zelo pomembno področje.
3.	Velik del Ptuja in Hajdine je zaščiteno arheološko območje. Lep del tega ima tudi status državnega arheološkega spomenika. Sam
zelo cenim vsako kulturno dediščino. Vendar te cokle posamezniki in drugi investitorji ne moremo vzdržati. Morebiti jo lahko vzdržimo še prostorsko, v nobenem primeru pa ne finančno. Če je neko področje spomenik državne kategorije, potem je zanj dolžna skrbeti država, državni proračun, ne pa tukajšnje lokalne skupnosti in zasebni investitorji.
4.	V parlamentu bi kaj hitro poiskal somišljenike iz različnih strank in jim v skladu z našo Ustavo pojasnil predlog za takojšno zakonsko priznanje služenja v JLA in v slovenski vojski, za priznanje k skrajšanju pokojninskih pogojev. Takšen zakon mora biti sprejet čimprej in mora začeti veljati takoj in vsak upravičenec mora to imeti vpisano v delovno knjigo. Tistim, ki smo služili katerokoli vojaško obvezo, tega ni potrebno posebej razlagati, posebno ne na število mladih brez službe.
5.	Peta točka mojega delovanja je seveda področje družbenih dejavnosti - na kratko.
Nič nam ne pomagajo lepo urejeni šolski prostori, nešteto obšol-skih dejavnosti in razni standardi in nadstandardi, dokler bo naše osnovnošolstvo imelo le izobraževalno vsebino. Ali smo čisto pozabili na vzgojni moment. Poglejmo si policijske statistike odraščajoče mladine in komentar ne bo potreben, pa tudi če bo potreben kakšen nov predpis. Kultura, šport, gasilstvo in še nešteto dejavnosti je dokaj urejeno - nikakor pa ne razumem, da se zunanja in notranja ureditev ptujskega gledališča packa že toliko let!
Če mi bo dana možnost, se mora ta stvar v naslednjem mandatu arhitektonsko in gradbeno pričeti in zaključiti. Vsebino ima dobro.
Poslanci iz volilnega okraja morajo biti, ne glede na politično opcijo, pogosto v kontaktu z župani volilnega okraja. To je najbolj naravnana in uspešna vez med lokalno skupnostjo in zakonodajno sfero oblasti. Tukaj je naš volilni okraj, tukaj so naši volivci in ne v visokih političnih sferah.
Za zaključek pa naslednje:
pojdite v nedeljo, 3. oktobra, na volitve, izberite tistega, ki vam je najbližji. Mogoče bom tudi jaz med njimi.
Od tod in tam
Volitve 2004 • Marjan Fekonja - SJN
v 7. lenarškem volilnem okraju na listi Slovenija je naša kandidira Marjan Fekonja, orodjar in samostojni podjetnik iz Voličine. Pravi, da kandidira na listi stranke, ki nastopa na slovenskem političnem prizorišču kot moderna, neodvisna, sredinsko usmerjena politična sila, ki jo odlikujejo demokratičnost, solidarnost, strpnost, usmerjenost v prihodnost in naravnanost k doseganju merljivih ciljev. V svojem programu daje poudarek razdelitvi Slovenije na tri regije, zmanjšanju davkov in prispevkov in za uvedbo stimulativnega davčnega sistema, zmanjševanju obremenjenosti plač, za stimulacije mladim družinam in je proti uvedbi šolnin za visokošolsko dodiplomsko izobraževanje. Zavzema pa se tudi za ukinitev RTV naročnine, ki se mora pokrivati iz proračunskih sredstev.
Vo//tve 2004 • Sabina Markoli - AS
v lenarškem volilnem okraju na listi Aktivne Slovenije kandidira Sabina Markoli, zobozdravnica iz Lenarta. Kot poslanka se bo aktivno zavzemala za aktivno in prijazno prihodnost za vse, za demokratično pravno državo, za decentralizacijo in regionalizacijo, za sodelovanje med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo, za več razvojnikov in manj administratorjev, za razvoj družinskih, turističnih in ekoloških kmetij, za ustvarjalno šolo in brezplačno izobraževanje ter sistem štipendiranja, ki bo ugodno vplival na zaposlitev v lokalnem okolju, za aktivno vključevanje v športne in kulturne dejavnosti, za učinkovit zdravstveni in pokojninski sistem ter spodbujanje zdravega načina življenja in za zmanjšanje davkov tistim, ki zaslužijo manj.
Volitve 2004 • Janez Kramberger - SLS
Na listi Slovenske ljudske stranke v 7. volilnem okraju za poslanca kandidira dosedanji poslanec mag. Janez Kramberger, magister veterinarskih znanosti. Kot poslanec DZ RS se bo zavzemal za razvojno regijo "Slovenske gorice", za boljše pogoje za obrtnike in podjetnike, za kvalitetna in dobro plačana delovna mesta, za ohranitev in razvoj kmetijstva ter podeželja, za izgradnjo avtoceste in druge infrastrukture, za odpravo monopolov in razlik v družbi, za brezplačno šolanje in študij, za dostojne pokojnine, za decentralizacijo Slovenije in enakomeren razvoj celotne države in za prepoznavnost v Evropi in ohranitev slovenskega jezika. Pravi, da v Slovenskih goricah živijo sposobni, pošteni in ustvarjalni ljudje. Zato nam članstvo v Evropski uniji daje nove možnosti in priložnosti.
Volitve 2004 • Darko Krajne - SMS
v lenarškem volilnem okraju na listi Stranke mladih za poslanca kandidira Darko Krajnc, diplomirani socialni delavec, ki končuje magistrski študij sociologije na FDV. Povedal je, da se v stranki zavzemajo za decentralizacijo države, za enakopravnost vseh regij v Sloveniji, za v:^odbujanje podjetništva, za zmanjšanje "bega možganov", saj se mladi vedno pogosteje odločajo za življenje v mestih in tujini, za kvalitetnejšo preživljanje prostega časa mladih, za zdravo prehrano, za ohranjanje narave in za razvoj turizma. Zavzema se za štipendije in ne šolnine, za zmanjšanje brezposelnosti pri mladih, za dvig standarda mladih, saj je prepričan, da se bo z dvigom standarda povečalo tudi število rojstev. V Sloveniji pa bi morali zgraditi letno 4000 stanovanj, posebej za mlade in manj premožne, je prepričan kandidat Darko Krajnc.
Zmago Šalamun

Skrb za svoj kraj in ljudi
Robert Markež za poslanca
Robert, kako to, da ste se odločili kandidirati za poslanca ?
Politiko sem vedno razumel kot nekaj, kar ti omogoča prizadevanje in skrb za svoj kraj in ljudi. Iskreno povem, da nisem zadovoljen z na~-inom, kako se politika udejanja v Destrniku, kjer niso vsi ljudje enako upo{tevani, temve~ samo tisti, ki pripadajo neki politi~ni opciji. Sam sem velik nasprotnik tega, te delitve na na{e in va{e, na rde~e in ~rne. V kolikor bomo sposobni to pozabiti, nam bo uspelo naravnati razvoj, kot si ga želimo, to si tudi zaslužimo!
Ljudje v Destrniku, Markovcih, Trnovski vasi, Gori{nici, Dornavi, Ju-r{incih in okolici imamo pravico do enakopravnega razvoja in gospodarske rasti, čeprav smo geografsko daleč od prestolnice.
To pomeni, da si zaslužimo bolj{i življenjski standard, ne samo bogata elita, temveč tudi mali človek. Sploh si me moremo zamisliti kak{en potencial premorejo te občine in ljudje v njih.
Kaj je ta potencial, kje vidite vi C3 priložnosti za uspeh in razvoj teh občin ?
Ko že govorimo o potencialih, se moramo najprej ustaviti pri mladih. ^^^ Mladi v teh občinah nimajo veliko 'SL možnosti za izražanje njihovih talentov, kaj {ele možnosti dobre zaposlitve. To seveda ni krivda samo posameznih županov, je pa napaka
v tem, da se ne znamo med seboj povezovati. To je na{a pomanjkljivost.
V prvi vrsti si moramo prizadevati za več delovnih mest, s tem pa zmanj{ati brezposelnost, poskrbeti za bolj{e pogoje za izobraževanje. Zaradi nas in na{ih otrok nam za prihodnost ne sme biti vseeno, zato sam čutim odgovornost zanjo.
Ne smemo pozabiti starej{ih ljudi. Vse svoje življenje so garali in se trudili za na{ bolj{i jutri. Zdaj je na na{ih ramenih, da jim olaj{amo in polep{amo njihova življenja.
Sebe ne vidim kot tistega, ki pozabi na svoj domači kraj in na svoje obljube. Obljub so verjetno siti že vsi, ljudje čakajo na dejanja in realnost, za to pa je potrebna energija. Jaz jo imam, to vam zagotavljam.
V Združeni listi socialnih demokratov se zavedamo, da več kot polovica državljank in državljanov živi na podeželju, zato smo program oblikovali tako za urbane prebivalce, ki živijo na podeželju, kot za kmete. Socialno demokratska politika se odpoveduje ustaljeni praksi kmetijske politike, ki je zagovarjala in posku{ala ugoditi le majhnemu {tevilu velikih kmetov.
Kot alternativo predstavljamo program, ki več spodbud in sredstev namenja malim kmetom, polkme-tom in drugim prebivalcem v urbanih podeželskih sredi{čih. ZLSD želi v Sloveniji vzpostaviti vzdu{je, ki bo naklonjeno razvoju malega podjet-ni{tva in domače ter umetnostne obrti. Podjetnim moramo omogočiti, da bodo v okolju zaznali dovolj spodbud, ki bi jih prepričale, da je
njihove ideje oziroma poslovne priložnosti vredno udejanjiti. Obrti moramo omogočiti hitrej{e prilagajanje razmeram na trgu.
Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi želja po pretiranih dobičkih in samopotrjevanju posameznikov zamajala razmerja njene vpetosti med tradicijo in sodobno tehnologijo.
Idej je veliko, kako pa je možna njihova realizacija?
Kot sem že povedal, potrebno se je angažirati in vložiti čim več svoje energije v to, če pa ni volje, pa tudi rezultatov ne bo. Kdor ima voljo, ima uspeh!
Sam sem neobremenjen s preteklostjo, prihodnost vidim zgolj v načelu, da zagotovim bolj{e pogoje za življenje ljudi. Kar se pa konkretno tiče mojih idej, pa lahko rečem, da je med prioritetami spodbujanje podjetni{kega vzdu{ja, dvig produktivnosti v malih podjetjih, da presežemo povprečje v EU, povezovanje malih in mikropodjetij za doseganje sinergijskih učinkov na trgih, vrnitev ugleda malemu podjetni{tvu in obrtni{tvu.
Kot prednostne dejavnosti opredeljujem razvijanje vzporednih izobraževalnih programov za malo podjetni{tvo in obrtni{tvo, sodelovanje izku{enih podjetnikov in obrtnikov v sistemu izobraževanja, olaj{anje dostopa do finančnih sredstev, davčne spodbude za ustanav-
ljanje novih dinamičnih podjetij in v prvih letih poslovanja, davčne olaj{-ave za zaposlovanje v malih podjetjih in obrteh.
Kar se tiče strate{kih ciljev pri razvoju podeželja, se moramo osredotočiti na ponovno opredelitev razvoja podeželja, poudarjanje pomena majhnih kmetov in urbanega prebivalstva na podeželju, odpiranje novih delovnih mest v kmetijstvu, vključevanje kmetij v socialne storitve, razvoj infrastrukture na podeželju, ohranjanje poseljenosti podeželja, spodbujanje ekolo{ke pridelave hrane, spodbujanje razvoja rekreacijsko-turističnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, spodbujanje okolju prijaznej{ih oblik kmetovanja za doto naslednjim rodovom.
Prednostne dejavnosti pa morajo biti osredotočene na vlaganje v posameznika, njegovo družino in otroke! Izkoreninit je treba nasilje v družini, zavarovati nemočne ženske in otroke. Potrebujemo Varno hi{o v mojem okolju!
Zagotoviti moramo pogoje za kakovostno hrano in njeno ekolo{ko neoporečnost z davčnimi spodbudami, davčno razbremenjevanje dela
v kmetijstvu, zmanj{anje administrativnih stro{kov z uvedbo plačil na hektar, povečanje intenzivnosti poseka lesa v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, zagotovitev gospodarstvu ustrezne količine in kakovosti lesa, pospe{itev uporabe odpadne lesne mase v energetske namene. S tem na kratko lahko zagotovimo bolj{o prihodnost. Za vse!
Robert Markež, še kakšna zadnja misel?
Osebno verjamem v solidarno in pravično družbo, kjer smo vsi enakopravni in je pomemben posameznik, to je moj moto in za to se bom zavzemal.
Sodelovanje Združene liste socialnih demokratov je naredilo Slovenijo za varnej{i dom. Prepričan sem, da smo steber socialne demokracije, ki z novim zagonom, mlado energijo, zazrti v prihodnost želimo popeljati Slovenijo v krog najrazvitej{ih držav. Mogoče bo samo, če bomo znali izkoristiti znanje slehernega posameznika in posameznice.
Vsi moramo imeti enake možnosti, brez izjem. To je zdaj na{a naloga!
In pa seveda, obkrožimo {tevilko
tri.
@ivljenjepis Roberta Oravecza
Robert Oravecz - kandidat ZLSD Ormož za poslanca v državni zbor
ROBERT ORAVECZ RAKUŠEVA 8 2270 ORMOŽ
Rojen sem bil leta I960 v Vojvodini kot edinec. Starša sta bila uslužbenca. Oče je sodeloval v NOB od leta 1944.
Študiral sem na medicinski fakulteti v mestu Pécs na Madžarskem, kjer sem diplomiral leta 1986.
Med služenjem vojaškega roka sem prišel v Ljubljano, kjer sem se po odpustu iz JA poročil in zasnoval družino. Dve leti sem delal kot splošni zdravnik - civilna oseba v garnizijski ambulanti, hkrati sem študiral filozofijo v Ljubljani.
V teritorialno obrambo sem ^^ 27. 6. 1991 prestopil med prvimi. Med vojno in po njej sem opravljal različne naloge. Specialistični staž na Psihiatrični kliniki sem začel leta 1993 in se leta 1995 preselil v Ormož, kjer živim s svojo družino še danes. Doktor psiholoških znanosti sem postal lani. Doslej
sem objavil več kot 50 člankov, redno sodelujem na strokovnih srečanjih doma in v tujini.
Svoje poklicno, znanstveno in izobraževalno delovanje temeljim na izkušnjah, ki jih pridobivam v vsakdanjem delu z ljudmi v duševni in socialni stiski. Pri srečevanju s trpečimi ljudmi ugotavljam, da večini družbene spremembe niso prinesle tega, kar so pričakovali: bolj{e življenje, zdravje in varno prihodnost. Poznajo le re-v{čino, izkori{čanje, negotovost in brezizhodnost, ki pa ne prizadene le njih, temveč tudi njihove otroke.
Mislim, da je čas, da to spremenimo. Slovenija nujno potrebuje ljudi, ki so politično neobremenjeni in bi prinesli v parlament boj za pravice delavcev, saj ti na svojih plečih nosijo prihodnost te dežele.
Kot poslanec se bom zavzemal za dosledno spo{tovanje pravic delavcev, za večji nadzor nad delodajalci in lastniki
kapitala, za pravice socialno {ibkej{ih, za učinkovito pomoč otrokom, ki izhajajo iz ogroženih družin: da bi vsi imeli enake priložnosti za razvoj svojih sposobnosti in pravico do človeka vrednega življenja.
Kot poslanec se bom prav posebej zavzemal za:
-	dosledno spo{tovanje človekovih pravic,
-	uveljavitev temeljnih načel socialne države, ki zagovarja enako dostopnost do dobrin sodobne družbe za vse prebivalce,
-	izenačevanje gospodarskih in splo{nih družbenih pogojev
za razvoj na{e regije in povezovanje s sosednjimi deželami v Evropski uniji,
-	medgeneracijsko povezovanje pri ustvarjanju novih možnosti za uveljavljanje mladih in polno življenje starej{ih,
-	razvoj skupnostnih projektov, zasnovanih na alternativnih oblikah izražanja osebnega mnenja in
-	prenovo sistema za varovanje du{evnega zdravja.
Kdor me pozna, ve, da se vedno zavzemam za pravice ljudi, ki so v podrejenem položaju ali se jim godi krivica.
Lidijo Majnik za poslanko
Preprosto za lepši Ptuj
Lidija Majnik s predsednikom vlade mag. Tonetom Ropom za lepši Ptuj s številko 6
Lidija Majnik je tik pred volitvami se enkrat izpostavila temeljne razvojne usmeritve svojega volilnega programa. Kot poslanka v Državnem zboru želi nadaljevati začeto delo in projekte ter tako zagotoviti, da bo Ptuj z vsem svojim okoljem postal razvojno jedro. Tako v državnem kot v mednarodnem pomenu. Lepsa Slovenija pomeni tudi lepsi Ptuj in obratno. Ta povezava pa je lahko tako preprosta in tako učinkovita, če bomo v nedeljo obkrožili številko 6 pred imenom Lidija Majnik.
Gospa Majnik, poslanka v slovenskem parlamentu ste bili že v prejšnjem mandatu. Kaj Vas je pritegnilo k ponovni kandidaturi?
Lidija Majnik: "Predvsem dejstvo, da se o javnih zadevah nacionalnega pomena odloča v Državnem zboru RS. Velikokrat v šali rečemo, da če te ni zraven, se nič ne zgodi. Za odločanje v Državnem zboru pa to velja še bolj dobesedno. Ker pa vem, da pri odločanju v Državnem zboru ne smejo prevladovati ozki, osebni interesi, si močno prizadevam, da bi Ptuj z okolico res spet dobil tisto vlogo v Sloveniji, ki mu pripada glede na njegove zgodovinske, sedanje in bodoče potenciale."
Se Vam ne zdi, da se Ptuj preveč zanaša samo na svojo zgo-^^ dovino?
i!^ Lidija Majnik: "Ptujčani in okoličani imamo srečo, da imamo svetovno prepoznavno zgodovino, da ^^ se je prav na našem območju velikokrat dogajalo in odločalo o razsežnostih, ki so zaznamovale cela
stoletja. Toda to je lahko samo kamenček v mozaiku pomena Ptuja in okolice za sedanje in prihodnje generacije. Naši otroci in njihovi potomci bodo bolj kot zgodovinska dejstva ocenjevali nas, naša dejanja, ideje in naše sposobnosti o tem, ali smo uspeli Ptuj in okolico obdržati v središču nacionalnega dogajanja ali pa smo ga pustili nekje na obrobju.
Z veseljem lahko povem, da smo že veliko naredili za to, da ostanemo v središču nacionalnih razvojnih projektov in da imamo zagotovila, da se brez Ptujčanov ne zgodi praktično nič več v tej državi. To pomeni, da znamo ceniti preteklost, zato da lahko ustvarjamo prihodnost.
To pa je pomembno vodilo tudi pri opravljanju moje funkcije poslanke v Državnem zboru RS."
Vaše delo v poslanskem mandatu, ki se pravkar zaključuje, je zaznamoval tako velik vpliv na strateške odločitve za razvojna prizadevanja Ptuja kakor tudi moč, da nekatere že sprejete odločitve tudi spremenite.
Lidija Majnik: "Mislite na to, da sem uspela zagotoviti prioriteto prometni infrastrukturi, ki Ptuj postavlja med nosilce prometne osi med Kijevom in Lizbono! Seveda me je tudi pri tem vodila zgodovinska izkušnja, da prometne povezave zagotavljajo stik z razvojem, zagotavljajo posle, pretok idej in blaga ^ Tudi v prihodnosti bo tako. Informacije sicer že potujejo po svetovnem spletu, prav tako tudi mnoga druga dejstva. Vendar pa gibanje ljudi in
pretok blaga ostaja z vsemi svojimi realnimi dejstvi. Spreminja se hitrost, druge zakonitosti pa ostajajo že stoletja enake. Prav tako učinki na udeležence in na kraje, kjer se dogajajo.
Zato je nujno, da Ptuj ostane ob križišču sodobnih prometnih povezav med vzhodom in zahodom in ne sme biti odmaknjen od njega niti za 20 kilometrov. To je bil moj cilj, ki ga je zdaj vzela za svojega že vsa strategija razvoja Slovenije.""
In kaj to pomeni za ljudi, ki živimo v tem okolju?
Lidija Majnik: "To je vmesni korak k temu, da se povezanost Ptuja in okolice z ožjim in širšim okoljem vzpostavi na sodoben način, ki bo skrajšal poti tako do državne prestolnice kot tudi povsod drugam. Narejen je prvi korak, zdaj smo pred tem, da naredimo še drugega. Pravzaprav smo že čisto blizu njegove uresničitve, saj bomo v Ptuju zgradili Puhov most, ki bo strateškega pomena za cestno povezavo tako tranzitnega prometa mimo Ptuja kot za Ptujčane, ki se nam bo skrajšala pot do državne prestolnice.""
Ali boljša infrastruktura pomeni tudi boljše možnosti za delo in manjšo brezposelnost?
Lidija Majnik: "Vsekakor so to zelo povezane stvari, vendar nikoli niso dane same po sebi. Povezane so s trdim delom in prizadevanji na mestih odločanja. In to je prav Državni zbor RS. Ker nočem, da bi se razvojni projekti ustavili sredi uresničevanja, sem se odločila kandidirati še za en poslanski man-
dat. Prepričana sem, da to vedo tudi občani in občanke v vseh krajih, kjer bodo na volilnem listu videli moje ime, pa vendarle je pomembno vedeti tudi to, da prebivalci nikoli nimamo dovolj informacij o zadevah, ki so neposredno povezane z našim življenjem in delom.
Boljša infrastrukturna, predvsem prometna povezava je zgolj osnova za naše druge razvojne projekte, ki jih preprosto ne bomo mogli uresničevati, če ne bomo imeli tudi izobraženih in razvojno usmerjenih kadrov. Zaradi tega smo si prizadevali za razširitev gimnazije, zaradi tega razvijamo druge šolske programe in ne nazadnje zaradi tega smo ustanovili visokošolsko središče. Se bi lahko naštevala veliko pomembnih zadev, ki skupaj ustvarjajo celoto, ki jo vidim v tem, da imamo vse pogoje za naše vključevanje v slovenske in svetovne razvojne trende. Brez usposobljenih ljudi so naša zgodovina in vsi drugi potenciali samo mrtva črka na papirju.""
Prepričani ste torej, da teh razvojnih prizadevanj ne bi mogli uresničevati brez poslanskega mandata v Državnem zboru RS?
Lidija Majnik: "Seveda. Saj je popolnoma logično, da najpomembnejše razvojne odločitve nastajajo na najvišjih mestih v državi. Ptujčani in okoličani velikokrat nismo imeli sreče ali poguma, da bi bili poleg velikih odločitev. Ali pa tega nismo želeli ali pa smo na takšna mesta pošiljali ljudi, ki niso bili kos uresničitvam mandatov, ki so jih imeli. Zato smo prevečkrat zanihali v razvojnih ciklusih. Prav
temu pa želim narediti konec, saj kot poslanka z veliko prakse v politiki natančno poznam dejavnike odločanja, razločevanje bolj in manj pomembnih zadev ter seveda izvedbene poti, na katerih se zagotovijo sredstva, da načrti postanejo uresničljivi."
Lahko Ptujčani računamo tudi na sredstva države ali morda celo evropskih skladov za uresničevanje naših načrtov in projektov?
Lidija Majnik: "Saj to je tudi smisel mojega političnega delovanja. Ptuj je tako pomembno regijsko središče, da ga niti država, niti Evropa ne moreta več spregledati. Zaradi tega so sredstva iz obeh naslovov že prihajala v to okolje. Se bolj pa je treba pospešiti projekte, ki lahko zagotovijo participacijo širše družbe zato, da bomo vsi skupaj radi živeli na Ptuju in da bomo imeli tukaj tudi delovna mesta, primerljiva z Ljubljano, Brusljem ali katerokoli drugo prestolnico. Primerljiva po profesionalnih izzivih in priložnostih, plačah, kariernih priložnostih in še bi lahko naštevala.""
Zdaj bolj kot o tem govorimo o stopnjah brezposelnih, zaostajanju v razvoju in podobno.
Lidija Majnik: "Brezposlenost je danes tudi na Ptujskem manjša kot je bila pred leti. To pomeni, da smo ustvarili pogoje gospodarskega razvoja, ki zmanjšujejo brezposelnost. Da pa bi jo povsem ukinili, je nemogoče pričakovati, saj gre za obliko uravnavanja, prehodnih obdobij pri posameznikih, prestrukturiranje ali dodatna izobraževanja.
Ptuj s svojo okolico pa v razvoju ni zaostajal, s to oceno se
ne bi mogla strinjati. Morda je samo preveč odkrito govoril tudi o strukturnih spremembah in težavah, ki so jih prinesle. Na drugi strani je namreč temeljito poskrbel za to, da je danes tukaj središče slovenske živilskopredelovalne industrije. Imamo poslovni sistem, ki ni bil žrtev prevzemov podjetij od drugod, ampak je sam prevzemal druga podjetja in danes predstavlja enega od redkih slovenskih primerov, ko podjetje iz Ptuja izvaja milijardne naložbe tudi v Ljubljani.
Imamo tudi celo vrsto drugih institucij nacionalnega pomena. Skratka vtis o zaostajanju je popolnoma napačen. Številke govorijo drugače, investicijska živahnost tudi.
Prav v teh tednih smo namreč pred začetkom številnih projektov, ki bodo dobesedno spremenili Ptuj. Poleg omenjenega Puhovega mostu še cestne infrastrukture, posodabljanja turistične ponudbe, pred začetkom je gradnja trgovskega središča na starem sejmišču in še bi lahko naštevala. Gre za kombinacije javnega in zasebnega investicijskega ciklusa, ki lahko bistveno pripomorejo k napredku, seveda če ga bomo uspeli še naprej usmerjati z mesta, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve in zakoni - iz Državnega zbora RS. Prav zato tudi ponovno kandidiram za poslanko. Marsikdo v tej volilni kampanji obljublja vsem vse. Moje vodilo pa je Cankarjeva misel: Kdor vse obljublja, ničesar ne izpolni, kdor se vsem prilizuje, ni nikomur zvest.""
PR
Anketa • Ob svetovnem dnevu turizma
Mesto si zasluzi najboljše m
Od leve: Davorin Topolovec, Sašo Babosek, Danica Petrovič, Marjan Perger, Gabriela Galun in Tadej Bojnec
Davorin Topolovec, podjetnik: "V letošnjem letu opažamo porast turistov, pa tudi med kupci jih je vedno ve~. Bolj bi morali urediti mestno jedro, posebno pozornost bi morali dati Murkovi ulici, po kateri se vije glavna pot z gradu do Mestne hiše in vinske kleti. Nevzdržno je, da tako slabo skrbimo za urejanje mesta; kako si sicer razlagati dejstvo, da so za obnovo plo~nika v Murkovi izvajalci uporabili navadni asfalt. Uporabiti bi morali kamen, tako kot na vrhu ulice, pri lokalu pod gledališ~em. Mesto, kot je Ptuj, si zasluži le najboljše."
Sašo Babosek, študent: "Manjka hotel, da bomo goste lahko tudi preno~ili in iztržili ve~. Pogrešam tudi ve~ dogajanja na ulicah skozi cel dan. Ptuj bi moral ve~ narediti na izboljšanju kvalitete ponudbe za vse segmente obiskovalcev, še posebej pa za mlade."
Danica Petrovič, OŠ Olge Meglic: "Zadnje ~asa opažamo, da se ptujski turizem razvija hi-
treje kot v prejšnjih letih. Vidne so spremembe na zunanji podobi mesta in okolice, izboljšuje se ponudba. Pa tudi v šolah dajejo vedno ve~ji poudarek turisti~nemu ozaveš~an-ju."
Marjan Perger, prodajalec:
"Menim, da ima turizem na Ptuju veliko prihodnost. Potrebujemo samo prave ljudi, ki bodo sposobni naše lepo mesto promovirati tudi zunaj naših meja. Opažam, da Ptuj~ani ne znamo zadržati turistov v samem mestu. Premalo pa je tudi promocijskega materiala, razli~nih vodnikov, brošur, spominkov, razglednic."
Gabriela Galun, absolventka: "Po mojem mnenju je ptujski turizem še kar razvit. V zadnjem ~asu prihaja na Ptuj in okolico veliko obiskovalcev. Lahko pa bi se še bolj potrudili, organizirali ve~ prireditev za mlade. Moti me tudi, da je Prešernova ulica odprta za promet. Jaz bi jo zaprla za promet,
da bi lahko prireditveno zaživela."
Tadej Bojnec, direktor LTO Ptuj: "Smo na podro~ju turizma na Ptuju še v fazi neizkoriš~enih priložnosti ali pa je ta panoga žer dosegla to, kar od nje želimo, je vprašanje, ki si ga tudi na Ptuju zastavljamo ob svetovnem dnevu turizma - vsaj nekateri. Lahko re~em, da smo nekje vmes med visokolete~imi idejami (morda celo utopi~nimi) in dejansko uresni~enim oziroma možnostmi njihovega ures-ni~evanja. Razpolagamo z biseri v ogrlici turisti~ne ponudbe na relativno majhni površini. Da jih še ne izkoriš~amo v dovolj-šnji meri, je razlogov ve~, od premajne povezanosti, pomanjkanja dialoga, premajhnega zaupanja v lastno znanje do nepovezanosti in tudi premajhne promocijske aktivnosti. Razveseljivo pa je, da se stvari pa po~asi le spreminjajo na bolje. Na to kažejo izredno spodbudni kazalci obiska in no~itev."
MG
Razkrižje • Življenje so vzeli v svoje roke
Živimo zdravo
Pred ~asom je na RazkriZju potekala zaklju~na prireditev projekta Zivimo zdravo, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota.
Program je letos potekal v vseh slovenskih regijah, v vsaki je potekalo po 14 delavnic, namenjenih predvsem odraslim prebivalcem na podeželju. Cilj programa je preko promocije zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na sodelovanju ljudi, izboljšati zdravje ter preprečiti ali upočasniti pojav dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezlji-vih bolezni — bolezni srca in ožilja, rakavih bolezni, sladkorne bolezni, debelosti in bolezni gibal. Branislava Belovič, vodja projekta, je pojasnila, da se je v program vključilo izredno veliko število ljudi: ^"V program je vključenih že čez 25.000 ljudi, če pa k temu prištejemo tiste, ki so vključeni posredno preko medijev in prireditev, pa je številka zagotovo preko 50.000," je pojasnila. Na zaključni slovesnosti je bil prisoten tudi minister za zdravje Dušan Keber, ki je priznal, da je uspeh akcije presegel njegova pričakovanja: "Osupel sem nad tem, kar se je zgodilo, saj takšnega rezultata zares nismo pričakovali — namreč da bi spremenjen način življenja doživel tak odmev v krajih, kjer so ljudje po tradiciji nekatere stvari zanemarjali, vsaj kar se tiče hrane, gibanja in nasploh skrbi za zdravje. Tukaj zdaj vidimo odgovor, za katerega me vsi prepričujejo, da ne gre samo za zunanji učinek, ampak se v re-
snici spreminja kultura življenja med ljudmi in da se tega kolesa ne bo dalo več zasukati nazaj. Zlasti v Pomurju je ta bolj nezdravi na~in življenja vplival na krajšo življenjsko dobo, zdaj pa je prav Pomurje tisto, ki daje vzor ostalim slovenskim regijam in tudi drugod je odmev izredno velik." Kot je poudaril v svojem nagovoru, se je življenjski slog po zaslugi aktivnosti v okviru programa Živimo zdravo za~el spreminjati, saj so ljudje življenje vzeli v svoje roke, rezultati programov, ki jih priprav-
lja Ministrstvo za zdravje, pa so izredno dobri — v petnajstih letih se je število kadilcev v Sloveniji zmanjšalo za 200.000, manj je tudi alkoholizma, v manj kot desetih letih pa se je razkorak v življenjski dobi v primerjavi z državami Evropske unije zmanjšal za eno leto. Naslednje leto se bo v program Živimo zdravo vklju~ilo trideset novih lokalnih skupnosti, tiste, ki so v programu že sodelovale, pa bodo za svoje udeležence pripravile nove aktivnosti.
Natalija Škrlec
VEN Zavarovalno zastopanje, Venčeslav Skledar s.p. Rajšpova ulica 16, 2250 PTUJ Delovni čas pisarne: 8.-16. ure GSM: 031 -602-212	Tel: 771-08-86
SLOVENICA
Svetujemo in sklepamo vse vrste zavarovanj od A do Ž.
TâvarwaIliška hiša ri.d.
NOVOST!
POSEIINA PONUDBA!
smnoynnjiKO znynRoynnjc z nsiSTcnco
roHD poiicn
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
SRARKASSE
Svetovanje, informacije in pristop k vzajemnim skladom KD.
Posredovanje informacij o ugodnih kreditih, leasingih in vseh ostalih bančnih storitvah.

L	J				
				V	_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 30. septembra do 7. oktobra 2004
Vse cene so v SIT.
Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
Naslednje jutro po končani operaciji je doktor opravil vizito pri mladi dami. Ta ga vpraša:
"Kako dolgo bo trajalo, da bom lahko spet seksala?' "O tem pa res nisem razmišljal!" se je opravičil doktor, ves rdeč v obraz, ker mu je bilo nerodno. "'Vi ste prva pacientka, ki me je vprašala kaj takega po operaciji mandljev..'
***
Možakarje čakal na operacijo penisa. Zrasel mu je namreč do tal in tak ni več mogel hoditi po svetu. Sef kirurgije, ki se ni mogel odločiti, ali naj mu penis odreže na začetku ali na koncu ali celo na sredini, je na posvet poklical svoje kirurge.
"Podaljšajmo mu noge!" je
predlagala mlada kirurginja.
***
Doktor: "No, pa poglejmo v našo knjigo! Modri spolni ud mora biti amputiran. Prav tako rdeči spolni ud, pa zeleni spolni ud. Amputiran mora biti tudi lila spolni ud. Aha, pozor! Srebrni spolni ud - ne sme biti amputiran ..." Pacient: 'Najlepša hvala, gospod doktor.'
Doktor^'... ta bo sam odpadel!'
***
Župnik je obiskal župnika v sosednji fari in zaprosil, da bi se pri njem spovedal svojih grehov. Ta se je začudil, nato pa mu je rekel: 'No, pa mi povej, kako si grešil!"
'Obiskal sem mlado vdovo, da jo potolažim. Takoj je hotela seksati z menoj, jaz pa sem ji odločno nasprotoval. Toda ona se je slekla do golega, tako da sem moral zbeža-ti iz njene hiše. Sedaj imam slab občutek in mislim, da sem grešil, ker sem dovolil, da seje slekla pred menoj. Že prej bi moral zapustiti njeno hišo..'
'Za ta greh te pa res moram kaznovati!" je rekel kolega. 'Za pokoro boš moral spiti 20 litrov vode!" "Dvajset litrov vode?' seje začudil grešnik.
"Ja, toliko običajno spijejo osli!'
Zanimivosti • Izza domačih sten
Več ločitev, manj porok, še manj otrok
Po državni statistiki, ki spremlja, recimo temu intimno življenje svojih državljanov, postajamo Slovenci zelo zanimiv narod, predvsem takšen, ki zelo rad govori in opeva eno, dela pa čisto drugo (in to na vseh področjih življenja, ne le v krogu družine ...).
Kar se tiče porok, ločitev in "delanja" otrok — pri čemer vrstni red sploh ni pomemben, pa tudi vzročne ali posledične povezave med temi tremi dogodki sploh niso nujne, razen pri trdih tradicionalistih - namre~ Slovenci najraje opevamo in govorimo o lepotah in užitkih ustvarjanja novega življenja, na tem pa delamo vsako leto manj. Enako velja za enega od menda treh najpomembnejših dogodkov v življenju, ki naj bi se zgodil nekje med rojstvom in smrtjo. In če se že prva in zadnja od vseh treh zadev zgodita mimo naše volje, naj bi bila ta vmesna (poroka, da ne bo pomote), na višku, če že ne pameti ali prisebnosti, pa vsaj zavesti in sreče. Ampak, kot kaže statistika, postajamo Slovenci vse bolj pametni in prisebni, pa tudi vse bolj nesrečni (in brezvestni?), saj se poročamo vse manj, zato pa se vedno bolj redno in pogosto ločujemo. Sicer pa je na tem področju vprašanje sreče precej dvoumno; nekateri so namreč veliko bolj srečni ob ločitvi kot ob poroki ...
Pa poglejmo zadeve malo bolj resno.
Na tri poroke ena ločitev
V Statističnem Uradu RS tako ugotavljajo, da "v Sloveniji že več let opažamo upadanje števila sklenjenih zakonskih zvez. Vzrok za to lahko iščemo v porastu števila zunajzakonskih skupnosti. Že v začetku devetdesetih let je bilo v povprečju sklenjenih 9 000 zakonskih zvez, v letu 2003 pa je zakonsko zvezo sklenilo najmanj parov doslej: 6 756. Prvič se je poročilo 6 135 nevest in 6 078 ženinov. Skoraj vsaka šesta sklenjena zakonska zveza vsaj za enega zakonca ni bila prva poroka. Hkrati z zniževanjem števila sklenjenih zakonskih zvez v Sloveniji narašča število razvez. Razveže se že vsaka tretja zakonska zveza. V letu 2003 se je razve-zalo 2 461 parov, kar je prav tako največ doslej. V 60 odstotkih družin razvezanih parov je ob razvezi živel vsaj en vzdrževan otrok. Tre-
tjina razvezanih zakonskih zvez je trajala več kot 20 let."
Na tisoč sklenitev zakonskih zvez se torej v teh časih razveže že približno 365 zakoncev (leta 1995 je število ločitev na 1000 zakonskih zvez znašalo polovico manj, 192), in če se bo ta trend še nadaljeval, bodo čez nekaj let bolj obremenjena sodišča kot matičarji, še nekoliko kasneje pa slednjih sploh ne bomo več potrebovali. Posledično temu bodo potem tudi naša sodišča, vsaj kar se tiče razvez, precej manj obremenjena, kar pa, ob sedanji preobremenjenosti sodnikov in dolgih čakalnih dobah, navsezadnje niti ni tako slabo.
Ločitve in poroke v Spodnjem Podravju
In koliko so se poročali ter ločevali vrli Štajerci v občinah Spodnjega Podravja v prejšnjem letu (2003)?
Brez vsaj enega novega srečnega zakonskega para niso ostali niti v eni občini; v Benediktu se lani poročilo 11 parov, v Destrniku 6, v Dornavi 9, v Gorišnici 21, v Hajdini 11, v Juršincih 7, v Kidričevem 22, v Lenartu 29, v Majšperku 3, v Markovcih 14, v Ormožu 55, v Podlehniku 9, v Ptuju 80, v Sveti Ani 11, v Sv. .Andražu v Slov. goricah 3, v Trnovski vasi 4, v Vidmu 19, v Zavrču 5 in v Žetalah 3 zakonski pari.
Pri ločitvah - glede na število porok - je stanje dokaj podobno slovenskemu razmerju; ponekod ga celo presega (Ptuj, Juršinci, Cerkve-njak, Kidričevo, Markovci), v nekaterih občinah pa ni bilo zabeležene niti ene razveze. Med temi, v današnjem času že "posebnostmi", so naslednje: Benedikt, Destrnik, Sv. Ana in Sv. Andraž v Slov. goricah. Občine, v katerih je bila lani zabeležena le po ena razveza nekoč srečnega para, pa so: Majšperk, Podlehnik, Trnovska vas, Zavrč in Žetale. V ostalih občinah je (lanski) rezultat ločitev naslednji: Cerkvenjak (2), Dornava (2), Gorišnica (2), Hajdina (3), Juršinci (4), Kidričevo (9), Lenart (9), Markovci (6), Ormož (15),
Ptuj (33) in Videm (5).
Haložani izumirajo
Da ne bo prevelikega strahu -otrok se je lani vseeno rodilo nekaj več kot je bilo porok in ločitev, kar pa še zdaleč ne pomeni, da se rodnost v naših krajih zvišuje. Zlasti v Halozah, nekoliko manj v Slovenskih goricah, je število novorojenčkov katastrofalno nizko in če bo šlo tako naprej, bodo v teh občinah čez nekaj desetletij dobro zasedena in številčna le še društva upokojencev, ki si bodo svoje sedeže lahko omislila v velikih osnovnih šolah, kar bo tudi najbolj ekonomično, vse ostalo pa bo bolj kot ne propadlo.
V vseh štirih "tipično" haloških občinah se je namreč lani skupno rodilo samo 69 otrok, od tega več kot polovica v občini Majšperk (38). Sledi ji Zavrč z 12 novimi občani, Podlehnik z 11 in Žetale z 8 otroci. Haloškim občinam povprečje vsaj malo dvigujeta Goriš-nica z 49 in Videm z 38 otroci, vendar pa sta ti dve občini le nekako "polovično" haloški. Glede na število prebivalcev v naštetih šestih občinah se za naraščaj daleč najmanj trudijo v Podlehniku in I etalah, saj se je na tisoč občanov rodilo le šest otrok. Vsekakor bo, recimo čez pet let, zanimivo pokukati v prve razrede osnovnih šol v
Računalniški kotiček
En hiter članek
Po današnjem hitrem čekiranju mailov sem prešel v fazo ugotavljanja, kaj naj sploh napišem. In glej ga, zlomka, ideja je padla.
Po dolgem času (po dolgem zaradi tega, ker zadnjih nekaj mesecev nisem imel časa) sem v roke vzel dva slovenska računalniška mesečnika in ju detajlno prelistal. Ugotavljam, da se v teh nekaj mesecih ni skoraj nič spremenilo.
Na pohodu so brezžične omrežne povezave, ki imajo veliko varnostnih lukenj. Kdorkoli, ki lahko malo pobrska po internetu in poišče načrt 'kako narediti usmerjeno brezžično anteno za vdiranje v brezžične sisteme', si lahko privošči tako imenovani 'wardriving'.
Internet Explorer izgublja na popularnosti, ker je kar nekaj dobrih Mozzil, Navigatorjev, Oper in tako naprej. Veliko je neznanih iskalnikov, ki zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Vse več je prenosnih MP3 predvajalnikov, ki so istočasno FM-sprejemniki in diktafoni in še kakšno posebno funkcijo imajo stisnjeno v svojem majčkenem
ohišju, ki je za nameček lahko 'na-bildano' na 20 GB.
Veliko je reklam za protivirusno zaščito, a to bi prepustil neodvisnim svetovnim laboratorijem, ki znajo protivirusne programe pravilno motivirati za njihovo maksimalno izkoriščenost.
Digitalni fotoaparati so še vedno na pohodu (in tako bo ostalo še kar nekaj časa, dokler ne bomo imeli kakšnega drugačnega način izdelave fotografij). Megapiksli se jim vztrajno večajo in funkcije tudi. Počasi se res približujejo naravni fotografiji. To me spominja na dobre stare čase gramofonskih plošč in gramofonov. Ko je Phillips na tržišče poslal prvi CD predvajalnik, je bil to začetek revolucije, ki traja še danes. Na tržišče sedaj prihajajo DVD predvajalniki, ki so prilagojeni izključno za predvajanje glasbe, in to v zelo dobri kvaliteti (24 bit/192 kHz). Ravno ti naj bi prepričali zasvojence z analogno glasbo, da digitalna glasba lahko zveni
te ugodnosti namenje
m naíočnilíom:
'20% popust pri malih oglasih,
' TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave), ' brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja. Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...), poštna dostava na dom,
iev nagradnem žrebanju Centra Aerobike.
v
StmersU
TEDNIK
teh občinah, še bolj pa, če bi se morebiti ohranil sedanji šolski sistem devetletke, kako bo izgledal pouk pri izbirnih predmetih ...
Vprašanje je tudi, koliko se lahko tega veselijo učitelji in profesorji, saj jih bo, upoštevajoč praktično še vedno skoraj neomejene vpise na pedagoške fakultete, kmalu precej več kot njihovih učencev.
Sicer pa stanje ni rožnato nikjer, saj se v celotni Sloveniji upad rojstev konstantno nadaljuje. V ostalih občinah Spodnjega Podravja so za nove občane poskrbeli takole: v Benediktu se jih je lani rodilo 19, v Cerkvenjaku 13, v Destrniku 23, v Dornavi 30, v Hajdini 28, v Juršincih 14, v Kidričevem 49, v Lenartu 111, v Markovcih 42, v Ormožu kar 162, v Ptuju 185, v Sv. .Ani 21, v Sv .Andražu v Slov. goricah 8 in v Trnovski vasi 11.
Skupno se je lani v Sloveniji rodilo 17.321 otrok, v naštetih 20 občinah pa 872 otrok, od tega 452 fantov in 420 deklet.
SM
(vir: SURS)
enako, če ne bolje (!?). Kolega bi rekel: 'Ni ga čez dobrega starega tho-rensa (gramofon), musical fidelity (ojačevalec) in infinity reference (zvočniki).' Pa čeprav je cena takšnega kompleta krepko čez 50.000 evrov, da ne bo pomote.
Gremo naprej.
Na trg so že prišle in še vedno nezadržno prihajajo igrice, ki vas poženejo v nerazumno sklepanje kompromisov, ko se vprašate: 'Naj kupim ATIjevo ali Nvidijino grafično kartico, naj kupim kartico za 30.000 SIT ali ono za 145.000 SIT, želim v igri nastopati kot statist ali biti glavni igralec z izrisanim vsakim mozoljem na čelu'. Ateki in mamice, vprašajte se, ali vaš otrok potrebuje takšno investicijo v računalniško opremo, ki bo čez nekaj mesecev že skoraj starina. Mogoče pa potrebuje!?
O.K.! Prostora je že začelo primanjkovati in tudi sam grem novim računalniškim izzivom naproti. Na kratko, virusov je vse več, Microsoft že ima popravke za svoj XP SP2 (žalostno), digitalci dobivajo preko 12 megapikslov, MP3 naprave so vse bolj učinkovite, nove grafične kartice, namenjene igram, stanejo kot povprečen novi računalnik, cene LCD prikazovalnikom padajo in politiki obljubljajo novo IT Slovenijo (nisem mogel, da se jih ne bi dotaknil).
Ivan Kro{l
É lo
riíícjrajujsiíi obsiojscs In novs niiracnlks Srajsrsksgii isclnlkii ossrn brs^pJačriih obiskov Csnira asrooiks prsjrnsia:
Jože Kolednil(, Paradiž 62,2282 Ciriculane Dragica Kovacec, B0dl(0vci 25/a, 2256 Juršinci
NAGRAJENCI PREJMEJO NAGRADE PO POŠTI

NAROČILNICA ZA
TEDNIK
Poleteli bomo 2. oktobra ob 10.00 uri na letališču Moškajnci ^Hjf
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Haloze • V PRJ Halo ciklus predavanj in delavnic
Za boljšo turistično ponudbo
"Za serijo raznolikih predavanj in delavnic smo se odločili predvsem zato, ker želimo izboljšati kvalitetni nivo turistične ponudbe. To pa je možno le z aktivnim sodelovanjem domačega prebivalstva in izobraževanjem," pravi Sonja Golc iz PRJ Halo.
■ ■ ■ V
V	ciklusu štirinajstih predavanj, ki se bodo zvrstila septembra in oktobra, so poseben poudarek namenili teoretičnemu in praktičnemu izobraževanju predelave volne v domače izdelke, predstavitvi in degustaciji vin ter pripravi tradicionalnih jedi iz Haloz.
"Za prvo tematsko delavnico smo se odločili zaradi povečevanja števila članov Društva rejcev drobnice, ki se srečujejo z vprašanjem, kam z vse večjimi količinami volne. Zanimivo je, da se domači izdelki iz volne, na podlagi izkušenj iz ostalih delov Slovenije, zelo dobro prodajajo. Nekateri rezultati kažejo, da se količina izdelkov iz celotnega leta prodajo v mesecu ali dveh pred novim letom."
V	Halozah je bilo tovrstno predavanje organizirano prvič, udeleženci pa so se lahko poučili o obdelavi volne z mi-
kanjem ali predenjem, pletenjem, krojenjem in izdelavo različnih izdelkov: "Menimo, da gre pri tej dej delavnici za usmerjanje zainteresiranih v razvoj tržno zanimivega izdelka ob hkratni porabi surovin iz domačega okolja."
Praktični prikaz priprav na striženje ovac s pranjem ovac ter samo striženje in pravilno skladiščenje volne so si številni gostje in interesenti prejšnjo soboto lahko ogledali na kmetiji Pintarjevih v Velikem Okiču.
Ko zadiši po Halozah
Zelo zanimivi delavnici, ki ju bodo v PRJ Halo še ponovili, sta bili izpeljani pod naslovom Kako izvesti degustacijo vina in Kako pripraviti značilno haloško jed: "Namen prve delavnice je pomagati vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s postrežbo in prodajo domačih vin, najsi
Tlplčne haloske jedi niso le lepe na pogled, ampak tudi izjemno okusne.
gre za natakarje ali vinogradnike. Cilj je dvigniti nivo postrežbe gosta z domačimi vini, kar pomeni, da je ob postrežbi pijač, pravilnem odpiranju in izbiri kozarcev potrebno znati vino tudi predstaviti, povedati nekaj o njem in njegovih značilnostih! Vsaj toliko, če ne še bolj, pa je bila zanimiva tudi delavnica na temo priprave domačih haloških jedi. Teh namreč na menijih domačih gostincev skorajda ni, turisti pa velikokrat povprašujejo po domačih spe-cialitetah. V okviru te delavnice so se tečajniki praktično in teoretično poučili o značilnostih že skoraj pozabljene haloške kuhinje, pod strokovnim vodstvom pa so pripravili kar nekaj menijev - od juhe do sladice, se naučili primernega aranžiranja, hkrati pa so za izdelane menije pripravili zapise o potrebnih količinah sestavin. Tipične haloške domačih jedi želimo uvrstiti v ponudbe tukajšnjih gostincev oziroma turističnih kmetij."
Obe delavnici sta se zaključili prejšnji teden v motelu Podlehnik, kjer je dodobra zadišalo po pravih haloških jedeh. Tečajniki so namreč pod vodstvom mentorice Romane Goričnik iz bistriškega podjetja Izza postavili na ogled in v pokušnjo paleto haloških specialitet, značilnih za slavnostne priložnosti: od toplih predjedi, kot je haloška vratovina v testu, preko različnih vrst juh in obar do glavnih jedi, kjer so kraljevale pečenke s štruklji iz krompirjevega testa z zeljnim nadevom, pečena perutnina z žličniki in kuhana govedina na zelenjavni stelici z mavrico priloženih različnih omak. Za piko na i so sledile še raznovrstne sladice, med katerimi sta izstopali kvašena in cimpetna gibanica, pa pečena jabolka in hruške ter svatovski štru-klji. Posebnost haloških sladic je menda
Barcelonski pločniki (4)
BOHINJ
2* apartmaji Triglav, cena po osebi, brezplačno do 12 let
od22.972D/N od 4.980 AQUAPARK, Žusterna
3* hotel Žusterna, brezplačno za otrol(a do 6 let! po 27.972D/POL 14.980 BAVARSKI GRADOVI
avtobus, vključene vstopnine v tri gradove In ladjica
9.ioy2D/POL 29.900
Radoživa turSka riviera
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
24.ioy7D/POL 37.900
RIM, NEAPEU, POMPEJI
avtobus, odlično slovensko vodenje, nepozabno doživele
28.10y4D/POL 40.900 TURâjA,Antalija
3* Carretta Beach, polet iz yubljane, (14D samo 115.200 SIT)
3.ioy7D/Ai 69.900
EGIPT, Hur^da
3* hotel Minamark, polet letala iz Ljubljane
3o.ioy7D/Ai 135.900 EGIPT, križarjenje po Nilu
5* ladja + hotel, naj bo potovanje užitek, odlično slovensko vodenje
/// 22., 28.10780 159.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Telefsnska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonchek.com
Mesto, ki kliče
Mesto je gmota. Hiša pri hiši. Stavba pri stavbi. In kar je najbolj zanimivo, vsaka je svojevrstna, drugačna, posebna. Gotovo že od daleč molijo v zrak nekatere največje umetnine mesta. Tako se že ob malo bolj ostrem pogledu in dovolj jasnem vremenu vidi vrhove znamenite Sagrade famiglie, opazi se dolg steber, na katerem stoji skulptura Krištofa Kolumba.
Ko se pelješ v drugi del mesta, se razbohotijo številni gradovi, pala~e, nakupovalni in poslovni prostori, ogromne skulpture, kipi, fontane. Mesto že od dale~ vrvi in kipi v zrak. Kli~e, da si ga ogledaš. Je pa res, da ponuja toliko, da pravzaprav ne veš, kje za~eti in ~esa se lotiti. Pa še to je res, da si ga v nekaj dneh ne moreš povsem ogledati. In kot bi nas spremljala neka nevidna sila - temni oblaki! - se je usipal na ulice dež, da nisi videl ne levo ne desno. Krasno! Vedel sem sicer, da v tem delu leta pa~ ni najbolj suho. Čeprav je topleje kot pri nas, pa so pogoste padavine. Kratkotrajne, hvalabogu!
Hitro se je zbistrilo. Jasnejše nebo in bolj suhe ulice so se zdaj same ponujale. Vmes sem pil kavo v eni od barcelonskih restavracij. Baje prestižnejši. Takrat se mi ni zdelo, vse dokler nisem dobil ra~una za kapu~ino, ki sem ga naro~il malo prej. Najprej zanimivost — cena istega kapu~ina je razli~na glede na to, kje v restavraciji sediš. Najdražja je na terasi, ki zaradi slabšega vremena ni obratovala. Na sre~o, sicer bi gotovo sedel tja. In mastno pla~al. Tudi zdaj je bilo
tako (skoraj 500 tolarjev za en kapuči-no!!), ker sem sedel zgoraj. Najceneje bi bilo stojišče pri šanku. Kar stotaka manj. Malo nenavaden pristop, ni kaj! In potem se temu pridruži še droben lesen krožniček in natakarjevo budno oko, ki spremlja, ali si kaj denarja pustil za napitnino. Ozrl sem se malo naokrog. Mnogi so nastavljali kar bankovce
Udeležencem zaključne delavnice je pripravljena hrana zelo teknila.
Izdelava volnenih izdelkov se začne pri pravilnem pranju in striženju ovac ...
v tem, da niso sladkane, zato je bil za tiste bolj sladkosnede sladkor na voljo v posebnih skodelicah. Seveda ni šlo niti brez vin znanih haloških vinogradnikov; kot je povedala Goričnikova, pa se skoraj ne da zgrešiti, če se k mesu ponuja renski rizling (lahko tudi laški ali sauvignon), k sladicam pa muškat otonel.
Zaradi naraščajočega števila tujih gostov, ki ga opažajo v agenciji Halo, bodo
v okviru ciklusa predavanj v prihodnjih tednih pripravili še tečaj angleškega in nemškega jezika s poudarkom na konverzaciji ter osvajanju temeljnih fraz, ki so potrebne ob prvih stikih s tujci, sicer pa imajo v planu še tečaj iz osnov računalništva, informacijsko delavnico s predstavitvijo možnosti črpanja evropskih sredstev pomoči ter posebne delavnice za bodoče mlade podjetnike.
SM
evrov, sam seveda nisem bil tako zelo radodaren, nekaj sem pa vendarle pustil.
Sledil je sprehod po znameniti ulici Barcelone — La Rombli. Tu se ljudi kar tare. Vzdolž ulice stojijo drobne trgovine s spominki, picerije, nakupovalni centri, sredi ulice so stojnice, na katerih prodajajo časopise, razne kičaste predmete, izdelke iz lesa in podobno. Ulica vrvi od študentskega življenja, priljubljene so tudi številne kavarne, v katerih se zbirajo intelektualci in umetniki.
Ogromno nakupovalno središče El Corte Inglés je bil začetek mojega potovanja po ulici. Stoji namreč na zgornjem začetku ulice. Koliko nadstropij trgovina ima, se ne spomnim več, spomnim pa se, da potrebuješ veliko časa, da se prebiješ od najvišjega nadstropja do vhoda. Če ga le najdeš ...
Cene so seveda prijetno zasoljene. Kupiš lahko na primer denarnico za tri slovenske tisočake, pa tudi tako, ki pre-
sega petsto tisočakov. Tako je z vsem — masovna industrija se meša z unikatnimi izdelki, z artikli priznanih kreatorjev, znamkami in glamurjem. Ker sem velik ljubitelj glasbe, me je zanimalo tudi to področje. Cene zgoščenk se ne razlikujejo bistveno od naših. Nekatere so celo cenejše, vendar le malo. Trgovina je polna kupcev in zgleda kot nekakšno težišče jezikov, kultur in ras.
Sem pa si v Barceloni kupil dežnik. Takole na ulici jih namreč ponujajo za majhen denar. In ker se je na mojem pohodu po ulici do Kolumbovega stolpa zgodil še en dež, sem bil pač prisiljen v to. Smešno je le, da tudi potem ko že imaš dežnik, še vedno silijo vate. Ja kam pa naj dam toliko dežnikov, ljudje?!
Kolumbov spomenik je visok okoli 50 metrov; pri čemer gre za železni steber, na katerem stoji Kolumb in kaže proti pristanišču. Na koncu La Romble se ulica namreč razširi in vodi proti pristanišču, ki je prav tako zanimivo za ogled. Mnoge turiste privablja predvsem eno — eden največjih in najedinstvenej-ših akvarijev na tem koncu Evrope. Poleg izredno bogate flore in favne, ki jo prikazuje, je znan po 90-metrskem steklenem predoru, po katerem se sprehajaš, nad teboj pa v ogromnih vodnih masah plavajo morski psi. Svojevrsten spektakel, vreden ogleda. In malo te vendarle spreleti srh, ko se kakšen od pasjih plavalcev zazre vate in nato elegantno in umirjeno odplava naprej.
Ker sem bil v spodnjem delu ulice, me je zanimalo le eno — kako zares izgleda princesa Diana od blizu. Ker se baje tudi ona mudi po Barceloni. Ne, ni se mi utrgalo! Diana ni mrtva!
David Bedrač
Foto: SM
Meja tveganja
s tveganji se srečujemo vsak dan. Tveganje se pojavlja pri investiranju, {e posebej, če se srečamo z neko novo obliko investicije. Prav tveganje — varnost — radi uporabljajo prodajalci zavarovalnih produktov in ostali prodajalci finančnih naložb. Tveganje je in bo obstajalo pri vsaki investiciji, če pa se naučimo tvegati oz. se podučimo o sami naložbi, potem si bomo raz{i-rili obzorje in bomo takoj prepoznali, ali je naložba prava za na{ portfelj. Več tveganja kot ste pripravljeni sprejeti, večji je lahko potencialni dobiček na va{o naložbo. Va{a osebna toleranca in va{ naložbeno časovni okvir sta faktorja, ki vam predstavljata količino tveganja. Potrebno je torej določiti količino tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti pri va{em investiranju in kasnej{em pravilnem ustvarjanju svojega lastnega finančnega premoženja. Ce se npr. neprestano obremenjujete z va{imi naložbami in se bojite, kaj se bo zgodilo, če bodo vrednosti naložbe padle, posledično pa imate slab spanec, potem je res čas, da svoj denar usmerite v naložbe, ki so bolj varne in imajo nizko volatilnosti. Dobro pravilo je, če lahko opravite "spi" test. Ce ponoči ne morete spati zaradi razmi{ljanja, kako se boste ubadali z zlom kapitalskega trga, ki vlečejo vrednost va-{ega portfelja navzdol, potem ste verjetno preveč vlagali v naložbe, ki so preveč volatilne (nihanje navzgor in navzdol) glede na va{ osebni komfort. Morali bi znižati izpostavljenost tveganju, dokler nimate portfelja, ki vam omogoča dobro spanje. Še vedno velja pravilo: pred investiranjem se je potrebno finančno izobraziti oz. dati možnost ljudem, ki se na trg dobro spoznajo. Vsak posameznik bo v prihodnosti moral imeti svojega neodvisnega finančnega svetovalca (neodvisnega od bank, zavarovalnic in skladov — v Sloveniji je takih ljudi le pe{čica — ostali so žal odvisni od plače, provizije, ki jim jo dajejo odvisne institucije), enako kot imate danes neodvisne zobozdravnike ali avtomehanike. Plombiranja in zamenjave napak na avtu prepu{čate strokovnjakom. Morda pa se tudi motim. Do takrat pa svoja sredstva usmerite v naložbe varčevalnega pomena. Boste mirneje spali. Ali veste, da ima vsak kovanec dve plati. Na eni strani pi{e POHLEP, na drugi strani pa IZGUBA. Pa lep jesenski pozdrav. Ce ne veste, se da tudi v jesenskem času zaslužiti. Vas zanima kje in kako?
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@prontklub.net, www.prontklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: Zvezda
Rojeni ste 2. v mesecu z naslednjim kar-mičnim poslanstvom: 10 + 14 = 24.
Vibracija vašega rojstnega dneva prinaša spremembe, nestanovitnost, nestalne razmere po eni strani ter domi{ljijo, prijateljstvo,
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
navezanost in tudi dober stik z denarjem po drugi strani. To je energija, ki ne prina{a dovolj samozavesti in samozaupanja v lastne sposobnosti, zato je potrebno mnogo delati na sebi, predvsem na dvigu lastne vrednosti in samozavesti. Mnogokrat je to vse skupaj posledica težke ali neprimerne mladosti ali prevelike navezanosti na starše. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da morajo najti svojo življenjsko pot in svoj prostor pod soncem.
Vaše ime (10) pa je vibracija, ki prinaša človeku močne energije, tako v fizičnem, čustvenem in duhovnem smislu. To je energija, ki predstavlja kolo sreče, trajen uspeh in dovršen načrt — a le pod pogojem, da je človek sočuten in da se izogiba sebičnosti in trmi. To je tudi izrazita energija ustvarjalnosti in raziskovalno-sti, ki ideje pretvarja v materijo, še posebej, če je povezana z drugimi ugodnimi vibracijami (števili).
V priimku (14) pa se skriva energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži
dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah. Čeprav ga nekateri označujejo za srečno število, tega numerološka praksa ne potrjuje preveč. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, a tudi vibracija težav, tako na področju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kakšnem razmerju je z ostalimi števili v analizi. Najbolje je, da se človek s to energijo zanese predvsem nase in na svojo intuicijo.
Za razliko od mnogih, ki me prosijo za numerološko analizo, vi niste blokirani z napačno energijo imena ali priimka, zato bi vam svetoval, če imate težave, začnite delati na sebi. To pomeni, da preberete kakšno dobro knjigo o duhovni rasti, se morda vpišete v tečaj joge, najdete primerno obliko meditacije, mogoče vpis v šolo čustvene inteligence ali pa hoja z bosimi nogami po žerjavici ali pa začnete z vegetarijanskim načinom življenja, pa še kaj bi se našlo. Vse to so stvari, ki dvigujejo človekovo zavest in človeku prinašajo mirno in zadovoljno življenje.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Strokovnjaki svetujejo
Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih
Trajanje podpore
KMG so do podpor za izvajanje standarda upravičeni največ 5 let. Dodeljena sredstva se z leti znižujejo, in sicer: 1. leto 100%, 2. leto 80 %, 3. leto 60 %, 4. leto 40 % in 5. leto 20 %. Po navodilih MKGP bo višina plačil za izvajanje standarda protivrednost 211 EUR/ GVŽ za živinorejsko proizvodnjo ali 36 EUR/ha za rastlinsko proizvodnjo. Zgornja meja uveljavljanja standarda v prvem letu je 8.500 EUR/KMG. Če KMG uveljavlja več standardov, se podpore seštevajo do zgornje meje 8.500 EUR.
Plačila za standardne investicijske stroške, ki jih KMG uveljavlja v triletnem investicijskem obdobju, so tudi omejena. Na GVŽ je opredeljena višina 650 EUR z omejitvijo 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Letna omejitev pri plačilu standardnih investicijskih stroškov je 21.000 EUR. Če KMG, ki izvaja investicijo, uveljavlja več standardov, se podpore seštevajo do zgornje meje 21.000 EUR. Investicijo je potrebno zaključiti v enem letu od vložitve zahtevka, če njena vrednost ne presega 21.000 EUR, v dveh letih, če je vrednost 21.000-42.000 EUR, in v treh letih, če je vrednost investicije 42.000 EUR.
Nadzor
Vsako KMG, ki redi več kot 5 GVŽ (B-obrazec 1. 4. 2004) in bo želel vstopiti v ukrep prilagajanja standardu, bo moralo ob pomoči Kmetijske svetovalne službe popisati v posebnih tabelah prostornino skladiščnih prostorov in izračunati manjkajočo prostornino. Izračune mora KMG hraniti še 4 leta po zaključku ukrepa. Zaključek investicije mora KMG
sporočiti Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na posebnem obrazcu K1. Investicije, ki presegajo vrednost 8.500 EUR, mora kmetijski inšpektor pregledati na kraju samem pred uporabo. Investicije, ki trajajo 2 ali 3 leta, mora kmetijski inšpektor kontrolirati vsako leto posebej. Vso dokumentacijo in račune o poteku investicije mora KMG hraniti doma.
Standard 2: Zdravstveno varstvo rastlin
Izvajalci postopkov varstva rastlin so dolžni izvajati načela dobre kmetijske prakse. Na ta način preprečujejo ogrožanje biotske raznovrstnosti, v čim manjši možni meri obremenjujejo okolje, ne ogrožajo pitne vode, ne ogrožajo lastnega zdravja in zdravja potrošnikov. Izpolnjevanje standarda je povezano s:
- pridobljenim dokazilom o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov varstva rastlin (tečaj ali ustrezna izobrazba),
Duševno zdravje
Pedofilija
Anico iz Ptuja zanima, v kateri primerih imamo opravka s pedofilom. Kateri so tisti znaki, ki opozarjajo na to?
Pedofilija je spolno nagnjenje do otrok, s čimer se doseže spolno vzburjenje in zadovoljitev. Ima heteroseksualno in homoseksualno varianto; pri nekaterih pedofilih se pojavljata obe.
Pedofilija sodi med spolne deviacije, ki so pridobljene in ne prirojene.
Pedofili se večinoma izogibajo spolnih stikov z odraslimi ženskami ali pa so celo povsem impotentni. Ta deviacija se pogosto pojavlja z drugimi spolnimi motnjami, a ne vedno. Pri marsikaterem pedofilu zasledimo bolj ali manj izražen mazohizem, zaradi katerega se manj izogibajo, da bi jih odkrili in kaznovali, kot bi to pričakovali po njihovih skrivnih spolnih igrah z otroki.
Pedofili se ponavadi zadovoljujejo s tem, da jih otroci ma-sturbirajo, da se oni igrajo z otroškimi spolovili, da pri otrocih prakticirajo felacijo.
Poskusi, da bi imeli z otroki spolne odnose, so pogostejši le pri tistih pedofilih, ki so usmerjeni k nekoliko starejšim otrokom, večinoma takim v začetku pubertete.
Nekateri heteroseksualni pedofili so zaradi zadržanosti, sramežljivosti in oslabljene potence zanimivi in spodbujajoči za deklice v začetku pubertete ter imajo te včasih tudi aktivnejšo vlogo pri takih dejanjih, homoseksualni pedofili so pa bolj aktivni, vendar prav tako pogosto ne naletijo pri dečkih na odločen odpor.
Pedofili, ki so hkrati nasilniški, so redki, vendar so njihova dejanja lahko zelo huda.
Zdravljenje pedofilije ni uspešno, zlasti ne, če je pri njih močno izražen mazohizem.
Zdi se mi, da je najboljši varovalni mehanizem za otroke pred stiki s pedofili to, da starši svojega nadzora in kontrole ne prepustijo prezgodaj svojim otrokom in so posebej pazljivi pri njihovih stikih z odraslimi osebami, saj so pedofili možni pri vseh kategorijah ljudi, ki so lahko pogosto ali občasno v stikih z otroki, kar tako, na videz pa niso prepoznavni.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
-	certificirane naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) s pridobljeno nalepko o rednem pregledu,
-	voditi evidenco o uporabi FFS na prostem in v skladišču,
-	zagotoviti minimalno dobo skladiščenja FFS, urediti skladišča in preprečiti onesnaževanje okolja, ogrožanja drugih oseb v času uporabe,
-	embalažo uničiti v skladu z zkonodajo.
Potrebna dokazila pri uveljavljanju plačil za izpolnjevanje standarda:
-	fotokopija potrdila o pridobljenem znanju o varstvu rastlin
-	fotokopijo poročila o pregledu naprave za nanašanje FFS
Dokazila z evidenco o uporabi FFS mora vsak KMG hraniti doma. Vsi tisti, ki nimajo lastnih naprav za nanašanje FFS, morajo k zahtevku priložiti fotokopije potrdila od izvajalca, ki ga najamejo za to storitev.
Plačilo za izvajanje standarda je predvideno v višini 182 EUR/KMG. V prehodnem 5-letnem obdobju se višina sredstev zmanjšuje v % kot pri nitratni direktivi.
3. standard: Varnost in zdravje pri delu
Upravičenci do podpore izvajanju tega standarda so kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetje. Člani KMG morajo biti vpisani v Register kmetijskih gospodarstev.
Za izvajanje standarda morajo upravičenci priložiti:
-	fotokopijo izjave o varnosti,
-	fotokopijo dokazila o usposobljenosti za varno in zdravo delo za vsakega delavca,
-	fotokopijo zdravniškega spričevala za vsakega delavca,
-	fotokopijo dokazila o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oziroma o zdravstvenem zavarovanju za vsakega delavca,
Ostala dokumentacija, ki se nanaša na oceno tveganja in opravljene meritve, se ne prilaga k zahtevku. Nosilec KMG ali eden od delavcev na kmetiji mora imeti opravljen splošni tečaj iz varnosti in zdravja pri delu, ostali delavci pa lahko imajo specialni tečaj.
KMG, ki izvajajo standard, so upravičeni do naslednjih zneskov podpore: 969 EUR za prvega delavca in 274 EUR na vsakega naslednjega.
Zaklju~ek
Zahteve standardov v kmetijski proizvodnji so navedene v direktivah Sveta EU. Kmetijska politika jih mora uvesti tudi v domačo kmetijsko proizvodnjo, za kar so namenjena tudi evropska sredstva. Osnova je potrjen Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za 2004-2006. Višina sredstev podpor za standarde so v navodilih MKGP navedene v EUR, v letni uredbi pa bodo navedene v SIT. Pričakujemo, da bo letna uredba za leto 2004 objavljena po informacijah iz MKGP v začetku oktobra. Kmetije si lahko v tem času že začnejo urejati meritve prostornin obstoječih gnojišč in gnojnih jam. Za vse kmetije, ki imajo več kot 5 GVŽ, bo moral meritve podpisati kmetijski svetovalec in zapisane meritve bodo kmetje morali hraniti doma. Z opravljenimi meritvami se bo v letu 2005 izvedel tudi popis za register gnojišč in gnojnih jam. Kmetijska proizvodna bo morala biti usklajena z dobro kmetijsko prakso. V letošnjem letu so kmetije na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) dolžne izvajati ukrepe za dosego standardov, njim pa bodo morale slediti vse kmetije.
Dodatne informacije o izvajanju standardov boste lahko dobili na enotah Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu. Za vloge je potrebno počakati samo na objavo uredbe v kateri bodo navedene vse podrobnosti v zvezi z uveljavljanjem standardov.
Peter Pribožič, univ. dipl.
ing. zoot.
KGZ Ptuj, vodja Kmetijske svetovalne službe
Info
Glasbene novice!
Glasba nas spremlja skozi vse življenje in z leti se nam spreminja ter izoblikuje tudi naš glasbeni okus. Vpliv okolja na naš okus se z leti zmanjšuje in samo od nas samih je odvisna glasbena smer, ki nas spremlja in osrečuje.
Novica prejšnjega tedna je bila, da seje ameriška barbika BRITNEY SPEARS drugič poročila. Rumeni tisk natolcuje, za kako dolgo se je poročila tokrat. Pomembnejša tematika naših člankov je glasba in tako vas obveščam, da bo izvajalka v začetku novembra postavila na police s ploščami zgoščenko My Prerogative - Greatest Hits. Na njej bo 17 pesmi, od katerih bodo tudi tri nove. Pevka ostaja v trendu, saj je iz glasbene skrinjice priredila na sočen r&b način komad MY PREROGATIVE (****), ki ga je leta 1988pel Bobby Brown.
Irski pevec RONAN KEATING je izgleda velik ljubitelj country glasbe. To trditev potrjujem z dejstvom, daje uspeval že s country priredbami pesmi When You Say Nothing At All (Alison Krauss), If Tommorow Never Comes (Garth Brooks) in She Believes In Me (Kenny Rogers). Niz country priredb nadaljuje v svojem malo osladnem pop stilu v pesmi I HOPE YOU DANCE (****), ki jo je v originalu pela country zvezdnica Lee Ann Womack.
Ameriška pevka NORA^ JONES je marsikomu polepšala leto 2004 s sanjsko veliko ploščo Feels Like Home, ki je prejšnji ponedeljek dobila tudi ponatisnjeno Deluxe verzijo s tremi novimi skladbami. Kot singla pa sta bili izbrani skladbi Sunrise in What Am I To You??. Umirjajoča akustična glasbena podlaga zajema v čudoviti pesmi THOSE SWEET WORDS (*****) elemente popa, soula in celo countryja. Priporočam!
Nemška lepotica YVONNE CATTERFELD je najbolj znana iz televizijske soap nanizanke Dobri časi, slabi časi. Občasno igralka posname tudi kakšno pesem in njen največji glasbeni presežek nosi naslov Fur Dich. Potem ko je do sedaj v vseh pesmih bolj ali manj samo jokala in stokala, je nova pesem SAG MIR - WAS MEINSTDU (***) čisti srednje hiter pop.
Nemški trio SCOOTER je sredi 90. ujel utrip techno glasbe z uspešnico Hyper Hyper. Zasedba je stilsko pozitivno presenetila s kombinacijo techna, popa in disca v komadu SHAKE THAT (***), katerega so nekoč izvajali Kool & The Gang.
VANESSA CARLTON je svoj razkošen talent najbolj pokazala v pesmi A Thousand Miles. Najstnica se še zmeraj poigrava s črno-belimi tipkami na klavirju v pop-rock pesmi WHITE HOUSES (****) z velike plošče Harmonium.
Glasbena legenda JOE COCKER je svojo novo plato naslovil z Heart & Soul in le-ta zajema 12 pevčevih najljubših pesmi iz različnih obdobij, ki jih je priredil na svoj način. Evropske radijske in televizijske postaje so tako za nosilno pesem dobile priredbo ONE (***) skupine U2, medtem ko seje v ZDApojavila bolj pop-rock obarvana priredba pesmi EVERY KIND OF PEOPLE (***), ki jo je v izvirniku prepeval pokojni Robert Palmer.
Vsem ljubiteljem rock glasbe naštevam naslednje novosti Talking Off - THE CURE, Up For Breakfast - VAN HALEN, Cold Hard Bitch - JET, You'll Come Around - STATUS QUO, Let Me Kiss You - MORISSEY, Maybe I Maybe You - SCORPIONS, Amerika - RAMMSTEIN, Some Kind Of Monster
-	METALLICA, Because Of You - NICKLEBACK, Keep What Ya Got - IAN BROWN, Perfect Child - MIKE & THE MECHANICS, Slipping Away - MAN-SUM, Walk Into The Sun - DIRTY VEGAS, Shame - PJ HARVEY, Deja Vu -JOHN FOGERTY, Daughter - JOHN MAYER, The Revolution Starts Now -STEVE EARLE, Lay Me Down - CROSBY & NASH, Walk Tall - JOHN MEL-LANCAMP, Monkey To Man - ELVIS COSTELLO, Sweet Virginia - GOMEZ, Hey Julie - FOUNTAINS OF WAYNE, Whatever Happened To Corey Haim
-	THRILLS, All These Things That Ive Done - KILLERS; Freedom Fighters
-	THE MUSIC, Butterflies And Hurricanes - MUSE, Predictable - GOOD CHARLOTTE, Vice - RAZORLIGHT, No Phone - CAKE, Last Summer - LOST PROPHETS, Word Up - KORN in Forget Her - JEFF BUCKLEY.
David Breznik
Lvfeiítuía 3rdr

rSICK & TIRED - Anâstkcii LL BE LOVED - Maroai ACE / FLAG YDUH / Nelly & Jaheim DPM HDAD - Bryan Adams B. ANGEL - The Cnrrs \ ÎESE WDBDS - Natasha Bedingiield^ B. BREAK MY STRIDE - Blue Lagoah -/- 9. YDU HAD ME - Jdsb Stone AID. LEAVE - Jd JD
\
v/sak^ sr<ed^ m<e<d K		AO \n 2.O. ur^
	1	
Kdo je glavna igralka v filmu Catwoman?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■Ho
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Brigita Fras, Dornava 94a, 2252 Dornava. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovo/e pošljite do ponedeljka, 4. oktobra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 fzs Info).
Glasbeni kotiček
Karma: Malo pomalo
Na prodajne police je prišel tretji studijski album dance skupine Karma. Novi plošcek so naslovili po zadnjem hitu Malo pomalo. O omenjeni skupini se pravzaprav že vse ve, pravi njihova služba za stike z javnostjo, sami pa so menda mnenja, da je na njihovo kariero najbolj vplival nastop na lanskoletni Dori (hrvaški izbor za pesem Evrovi-zije), ko so s skladbo Nocas te ne dam nikom osvojili tretje mesto.
Uspešen nastop na tej prireditvi je Karma ponovila tudi letošnje leto, ko je nastopila s pesmijo malo pomalo, s tem pa že najavila izid tretjega studijskega albuma. Sledila je še uspešna zgodba singla Amore Mio, s katero so na letošnjem Radijskem festivalu poželi največji aplavz publike in s tem prejeli nagrado Zlatno sunce.
Dosedaj je Karma izdala dva odlično sprejeta albuma Sedam dana in Zavrti život, oba sta dosegla zavidljivo naklado, predvsem pa Karmi priskrbela mednarodni uspeh (v katerega, resnici na
ljubo, nekateri kar malce dvomijo, saj dandanes, ko je Slovenija članica EU, niti ni več tako težko priti na kakšen tuj oder — potem pa se doma že govori o mednarodnem uspehu, ki je nekaj povsem drugega — kakorkoli, ko obiščemo Češko, bomo preverili stanje uspešnosti in o tem poročali). Skratka, na Češkem sta oba prejšnja albuma skupine Karma dosegla platinasto naklado, na kar so člani seveda maksimalno ponosni. In tako je pričakovati, da se bo Karma poleg hrvaškega, slovenskega in delno češkega teritorija z novim albumom poskušala usmeriti tudi še drugam.
Na novi plošči Malo pomalo je sicer štirinajst skladb. Poleg že slišanih Malo pomalo, Amore Mio in Ti više nemaš prava je na plošči kar nekaj potencialnih hitov — za karmomane. Slednje je vsekakor treba poudariti. Poleg avtorskih skladb, pod katere sta se spet podpisala Neno in Pipi, je na albumu tudi nekaj priredb: Lutka za bal skupine Parni valjak (škoda, bodo rekli rokerji,
Filmski kotiček
Catwoman
Plašna, občutljiva umetnica Patience Philips je ponižna ženska, ki se neprestano opravičuje svetu, da sploh obstaja in skuša vedno vsem ustreči. Kot grafična oblikovalka je zaposlena v veliki kozmetični družbi Hedare Beauty, ki jo vodita naduti George Hedare in njegova lepa žena Laurel. Ko Patience nehote naleti na tema~no skrivnost v zvezi z revolucionarnim proizvodom proti staranju, ki ga družba ravno namerava poslati na tržiš~e, se znajde sredi nevarne zarote. Ko zanjo že ni ve~ upanja, pa se zgodi nekaj, kar jo reši in jo za vedno spremeni v žensko z mo~jo, hitrostjo, spretnostjo in izostrenimi ~uti ma~ke.
Patience s pomo~jo skrivnostne mentorice Ophelie Powers odkriva svoje nove sposobnosti in ma~jo intuicijo. Izve, da je bilo pred njo že mnogo žensk, ki jim je bila podarjena ta nenavadna mo~ in da je zadnja med izbranimi. Tako postane nepremagljiva, elegantna in neulovljiva
CATWOMAN
Igrajo: Halle Berry, Lambert Wilson, Sharon Stone, Frances Conroy, Benjamin Bratt Režija: Pitof Dolžina: 104 minute
ko bodo to slišali), Zora je Nede Ukraden in pa Suti moj dječače plavi Novih fosilov Posebno mesto ima priredba skupine Bon Jovi Livin' On A Prayer. Stilsko album seveda sledi dosedanjemu znanemu dance zvoku, z dodatkom modernejše produkcije in plesnih zvokov. Tara, Pipi in Neno ob izidu albuma na Hrvaškem in pri nas pripravljajo tudi različico albuma za češko tržišče ter hkrati še verzijo v angleškem jeziku. Naslednji single bo
pesem Oči zelene, ki je že na vseh slovenskih radijskih postaj ah in za katero bodo pripravili tudi videospot.
Sicer pa je s Karmo tako: ali jih ne morete niti videti, kaj šele slišati, ali pa ste njihov goreči privrženec. Dejstvo pa je, da glasba tipa Karma slovenskemu občinstvu prija. Je že tako, da še vedno raje poslušamo instant jugo štance kot pa kaj bolj prefinjene-ga. Presodite sami.
Grega Kavčič
Catwoman, ki se znajde na tanki ~rti med dobrim in slabim.
Njene pustolovš~ine se za~ne-jo, ko se nameni poravnati nekaj starih ra~unov Zaplete se zaradi razmerja z odlo~nim policajem Tomom Lonom , ki se je zagledal v Patience, zdaj pa si ne more kaj, da ne bi ob~udoval skrivnostne Catwoman, ki naj bi z vrsto zlo~i-nov povzro~ala preplah v mestu. Catwoman vse spretneje izrablja svoje nadnaravne mo~i in postaja vse mo~nejša, vse hitrejša in vse bolj nevarna za svoje sovražnike.
Catwoman prvi~ sre~amo kot The Cat (Ma~ka) v stripu Batman #1, ki ga je izdala založba DC Comics pomladi 1940, že poleti pa se je v Batmanu #2 pojavila kot Catwoman. Ob teh skromnih za~etkih nih~e ni slutil, da bo v naslednjih desetletjih postala eden glavnih likov popularne kulture.
"Po mojem je Catwoman po ve~ kot šestdesetih letih še vedno zanimiva zato, ker je eden najmo~nejših ženskih likov, kar jih poznamo," pravi producentka filma Catwoman Denise Di Novi. "Catwoman je bistra, mo~na in seksi, te lastnosti pa privla~ijo moške in ženske vseh starosti. Moškim je vše~, ker je neustrašna in izzivalna, ženske pa so v njej vedno našle navdih."
Lik Catwoman je od leta 1940 do danes doživel že številne upodobitve. "Narava tega lika je taka, da dopuš~a svobodo interpretacije," pravi producent Ed McDonnell. ^"V našem filmu Catwoman ne živi v Gotham Cityju, pa tudi Batmana ni - tokrat se vse vrti okrog nje."
"To ni Catwoman, kakršno so poznali vaši dedki," se strinja Halle Berry, ki je prevzela vlogo neukro~ene antijunakinje. "To je Catwoman 21. stoletja. Naša interpretacija njenega lika no~e zmanjšati vrednosti prejšnjih ali jih nadomestiti. Je le posodobljena razli~ica, ena od mnogih, ki so že prišle in ki še pridejo. Patience Philips in jaz sva pa~ med sre~nimi izbrankami."
Ob Halle Berry se v glavni vlogi pojavlja Benjamin Bratt, ki igra pragmati~nega policista Toma Lona. Po naklju~nem sre-~anju se Lone zbliža s Patience,
njuno razmerje pa se zaplete, ko se pojavi Catwoman in postane glavna osumljenka v vrsti primerov, ki jih raziskuje detektiv. Njuna igra ma~ke in miši se stopnjuje in Lone za~ne sumiti, da je Patience nekako povezana s skrivnostno Catwoman.
"Lone je cenjen policaj," pravi Bratt, "dobro opravlja svoje delo in verjame, da je nekaj prav ali narobe - pri njem ni vmesne poti. Tako se pojavi zanimiv problem, ko se zbliža z žensko, ki je morda vpletena v sumljive posle, morda pa tudi ne."
TU/DB
CID
Sreda, 6. oktobra, ob 20. uri film Rekvijem za sanje, režija: Darren Aronofsky.
Petek, 1. oktobra, ob 19. uri Debatni večer. Zavod za kulturo dialoga "Za in proti' pripravlja izobraževanje za vse, ki jih zanima organiziranje in izvajanje debat. Izobraževanje bo potekalo v mladinskem hotelu Kurent na Ptuju, zato bodo debaterji tudi za našo javnost prikazali, kako poteka prava debata.
Sobota, 2. oktobra, srečanje prostovoljcev, mentorjev in zunanjih sodelavcev CID.
Nedelja, 3. oktobra, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu Jesenski glasbeni živžav. Soorganizatorji: Društvo prijateljev mladine Ptuj, CID in Pokrajinski muzej Ptuj.
Sreda, 6. oktobra, ob 18. uri Potopisno predavanje - Staša Cafuta: Kanada.
Ponudba rekreacije in neformalnega izobraževanja
-	Aerobika — polno!
-	Debatni klub — za dijake, ki razmišljajo s svojo glavo in se želijo izpopolniti v veščinah javnega nastopanja - prijave še sprejemamo!
-	Filmska sekcija — ogledi filmov in debate o njih za mlade ljubitelje filma.
-	Foto sekcija—za starejše osnovnošolce, ki se želijo ukvarjati s fotografijo - prijave še sprejemamo!
-	Kitara — polno!
-	Nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine — za mlade, ki so se že nekaj naučili in bi želeli svoje znanje izpopolniti.
-	Nadaljevalni tečaj znakovnega jezika gluhih — polno!
-	Plesna šola Power Dancers — polno!
CID je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Kuharski nasveti
Jajčevci
Jajčevec je trajnica s kratko življenjsko dobo, ki jo gojimo kot enoletnico, pri pripravi jedi pa cenimo njene plodove. V majhni koli~ini vsebuje ve~i-no vitaminov in mineralnih snovi ter ima izredno nizko energijsko vrednost, saj vsebuje majhne koli~ine ogljikovih hidratov in beljakovin. Plodovi so najrazli~nej{ih oblik in barv, od velikih vijoli-~astih do majhnih belih okroglih s premerom do 5 centimetrov. Zraven vijoli~astih in belih drugod po svetu gojijo {e zelene, sivkasto modre in svetlo rjave vrste jajčevcev.

Jajčevci so privlačni zardi nežne topljive sredice oziroma mesa in zaradi privlačne zunanje lupine, ki jo po pravilih kuhamo in uporabljamo skupaj s sredico. Pri starej{ih plodovih ali pri tistih jedeh, kjer nam lupina kvari ali kako druga~e vpliva na jed, jo lahko odstranimo. Surovih jajčevcev ne uživamo, razen če smo jih konzervirali. Popolnoma zreli plodovi jajčevcev vsebujejo grenak sok in tako so pripravljene jedi rahlo grenke. Grenak sok pri jajčevcih lahko odpravimo s soljenjem. Narezane jajčevce rahlo solimo, jih pustimo stati vsaj 10 minut in nato z njih obrišemo vodo. Sol potegne iz jajčevcev vodo, z njo vred pa tudi grenak sok.
Ne glede na to, ali so jajčevci popolnoma zreli ali ne, je primerno, da soljenje izvedemo takrat, kadar jajčevce pečemo, saj v tem primeru jajčevci, ne posrkajo večje količine maščobe. Pri pripravi jedi iz jajčevcev ne uporabljamo veliko različnih dišav in začimb, da ohranimo nežen okus in aromo. Tako je dovolj, da jih pri pečenju na žaru le rahlo solimo in popramo ali jih pečene potresemo s svežim drobnjakom in sesekljanim pet-
eršiljem. Posebej okusni so jajčevci pečeni na maslu. V kolikor pečene ponudimo hladne, jih pogosto prelijemo z mešanico oljčnega olja, sesekljanega česna
zličnimi dodatki še poudarimo njihovo aromo in okus. Jajčev-ci so priljubljena zelenjava tudi drugod v svetu, kjer iz njih pripravljajo številne jedi. Tako jih v Italiji pogosto pečejo skupaj s svežimi paradižniki. Na Madžarskem jih pogosto pretlačijo skupaj s kuhano papriko, v Franciji jih nadevajo s sardelnimi fileji, olivami in paradižnikom ali z ri-žem, česnom, čebulo in pinjo-lami, v Grčiji lahko poskusite nadevane z mleto jagnjetino ali omako, ki jo izboljšajo z limoninim sokom in gorčico.
Tudi pri nas jajčevce pripravljamo na številne načine, pogosto jih polnimo, različno paniramo in cvremo, pripravljamo različne musake, pireje, enolončnice in kremne juhe. Lahko jih pripravimo tudi za zajtrk, ko jih dušimo skupaj s
in peteršilja. Tako pripravljen ponudimo kot samostojno solato zraven rib.
Od toplotnih postopkov jaj-čevce najpogosteje pečemo s pomočjo manjše količine maščobe v ponvi, na žaru, lahko tudi v pečici, kuhamo in cvremo. Zardi nežne strukture sredice jajčevcev so vsi toplotni postopki kratki. Za boljši okus pa jih lahko pred toplotno obdelavo tudi mariniramo in z ra-
Mokri smrček
Vpra{anje bralca Cirila iz okolice Ptuja: Imamo psa kra{kega ovčarja. Ker se kuža pogosto solzi, smo mu posku{ali pomagati z najrazličnej{imi očesnimi kapljicami in mazili, vendar brez uspeha. Prijatelj, ki s ukvarja s kinologijo, je ugotovil, da ima kuža uvihano veko. Kako pomagati?
Odgovor: Uvih robov vek	pogosteje pa pri psih. Pri zasu-
navznoter - entropij - je bole-	ku veke navznoter se uvihajo
zen, ki se lahko pojavlja pri	tudi trepalnice, ki potem nep-
vseh vrstah domačih živali, naj-	restano dražijo roženico. Las-
čebulo in paradižnikom. Dušene z jajci pripravimo tako, da jih najprej operemo in narežemo na kolobarje ali kocke. Po potrebi jih solimo. Posebej sesekljamo manjšo količino čebule in jo na maščobi svetlo prep-ražimo. Nato dodamo jajčevce in na kocke narezan paradižnik. Na en jajčevec uporabimo en paradižnik. Po potrebi rahlo solimo in popramo, posodo pokrijemo in počasi dušimo 20 do
tniki takih živali opazijo, da se živali močno solzijo ter neprestano praskajo po očeh. Pogosti so gnojni konjuktivitisi, kerati-tisi in ulkus roženice. Najpogosteje se srečujemo z uvihom spodnje veke pri pasmah psov chow-chow, bernardinec, koker španjel in nekaterih lovskih pasmah.
Vzroki za nastanek entropija so raznovrstni (vnetja, brazgotine, krči krožnih očesnih mišic).
30 minut. Po potrebi jed med dušenjem večkrat premešamo in prilijemo manjšo količino vode. Tik pred koncem dušenja dodamo razžvrkljana jajca in mešamo tako dolgo, da jajca za-krknejo. Tako pripravljene jaj-čevce lahko izboljšamo tudi, če na čebuli zraven pražimo gobe ali dodamo na male kocke narezano slanino.
Jajčevce pa pogosto tudi nadevamo z mešanico mlete svinjine in govedine, mešanico mlete svinjine in riža, gobovim nadevom in drugimi zelenjavnimi nadevi. Za nadev pa si lahko pripravimo tudi ješprenj. Nadevane jajčevce z ješprenjčkom pripravimo tako, da jajčevce po dolgem prerežemo na polovico, izdolbemo sredino in jih rahlo posolimo. Posebej v slani vodi skuhamo manjšo količino ješprenjčka do tričetrt. Kuhani ješprenjček odcedimo, splakne-mo s hladno vodi in ohladimo. Posebej v kozici segrejemo manjšo količino maščobe, dodamo fino sesekljano čebulo, ko čebula rahlo ovene, dodamo česen in na kocke narezano suho slanino in na kocke narezan paradižnik. Na en loček kuhane kaše damo le en paradižnik. Ko paradižnik spusti tekočino, dodamo kašo, po potrebi solimo, dodamo še sesekljan peteršilj in nariban parmezan. Nadev na hitro premešamo in odstavimo. Parmezan lahko zamenjamo tudi s poljubnim drugim trdim ali poltrdim sirom.
S pripravljenim nadevom napolnimo jajčevce in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ali z bešamelom. Tako nadevane damo v pekač in jih pri 200 °C pečemo 20 do 30 minut. Za boljši okus lahko na dno pekača potresemo mešanico sesekljane čebule in narezanega paradižnika, začinimo in po dušenju ponudimo zraven kot omako.
Nada Pignar, prof. kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Najpogosteje gre za prirojeno motnjo.
Entropij poskušamo odpravljati na konzervativen način, z očesnimi kapljicami, mazili, vendar le, ko ugotovimo in poznamo pravi vzrok za njegov nastanek. Če omenjena terapija ne pomaga, imamo najverjetneje opraviti s prirojeno napako, ki jo uspešno odpravimo s plastično operacijo.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Prišla je prijetna in vesela jesen
Jesen je najprijetnejši letni čas, v njem se veselimo pobiranja plodov, pridelanih v celoletnem delu na domaćem vrtu. Z jesenjo se zaključuje vrtnarjeva letina, s setvijo ozimnih vrtnin, presajanjem okrasnega rastlinja in sajenjem drevin pa pričenja novo vrtnarjevo leto.
V SADNEM VRTU je najprijetnejse opravilo obiranje sadja. Sadje pozno zorečih sadnih vrst je zaradi daljšega obdobja sprejemanja organskih snovi v sadni rastlini po svoji vsebnosti bogatejše od zgodaj v poletju zorečih, zato je kakovostnejše za uporabo v svežem stanju, trpežnejše za hrambo in vzdržljivejše za predelavo. Za hrambo namenimo zrelo, zdravo, nepoškodovano in prebrano najkakovostnejše sadje. V hrambi jabolka in hruške dva tedna po obiranju ponovno preberemo in izločimo plodove, ki so se pričeli kvariti. Vbodi os ali drugih žuželk ob času zorenja in vlaganju plodov v hrambo so neopazni, vendar je poškodba dovolj velika, da se vanjo lahko naselijo glivice monilije, ki že po nekaj dneh na plodovih povzročijo sadno gnilobo.
Orehe in lešnike dobro očistimo ovojnic, po potrebi, če so padli na blatna tla, operemo, nato pa pred hrambo v zračnih prostorih nasipane v tanki plasti dobro posušimo. Vlažni plodovi orehov in lešnikov v zaprtih prostorih že v nekaj dneh pričnejo plesniti ter postanejo neuporabni.
Plodove kutin oberemo šele, ko dosežejo popolno užitno zrelost. Dobro dozoreli sadeži kutin dosežejo popolno in izrazito aromo ter skladnost hranljivih snovi, ki so pomembne za kakovost in trpežnost te vrste sadja v predelani obliki. Najkasneje obiramo plodove nešpelj, saj so ti najokusnejši, ko jih zajamejo prve jesenske slane.
OKRASNI VRT je v tem jesenskem času do prvih jesenskih slan še cvetoč in dodatno barvit z zorečim listjem. Večina vrst eno- in dvoletnic in trajnic v tem času po cvetenju dozoreva, ko je priložnost, da z njih pobiramo semena za nadaljnje razmnoževanje. Plodove oziroma semena pobiramo iz odbranih, med vso vegetacijo opazovanih rastlin z najboljšimi lastnostmi pri negi in odpornosti na rastlinske bolezni in škodljivce. Pri zbiranju semen je pomembno, da so plodovi dobro dozoreli, z dodelavo pa semena ustrezno očiščena, dosušena in po potrebi razkužena, da so primerna za hrambo do naslednje setve. Že ob zbiranju semena označimo izvor, vrsto, sorto, barvo in naziv rastline s pripisom drugih posebnosti, ki bodo pomembne pri naslednji setvi ali posaditvi. Zbrana semena dopolnimo s podatkom datuma zbiranja, ki bo potreben pri preizkusu njegove ka-ljivosti.
Ob prvih jesenskih slanah bodo najobčutljivejše enoletnice pozeble. Okrasni vrt bo skozi noč spremenil svojo podobo. Rastline, ki jim je iztekla vegetacija, populimo s korenino vred, trajnicam z zeljnatim nadzemnim delom, ki je pričel odmirati ali je pozebel, porežemo vse poganjke ob tleh, panj pa osipljemo, da korenine zavarujemo pred zmr-zaljo.
V ZELENJAVNEM VRTU v jesenskem času, ko se prično dnevi krčiti in toplota vse bolj pešati, vrtnine pospešeno dozorevajo in zaključujejo vegetacijo. Gredice se iz dneva v dan bolj praznijo, prednostno pobiramo plodovke in stročnice, nekoliko dalje vzdrže kapusnice in korenovke, ki pa tudi morajo biti spravljene pred zmrzaljo. Pozno posajene sadike brstičnega ohrovta so pričele po steblu v listnih pazduhah tvoriti brste glavice. Tvorbo brstov pospešimo, če jim odrežemo rastni vršiček.
Miran Glu{ič, ing. agr.

30-četrtek	1-Petek #	2-Sobota	3-Nedelja
4-Ponedeljek	5-Torek	6-Sreda	
SESTAVIL
EDI KLASINC
ANGLEŠKA GOLFISTKA JOHNSON
VIŠINA VODNE GLADINE
DRŽAVUAN JUŽNE AFRIKE, BUR
CENT
GRŠKI DVIGALEC
UTEŽI (LEONIDAS)
KRILO RIMSKE LEGIJE
LOJZE MATJAŠIĚ
GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU
OZVEZDJE JUŽNEGA NEBA
PESNIK GRUDEN
MITO TREFALT
ANTON MELIK
HRVAŠKI PETROL
SMUČARSKI KLUB
GOJITEV ŽIVALI
INSTINKT
PORTUGAL POLITIK
ŽUŽKOJED S KUBE
NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC PREGARC
OTOČJE V
ITALIJI
VODNI PREKOP
TRUŠČ
KOVINSKI ZVOK
SL. SMUČAR
JUGOSL. NOGOMETNI VRATAR SVILAR
ANALIZA PODATKOV
TOLMAČENJE
REKA SKOZI INNSBRUCK
LITIJ
TRST
SILVO TERŠEK
LASTNICA BAJTE
SLOVANSKI BOG
BODALO S TRIKOTNIM REZILOM
SESTAVNI
DEL STAVKA
ANG. FILM. IGRALEC
4. RIMSKI KRAU
SRBSKI DIRIGENT
IVAN LEVAR
ORANŽADA
SIBIRSKI VELETOK
MOŠKO IME
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI
100 M'
RAZJEDA NA KOŽI
DEBELA KOSMATA ODEJA
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE
NEMŠKI TEKAČ (EDGAR)
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: cestninar, Istravino, marinizem, tipo, nit, SO, ladja, krvolitje, EO, strupenost, Ostrava, krak, cis, izostritev, Limo, torero, Asa, elevator, UBA, aktuar, denebola, David, Ulli, Aracati, erata, afa. Ugankarski slovarček: EGADI = italijansko otočje zahodno od Sicilije, INI = ime ameriškega raperja kamoze, ITT = nemski tekač na ovirah (Edgar, 1967-), LIMNOS = grški otok v Egejskem morju, OFTALMIK = zdravilo za oči, OITA = japonska luka na severovzhodni obali otoka Kjušju, SABANIS = grški dvigalec uteži, srebrna medalja na OI 1996 (Leonidas, 1971-), VASSALLO = ameriški plavalec (Jesse, 1961-).
pitje piva namesto vode čista razvada - čeprav prijetna. ... da v nekaterih strankah ■^pridno štejejo, kolikokrat so se pojavili v medijih "njihovi' in kolikokrat tisti drugi. Mogoče pa bi raje pogledali, kaj so počeli štiri leta v parlamentu in koliko veleafer so razrešili (ali pa zakuhali) v svojem mandatu. ... da ptujski nogometni
navijači delujejo v isti smeri kot mariborski in ljubljanski - ampak še zbirajo okrepitve. No, saj tudi nogometaši delujejo v isti smeri
Vidi se ...
... da je Radio Ptuj odprl novo podružnico. Povabilo na špricer še čakamo...
da se Pyhrnski cesti obetajo lepši časi šele tam nekje okrog leta 2008. Seveda - nekaj predvolilnih obljub mora ostati tudi za naslednje državnozborske volitve.
... da bodo v nedeljo novinarji stavkali. Pa se nekateri bojijo, da vesoljna Slovenija sploh ne bo opazila, da ne delajo ...
... da je ptujska voda kljub drugačnemu poročanju nekaterih medijev povsem primerna za pitje, tako da je
Lujzek • Dober den vsoki den
Na termometri kože 12 stopinj Celzi-jovih, na kolendori pa piše 26. september. Nedela je čista jesenska, tak ke mi Mica že z dugimi gatami grozi v strohi, da se ne bi prehloda in ne bi bližajoče trgotve loda. Kšeft z grozdjom slabo kože saj se čuje, da zadružniki ne bomo mogli oddati grozdja šipona, laškega rizlinga in mešanih sort. Tokšnih, kak zaj provijo, 'slabših' sort pa je v naših goricah največ in so nam jih struč-njaki, ki smo jih sadili, toplo priporočali. Zaj, ko smo vstopili v Evropsko vunijo, pa je vse obrjeno na glavo. Vinogradništvo seveda neje enoletnica tak kak pšenica, koruza, cukrna repa in druge poljščine, kerih semen in sorte lehko mejamo v enem leti. Vinska trtica je pač trajnica in nemreš vsoko leto mejovati asortimana, kak bi se to boj vučeno in strokovno reklo. Saj sen vam vena že napisa tisti verz, ki gaje napisa Milošičov Franček iz Haloz. Tak se glasi: "Če hočeš sladko vince
piti, moraš prej po rodni zemlji riti. Pred kupico je treba trsek posaditi, mnogo švica preko riti pocediti...!"
Ne samo brotev grozdja, tudi držovnozborske valitve so pred nami. Bomo vidli, keri se bodo bojše odrezali. Vsi lepo gučijo in nam oblublajo nebesa na zemli in mislijo na lepo poslansko pločo. Tak pač to je in tak tudi bo, da bodo eni jeli dobro meso, drugi pa glodali kosti in se sami sebi smilili. Vobim vas vse na valitve in zaokrožite tiste, ki jim zavujpate in ne obvujpate. Z Mico boma valila vsoki svojo stranko oziroma poslanca, ki je po nojini oceni bojši kakgibanca...
Pa še malo za hec: moj sosid Juža je ša k specialisit ortopedi ki mu je postava diagnozo -'uh kak vam smrdijo noge.' Juža pa nazaj: 'Saj vem, to mi je poveda že moj osebni dohtar, hteja sem čuti še mnenje specialista ... '
No, ja, voda in sirkova krtača sta betek odpravla. Pa še nasvet: vmivlite si noge, pa vam nedo smrdele in vas bodo tudi manj bolele ...f" Vas podavlja vaš nogovmivec LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 30. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 SOOČENJE KANDIDATOV ZA POSLANCE (10. okraj osme volilne enote). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PETEK, 1. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 SOOČENJE KANDIDATOV ZA POSLANCE /11. volilni okraj osme volilne enote/. 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
SOBOTA, 2. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
NEDELJA, 3. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PONEDELJEK, 4. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 5. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Sredi življenja. 20.00 ŠKRJANČ-
KOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val).
SREDA, 6. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Glede delovnih nalog v službi boste morali nekaj ukreniti, saj vas že izdajajo živci. Čas je, da porazdelite naloge med ostale sodelavce. O osebnih zadevah, ki vam jemljejo energijo pa se le pogovorite s partnerjem.
BIK
V	zadnjih dneh živite pod stresom zaradi natrpanega urnika. Potrpite še malo, vse se vam bo uspešno obrestovalo. Stresa pa se boste
znebili s sprehodom. Prijatelj vam bo povedal zelo veselo in prijetno novico.
DVOJČKA
Glede poslovnih zadev In dela se včasih preprosto jp j morate zanesti na druge, y Dovolite jim, da si pridobijo vaše zaupanje, predvsem pa ne vtikajte nosu v tuje zadeve. Osebno pa več časa posvečajte sebi.
RAK
Zaradi vaših ambicij na poslovnem področju bodo nekateri ostali brez besed, drugi pa bodo imeli marsikaj povedati. Uspeh paje neizogiben. Kar tako naprej, saj boste imeli kondicijo, kakršno ste si vedno želeli.
LEV
Bolj ko boste odkriti do sebe, svobodnejše se boste počutili. Poslovnih zadev se lotevajte premišljeno in se Izogibajte kakršnemu koli tveganju. Neki osebi boste morali v teh dneh zaupati nekaj zelo osebnega.
DEVICA
Le lotite se projekta, nad katerim ste že obupali, in pri tem upoštevajte nasvete osebe, ki vas je spomnila nanj. Vaš predpostavljeni bo posegel v vaše ljubezensko življenje in poskrbel, da bo vse teklo kot namazano.
TEHTNICA
Neko poslovno zadevo, ki vas že dalj časa muči, boste rešili zelo uspešno in sami pri tem marsikaj pridobili. Na svojih potovanjih Imejte s seboj vedno beležko, v katero si boste zapisovali fraze, ki vas bodo navdihovali.
[KORPIJON
Ljubezen In denar morata biti dve ločeni zadevi, zato le glejte, da ne boste poslovali z nekom, ki vam bo tudi na drugačen način simpatičen. Povabljeni boste na zabavo, kjer boste prisotne šokirali z vašim drznim obnašanjem.
STRELEC
Poslovno si začrtajte cilj In se pri tem odločite, da ga boste dosegli do konca leta. Pri tem vas bo nekdo zelo prizadel, saj vas bo nečesa obtožil po krivem. Odreagirajte takoj, da si operete svoje ime. Uspelo vam bo.
KOZOROG
Nikar ne Izgubljajte potrpljenja z vašim predpostavljenim, raje se ugriznite v jezik. Dogodek, ki se bo zgodil v službi ali na poslu, vas bo prisilil pogledati kruti resnici v obraz. Prej ali slej bi ji pač morali.
VODNAR
V	kolikor se boste znašli v neznanih poslovnih vodah, naj vas nikar ne zgrabi panika. To je zgolj preizkus, s katerim nekdo preverja,
kako sposobni ste. Pri tem boste imeli tudi občutek, da vam sodelavci niso zvesti.
RIBI
Sodelavci, tudi tisti, s katerim ne sodelujete direktno, bodo na vas tako pritiskali, da vam bo skoraj zavrela kri. Ne pustite si vsiliti tuje volje, saj ste bolj žilavi, kot si mislijo drugi. Nikar ne bodite plašni in povejte, česa si želite.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Prihaja državni prvak
Za športnike in športnice na širšem ptujskem in ormoškem območju je bil minuli konec tedna več kot uspešen. Odlično so prvenstvo začeli predvsem rokometaši in rokometašice, saj so zmagali Ormožanci in Ptujčanke v 1. A in Gorišničani v 1. B-ligi (več na strani 25). Judoisti Drave so po dveh turnirjih na tretjem mestu 1. SJL in so na najboljši možni poti, da se uvrstijo na zaključni turnir četverice. V isti ligi so manj uspešni Juršinčani, ki so še vedno brez točke in si bodo na zadnjih dveh turnirjih poskušali priboriti točke obstanka (več na strani 27).
Največ gledalcev se je to soboto zbralo na nogometni tekmi 3. SNL - vzhod v Stojncih, kjer so gostovali nogometaši Zavrča. Vzelo dinamičnem in zanimivem obračunu so slavili gostje iz Zavrča, ki odkrito napovedujejo celo uvrstitev v 2. SNL. Kar se tiče igralskega kadra, je to celo razumljivo, če vemo, da imajo v svoji ekipi kar nekaj igralcev s prvo- in drugoligaškimi izkušnjami (Lenart, Krepek, Velečič, Dukarič, Iztok Fridl). Tudi nogometaši Aluminija so se z dvema zaporednima zmagama v 2. SNL pomaknili po lestvici navzgor, tokrat so v gosteh premagali Livarja, in sicer kar s 4:0.
V1. SNL so nogometaši Kumha Drave prejšnjo sredo proti Zagorju dosegli tretjo zmago v letošnjem prvenstvu in so prekinili niz petih tekem brez zmage. Da lahko v letošnjem prvenstvu upravičeno merijo visoko, so pokazali še v nedeljo proti Ajdovščini, kjer so proti zelo dobri ekipi Primorja uspeli mrežo ohraniti nedotaknjeno vseh 90 minut. Tako so uspešno začeli niz izjemno težkih tekem, ki se nadaljuje že v nedeljo, ko gostijo vodilno Gorico, nato pa bodo igrali po vrsti še z Mariborom, Publikumom in Muro. Sicer pa je znano, da dravaši igrajo bolje na tekmah z močnejšimi nasprotniki, kjer lahko v nasprotnih napadih dodobra izkoristijo hitrost svojih napadalcev, obramba pa je že večkrat dokazala, da lahko ob dobrem sodelovanju z zvezno vrsto zdrži vse nalete nasprotnika, še posebej, če ima svoj dan tudi vratar.
Nedeljska tekma z Gorico bo prava poslastica za ljubitelje nogometa (ne samo navijače Drave), saj je Gorica v tem trenutku naša daleč najboljša ekipa, ki ima po devetih odigranih krogih kar 9 točk naskoka pred zasledovalci in je še edino neporaženo moštvo 1. SNL. Goričani v tem trenutku prepričljivo dokazujejo smotrnost dela na dolgi rok, ki bi moral biti za zgled tudi ostalim slovenskim klubom. Ptujčani lahko na nedeljski tekmi morda računajo na utrujenost gostov, saj le-ti igrajo danes (v četrtek, 30. 9.) povratno tekmo pokala UEFA proti atenskemu AEK-u in bodo od srede do nedelje tako rekoč nenehno na poti. Seveda pa se ne gre zanašati zgolj na ta element, saj so Primorci že večkrat dokazali, da jim ritem tekem četrtek-nedelja ne dela velikih preglavic, saj imajo na svojem seznamu 20 kvalitetnih nogometašev. Zanesti se je treba predvsem na svoje sposobnosti in pa na pomoč dvanajstega igralca - navijačev.
4
liga «V
simobil
Q Vodafone"
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 8. KROGA (sreda, 22. 9.): Kumho Drava - Zagorje 2:1 (1:0), Koper - Mura 0:0, Domžale - Primorje 1:2 (1:0), Ljubljana - Maribor Piv. Laško 1:2 (0:1), CMC Publikum - Bela krajina 2:0 (2:0), HIT Gorica - KD Olimpija 2:0 (2:0).
REZULTATI 9. KROGA: Primorje - Kumho Drava 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Domžale 1:1 (1:1), Mura - Ljubljana 1:2 (0:1), Bela krajina - Koper 1:4 (0:2), Zagorje - HIT Gorica 1:3 (0:2), KD Olimpija - CMC Publikum 1:4 (1:2) - sre~anje je bilo prekinjeno v 87. minuti zaradi vdora navija~ev Olimpije na igriš~e.
1. HIT GORICA	9	7	2	0	14:3	23
2. CMC PUBLIKUM	9	4	2	3	15:8	14
3. PRIMORJE	9	3	4	2	8:4	13
4. KUMHO DRAVA	9	3	4	2	8:6	13
5. MURA	9	3	3	3	9:8	12
6. MARIBOR PIVO. LAŠKO	8	2	5	1	9:8	11
7. LJUBLJANA	9	2	5	2	9:9	11
8. KOPER	9	2	5	2	8:9	11
9. KD OLIMPIJA	8	3	1	4	5:10	10
10. DOMŽALE	9	2	3	4	13:15	9
11. BELA KRAJINA	9	2	1	6	6:17	7
12. ZAGORJE	9	1	3	5	6:13	6
NAJBOLJŠI STRELCI
1.	SNL: 5 zadetkov: Zili} (Kumho Drava); 4 zadetki: Ipavec (Mura), Bozgo (Maribor), Rodi~ (HIT Gorica).
2.	SNL: 7 zadetkov: Perme (Livar) ; 6 zadetkov: Vidojevi~ (Dravinja), Ibrahimovi~ (Rudar Velenje); ... 2 zadetka: Vti~, Kelenc, Fridauer, Pani-kvar, Repina, Pekez (vsi Aluminij).
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil
Zmaga doma, neodločeno v gosteh
Proti Zagorju dvakrat zadel Zili~, Teia~ki izklju~en - Dabanovi~ nepremagljiv v Ajdovs~ini
8. KROG: KUMHO DRAVA -ZAGORJE 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zili~ (45), 2:0 Zili~ (53), 2:1 Krupinac (69 iz 11 m)
KUMHO DRAVA: Dabanovi~, Grižoni~, Zajc, Šterbal, Miljatovi~, Vu~kovi~, Teža~ki, .Alibabi~ (od 28. Prejac), Čeh (od 82. Emerši~), Lju-bani~ (68. Selimovi~), Zili~. Trener: Sre~ko Luši~.
ZAGORJE: Pintol, Turši~, Najde-nov, Krupinav, Kokalj, Zgonjanin (od 56. Čauševi~), Miški~, Sivko, Repovž (od 70. Maleševi~), Berbi~, Džjoki~ (od 46. Vodeb). Trener: Bahrija Hadži~.
Po porazu v Domžalah je Kum-ho Drava prejšnjo sredo doma gostila Zagorje. Že v 2. minuti so Ptuj~ani po lepi kombinaciji zapre-tili, vendar je strel Vu~kovi~a obrambni igralec Zagorja pravo~asno blokiral. V 8. minuti si je .Aleš Čeh priboril žogo na sredini, pobegnil po desni strani in podal v sredino, vendar zaklju~nega strela ni bilo. Malo zatem je z glavo streljal Zili~, vratar Zagorja pa je bil na mestu.
V	tem delu sre~anja smo gledali di-nami~no, a precej raztrgano igro, v kateri so poskušali doma~ini na vsak na~in dose~i zadetek, ki bi jim olajšal delo v nadaljevanju. Drava je v 28. minuti zaradi poškodbe ostala brez Alibabi~a, kar se je takoj poznalo na slabši organiziranosti napadov. Ko smo že vsi pri~akova-li zaklju~ni žvižg prvega pol~asa, pa je po dolgi kombinaciji Teža~ki podal v prazen prostor preko obrambne vrste Čehu, ta pa je takoj podaljšal do Zili~a, ki je zatresel prazno mrežo.
Nadaljevanje je postreglo s 100-odstotno priložnostjo na vsaki strani. Najprej je Dabanovi~ refleksno ubranil strel Sivka, na drugi strani pa je po odli~nem prodoru in podaji Zili~a preve~ okreval Čeh in priložnost je splavala po vodi.
V	53. pa sta igralca zamenjala vlogi: Čeh je podal do Zili~a, ta je preigral golmana Pintola in poslal žogo v mrežo - 2:0. Namesto mirnega nadaljevanja so igralci Drave storili nekaj nepremišljenih in povsem nepotrebnih prekrškov na sredini igriš~a in sodnik Toševski je zaradi drugega rumenega kartona pod prho v 64. minuti pred~asno poslal Teža~kega. Gostje so za~utili svojo priložnost in za~eli ve~ napadati, kar se jim je kmalu obrestova-
Foto: Črtomir Goznik
Gneča v kazenskem prostoru gostov iz Zagorja: v skoku Miljatovič, Vučković in Prejac; spodaj Zilic (vsi v modrih dresih).
lo, saj je Dabanovi~ storil prekršek za enajstmetrovko, ki jo je zanesljivo izkoristil Krupinac. Tudi v nadaljevanju sre~anja so imeli gostje ve~ od igre, vendar je Daba-novi~ vselej zanesljivo posredoval. Na drugi strani je imel v protinapadih veliko prostora najboljši igralec sre~anja Zili~, vendar do spremembe izida ni prišlo.
Jože Mohorič
9. KROG: PRIMORJE -KUMHO DRAVA 0:0
PRIMORJE: Strajnar, Mirti~, Jolie, Krstič, Miloš, Granič, Colja (od 46. Džurdanovič), Gregorič, Zatkovič (od 73. Škerjanc), Lo Duca (od 65. Žeželj), Kalin.
KUMHO DRAVA: Dabanovič, Zajc, Grižanič, Šterbal, Mijatovič, Vučkovič, Selimovič, Prejac (od 66. Korez), Čeh, Gorinšek (od 73. Lju-banič), Zilič (od 88. Emeršič).
Ajdovci so na domačem igrišču znova igrali neodločeno in tretjo tekmo končali brez doseženega zadetka. Ptujčani so skozi celotno tekmo igrali solidno, Ajdovci pa so bili premalo agresivni, v napadu pa neaktivni.
Ptujčani so svojo taktiko podredili trenutno prvemu strelcu Ziliču. Gostitelji so s hitrim napa-
dalcem imeli kar nekaj preglavic, kakšne omembe vredne priložnosti pa si najboljši strelec Kumha v prvem polčasu vendarle ni priigral. Gostitelji so imeli terensko premoč, najlepši priložnosti za zadetek pa sta zapravila Jolič, v zaključku prvega dela pa še Tanjič.
V nadaljevanju so Ajdovci začeli odločno in izpeljali nekaj pri-
ložnosti, toda v končnici so bili izjemno nerazpoloženi. Gostje so se v glavnem branili, edino priložnost pa je po samostojnem prodoru zamudil Zilič. V zadnjih petnajstih minutah so gostitelji vse sile usmerili v napad, njihove strele pa je zaustavil vratar Dabano-vič.
sta
Nogomet • 2. SNL
Livar ni uspel »obdelati« Aluminija
REZULTATI 9. KROGA: Livar-Aluminij 0:4 (0:1), Nafta - Rudar Velenje 3:0 (1:0), Šmartno - Krško 0:1 (0:1), Dravinja - Svoboda 0:3 (0:2), Dravograd - Izola Argeta 3:1 (1:1), Factor - Supernova Triglav 2:3 (1:1)
1.	NAFTA	9 6 2 1 15:7 20
2.	SVOBODA	9 5 2 2 17:12 17
3.	DRAVINJA	9 5 13 12:11 16
4.	RUDAR VELENJE 9 5 13 13:14 16
5.	DRAVOGRAD 9 4 2 3 16:12 14
6.	ALUMINIJ	9 4 1 4 15:11 13
7.	KRŠKO	9 4 14 11:12 13
8.	LIVAR	9 4 0 5 14:12 12
9.	SUPER. TRIGLAV 8 3 3 2 11:9 12
10.	AFCTOR	9 3 1 5 13:12 10
11.	IZOLA ARGETA 9 2 1 6 9:15 7
12.	MŠARTNO 8 0 1 7 3:22 2
LIVAR - ALUMINIJ 0:4
(0:1)
STRELCI: 0:1 Kelenc (24), 0:2 Komljenovič (66), 0:3 Panikvar (83), 0:4 Čeh (88)
ALUMINIJ: Strelec, Murko, Golob, Sambolec, Bečiri, Pekez, Ozim (od 86. Koren), Komljenovič (od 74. Panikvar), Fridauer, Ragolič, Kelenc (od 70. Čeh). Trener: Miran Emeršič.
Po dokaj neprepričljivi igri in minimalni zmagi proti Factorju so nogometaši Aluminija iz Kidričevega v Ivančno Gorico odpotovali z mešanimi občutki. Očitno pa je,
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec (Aluminij)
da niso šli z belo zastavo. Že po nekaj minutah igre je bilo jasno, da so boljši nasprotnik od domače izkušene ekipe in da so točke dosegljive. Ko je v 24. minuti Kelenc dosegel vodilni zadetek za Kidri-čane, je bilo naprej precej lažje.
Svojo premoč ter dobro in učinkovito igro pa so demonstrirali v zadnjih 25 minutah, ko so dosegli še tri zadetke ter tako samo potrdili zasluženo zmago proti Livarju iz Ivančne Gorice.
Rokomet • 1. krog 1. A SRL (m, ž)
Preko Cimosa in Gramiza do prvih točk
1. A SRL (M): JERUZALEM ORMOŽ - CIMOS KOPER 36:31 (19:16)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Cudic (12 obramb), Cvetko; Belšak 6, M. Horvat 5, Mesarec 9 (5), Koražija, Bezjak 8, Ivanuša 3, B. Cudic 2, Kosaber, D. Horvat, Grizolt, Štefa-nic 3, Potocnjak. Trener: Saša Pra-potnik.
Številni ljubitelji rokometa (600 gledalcev), ki so sobotni vecer preživeli z rokometaši Jeruzalema in Cimosa v Športni dvorani na Har-deku, tega zagotovo niso obžalovali. Obe ekipi sta navdušili s hitro rokometno igro, v končnici tekme pa so bili bolj zbrani varovanci Saše Prapotnika. Pred tekmo so se v Ormožu na avtomobiliste iz Kopra dobro pripravili, prepustili so jim tudi vlogo favorita, katerega bremena obalni ligaš (rumeni iz Bonifike imajo kar petkrat večji proračun kot Ormož) ni zmogel prenesti. Kot zanimivost naj povem, da je to prva zmaga jeruza-lemčkov proti Koprčanom na tleh športne dvorane na Hardeku (do-sedaj je Cimos dvakrat v Ormožu
zmagal in enkrat remiziral). Domačini so bolje pričeli in povedli 4:2, v 15. minuti pa so prvič na srečanju povedli gostje iz Kopra (7:8). Najvišjo prednost na tekmi so si gostje priigrali v 20. minuti pri izidu 10:13. Sledila je minuta odmora doma~ega trenerja in prebujeni ormoški vinarji so po zaostanku 11:13 s serijo 5:0 povedli 18:15. Na za~etku drugega pol~asa je Ormožanom preko prvega igralca tekme kadetskega reprezentanta Bezjaka uspelo pridobiti 4 to~ke prednosti (20:16). Nato se je v vratih avtomobilistov prebudil Stra-šek, ki je zaustavljal vse mogo~e (predvsem iz krila strela M. Horvata in nerazpoloženega Koražije -strel 0/6) in ~eta Fredija Radojko-vi~a je prešla v vodstvo 21:23 (40. minuta). V 45. minuti je bil izid še zadnji~ izena~en (25:25), nato so pobudo prevzeli jeruzalem~ki, ki so s ~vrsto igro v obrambi in zelo dobro organizirano igro v napadu ter z zelo razpoloženima strelcema Mesarcem in Bezjakom povedli s 4 goli (31:27). Na koncu je piko na i dodal še vratar Gregor Čudi~ in varovanci najmlajšega trenerja
Mojca Dercar (Mercator Tenzor Ptuj)
1. A SRL MO[KI
REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 36:31 (19:16), Celje Pivovarna Laško - Prevent 37:28 (22:15), Svis - Trimo Trebnje 27:33 (14:17), Rudar Trbovlje - Gorenje 26:29 (13:17), Termo - Prule 67 34:26 (19:15), Adria Krka - Gold Club 25:27 (14:13).
1. A SRL @ENSKE
REZULTATI 1. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Gramiz Kočevje 39:31 (20:14), Celeia Žalec - Olimpija 29:29 (17:15), Polje - Burja Škofije 28:29 (16:18), Izola - Loka kava KSI21:31 (8:15). Srečanje Krim Eta Malzia - Celjske Mesnine bo odigrana 13-10.
lige Saše Prapotnika so mirno pripeljali svojo ladjo v mirno luko in do prvih to~k. Velikemu delež k zmagi Jeruzalema je botrovala od-li~na igra z igralcem ali celo dvema manj v polju (izklju~itve Jeruzalem 16; Cimos 8 minut), saj so Or-možani v takih situacijah dosegli kar šest golov.
Uroš Krstič
1. A SRL (Ž): MERCATOR TENZOR - GRAMIZ 39:31 (20:14)
MERCATOR TENZOR: Laki~, Prapotnik, Šijanec 1, Pu~ko 1, Ha-meršak, Der~ar 14, Radek 8 (1), Ramšak, Lazarev, Brumen 6, Murko 5, Savi~ 1, Raukovi~ 3, Kelenc. Trener Hebar.
V	uvodni tekmi nove tekmovalne sezone so gostiteljice prikazale dobro pripravljenost, tako da trud v pripravljalnem obdobju ni bil zaman.
V	prvih desetih minutah je bila igra izena~ena, nato pa je ob odli-
~nih obrambah vratarke Laki~eve le-ta s podajami vsilila visok ritem igre in ve~rat uspešno zaposlila nezadržno reprezentantko Der~ar-jevo ter krilni igralki Brumnovo in Murkovo, da so iz protinapadov pri~ele polniti mrežo gostij. Na ta na~in so si do odmora gostiteljice priigrale prepri~ljivo prednost.
V nadaljevanju je strelska u~in-kovitost doma~ink nekoliko popustila in v trenutni krizi je gostjam uspelo zmanjšati razliko na tri zadetke prednosti. Takrat so se znova prebudile doma~e igralke, zaigrale so zbranejše in razlika se je ponovno pri~ela ve~ati: v 56. minuti je bila že 11 zadetkov prednosti. Igra doma~ink je skozi celotno tekmo slonela na hitrih protinapadih in mo~nih metif iz devetmetr-ske ~rte, manj pa v igri na krožno napadalko, saj so si le enkrat priigrale najstrožjo kazen, medtem ko so gostje s pridom izkoristile nedovoljene posege v doma~ih obrambnih vrstah.
anc
Pogovor s Seadom ZiHcem, nogometašem Kumha Drave
Pozna ga tudi Trapattonni
Vodilni strelec 1. slovenske nogometne lige ne prihaja iz Gorice, ki prepri~ljivo vodi na prvoliga{ki lestvici, ne prihaja tudi iz Maribora ali Mure, kot bi nekdo pri~akoval, ampak dosega zadetke za mo{-tvo Kumha Drave, ki je najprijetnej{e presene~enje dosedanjega dela prvenstva. Govorimo seveda o Seadu Zilicu, ki je že lani svoji ekipi pomagal v boju za obstanek v prvoliga{ki konkurenci.
Sead je pred dvema tednoma dopolnil 22 let, v nogomet pa je zaljubljen že od zgodnjih otroških let. Na nogometna igriš~a ga je pripeljal o~e, ki je hitro opazil njegov talent. "Začel sem v domačem Prijepolju, vendar sem kmalu prestopil v beograjski Partizan, kjer sem igral za mlaj{e selekcije od enajstega do {tirinajstega leta. V Partizanu sem se naučil vseh osnov nogometne igre, za to sta poskrbela predvsem trenerja Zavi{i} in Tumbakovi}. V Beogradu sem dosegal veliko zadetkov, tako da sem celo postavil rekord v doseženih zadetkih na sezono med mlaj{imi kategorijami. Že s {tirinajstimi leti in pol sem od{el v Italijo, in sicer k Fiorentini, kjer je takrat člansko moštvo vodil legendarni Giovani Trapatoni. Prav on mi je dal priložnost, da sem že s 16 leti in pol zaigral tekmo v najmočnej{i ligi na svetu, v Serie A," pripoveduje Zilic. Fio-rentina se je takrat znašla v težki finan~ni situaciji in so jo zapustili prakti~no vsi najboljši igralci, Tra-patoni pa je prevzel vodenje italijanske reprezentance. Po treh letih Italije je sledila selitev v Nem~ijo.
"Imel sem tudi ponudbo italijanskega drugoliga{a Brescie, a sem na predlog nekaterih ma-nagerjev izbral berlinsko Hert-
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič v značilni akciji.
ho. To je bila ena mojih večjih napak, saj tam nisem dobil prave priložnosti za dokazovanje."
doda Sead.
Tako kot je v Nem~ijo prispel, tako je tudi odšel - nepri~akova-no. "Popolno naključje je bilo, da sem se pogovarjal s prijateljem v Bosni, ki je poznal predsednika Kumha Drave Roberta Furjana. Ker sem si najbolj želel igrati in ne sedeti na klopi za rezervne igralce, sva se kmalu dogovorila za sodelovanje in tako sem prispel na Ptuj."
Na vprašanje, kako se je znašel na Ptuju, kako so ga sprejeli soigralci in kam se lahko uvrsti Dra-
va, Sead pove: "Na Ptuju se od prvega trenutka počutim odlično, zelo domače, tudi s soigralci ni bilo večjih težav. Lani smo bili v težki situaciji, a smo na koncu le uspeli ohraniti prvo-liga{ki status. Letos je situacija bolj{a, na Ptuj je pri{lo nekaj kakovostnih nogometa{ev, tako da je tudi meni lažje dosegati zadetke. Trenutno smo na četrtem mestu 1. SNL, kar je vsekakor več od pričakovanj. Čeprav smo tako visoko, imamo v igri {e precej rezerv in lahko {e marsikaj izbolj{amo."
Po devetih krogih je Zili~ na vrhu lestvice strelcev, nasprotne
vratarje je premagal petkrat. Od-lo~ilno je sodeloval pri vseh treh zmagah Drave, in sicer proti Publi-kumu, Muri in Zagorju. "Najslaj-{a je bila zmaga proti Muri, ko je cela ekipa odigrala odlično tekmo. Morda bomo podobno uspe{ni v nedeljo proti Gorici, ki je najbolj{a slovenska ekipa," malo v šali in malo zares pove Sead. "Trenutno mi gre kar dobro, a bi rad svojo igro {e iz-bolj{al - s trenerjem trenutno največ delava na gibanju brez žoge. Sicer pa najbolj uživam v preigravanju."
Za konec še nekaj o vzornikih in o tem, katera evropska ekipa igra najbolj po njegovem okusu.
"Nikoli nisem imel kak{nega posebnega vzornika, ki bi ga posku{al kopirati. Od evropskih ekip pa navijam za Juven-tus in Barcelono, ki igrata zelo odprto in imata obe v svojih vrstah zares odlične napadalce."
Za konec pogovora nam je Sead izdal še eno presene~enje: v prostem ~asu se pripravlja na izpit iz slovenš~ine, saj bi rad pridobil slovensko državljanstvo! Ob nadaljnjih dobrih igrah bi tako lahko kandidiral celo za nastop v majici s slovenskih grbom. Sre~no!
Jože Mohorič
Komentira: Uroš Krstič
Ormožani želijo v končnico, Nedeljani vrnitev v 1. A-ligo, Gorišnica sredino
Kljub odhodu številnih izjemnih rokometašev v tujino (letos so odšli Dejan Perič, Renato Vugrinec, Andrej Kastelic, Dino Bajram, Žikica Milosavljevič, Ognjen Backovič ter že od prej Zoran Lubej, Ivan Simonovič, Luka Žvižej, Aleš Praznik, Roman Pun-gartnik bo tudi sezona 2004/2005 na zelo visokem nivoju. Svojo priložnost, na slovenskem rokometnem globosu pa bodo dobili "neki novi klinci' (kadeti četrti, mladinci tretji v Evropi).
Že prvi krog v 1. A-ligi je nakazal, da bo liga zelo izenačena in da je vsako moštvo premagljivo. Izjema, kljub odhodu nekaterih nosilcev igre, bodo Celjani, ki bodo z igralskim kadrom Rutenka, Zorman, Kokšarov, Natek, Gajič, Brumen, Bilbija, Ko-zlina, Škof, Mlakar ter ostalimi še vedno številka 1 za nov naslov državnih prvakov. Slednje so potrdili z lahko zmago proti ježkom iz Slovenj Gradca (37:28), ki ciljajo med prvo četverko. Res pa je, da četa Preventa pod vodstvom Bojana Cotarja ter novinca v ekipi organizatorja igre Ficka in najboljšega strelca lige Maksiča še ni našla prave forme. Precej težav so v Trbovljah imeli Velenjčani (26:29), ki so po zaslugi izjemne desne strani (Zrnič 12, Kavtičnik 7 zadetkov) premagali letos oslabljene trboveljske knape (Senčar zaključil rokometno pot, Gajič se je vrnil v Celje). Trboveljčani bodo letos težko ujeli končnico, Velenjčani pa bodo morda prav letos dočakali trenutek, na katerega čakajo že nekaj časa (državni naslov). Lani še polfinalisti Lige prvakov Prule 67 so gostovale v Železnikih pri Termu. Slednji niso zaigrali najbolje, a so vseeno brez težav zabeležili visoko zmago (34:26). Škofjeločani imajo letos enako igralsko zasedbo kot lani in prav v tej uigranosti je moč Škofjeločanov. Prulski levi so letos kandidat številka 1 za izpad. Zelo okrepljeni Trimo je ob 9 zadetkih nove okrepitve Uboženke slavil pri novincu v ligi v Ivančni gorici (27:33). Moštvo SVIŠ-a je poleg Prulanov glavni konkurent za izpad, a v klubu pravijo, da ne želijo plesati le eno leto v najelitnejšem slovenskem rokometnem razredu. Trebanjci pa imamo občutek, da želijo preveč na silo (številne menjave tujcev) poseči po vrhu in bodo tudi letos ostali kratkih rokavov. Najbolj vroče je bilo v Novem mestu, kjer so domačini izpustil iz rok skalp Gold Cluba (26:27). Še v 57. minuti so Dolenjci vodili z 23:26, tedaj je na sceno stopil reprezentančni vratar Lapajne in zmaga je srečno odpotovala na Primorsko, kjer letos ciljajo celo na tretje mesto. In smo prišli do naših predstavnikov, ki so v prvem krogu blesteli. Ormožani (Mesarec 9 (5), Bezjak 8, Belšak 6) so v izjemni tekmi premagali Cimos iz Kopra (36:31).
Ptujske trgovke (Derčar 14, Radek 8 (1), Brumen 6) so po pričakovanjih (39:31) premagale ekipo Gramiza iz Kočevja. Gorišnica (D. Ivančič 13 (6), Pisar 7) je v drugem polčasu strla odpor pekarjev iz Grosuplja (34:30). K popolnem uspehu naših moštev manjka le še zmaga Velike Nedelje, ki je sinoči gostovala v Cerkljah pri novincu v 1. B-ligi. Tekme v 1. A-ligi si je ogledalo približno 5000gledalcev, kar je precej visok obisk. Le tako naprej!
P. S.: Zaradi tehnične napake je bil v prejšnji številki Štajerskega tednika objavljen le del komentarja Uroša Krstića. Nekoliko posodobljenega tokrat objavljamo v celoti. Bralcem se za napako opravičujemo!
Uredništvo
Rokomet • 1. B SRL
GORIŠNICA - PEKARNA GROSUPLJE 34:30 (13:15)
GORIŠNICA: Žuran, Buzeti 3, Lozinšek 1, Pisar 7, Miličič, Fištra-vec, Valenko, I. Ivančič 1, Hrnja-dovič 3, D. Ivančič 13 (6), Štrbal, Firbas 2, Sok 4, Vincek.
Start v novo prvenstvo je bil za rokometaše Gorišnice sicer v lanskem prvenstvu tretjeuvrščene ekipe uspešen. Domači trener ni mogel računati na poškodovanega Andija Sapača, zato pa je prvič za Gorišnico zaigral izkušeni Faruk Hrnjadovič, ki je prišel iz Jeruzalem Ormoža. Sam začetek srečanja je bil odličen za domače, ki so povedli s 5:1, nato pa obstali in gostje so si do odhoda na odmor priigrali dva zadetka prednosti in po zadnji polovici igre v prvem
pol~asu ni ni~ kaj dobrega kazalo za doma~e.
Toda v 35. minuti so rokome-taši Gorišnice rezultat izena~ili in povedli ter svoje vodstvo uspeli zadržati do konca sre~anja ter si priigrali prvo zmago v prvenstvu, kar bo seveda dodatni stimulans za to mlado ekipo v nadaljevanju prvenstva.
1. B SRL MO[KI
REZULTATI 1. KROGA: Goriš-nica - Pekarna Grosuplje 34:30 (13:15), Ribnica - Sevnica 28:22 (13:10), Dobova - Chio Kranj 39:22 (21:13), Mitol Sežana - Slovan 20:23 (10:10), MIP Gorica Li-zing - Dol TKI Hrastnik 28:28 (16:10). Srečanje Cerklje - Velika Nedelja bo igrano kasneje.
ki
Kegljanje • 3. SKL (M)
REZULTATI 3. KROGA: Lokomotiva - Fužinar 5:3, Interokno -Konjice 2,5:5,5, Marles hi{e - Kr-{ko 5:3, Agroru{e - Piramida 6:2, Impol - Drava 2:6.
IMPOL - DRAVA 2:6 (2984-3063)
IMPOL: M. Dobnikar 514, Kusic 234, Koštomaj 247, S. Dobnikar 514, Pečovnik 491, S. Kunčič 507,
I. Kunčič 230, Šmanjak 228.
DRAVA: Dremelj 516, Podgoršek I. 503, Ivančič 225, Čeh 260, Kirbiš 511, Čuš 490, Podgoršek 558.
VRSTNI RED: Agroruše in Lokomotiva 4, Fužinar in Konjice 3, Drava (dve tekmi manj), Interokno, Krško, Piramida, Impol in Mar-les hiše 2 točki.
Foto: Host
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
Toča golov v Stojncih, Slovenja vas na vrhu
3. SNL - vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Tišina - Železničar 4:0, Pohorje - Bistrica 3:1, Paloma - Holermuos Ormož 3:2, Stojnci - Zavrč 2:4, Šmarje pri Jelšah - Črenšovci 0:1, Šoštanj - Križevci 1:5, Veržej - Kovinar Štore 1:2.
1.ZAVRČ 7	5	1	1	23:8	16
2. POHORJE 7	5	1	1	12:6	16
3. VERŽEJ 7	4	1	2	18:6	13
4. KRIŽEVCI 7	4	1	2	16:7	13
5. STOJNCI 7	4	0	3	16:12	12
6. PALOMA 7	3	2	2	12:12	11
7. ČRENŠOVCI 7	3	2	2	11:14	11
8. KOV. ŠTORE 7	3	2	2	11:14	11
9. TIŠINA 7	3	1	3	15:12	10
10. ŠOŠTANJ 7	2	1	4	9:17	7
11. HOL. ORMOŽ 7	1	3	3	13:15	6
12. ŽELEZNIČAR 7	2	0	5	8:21	6
13. ŠMARJE 7	1	1	5	8:15	4
14. BISTRICA 7	0	2	5	4:17	2
STOJNCI - ZAVRČ 2:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Habjanic (8), 1:1 Golob (18), 1:2 Gabrovec (57), 1:3 Matej Kokot (73), 2:3 D. Vilčnik (82), 2:4 Fridl (84).
STOJNCI: Toplak, Novak, Mi-lošič, Petek, D. Vilčnik, Žnidarič, Gaiser, Lesjak (od 69. Brec), Petrovič (od 82. A. Vilčnik), Habjanič (od 52. Kokot), Vtič. Trener: Miran Klajderič.
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec (od 69. Matej Kokot), Frangez, Črnko, Meznarič, Lenart, Krepek, Milan Kokot, Golob (od 89. Kuserbanj), Zdelar, Obran (od 63. Fridl). Trener: Milivoj Jamnik.
PALOMA - HOLERMUOS ORMOŽ
3:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Žabota (18), 2:0 Petrovič (21), 2:1 Habrun (45), 2:2 Prapotnik (61), Stojanov (75).
HOLERMUOS ORMOŽ: Gra-brovec, Emeršič, Jurčec, Puhar, Smolkovič, Prapotnik, Fijavz (od 26. Habrun), Jerebič, Tobijas, Faj-diga. Trener: Franc Gorza.
POHORJE - BISTRICA 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Šloser (18), 2:0 Muzlovič (32), 3:0 Muzlovič (63), 3:1 Tkavc (64)
BISTRICA: Šipek, Potočnik (od 40. Štante), Rampre, Papotnik, Kunštek, Poljanec, Jelenko (od 60. Primožič), Modrič (od 49. Čere-nak), Tkavc, Obrovnik, Stražišar. Trener: Dušan Dimič.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Brun-švik - Zreče 1:2, Kovinar Ferina - AJM Kungota 2:1, Boč - Maleč-nik 1:8, Gerečja vas Unukšped -Pesnica 2:1, Središče - Šentilj Ja-renina 3:5, Oplotnica - Mons Claudius 1:1, Rogaška Crystal - MU Šentjur 3:1.
1. MALEČNIK 7	5	2	0	32:11	17
2. OPLOTNICA 7	5	1	1	19:5	16
3. ZREČE 7	5	0	2	22:10	15
4. ŠENTILJ JAR. 7	5	0	2	27:21	15
5. MONS CLAUD. 7	4	2	1	15:10	14
6. MU ŠENTJUR 7	3	3	1	19:12	12
7. KOVINAR FER. 7	3	1	3	18:14	10
8. GEREČJA VAS 7	3	1	3	14:12	10
9. PESNICA 7	2	2	3	10:13	8
10. ROGAŠKA C. 7	2	0	5	10:18	6
11. BRUNŠVIK 7	1	2	4	12:25	5
12. KUNGOTA 7	1	1	5	14:18	4
13. BOČ 7	0	4	3	8:21	4
14. SREDIŠČE 7	0	1	6	5:35	1
Foto: Črtomir Goznik
Prizor s tekme Stojnci - Zavrč, ki so jo na koncu prepričljivo dobili gostje.
(51), 0:6 Kološa (53), 0:7 Dremelj (65), 1:7 Medik (83), 1:8 Dremelj (87)
BOC POLJCANE: Amon, Korošec (od 46. Habjan), Simrajh, Mar-guč, Brodnjak, Furman, Mlakar, Obrovnik, Habjanič, Medik, Veho-var. Trener: Bojan Brodnjak.
SREDIŠČE - ŠENTILJ JARENINA
3:5 (2:4)
STRELCI: 0:1 Dreo (9. iz 11 m), 0:2 Mauko (12), 1:2 Klajnčar (22), 1:3 Velički (27), 2:3 Klajnčar (33), 2:4 Brumen (44), 2:5 Velički (85), 3:5 Zadravec (90. iz 11 m)
SREDIŠČE: Majč, Balažič (od 66. Veldin), Žerjav, Marčec, Ivan-čič, Jelovica, Klajnčar, Rajh, Aleksič (od 75. Krajnčec), Zadravec, Ko-lenc. Trener: Miran Rakovec.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 5. KROGA: Pod-vinci - Gorišnica 2:2, Hajdina -Slovenja vas 1:1, Markovci - Dor-nava 3:2, Podlehnik - Mark 69 Ro-goznica 3:3, Skorba - Videm 1:1, Bukovci - Cirkulane 1:1.
1. SLOVENJA VAS 5 3 2 0
2.	DORNAVA
3.	GORIŠNICA
4.	PODVINCI
5.	CIRKULANE
6.	VIDEM
7.	HAJDINA
8.	BUKOVCI
9.	ROGOZNICA
10.	PODLEHNIK 5 11.SKORBA 5 12. MARKOVCI 5
3 1 1 2 2 1
2 1
10:3 11 10:4 10 8 7
SKORBA - VIDEM 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Murat (16), 1:1 Lah (34)
PODLEHNIK - MARK 69 ROGOZNICA 3:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Milošič (35), 2:0 Vinko (45), 3:0 Milošič (57), 3:1 Bratec (51), 3:2 Petek (84), 3:3 Jelenski (89)
BUKOVCI - CIRKULANE 1:1
(1:1)
STRELCA: 0:1 Žuran (10), 1:1 Prelog (45. avtogol)
PODVINCI - GORIŠNICA 2:2
(1:1)
STRELCI: 0:1 Purgaj (13), 1:1 Brus (15), 2:1 Šmigoc (68), 2:2 Purgaj (78)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 4. KROGA: Zgornja Polskava - Lovrenc 2:3, Hajdo-še - Spodnja Polskava 2:0, Grajena - Tržec 3:3, Pragersko - Leskovec 5:1. Proste so bile Apače.
HAJDOŠE - SPODNJA POLSKAVA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Drevenšek (45), 2:0 Kaučevič (78)
ZGORNJA POLSKAVA - LOVRENC 2:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Širec (24), 1:1 Ostruh (32), 1:2 Belca (46), 1:3 Frlež (72), 2:3 Muzek (79. ag)
VETERANSKI LIGI
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 4. KROGA: Goriš-nica - Tržec 0:3, Savaria Rogoznica - Dornava 2:2, Markovci - Lesko-vec 1:7. Prosta je bila Grajena.
1.	TR@EC
2.	DORNAVA
3.	ROGOZNICA
4.	GRAJENA
5.	MARKOVCI
6.	LESKOVEC
7.	GORIŠNICA
11:4 11:7 8:6 4:3 7:16 9:6 3:10
9:8 2 13:13 2 1 2 12:12 2 1 2 11:10 2 1 2 8:8
1 2 1	13:12 1 2 2 10:12 1 2 2 11:14 1 1 3 3:10 1 1 3 7:12
1.HAJDO[E	4
2.	PRAGERSKO 3
3.	ZG. POLSKAVA 4
4.	LOVRENC 4
5.	APAČE 3
6.	GRAJENA 3
7.	SP POLSKAVA 3
8.	TRŽEC 4
9.	LESKOVEC 4
13:3 12:2 8:6 8:12 8:4 4:9 3:6 6:11 5:14
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 4. KROGA: Lovrenc - Prepolje 2:0, Polskava -Loka Rošnja 2:3, Pragersko - Hajdina 0:5. Proste so bile Apače.
1.	HAJDINA 4
2.	LOKA ROŠNJA 4
3.	LOVRENC
4.	APAČE
5.	POLSKAVA
6.	PREPOLJE
7.	PRAGERSKO
18:6 9:7 11:8 4:6 7:8 3:7 2:12
HAJDINA - SLOVENJA VAS 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Hotko (11), 1:1 Gerečnik (77)
MARKOVCI - DORNAVA 3:2
(1:1)
STRELCI: 0.1 Novak (32), 1:1 Štrafela (44), 2:1 Janžekovič (60), 3:1 Ciglar (71), 3:2 Cvetko (74)
GRAJENA - TRŽEC 3:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Črnko (20), 2:0 Golob (35), 2:1 Emeršič (40), 3:1 Črnko (54), 3:2 Emeršič (55), 3:3 Krajnc (62)
PRAGERSKO - LESKOVEC 5:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Ramadani (6), 2:0 Ramadani (15), 3:0 Sagadin (47), 4:0 Kmetec (58), 5:0 Ramadani (70), 5:1 Orlač (81)
10 9 9 4 3 0 0 kl
1. NOGOMETNA LIGA				
ZA DEKLETA DO 16 LET				
1. LEN-SOBOTA 4	4	0	0	24:3 12
2. VELESOVO 3	3	0	0	19:5 9
3. SENOŽETI 4	3	0	1	16:6 9
4. LJ. VRT PTUJ 4	2	0	2	13:8 6
5. NOVO MESTO 3	1	0	2	5:9 3
6. SLOV. GRADEC 3	1	0	2	4:8 3
7. ŠKALE 3	1	0	2	5:11 3
8. LIVAR 2	0	0	2	5:15 0
9. KISOVEC 4	0	0	4	1:27 0
				A. Čuš
GEREČJA VAS UNUKŠPED - PESNICA 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Jurišič (1), 2:0 Sa-gadin (30), 2:1 Filipič (87) GERECJA VAS UNUKŠPED:
Šeruga, Petek, Slaček, Sagadin, Krajnc, Kralj, Debevec, Vrbanec (od 46. Verlak), Rozman, Hertiš, Jurišič (od 60. Mertelj). Trener: Ivan Klinger.
BOČ - MALEČNIK 1:8 (0:4)
STRELCI: 0:1 Breznik (16), 0:2 Kramberger (29), 0:3 Čuček (36), 0:4 Kramberger (38), 0:5 Filipovič
NK Hajdoše - vodilno moštvo 2. lige MNZ Ptuj
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA: Koper - KD Olimpija, Ljubljana - Bela krajina; NEDELJA ob 16.00: Kumho Drava - HIT Gorica, Primorje - Maribor Pivovarna Laško, Domžale - Mura, CMC Publikum - Zagorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Rudar Velenje - Aluminij, NEDELJA ob 15.00: Supernova Triglav - Factor, Svoboda - Dravograd, Krško - Dravinja, Nafta - Šmartno.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kovinar Štore - Železničar, Črenšovci - Šoštanj, Zavrč - Šmarje pri Jelšah, Bistrica - Paloma, Veržej - Pohorje; NEDELJA ob 16.00: Križevci - Tišina, Holermuos Ormož - Stojnci.
[tajerska liga
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Šentilj Jarenina - Oplotnica, Pesnica - Središče, Malečnik - Gerečja vas Unukšped, AJM Kungota - Boč, Brunšvik - Rogaška, Zreče - Mons Claudius. NEDELJA ob 15.00: MU Šentjur - Kovinar Ferina.
1.	LIGA MNZ PTUJ:
PARI 6. KROGA - SOBOTA OB 15.30: Cirkulane - Podlehnik, Podvinci
-	Hajdina, Gorišnica - Dornava, Mark 69 Rogoznica - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Bukovci, NEDELJA 15.30: Slovenja vas - Skorba.
2.	LIGA MNZ PTUJ:
PARI 5. KROGA - SOBOTA 15.30: Apače - Hajdoše; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Pragersko; NEDELJA ob 11.00: Leskovec - Grajena, NEDELJA ob 15.30: Spodnja Polskava - Zgornja Polskava. VETERANSKI LIGI
ZAHODDNA SKUPINA - PARI 5. KROGA - PETEK ob 16.00: Apače -Lovrenc, Loka Rošnja - Pragersko; PETEK ob 15.30: Prepolje - Polskava. VZHODNA SKUPINA - PARI 5. KROGA - PETEK ob 16.00: Leskovec
-	Gorišnica, Grajena - Markovci, Tržec - Savaria Rogoznica.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOÏKA ROKOMETNA LIGA PARI 2. KROGA: Prule 67 - Jeruzalem Ormož (sobota ob 20.30), Gold club - Cimos Koper, Gorenje - Termo, Trimo Trebnje - Rudar Trbovlje, Prevent - Sviš, Adria Krka - Celje Pivovarna Laško.
TEKMA 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje (sreda, 6. 10., ob 19. uri v športni dvorani Hardek) 1. SLOVENSKA @ENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 2. KROGA: Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 17.00), Burja - Loka kava KSI, Celjske mesnine - Izola, Gramiz Kočevje - Krim Eta Malizia, Polje - Celje Žalec.
1.	B SLOVENSKA MOÏKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Velika Nedelja - Pekarne Grosuplje (sobota ob 19.00), Slovan - Gorišnica (sobota ob 18.00), Sevnica - Mitol Sežana, Chio Kranj
-	Ribnica, Dol TKI Hrastnik - Dobova, Cerklje - MIP Gorica Leasing.
2.	SLOVENSKA MOÏKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA: Atom Krško - Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Šmartno 99 - Branik Klima Petek Maribor, Arcont Radgona - Črnomelj, Radeče -Pomurje.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIÏKA LIGA MOÏKI 1. KROG: Olimpija - Ptuj
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIÏKA LIGA @ENSKE 1. KROG: Ptuj - Merkur Kranj (sobota ob 17.00 v športni dvorani Mladika)
JUDO
1.	SLOVENSKA JUDO LIGA PARI 3. KROGA (2. OKTOBRA): LJUBLJANA: Olimpija, Drava, Juršinci; CELJE: Sankaku, Ivo Reya Celje, Triglav Kranj; MARIBOR: Branik Broker, Koroški Holding, Impol.
2.	SLOVENSKA JUDO LIGA PARI 3. KROGA (2. OKTOBRA): KOPER: Koper, Gorišnica, KBV Lendava; LJUBLJANA: Bežigrad, Lendava, Ljutomer; MARIBOR: Branik Broker II, Železničar, Impol II.
KOŠARKA
Mladinci KK Haloze Ptuj (2. SKL - vzhod) pričnejo z ligaškim tekmovanjem to nedeljo, ko bodo gostovali v Rogaški Slatini, otvoritveno tekmo sezone pa bo kadetska ekipa (1. SKL) v soboto ob 10. uri odigrala v ptujski gimnazijski telovadnici, kjer bodo tudi vse ostale domače tekme KK Ptuj.
ATLETSKA ŠOLA MIRKA VINDIŠA VABI NA VPIS IN NA ATLETSKI MNOGOBOJČEK
Vpis v Atletsko šolo Mirka Vindiša, ki je namenjena osnovnošolcem, poteka vsak torek ob 17.30 in vsak petek ob 17. uri na Mestnem stadionu Ptuj. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Barbaro (031 365 675) ali Mojco (041 573 114), lahko pa pišete na akptujaemail.si. Vabljeni vsi, ki so vas navdušili olimpijski boji v kraljici športa ter vsi, ki bi radi razvili svoje elementarne gibalne spretnosti v teku, metih in skokih.
V petek, 10. oktobra, ob 16. uri bo mnogobojček za osnovnošolce, ki se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki niso člani atletske šole. Tekmovanje v teku na 60 in 300 metrov, skoku v daljino in metu težke žoge se bo odvijalo na mestnem stadionu. Za dodatne informacije glede mnogobojčka se lahko obrnete na zgoraj navedeni številki.
JUDO
Judo klub Drava Ptuj vabi vse zainteresirane nove člane v septembru in oktobru k vpisu v začetni in nadaljevalni tečaj juda in aikida. Tečaj aikida: torek in četrtek od 20.30-22.00. Začetni tečaj juda: torek od 18.00-19.30 in petek od 16.30-18.00. Nadaljevalni tečaj juda: ponedeljek, sreda, petek od 18.00-19.30.
KARATE
KARATE-DO KLUB PTUJ in KARATE-DO KLUB MARKOVCI vpisujeta nove člane v šolo karateja, vsak ponedeljek in petek od 18. do 20. ure, na Ormoški cesti 38/a na Ptuju. Informacije na telefonu: 041 699 639 in na spletni strani www.karate-do-zveza.si
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V KROSU
Na osnovi sklepa ravnateljev osnovnih šol, se medobčinsko prvenstvo v jesenskem krosu prestavi na TOREK, 5. 10. 2004 OB 13. URI.
Foto: SJ
Judo • 1. SJL, 2. SJL
Impol in Olimpija na vrhu, Drava tik za njima
1. SJL
Z uvodnimi turnirji se je prejšnjo sredo pričelo prvoligaško tekmovanje ekipnega prvenstva Slovenije v judu. Najve~ zanimanja je bilo seveda namenjeno turnirju na Ptuju, kjer sta se srečala lanskoletni prvak Impol iz Slovenske Bistrice in ptujska Drava, tretja ekipa je bila ekipa Sankaka iz Celja. V prvem dvoboju je Drava po pričakovanju premagala Sanka-ku z rezultatom 5:2 (50:20). Nato so Bistričani dvakrat slavili, najprej proti Sankaku s 6:1 (60:10) in z enakim rezultatom nato še premagali doma~o Dravo.
Rezultati turnirjev 1. kroga:
Ljubljana: PJK Triglav - Olimpija 1:5 (10:50), Olimpija - Branik Broker 5:2 (50:17), Branik Broker - PJK Triglav 5:2 (47:20);
Ptuj: Drava - Sankaku 5:2 (50:20), Sankaku - Impol 1:6 (10:60), Drava - Impol 1:6 (7:60);
Ljube~na: Ivo Reya - Koroški Holding 6:1 (50:10), Koroški Holding - Jur{inci 4:3 (40:30), Ivo Reya - Jur{inci 6:1 (60:10).
Drugi krog turnirjev prve slovenske judo lige je poskrbel za zanimiva in atraktivna srečanja. [e najbolj napeto je bilo v Slovenski Bistrici, kjer je ljubljanska Olimpi-ja priredila nemajhno presenečenje in odščipnila branilcem naslova Impolu prvo točko. Pričakoval se je ogorčen boj za vsako zmago in moštvi številne publike nista razočarali. Na koncu sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 3:3
Foto: Črtomir Goznik
Na turnirju 1. kroga na Ptuju so Ptujčani premagali Sankaku, izgubili pa z Impolom. Na sliki desno je Miran Plošinjak (jK Drava Ptuj).
(30:30), ~eprav je doma~e mo{tvo pričakovalo zmago. Oba nasprotnika sta nato še ugnala ekipo iz Celja Ivo Reya.
Drava je v Podgorju pri Slovenj Gradcu po pričakovanju osvojila vse štiri točke. Najprej je ugnala domačina ekipo Koroškega Holdinga z rezultatom 6:1 (60:10), nato pa {e ekipo iz Kranja PJK Triglav z rezultatom 4:3 (40:27). S tema dvema zmagama se je ekipa Drave približala vrhu lestvice in tako se približuje uvrstitvi v zaključni turnir.
Na turnirju v Juršincih so judo-isti domačega kluba ostali praznih rok; najprej so izgubili proti celjskemu klubu Sankaku, zatem še proti mariborskemu Braniku Bro-
kerju. Mariborčani so zmagali še na tekmi z ekipo Sankaku.
Počasi se oblikuje vrh lestvice, turnirji pa postajajo vse bolj zanimivi, saj se kar šest moštev poteguje za uvrstitev v končnico prvenstva, kjer je prostora le za prve štiri.
Rezultati turnirjev 2. kroga:
Slovenska Bistrica: Impol -Ivo Reya 5:1 (37:3), Olimpija - Ivo Reya 5:2 (45:20), Impol - Olimpija 3:3 (30:30);
Slovenj Gradec: Koroški Holding - PJK Triglav 4:3 (40:30), Drava - PJK Triglav 4:3 (4:3), Drava -Koroški Holding 6:1 (60:10);
Jur{inci: Sankaku - Juršinci 5:2 (50:20), Branik Broker - Sankaku
4:3 (50:20), Branik Broker - Juršinci 5:2 (50:20).
VRSTNI RED: Impol Slovenska Bistrica in Olimpija 7, Drava Ptuj in Branik Broker 6, Ivo Reya Celje in Koroški Holding 4, Sankaku 2, PJK Triglav Kranj in Juršinci 0.
II. SJL
Rezultati 1. kroga:
Ptuj: Gorišnica - Železničar 3:4 (25:35), Železničar - Lendava 6:1 (60:5), Gorišnica - Lendava 4:3 (40:30);
Lendava: KBV Lendava - Branik Broker 6:1 (60:10), KBV Lendava -Bežigrad 1:6 (10:60), Branik Broker - Bežigrad 1:6 (10:60);
Slovenska Bistrica: Impol -Ljutomer 4:3 (40:30), Impol - Koper 7:0 (70:0), Ljutomer - Koper 7:0 (70:0).
Rezultati 2. kroga:
Slovenska Bistrica: Impol II. -Gorišnica 6:1 (60:10), Impol II. -Bežigrad 5:2 (47:20), Bežigrad -Gorišnica 4:3 (40:30);
Maribor: Železničar - KBV Lendava 5:2 (50:20), Železničar - Ljutomer 5:2 (50:20), KBV Lendava -Ljutomer 5:2 (50:17);
Lendava: Lendava - Branik Broker II. 5:2 (45:20), Lendava - Koper 7:0 (70:0), Branik Broker II. -Koper 7:0 (70:0).
VRSTNI RED: Impol II in Železničar 8, Bežigrad 6, Lendava in KBV Lendava 4, Gorišnica, Branik Broker II. in Ljutomer 2, Koper 0 točk.
kl, sk
Streljanje • Finale svetovnega pokala s puško šibrenico
Nasmihal se je celo svetovni rekord
Na Pragerskem je potekalo minuli konec tedna finale svetovnega pokala v trapu, skeetu in dvojnemu trapu. Poleg finala SP je potekalo tudi tekmovanje Open Grand Prix na katerega se je prijavilo ~ez 250 strelk in strelcev, med njimi seveda tudi najboljše Slovenke in Slovenci.
Prvakinja v trapu Slovakinja Stefeckova, v skeetu pa Kitajka Wei
Princip tekmovanja v streljanju s puško šibrenico je tak, da se strelja pri ženskah na 75 tarč (pri moških 125) za kvalifikacijo v finale, v katerega se uvrsti 6 najboljših strelk ali strelcev in ti odstreljajo še eno serijo 25 tarč.
Zmagovalka tekmovanja v trapu je bila mlada Slovakinja Zuzana Stefecekova, ki si prvo mesto priborila šele v finalu, saj je tam dosegla imenitnih 24 točk.
Končni vrstni red (trap): 1. Stefecekova (Slovaška) 95 (71 + 24), 2. E Gao (Kitajska) 91 (70+21), 3. Balogh (Avstralija) 91 (72+19)
V skeetu je z razliko ene točke zmagala Kitajka Ning Wei, ki je v finalu znala obdržati prednost iz predtekmovanja.
Končni vrstni red (skeet): 1. Ning Wei (Kitajska) 94 (72 + 22), 2. Maarit (Finska) 93 (71 + 22), 3. Shi Hong Yan (Kitjaska) 92 (70 + 22).
V trapu prvak Avstralec Vellam, v skeetu pa Norvežan Brovold
Finalisti v disciplinah trap in skeet do bili dejansko najboljši strelci na glinaste golobe na svetu, kar je dajalo tekmi posebno veli-
Foto: Črtomir Goznil<
Olimpijski zmagovalec v trapu Alexei Alipov iz Rusije (na sliki) je na finalu svetovnega pokala na Pragerskem zaostal za Avstralcem Vellom.
časten videz.
V trapu so se po pričakovanjih uvrstili v finalno serijo vsi dobitniki olimpijskih medalj - Rus Aleksej Alipov, Avstralec Adam Vella in Italijan Giovanni Pellielo, ki so se na koncu razvrstili v pomešanem vrstnem redu z olimpijskih iger in tako potrdili da so resnično najboljši strelci sveta.
Končni vrstni red (trap): 1. Vella (Avstralija) 144 (122 + 22), 2. Alipov (Rusija) 144 (120+24), 3. Pellielo (Italija) 143 (120+24)
Tudi rezultati v skeetu so bili odlični. .Antolnis Nicolaides s Cipra je v predtekmovanju v skeetu zbral celo polnih 125 točk, kar pomeni, da ni zgrešil v petih serijah
niti ene tarče. Do sem je bilo to izenačenje svetovnega rekorda. V finalni seriji žal ni bil tako skon-centriran, tako da je ostal celo brez odličja, saj je zgrešil tri strele. Zmagal je Norvežan Tore Bro-vorld, drugi je bil Italijan Benelli, oba pa sta v finalni seriji zadela vseh 25 strelov.
Končni vrstni red (skeet): 1. Brovold (Norveška) 149 (124+25),
2.	Benelli (Italija) 148 (123+25),
3.	Kemppainen (Finska) 147 (123+24).
Double trap
V double trapu so dvojno zmago slavili strelci iz Italije, ki so bili tudi sicer zelo zadovoljni z izkupi-
čkom tekmovanja v Gaju.
Končni vrstni red (dvojni trap moški): 1. Innocenti (Italija) 185 točk, 2. Eller (ZDA) 179,3. Di Spigno (Italija) 176.
Končni vrstni red (dvojni trap ženske): 1. Quinghian Li (Kitajska) 139, 2. Hansen (Švedska) 136, 3. Bo Na Lee (Koreja) 135.
Open grand prix Beretta
V Open grand prix je zmagala Jasmina Maček iz Murske Sobote.
Končni vrstni red (trap ženske): 1. Jasmina Maček (Slovenija) 67, 2. Iveta Loosova (Česka) 65, 3. Maja Frangež (Slovenija) 61
Ur
Namizni tenis
[kabar in Petrov~i~ zmagovalca Urhovega memoriala
športna dvorana Center je ponovno gostila najboljše slovenske namiznoteniške igralke in igralce, ki so se udeležili devetega tradicionalnega spomeniškega turnirja za Urha Straška, ki je leta 1995 tragično preminil na poti na tekmovanje. V spomin mlademu perspektivnemu igralcu so športni delavci Namiznoteniškega kluba Ptuj pripravili vzorno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 19 tekmovalk in 48 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Po šesturnem tekmovanju, v katerem je nastopilo 5 ptujskih igralcev in 3 igralke, je največji podvig napravil B.
Pavič. šele v finalnem srečanju je klonil proti zmagovalcu turnirja. Ta je v polfinalu proti G. Zafošni-ku, ki je že vodil s 3:1, nesrečo izgubil s 3:4. Med dekleti pa je domačinka škudarjeva s 4:1 klonila proti kasnejši zmagovalki turnirja.
Rezultati - članice: polfinale: škabar (Semedela) - Škudar (Ptuj) 4:1, Jerič (Velenje) - Tomažič (Radlje) 2:4. Finale: Škabar - Tomažič 4:1.
Člani - polfinale: Vodušek (Velenje) - Pavič (Ptuj) 0:4, Petrovčič (Krka) - Zafošnik (Maribor) 4:3. Finale: J. Petrovčič : B. Pavič 4:0.
anc
Foto: Langerhoic
Najboljše tri pri članicah: Škudarjeva (Ptuj), Škabarjeva (Se-medela) in Tomažičeva (Radlje).
Foto: Langerhoic
Najboljši trije pri ~lanih: Petrov~i~ (Krka), Pavi~ (Ptuj) in Za-fošnik (Maribor). Pokale je podelil Marjan Lenarti~ (desno) iz Športnega zavoda Ptuj.
Odbojka
Ganna Kutsay letos za ZM Ljutomer
Odbojkarice ljutomerske Zavarovalnice Maribor, ki bodo tudi v prihodnji sezoni nastopale med pr-voligašinjami, so pod vodstvom novega trenerja Janka Hochstatterja iz Beltincev s pripravami pričele sredi prejšnjega meseca, igralska zasedba pa je precej spremenjena. Po koncu lanske sezone se je od aktivnega nastopanja poslovila Saša Vrbnjak, klub pa je zapustila organizatorka igre Ana Praprot-nik. Pomembna okrepitev za ljutomersko vrsto bo prav gotovo 33-letna Ukrajinka Ganna Kutsay, ki je v zadnjih treh sezonah igrala za ekipo Ptuja. Tako bodo v sezoni 2004/2005 za Zavarovalnico Maribor Ljutomer nastopile Petra Morec, Janja Jozelj, Mateja Kadiš,
Valerija Tretinjak, Darja Jureš, Marina Kodila, Sonja Vrbančič, Sve-tlana Oletič, Ganna Kutsay, Saša Pirher in Živa Drvarič. V prvih dneh priprav so ljutomerske od-bojkarice nabirale moč na atletskem stadionu v Ljutomeru ter v fitnesu, od začetka tega meseca pa so pričele z vadbo v ljutomerski športni dvorani. Do pričetka prvenstva bodo odigrale več tekem. Doslej so že nastopile na turnirjih na Prevaljah, kjer so premagale domačinke ter Formis Bell Rogo-zo, ter v Grosuplju, kjer so med šestimi ekipami osvojile tretje mesto. Na edini prijateljski tekmi v Ljutomeru so prepričljivo s 3:1 v nizih ugnale vrsto šempetra.
Miha [o{tari~
Atletika • DP v Celju
Sluga in Kolariceva bronasta v Celju
Prejšnji konec tedna je v Celju, zibelki slovenske atletike, potekalo državno prvenstvo za mlajše Clane in Članice.
Gre za kategorijo do 23 let starosti, ki se zadnja leta vpeljuje z namenom, da bi olaj{ali prehod iz mladinske v ~lansko konkurenco. Edina pomanjkljivost tekmovanja je pozen termin v koledarju atletskih državnih prvenstev, saj je težko pri~akovati, da bodo mladi atleti ostali pripravljeni in motivirani vse od za~etka meseca maja, ko se pri~ne tekmovalna sezona na prostem. Atletski klub Ptuj sta zastopala Davorin Sluga in Nina Kolari~, ki se iz Celja vra~ata z bronastima kolajnama.
Davorin je prvi dan nastopil v svoji najmo~nej{i disciplini leto{-nje sezone, skoku v daljino. Po{ko-dba noge in smola s prestopi sta mu onemogo~ila naskok na prvo mesto, saj je bil v treh skokih z majhnim prestopom bolj{i od kasnej-{ega zmagovalca Žumra. V skoku
Kolesarstvo
na gotovo je dosko~il pri 699 centimetrih, kar je na koncu zadostovalo za tretje mesto. Leto{nja sezona
je bila za 21-letnega Ptuj~ana zelo uspe{na in naporna, saj se mu je uspelo utrditi v vrhu slovenskega
Kolariceva in Sluga sta sklenila odlično sezono z bronom.
skoka v daljino, njegov osebni rekord 757 centimetrov pa ga letos uvr{~a na ~etrto mesto v Sloveniji. Drugi dan tekmovanja se je Davorin odpovedal nastopu in s tem medaljama v skoku v vi{ino in tro-skoku. Druga ptujska predstavnica Nina Kolari~ je osvojila bron v tro-skoku, v skoku v daljino pa je ostala praznih rok na ~etrtem mestu. Ninin leto{nji osebni rekord 599 centimetrov in dejstvo, da bo {e prihodnje leto nastopala v mladinski konkurenci, napovedujeta optimi-sti~ne na~rte za naslednjo sezono.
Oba nadarjena mlada skakalca, ki vadita pod budnim o~esom trenerja Gorazda Rajherja, sta teden pred tem nastopila kot okrepitvi v dresu Atletskega dru{tva Kladi-var iz Celja na ekipnem državnem prvenstvu. Prispevala sta pomembne to~ke za celjane, ki so v ženski konkurenci zmagali, v mo{ki pa zasedli drugo mesto. Sluga je zmagal v skoku v vi{ino z 205 centimetri, bil drugi v troskoku s 14,57 metra, v skoku v daljavo pa tretji s 728 centimetri. Kolari~eva je zasedla tretje mesto v skoku v daljino s 559 centimetri, v troskoku je kon-~ala na ~etrtem mestu.
UE
»Istra« za popotnico na svetovno prvenstvo
Konec tedna je v hrva{kem Primorju potekala tradicionalna etapna kolesarska dirka za svetovni pokal za kategorijo mladincev "Kroz Istru 2004". Na startu je bilo ve~ kot 100 kolesarjev iz celotne Evrope, med njimi pa tudi dve slovenski ekipi. Barve slovenske reprezentance je branil Jože Sene-kovi~ (TBP Lenart), ekipo Štajerske pa so zastopali 4 kolesarji iz KK Perutnina Ptuj: Gorazd Bauer, Nelej Brun~i~, Marcel Ternov{ek in Matic Robi~.
Dirka, ki je trajala od petka do nedelje, je bila dolga 293 kilometrov, deževno in vetrovno vreme je oteževalo tekmovanje, na spolzkih cestah pa je pri{lo tudi do ve~ padcev, na sre~o brez resnej-{ih po{kodb.
Prva etapa od Pule do Buj, v dolžini 90 kilometrov, je bila izredno selektivna in je že mo~no zožila seznam favoritov za kon~-no zmago, saj si je 19 ubežnikov privozilo (tudi zaradi skupinskega padca v glavnini) slabih {est minut prednosti. Jože Senekovi~ je v cilj
pripeljal v vodilni skupini kot ~etr-ti, Kristjan Đurasek, sicer ~lan hr-va{ke reprezentance, druga~e pa perutninar, pa je osvojil osmo mesto. Najbolj{i Ptuj~an je bil Gorazd Bauer na 25. mestu.
Drugi dan je v ospredju skupaj v cilj prikolesarila skupina 24 kolesarjev, med katerimi je že drugi~ zapored slavil ~e{ki reprezentant Petr Novotny. Najbolj{i Slovenec je bil Ga{per Švab na ~etrtem mestu, Senekovi~ ter Đurasek pa sta z 32 sekundami zaostanka zasedla 13. in 16. mesto.
Zadnja etapa od Rabca do Pule v dolžini 103 kilometre je bila prav tako razgibana, zmagovalca pa je odlo~il sprint osmerice, ki si je v zadnjih kilometrih dirke uspela privoziti dobre pol minute prednosti. Zmagal je Estonec Janar Jermakov, tik za njim se je na drugo najvi{jo stopni~ko zavihtel Se-nekovi~, skupni zmagovalec dirke Novotny pa je osvojil tretje mesto. Jože Senekovi~ je v skupnem se-{tevku osvojil 4. mesto ter hkrati oblekel zeleno ter belo majico za
Prvi, ki so Jurčka objeli, so bili njegovi starši, ki imajo več kot zadosten razlog za ponos in solze sreče, ki so se ob sinovem prihodu prikradle na njihove oči. Močan objem in stisk roke pa so mlademu tekmovalcu namenili tudi njegovi prijatelji in prijateljice. Med zbranimi na sprejemu v Muretin-cih je bilo slišati: »Še tako naprej! Ponosni smo nate! Iskrene čestitke!«
Dobrodošlico mlademu športniku sta zaželela tudi predstavnik vaškega odbora Jože Rožmarin in predstavnik Športne zveze Gori-
Kristijan Đurasek in Jože Senekovič
najbolj{ega hribolazca ter sprinter-ja na lete~ih ciljih. Đurasek, ki je nekoliko zaspal v zadnjih kilometrih dirke in zaradi tega izgubil tri mesta, je bil na koncu deseti, za nekaj sekund pa je izgubil zmago med mladimi kolesarji. V isti kategoriji je bil deseti Grazd Bauer. Jernej Fin{gar, trener mladincev v KK Perutnina Ptuj, je takole ocenil nastop svojih varovancev: "Vsi na{i kolesarji so prvo leto med mladinci. Bauer je dokazal, da si je zaslužil mesto rezerve v reprezentanci.
Pozna se mu utrujenost iz Italije, morda je bil premalo odlo~en, ko so se delali pobegi. Brun~i~u se obrestujejo leto{nji treningi in se razvija v dobrega kolesarja, Ternov-{ku in Robi~u pa {e malo manjka. Dirkali smo dobro, vendar bi lahko {e bolj{e. Kar se pa ti~e Đuraska, lahko re~em, da je pred svetovnim prvenstvom v zelo dobri formi, je motiviran in upam, da se mu bo posre~il dober rezultat. Enako pa želim seveda tudi Senekovi~u!"
ug
Kickboks • Sprejem za Jurčka
V	Muretince prinesel bronasto medaljo
V	Muretincih v ob~ini Gorišnica so krajani svojemu sovaš~anu - sedemnajstletnemu Jur~ku Horvatu - ob prihodu s svetovnega prvenstva v kickbok-su, kjer je osvojil bronasto odli~je, pripravili topel sprejem.
šnica Jurij Cvitani~. V imenu Kluba borilnih veš~in (KBV) Ptuj je Jur-~ku ~estital njegov trener in selektor Vladimir Sitar.
Kdo je Jur~ek Horvat?
Jur~ek Horvat je sedemnajstletni dijak Srednje zdravstvene šole v Mariboru. Kickboks je za~el trenirati pred dobrimi osmimi leti v KBV Ptuj. Njegov prvi trener je bil Dušan Pavlica, za ta šport pa ga je navdušil o~e. Svoj prvi uspeh v kickboksu je zabeležil leta 1997 na državnem prvenstvu v Ormožu, kjer je osvojil tretje me-
Jurček Horvat s selektorjem Vladimirjem Sitarjem.
sto. Na državnem prvenstvu je prvi~ zmagal leta 1998. »Sedaj nastopam v kategoriji do 63 kilogramov, v kateri sem osvojil bronasto prvenstvo na svetovnem prvenstvu. Konkurenca v tej kategoriji je bila najbolj mo~na. Tretja borba na prvenstvu se je žal kon~ala s poškodbo. Če se ne bi poškodoval, bi bila uvrstitev še boljša,« je ob vrnitvi s svetovnega prvens-
tva povedal Jur~ek Horvat iz Mu-retincev.
Sicer pa dodaja, da ga je zelo presenetil tako množi~en sprejem, ki so mu ga pripravili sovaš~ani. »Zelo lepi, nepopisni, trenutki pa so bili tudi takrat, ko sem stopil na stopni~ke in okrog vratu dobil medaljo,« se upeha na svetovnem prvenstvu spominja mladi junak.
Sportne novi~ke
Tenis • Zaključni turnir v TC Luka
Tenis center Luka v Žabjakuje 16., 17. in 18. septembra priredil zaključni turnir Masters 2004 v tenisu za igralce nad 30 let. V sezoni 2004 so bili štirje turnirji, na katerih je igralo kar 43 igralcev. Po točkovnem sistemu se je na zaključni turnir uvrstilo 32 najboljših. Po zanimivih dvobojih se je 16 zmagovalcev I. kroga uvrstilo v glavni turnir, 16 poražencev pa v tolažilno skupino (repasaž). Turnir si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so uživali v zelo lepih igrah in atraktivnih potezah. Lovorika najboljšega je letos pripadla Branetu Komelu, ki je v finalu premagal lanskoletnega zmagovalca Majcenoviča.
Rezultati: četrtfinale: Nedog - Majcenovič 8:9, Žitnik - Borošak 4:8 w. o., Kocjan - Artenjak 9:4, Komel - [irovnik 9:1. Polfinale: Majcenovič - Borošak 9:2, Kocjan - Komel 1:9. Finale: Komel - Majcenovič 9:5.
V tolažilni skupini je z zelo borbeno igro slavil Marjan Skofič, ki je premagal Romana Iljevca s 7:3. Naj omenimo, da je skupno po točkah letos zmagal Ivan Nedog, ki je zbral 24 točk.
Zmagovalci turnirja: Kocjan, Komel, Majcenovič, Borošak.
Ptujski maratonci izpeljali dve prireditvi
V soboto, 25. septembra, smo člani TK Maraton Ptuj skupaj z atletskim klubom Ormož izpeljali 3. tek dveh gradov. Start letošnjega 27-kilometrskega rekreativnega teka je bil na parkirišču pod ptujskim gradom, cilj pa pred gradom v Ormožu. Tekli smo proti Dornavi, mimo letališča v Moškanjcih, skozi Tibolce, Zamušane in Veliko Nedeljo do Ormoža. Tekače so varovala spremljevalna vozila, na vsakem petem kilometru pa je bila postavljena okrepčevalnica z osvežilnimi napitki. Čeprav smo tekli le za rekreacijo, smo izmerili tudi čas najhitrejšega, to je bil Rajko Lazar, član AK Ormož. Za 27-kilometrsko razdaljo je potreboval le 1 uro in 45 minut. Najhitrejši član ptujskih maratoncev pa je bil Janez Kuhar, ki je na cilj pritekel slabi dve minuti kasneje. Tek, ki je bil prvotno zamišljen kot družabno srečanje članov AK Ormož in TK Maraton, ima vsako leto več udeležencev in prerašča v množično tekaško prireditev. Poleg tekačev se prireditve udeležujejo tudi kolesarji. Naslednje leto bo start teka v Ormožu, cilj pa na ptujskem gradu.
Foto: Peter Zmazek
Maratonca na polovici poti med Ptujem in Ormožem.
26. septembra smo v okviru Ptujskega športnega vikenda izpeljali rekreativni tek ob Ptujskem jezeru. Prireditev seje začela na Ranci ob 16. uri. Dolžina proge je bila prilagojena telesni pripravljenosti posameznih tekačev. Najvztrajnejši pa so pretekli celotno pot okoli jezera. Večina teh tekačev je za skoraj 13 kilometrov dolgo progo porabila manj kot eno uro. Povabilu na rekreativno prireditev se je odzval tudi nekdanji državni prvak v gorskih tekih Igor Salamun. (Radovan Pulko)
Strelstvo • Pokal Lendave
V Lendavi je potekal 8. tradicionalni mednarodni turnir v streljanju s serijsko zračno puško za prehodni pokal Lendave. Nastopilo je osem strelskih društev, 24 posameznikov, iz Hrvaške in Slovenije. Ekipno so se najbolje odrezali strelci iz Ormoža, ki so z novim rekordom Pokala Lendave 1110 krogov osvojili prvo mesto. To je že četrta zaporedna zmaga ormoških strelcev. K rekordnemu rezultatu so pripomogli: Stiven Vočanec s376krogi ter Vesna Mele in Matjaž Habjanič oba s 367 krogi. V posamezni konkurenci je prvo mesto osvojil Stiven Vočanec, drugo Vesna Mele in tretje Matjaž Habjanič. Velik boj seje bil za drugo mesto, kjer sta Meletova in Habjanič nastreljala enakih končnih 367 krogov. Po pregledu zadnjih serij sta bila prav tako izenačena, vsak po 91 krogov in tako je odločala predzadnja serija, kjer je Meletova imela 96 krogov, Habjanič pa 91 krogov. (Uro{ Krsti~)
Ormoški strelci: Vesna Mele, Matjaž Habjanič in Stiven Vočanec
Foto: UK

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
IZDELAVA 150-, 230- in 350-litrskih hidravličnih stiskalnic. Srečko Horvat, s. p., Pobrežje 92 a, 2284 Videm pri Ptuju. Tel. 041 504-204._
NAJEM kmetijskih zemljišč, njiv. Ponudbe na tel. 041 561-893._
PRODAMO TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev, ter dve svinji domače reje 160 kg. Tel. 755 88 21._
KOSILNICO GORENJE Muta in kosilnico evro sistem prodam. Tel. 740-21-59._
PRODAMO 4 m bukovih suhih drv. tel. 031 407 116._
PRODAMO ODJEMALEC SILAŽE na dvojni nož. Tel. 031 207 156._
JABOLKA ZA ozimnico prodam, sorte idared, jonagold in gloster, cena za zaboj 1200 SIT. Boris Bežan, Mestni Vrh 117 pri Grajeni.
500 kg suhe koruze in 300 kg ječmena prodam. Tel. 766-32-61._
PRODAMO KOŽUHARJA, malo rabljenega. Sitar, Lancova vas 80, tel. 764 16 21._
NESNICE rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Rog. Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326-006.
2 LESENA SODA 170 in 240 l in leseno kad prodam. Tel.041 797-529.
PRODAM 2-brazdni, plug 10 col in kožuharja. Tel. 041 954-115._
ROTO BRANE S SEJALNICO 2,5 m prodam. Tel. 746-01-31 ali 041 160-385._
BUKOVA drva prodam. Tel.: 769-16-11 ali 031 885-154.
KROMPIR ZA OZIMNICO z dostavo, drobilec zrnja in rotacijsko koso prodam. Tel. 041 363-947._
KORUZO na njivi za silažo ali zrnje prodam. Tel. 041 970-586._
ODOJKE PRODAMO. Tel. 031 853-672.
KROŽNO brano 20 diskov, eno-brazdni plug (za podoravanje koruz-nice) in 12 col plug dve brazdi, prodam. Tel. 040 255-199._
UGODNA PONUDBA pesnih rezancev 35/1 po 1.998 SIT in pšeničnih otrobov 40/1 po 998 SIT. Trgovine POLJE - DOM d. o. o, tel. 799-00-80.
KUPIM bučnice po 350 SIT/kg, pridem na dom. Tel. 041 730-866.
JABOLKA ZA OZIMNICO prodamo, sorte jonagold, idared, zlati delišes. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769-26-91._
VISOKO BREJO telico prodam. Tel. 041 594-061._
PRODAM suho luščeno koruzo, ječmen in tritikal. Tel. 02 787-68-00.
BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 650 SIT za žival. Naročila sprejemamo po tel. 688-13-81 ali 040 531-246. Rešek, Starše 23.
PRODAM grozdje, sotrno in mešano, ter plug IMT 12 col po ugodni ceni. Tel. 041 968-489.
STORITVE
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GM 041 647 234, les@-siol.net. TIN LES, d. o. o., Stranice.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
*AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA*AK-CIJA* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČIČ s.p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »RIBIČ« proti KINU PTUJ), Ptuj, telefon: 02/779-40-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX, ZANUS-SI, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT BLANCO, FOSTER, KONČAR, NARDI, LI-EBHERR.........) in akustike (MATRIX, SONY, PRESTIGIO) NA 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA d.d., Ljubljana. AKCIJA OD 06.06. DO 05.07.2004 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti.
VSE FORMALNOSTI UREDITE NA ENEM MESTU SAMO NA CANKARJEVI ULICI 5. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 -12,00 SIT vezava - 170,00 SSIT OBIŠČITE NAS!
B
■TTT1
Vodenje poslovnih knjig, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/77110-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d. o. o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
SERVIS, PRODAJA, NADGRADNJA novih in rabljenih računalnikov. KREIT, d. o. o., Trstenjakova ul. 9 (nad lekarno), Ptuj. Tel. 02/748-15-93.
ELEKTRO IVANČIČ, s. p., GSM 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elektroinštalacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domofonov ^ kartica Obrtnik do 15 % popust.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
NEPREMIČNINE
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom in odvoz odpadnih materialov s samonakladalnim vozilom (gre-ifer). Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187.
V NAJEM oddam enosobno stanovanje v Ptuju. Tel. 041 349 004.
PRODAM GOZD v Velovleku. Tel. 746-56-91.
Prireditvenih
IINSA^
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hišo v Ptuju, etaža 89 m2, K+P+M, l. gr.1970, 598 m2 zemlj. Cena 32,2 mio. Hišo v Ptuju, etaža 165 m2, K+P l. gr. 1994, 858 m2 zemlj., cena 28 mio. Hišo v Majšperku, 160 m2 b. p., l. gr. 1978 - obnova 1999, 859 m2 zemlj. Cena 23,00 mio. Hišo v Dra-žencih, etaža 128 m2, K+P+M, l. gr. 1980, 1200 m2 zemlj. Cena 25,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 82 m2, P+M, l. gr. 2002 in st. Hišo, 424 m2 zemlj. Cena 25,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 128 m2, K+P + M, l. gr. 1970, 396 m2 zemlj. Cena 35,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 89 m2, K+P+M, l. gr. 1970, 598 m2 zemlj. Cena 32,24 mio. Hišo oz. vikend st. v Hrastovcu - Zavrč, 32 m2 b. p., l. gr. starejši, 8262 m2 zemlj. Cena 7,43 mio. Gradbena par. v Ptuju, voda, elektrika, 950 m2 zemlj. Cena 4,7 mio. Zaz. par., Formin, 840 m2 zemlj, cena 3,6 mio. Zaz. par., Ptuj ob termah, 10393 m2 zemlj, cena 13.130,00 sit m2. Zaz. par. v Turniščah, 1254 m2 zemlj., cena 6,27 mio. Vikend v Tibolcih, 40 m2, zemljišče 4309 m2, cena 6,5 mio. Tel.: 02 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenja-kova 5, Ptuj.
PRODAMO LOKAL v izmeri 45 m2 nad A banko v Drava centru Ptuj. Tel. 748 14 90._
HIŠO na Zg. Hajdini prodam. Cena 17 milijonov. V račun vzamem tudi manjše stanovanje. Tel. 041/419-810, zvečer.
V	NAJEM ODDAM poslovni prostor
30	m2 na Mariborski cesti na Ptuju, zraven bara Mitrej. Tel. 031 842-239.
V	NAJEM ODDAM 1,5 ha zemlje, kasneje možen odkup v Tržcu pri gramoznici. Tel.764-67-51._
GRADBENO PARCELO, 8 arov, v Repiščah prodam. Tel. 031 745-291.
PRODAM HIŠO, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Tel. 031 855-948.
V	PTUJU, cesta ob Dravi, prodam zazidljivo parcelo, velikosti 16,5 ara. Tel. 745-26-51._
NA PTUJU PRODAM dvosobno stanovanje 57 m2, v 1. nadstropju. Tel.778-06-51._
1,5-sobno stanovanje oddam v najem za 250 evrov na mesec. Tel.
031	558-875.
V	Bukovcih pri Ptuju prodamo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, staro
20	let, površine 200 m2, z gospodarskim objektom 120 m2, parcela 1500 m2, cena 17.000.000 SIT V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena po dogovoru. V centru Lendave, Glavna ulica 73, prodamo poslovni prostor v pritličju, 79 m2, primeren za več dejavnosti in garažo, 19 m2, gradnja 1995, cena 11.000.000 SIT V Trimlinih pri Lendavi prodamo dvostanovanjsko hišo, grajeno leta 1970, obnovljeno in dozidano leta 2000, obnovljeno stanovanje 89 m2, novo stanovanje 59 m2, mansarda 59 m2, garaže 49 m2 s skupaj 1480 m2 zemljišča, prodamo za 14.000.000 SIT Informacije vsak delavnik od 8. do 15.ure, IUSING d.o.o., Trstenjakova 5, Ptuj,tel. 02 749
21	11, www.iusing.si.
PRODAM parcelo z izdanim gradbenim dovoljenjem na Zg. Hajdini. Tel. 041 899-816.
PRODAM GRADBENO parcelo na Vurbergu na lepi lokaciji. Tel. 681 -07-21 ali 041 339-872.
PRODAM GARSONJERO IN GARAŽO v Ptuju, Gregorčičev drevored. Tel. 040 644-606.
nepiemicnine
info: EUROPARK IMaribor
ENOSOBNO STANOVANJE PTUJ, 45 m2, i. gr. 2001, Se nevseijeno, vsi prlldjučlci, CK - plin, baii(on, parl<irišče, možen nakup garaže, PRODAMO: 11 mio SIT (šifra 535)
tel.: 33 15 800 041/617 169 \i\f\f\/\/\/- i n s ^ - s i
INSAd.o.o., Mariborska e«sta 40. Šentilj v SI.Goricah
DELO
RAZNO
vabimo @radio-tednik.si
KER IMATE VESELJE do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Delu in Slovenskih novicah vabimo, da se nam pridružite kot zastopnik naročniškega oddelka na terenu (lahko tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d. - naročnina, Strossmayer-jeva 26, 2000 Maribor.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmem dekleti za delo v strežbi, Bar Korže v Cirkovcah ali pri Katri v Lovrencu na Dr. polju. Tel: 041/786-544.
IŠČEM gradbena dela, zidarska in keramičarska. Stanko Vidovič, Spuhlja 9 A, Ptuj. Tel. 766-74-41 ali GSM 031 231-609._
IŠČEMO VARUŠKO za 6-mesečno deklico na našem domu. Tel.: 041/ 350 851.
MOTORNA VOZILA
PRODAM JUGO 55 v voznem stanju ali za dele. Tel. 755-23-21._
R 19, letnik 93, 1,8 za 250.000 SIT prodam. Tel. 031 558-875.
DOM STANOVANJE
NA PTUJU iščemo enosobno stanovanje ali garsonjero, opremljeno. Tel. 041 336-479.
PODARIJO male kužke. Tel. 031 676-353.
PRODAM PEČ Stadler "Boris Kidrič" Maribor, 35.000 cal, novo. Tel. 782-60-21 ali GSM 031 554-760.
UGODNO PRODAM postelje s predalnikom. Tel. 041 953-943._
OPOZORILO: Emo Horvat iz Krčevine pri Ptuju 55 in Marjana Beraniča iz Goriške 1a prosim, naj ne širita laži, da Marjan plačuje preživnino in da mu branim videti otroka, kar je ena velika laž. Od njega do danes nisem dobila niti tolarja preživnine, otrok pa ne skrivam. Če vama ni v interesu videti otrok, jima vsaj pustita mirno živeti.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Četrtek, 30. september
17.00
19.00
gasilski dom Pacinje, sprejem Tatjane Majcen, športnice, ki je sodelovala na paraolimpijskih igrav v Atenah SNG MB, Nabucco, VelDvo, za abonma Dijaški opera in balet in izven
OŠ Mladika, Društvo Zumid organizira vadbo za ženske vsak torek in četrtek od 19.45 do 20.45 ure, prijave na telefon 775 59 31 ali 041 825 849
Petek, 1. oktober
18.00
19.00
19.00 19.00 20.00 21.00
Miheličeva galerija na Ptuju, odprtje 3. slovenske rezbarske razstave "Vrezano v les"
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, predstavitev dela Uresničene sanje Ervina Hojkerja, program bosta glasbeno obogatila Klavdija Zorjan Škorjanec in Marko Feguš mladinski hotel Kurent na Ptuju, debatni večer SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven SNG MB, Zgodbe o telesu, MalOd, za izven Kolnkišta Ptuj, koncert s Havajsko-britansko-indijskim triom Rainforest
Sobota, 2. oktober
9.00 do 18.00 oljarna Središce ob Dravi v Ormožu, dan odprtih vrat, ročno trebljenje buč_
Gerečja vas, razstava buč, zelišč ter ročnih del in fotografij, delo Društva deklet in žena iz Gerečje vasi, na ogled tudi v nedeljo, 3. oktobra
Mestno gledališče, Rojstni dan, za abonma Lutka in izven Mestno gledališče, Rojstni dan, za abonma Račka in izven SNG MB, Nabucco, VelDvo, za abonmaja Opera sobota 1, 2 in izven
SNG MB, Zgodbe o telesu, MalOd, za izven Kolnkišta Ptuj, nastopil bo žurerski brass band Dej še eno litro
10.00
10.00 11.30 19.00
20.00 21.00
Nedelja, 3. oktober
15.00 do 18.00 Ptujski grad, Jesenski glasbeni živžav 21.00 Kolnkišta Ptuj, projekcija filma Kes
Ponedeljek, 4. oktober
20.00 SNG MB, Zgodbe o telesu, MalOd, za izven
Torek, 5. oktober
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Žogica Marogica, za šole in izven 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Žogica Marogica, za šole in izven
Sreda, 6. oktober
9.30 11.00 18.00 19.30
19.30
20.00
Mestno gledališče Ptuj, Žogica Marogica, za šole in izven Mestno gledališče Ptuj, Žogica Marogica, za šole in izven CID Ptuj, Potopisno predavanje o Kanadi s Stašo Cafuta dvorana Narodnega doma na Ptuju, prireditev Pika na i, ki jo pripravlja Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj
SNG MB, Rihard III, StaDvo, za abonma Drama premiera in izven
SNG MB, Zgodbe o telesu, MalOd, za izven
KINO Ptuj
1., 2. in 3. oktober, ob 18.00: Shrek 2
1., 2. in 3. oktobra, ob 20.00: Stedforske ženske
TV Ptuj
Oddaja v petek, 1. oktobra ob 21.00: Volitve 2004 - predstavitev
kandidatov za poslance v Državni zbor NSI - Janez Rožmarin, ZAPS - Branko Goričan, LDS - Lidija Majnik, SLS - Alojz Kaučič, ZLSD - Marija Magdalenc, SLS - Radoslav Simonič, DeSUS - Stanislav Lepej, SDS - Miroslav Luci, ZELENI - Vlado Čuš, DeSUS - Iganc Vrhovšek.
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Miha Toš predstavlja svoja nova odkritja. Glasbena oddaja "Velika zabava" - nastopajo Sanja Doležal, Natalija Kolšek in Tereza Kesovija. Poljudna oddaja -Kako biti zdrav in zmagovati.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POiKOČMIHr
7
\/6UČjiTmsi&
iN
7. Ans. EKART - Pojdi z menoj domov 6. Ans. POGUM - Solza v tvojih očeli 5. Ans. ŠPIK - Prismuknjeni Iclopotec 4. Ans. SPEV - Pastirčicova pesem 3. Ans. ROSA - Pozabi, kar se ti zgodilo je 2. Ans. GORENJSKI KVINTET - Vesela druňba 1. Ans. RUBIN - Večerna zarja
1.	FRAJKINCLARI - Presnete punce
2.	RUDI ŠANTL - Pesem za mamo
3.	PETER JANUŠ - Bela barka
4.	BE POP - Le ti
5.	PLIMA - Naj pada dež
6.	MATEJA JAN-Ljubi
7.	PLAMEN - Iskra preskoči
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Glasujem za: _
Ime In priimek:
Nagrado prejme: FANIIVANJKO C. na Bokalce 19 1000 Ljubljana
B naslov: MEG A MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj

Orfeičkove
SMS glasbene ±el|e:
041/818-666
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Ptujski športni vikend
S sportom je življenje lepše
Planinski kotiček
V času od 24. do 26. septembra je Športni zavod Ptuj organiziral tradicionalni Ptujski {portni vikend, ki je letos potekal pod sloganom "S {portom je življenje lep{e" in je na objekte v mestu ter na obrobje privabil množico rekreacije željnih ljudi. V sodelovanju s {tevilnimi {portnimi dru{tvi, klubi, s {olo in vrtcem ter ostalimi ponudniki je
strokovnem vodenju in prijetnem druženju.
Žal je tokrat športni vikend motilo deževno vreme, kar se je poznalo zlasti pri {portih na prostem. Veliko zanimanja je bilo za aerobiko, borilne {porte (karate, boks, judo, aikido, kickboks), streljanje, planinstvo, ribolov, odbojko, badminton, namizni tenis, balinanje, karting,
Foto: Marija Bogatinovski
Udeleženci športnega vikenda so pokazali velik interes za streljanje z zračno pištolo.
ponudil preko trideset {portnih panog. Projekt sta podprla Mestna občina Ptuj in Fundacija za financiranje {portnih organizacij RS.
Zahvala gre tudi medijskemu pokrovitelju Radiu Ptuj in Štajerskemu tedniku ter Komunalnemu podjetju Ptuj. V okviru promocije je Športni zavod zelo dobro poskrbel s plakati, zloženkami, elektronskimi informacijami, z radijskim spotom in obvestili ter z različnimi prispevki v tiskanih medijih. Postavljena je bila stojnica v sredi{ču mesta, kjer je bil na voljo promocijski in informativni material, ob tem pa smo izvedli anketo o {portno rekreativni dejavnosti Ptujčanov in {portnem vikendu.
Možnosti za organizirano {port-no rekreiranje je bilo toliko, da izbira ni bila težka. Ciljna skupina tistih, ki naj bi sodelovali pri tej akciji, so ljudje, ki se s {portno rekreacijo premalo ali sploh ne ukvarjajo. Izhajajoč iz zadnjih dognanj temelji koncept Športnega vikenda na pestrosti ponudbe {portnih disciplin,
Kasaštvo
konjeni{tvo, tenis, {portno plezanje fitness in aktivnosti na {portnem le-tali{~u Mo{kanjci.
"Poleg obsežnega standardnega programa je bila značilnost leto-{njega {portnega vikenda tudi dodatna ponudba {e nekaterih drugih atraktivnih {portnih panog z namenom, da bi k sodelovanju pritegnili čim več Ptujčanov. Dostopnost smo želeli doseči tudi s tem, da ponudimo vse {portne aktivnosti brezplačno. Gre za akcije, ki so primerne za ljudi obeh spolov in domala vseh starostih in so se že močno zakore-ninile pri ljudeh. Čas je, da naredimo kaj zase, za svoje telo, zdravje in boljše počutje," pravi Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj, ki želi, da športni vikend zaživi ponovno v spomladanskem času, na katerem bodo občani lahko spoznali značilnosti še drugih športnih ali športno-rekreacijskih zvrsti. Tudi slogan je že v mislih organizatorjev: ^"Vsi v gibanju za kakovostnejše življenje"
IVO KORNIK
Zupan sprejel Hojsa
Na ljutomerskem hipodromu je v mesecu avgustu potekalo državno prvenstvo za štiriletne kasače oz. slovenski kasaški derbi. V največji dirki v karieri slovenskega kasača je letos slavila Fanta II, rejca Branka Slane iz Bolehnečicev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki jo je vozil Jože Hojs iz Biserjan, prav tako v občini Sveti Jurij ob Ščav-nici. Po številnih slavjih ter sprejemih je tokrat Hojsa sprejel župan občine Sveti Jurij pri Ščavnici .Anton Slana (na fotografiji). Sloves-
nosti so se na osrednjem prostoru v Svetem Juriju ob Ščavnici udeležili številni krajani, ljubitelji kasaškega športa, Hojsovi prijatelji in znanci. Štiriletna kobila Fanta II je v dosedanjih trinajstih nastopih osvojila sedem prvih, dve drugi ter eno tretje mesto, zgodovinska pa seveda ostaja zmaga v najelitnejši dirki vsakega kasača - derbiju, še zlasti, ker se v Ljutomeru letos praznuje 130-letnica od prvih kasaških dirk pri nas (12. 9. 1874).
M[
OJSTRICA - 2350 M
Tura za dijake, študente ter vse mlade po srcu, ki jo skupaj organizirata Mladinski odsek APD Kozjak Maribor in Mladinski odsek PD Ptuj. Vabimo te, da se udeležiš izleta na lepotico Kamniško-Savinjskih Alp, Ojstrico, in doživiš jesen v gorah. Na vrh se bomo povzpeli po vzhodnem grebenu. Če imaš željo, se nam lahko pridružiš tudi zvečer na bivakiranju in iz enega dneva narediš dva!
Zberemo se v soboto, 2. oktobra, ob 5.30 na parkirišči pod gradom. Z osebnimi avtomobili se bomo peljali na Dleskovško planoto in pot nadaljevali mimo planine Podvežak-Sedelca in po vzhodnem grebenu na Ojstrico sestopili na Korošico-Vodotočno jezero-Podvežak. Pot na vrh je mestoma zahtevna.
Oprema: topla obleka, planinski čevlji, kapa, rokavice, čelada (velja tudi kolesarska; če je nimate, vam jo lahko priskrbimo). Hrana iz nahrbtnika in v koči na Korošici. Obvezno: en škafec, ki pušča, dobre volje!
Turo bodo vodili vodniki: Breda Bibič, Silva Grm (APD Kozjak) in Doroteja Plajnšek ter Primož Trop (PD Ptuj). Cena izleta znaša 2.500 SIT.
V primeru dežja bomo turo prilagodili oziroma prestavili. Prijave s plačili v pisarni planinskega društva na Prešernovi 27. Informacije tudi na telefonski številki 041-863-544.
P. T.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
www.tednik.si
KURILNO OUE
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
NA VEČ OBROKOV
Dovolite, do prijetno ogrejemo
041 643 890
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
JEZIKOVNA ŠOLA IN PREVAJALSKI CENTER
ONTARIO...
IVIiklošičeva nI. 5, Ptuj, tel.: 02/ 779 10 80
VPISUJEMO V JEZIKOVNE TEČAJE vseh stopenj za otroke In odrasle.
SERVIS KOLES
SMUČI iN TENIS OPREME
dPOm- SERVIS DAVORIN MUNDA 8.R,
SLOVENSKI TRO 1, 22B0 PTUJ TBI: 02/778 5871, OSM: 041/925 852
K^LMDestrih
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 Miran KOIAIICs.p. ~ Gajevci 6/a, 2272
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
OBLIKOVANJE - NAPISI - TISK - INTERNET
www.allnea-dz.si 02/ 743 02 10; 041 553 307
I, mnenja, realnost robe» 090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava blolcad 041404 935
KAASS
Ponudba rabljenih vozil
Model	Letnik	Borva	Ceno
ŠKODA FABIA 1,9 SDI	2003	zelena	2.080.000
ŠKODA FABIA 1,9 SDI	2003	zeleno	2.060.000
ŠKODA FABIA 1,9 SDI	2003	zeleno	2.060.000
ŠKODA FELICIA COMBI	1998	srebrno	680.000
ŠKODA OGAVIA 1,9 TDI	2004	kamn. sivo	3.650.000
ŠKODA FABIA 1,2	2004	kamn. sivo	2.320.000
ŠKODA SUPERB 2,5 TDI	2002	grofi! sivo	4.300.000
RENAULT RS CAMPUS	1992	rdečo	190.000
KAASS Avto, Puhova ul. 12, tel.: 02 749 22 50
PONUDBA
RABUEiMII
VOZIL
Znomlfo
VW GOLF 1,9 TDI RENAULT CLiO 1,2 16V CITROEN XSARA 2,0 HDI i<AR
Skoda fabia combí 1,9 tdi
FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XSARA PICASSO RENAULT LAGUNA KAR. 1,6 OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR FIAT BRAVA 1,9 TD FORD MONDEO 2,0 TDCI RENAULT SCENIC 1,4 RENAULT LAGUNA 1,9 DCI
sasa
lllllPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Leiniif Ceno
ALU, ES KLIMA KLIMA KLIMA 1.LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA GHIA KLIMA NAVIGACIJA
1994 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000 2001 2001 2001
960.000 1.890.000 2.390.000 2.290.000 2.850.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 1.590.000 2.890.000 2.390.000 3.290.000
NA ZALOGI NOVI PUNTO, PANDA Sloro zo nove - store zo store!

v MÎT«« «A
UwňlSJnořmnjří. arva
V DODOlii'n	íj>\ííV
2000 MABIBOR, Ptnjika cesta 132 Wefmi: 02/ 46 00122,46 00123 'Klefn:02/4«00139
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
/mAU(A' TRGOVINA

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
CITROEN C3 1,4 5V	2003	2.370.000	- Brezplačen
CLIO 1,6/16V	2002	2.050.000	preizkus
DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6	1998	990.000	- 105 točk
R LAGUNA 1,8/16V	2001	3.230.000	kontrole
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	4.340.000	na vozilu
R MEGANE AUT. CON 1,6	2003	3.090.000	- Teiinična
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0	1994	840.000	kontrola
VW POLO VARIANT 1,6	1998	1.550.000	po 2000
R MEGANE EXPR. 1,6/16V	2003	2.950.000	prevoženili
VOLKSWAGEN GOLF	2001	2.060.000	kiiometriii
CLIO EXPRESSION 1,2/16V	2001	1.550.000	- Pomoč na cesti,
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	1.200.000	vleka ali
RCLIO BILLABONG 1,2/16V	2003	1.950.000	popravilo
RCLIO BILLABONG 1,2/16V	2003	1.980.000	- 3 mesečna
			tehnična
Testna vozila			garancija
			(za določena vozila]
LAGUNA 2,0T PRIVILEGE 2003 4.600.000
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, itartice...
Mensa d.o.o., Cankarjeva 21, Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
2. 10. 2004 Nada Babic, vis. dentistka
JZ ZD Ptuj
©
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 1 Telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi 28. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za odsek avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje,
ki bo v četrtek 7. oktobra 2004, z začetkom ob 13. uri,
v sejni sobi v podhodu Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30 uro, na sedežih ob~in Videm, Zetale in Podlehnik v ~asu uradnih ur ter na spletni strani Urada za prostorski razvoj, http://www.gov.si/upp/ Aktualno.htm, v rubriki Obvestila za javnost.
Valentina Lavrenčič Direktorica Urada za prostorski razvoj
OBVESTILO!
.Nova KBM<
Nova Kreditna banka Maribor
Nova KBM d.d. Podružnica Ptuj, želi svoje storitve ~im bolj približati ob~anom, zato jih obveš~a da se
odobravanje potrošniških in stanovanjskih kreditov od 4.10.2004 dalje nahaja v prostorih ekspoziture Lackova 5, odobravanje potrošniških kreditov pa tudi v ekspozituri Novi trg 1.
Tako lahko sedaj ob~ani rešujejo potrošniške kredite v vseh enotah podružnice Ptuj in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8 do 11,30 ure ter od 14 do 17 ure.
Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jih prijazno pričakujemo.
ROLETARSTVO Ivan Arnuš, s. p., proizvodnja in storitve
Povodnova ulica 3, 2251 Ptuj
Objavljamo razpis ene kadrovske štipendije za univerzitetni program Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru za leto 2004/2005.
Pogoj za prijavo je kon~ana srednja {ola z opravljeno maturo in najmanj prav dobrim uspehom.
Rok za prijavo je 8 dni od objave. Vse informacije dobite na tel. številki 02 783-00-81.
KURILNEGA OU A		
Telefon:	02 7S4 00 66 1	
CSM:		041 S57 SS3 1
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.0.0. 02/681 80 02
Avtocenter Šerbinek
Zagrebška c. 85, Maribor, tei.:02/45-035-56, www.avtocenter-serblnek.sl
I® © A
o VINIH« "SSE*
Največja ponudba rabljenih vozil na Štajerskem, na zalogi več kot 150 vozillll
-	velika izbira vozii z dizelsl^im motorjem iz EU
-	vozila iz naše zaloge so telinično pregledana
-	svetovanje in strol<ovna pomoč
-	ugodno financiranje, l^redit ali leasing
Model	Oprema	Letnik	Cena
DAEWOO LANGS 1,5	SV, CZ, ES	1998	/
FIAT FUNTO 55S/3V	RA, DOZ	1995	520.000
FIATSCUD0VAN1,9D	CZ, ES, SV, DCZ, 1. LAST	1998	1.539.000
FIAT STILOJTD 115 5V	AC,ABS,6AB,RA	2002	2.450.000
FIAT UNO 1,0	1.LAST., KB, RA	1999	760.000
FORD FIESTA 1,3	AB, I.LAST.RA	2001	1.049.000
FORD FOCUS 1,4	VSA OPREMA	2002	2.350.000
FORD FOCUS 1,8 TD SW	/	2001	2.150.000
FORD GALAXY 2,3	VSA OPREMA	1998	1.990.000
FORDH/IONDEOSW90	AC,ABS, EL. PAK	2001	2.780.000
F0RDII/I0NDE0TDI4V	/	2002	2.990.000
F0RDTRANSIT1 + 8	/	1992	450.000
FORD GALAXY 2,3	OPREMA GHIA	1998	1.950.000
KIA PRIDE WAGON 1,3 i	RA, ES, ELANI	1999	899.000
H/IAZDAXED0S 6,1,6 1	4XES,E0,AC,SV,ES,CZ	1999	1.790.000
H/IERCEDESCLK 230 COUPE	VSA OPREMA	1999	3.990.000
OPEL VECTRA 2,0 TDISW	AAC,ABS,RA,...	2000	2.250.000
OPEL ZAFIRA 1,6/PLIN	AC,ABS	2003	3.290.000
PEUGEOT 3061,4	ABS, SV, CZ, ES	1997	1.160.000
PEUGEOT 3061,61	DCZ, ES, SV, AC, RA	1999	1.450.000
RENAULT CLIO 1,2 RL	1.LAST	1997	820.000
RENAULT CLIO 1,6 16V/3V	ABS,AB, ES, EO,ALU	2002	1.890.000
RENAULT R19 LII\ÍITED	DCZ, ES, SV, KB	1996	699.000
ŠKODA OCTAVIA 90 SW	AC, ABS, EL. PAKET	2001	2.500.000
VW PASSAT GL KARAVAN	AB.ABS.SV.RA, ES, EO	1995	580.000
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
	Letnik	Cena	
ŠKODA MJCIALH	1996	440.000	RDEČA
CrTROENSAXOnUIX	2001	1.090.000	VIŠNJA
ŠKODA FABIA 1,4 COMFOKT	2000	1.470.000	KOV. MODRA
DAEWOOLANOS 1,5	1999	920.000	KOV MODRA
PEUGEOT 4061,816V	1998	1.480.000	KOV /EIENA
PROTON 415 Gia	1996	470.000	KOV MODRA
ŠKODA FEUCIA 1,6 in	2000	750.000	BELA
KIASEPHIA1,5	2000	1.170.000	KOV PEŠČENA
RENAUU CUG 1,2 l6V EXPRESSION	2002	1.720.000	KOV MODRA
CrrROENSAXOl,0i	2000	1.040.000	KOVZLAIA
Fl¥rPUNT0 55S	1998	730.000	KOV m,F,NA
DAEWOOLANOS 1,5 S	1998	630.000	KOV ZELENA
OPEL ASTRA 1,4 ECO	1997	780.000	RDEČA
DAEWOO NEXIAGL	1997	540.000	KOV SIVA
RENAUrr TWINGO PAΠOPEN AIR	2000	1.190.000	RUMENA
RENAUIIKANG001,4RN	2001	1.490.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,5 LS	1995	480.000	KOV m,F,NA
RENAUII MEGANE 1,6 16VATT7ÍÍ	2000	1.660.000	BELA
FIAT BRAVA 1,2 l6V SX STEFT,	2001	1.640.000	KOV MODRA
R)RDFIES1A1,3	1997	690.000	BELA
RENAUII MEGANE 1,6 E RT SCENIC	1998	1.360.000	KOV ZEI,F,NA
I0RDFIESIA1,3	2001	1.135.000	TEMNO MODRA
FLVr STUC 2,4 ABARTH	2002	3.480.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 a 16 V	1995	750.000	BELV
DAEWOO RACER 1500 GSI	1995	270.000	KOV PEŠČENA
DAEWOOLANOS 1,5	2000	860.000	KOV SREBRNA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	960.000	RDEČA
ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1995	420.000	RDEČA
OPEL ASTRA 1,6 i CD	1993	570.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,616V	1999	1.770.000	VIJOLA
FIArPUNT0 55	1995	540.000	KOV MODRA
ROVER 416 SI	1995	990.000	KOVVÈNFA

€LMOMTd
'.o. o.
&
GRnDB€Nn
MCHRNIZnCUn
€L€KTROMONTflŽfl
niSKSHNDCR GRBROVCC 5.p.
IZVAJAMO: - IZKOPC (bager, mini bager. JCB)
-	PRCBOJC CCSTiŠČ
-	POLRGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanalizacijo, vodovod, plinovod)
-	CLCKTROMONTRŽNR DCLR (polaganje elektroenerg. kablov, javno razsvetljava)
-	RUŠENJ« OBJCKTOV
-	UTRJEVANJE TERENR. REZRNJE RSFRLTR
ŽNIDDRIČCVO NRBRCŽJC 12,2250 PTUJ, gmgelmont@slol.net, TCL: 02 / 748 18 90, FAKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255
www.tednik.si
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh poti. Kjerkoli si, naj angel ~uva te, kjerkoli si,
nate bomo mislili {e ...
V SLOVO
naši najdražji tetici, teti Emici, botri
Emi Mesaric, roj. Žaler
Nečaki: Lilijana s Slavkom, Barbara s Tadejem, Brigita s Sebastjanom, Beno, Marko in tvoj Jur~ek
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, atija
Janka Čusa
IZ PTUJA, ZADRUŽNI TRG 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem od blizu in daleč, ki so bili z nami s toplimi mislimi in prizadetostjo v najhujših trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se za darovane vence, sveče in svete maše, za ustno in pisno izraženo sožalje.
Hvala tudi Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve, govornici ge. Veri za poslovilne besede slovesa, Društvu upokojencev Breg, zastopnikom z železniške postaje Ptuj za udeležbo, pevcem za odpete žalostinke ter župniku za molitev, opravljen obred, sveto mašo in lepe besede upanja.
Žalujoči: žena Emica, sin Bruno in vnukinja Ingrid
@e leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v mislih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
... Kogar imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč je in čaka te ...
V SPOMIN
Tiha žalost spremlja spomin na 4. oktober 2003, ko smo z neminljivo bolečino v srcu onemeli in spoznali, da smo za zmeraj izgubili dragega brata, svaka, botra in strica
Toncka Cafuta
IZ SP. LESKOVCA 22
Hvala vsem, ki z nepozabnimi spomini nanj postojite ob njegovem prezgodnjem in krutem grobu ter mu prižigate svečke večnega miru.
Žalujoči: bratje in sestre z družinami
Grajenšćak • 271 dni po hudem požaru
Alojz Bračko v novi hisi
Krajani Grajensčaka so potrdili stari rek "V slogi je moč", saj so 74-letnemu Alojzu Bračku iz Grajen-sčaka 50, potem ko mu je požar zaradi strele 30. decembra lani upepelil skoraj 200 let staro cimpra-čo, s skupnimi močmi zgradili novo, zidano hiso.
Ker je čez noč ostal brez strehe nad glavo in praktično brez vsega, se je Alojz Bračko za~asno preselil k bratu v mesto, a sokrajani so želeli, da se priljubljeni in vedno nasmejani Lojzek spet vrne v domači kraj. Stopili so skupaj in sklenili, da mu na pogorišču stare zgradijo novo hišo. To se je tudi zgodilo in 271 dni po dogodku so mu v soboto, 25. septembra, svečano predali ključe nove hiše.
Vedno nasmejani Alojz Bračko je bil ob dogodku vidno ganjen: "Vesel sem, kaj ne bi bil, saj imam novo hišo. Ne morem verjeti, kako se lahko usoda obrne. Tukaj, na tem mestu, je stala lesena cimpra-ča, kakih 200 let je bila stara, a se je v njej dalo lepo živeti.
Ko sem tistega decembrskega jutra zaslišal bobnenje, ko sem odprl shrambo in zagledal vse v plamenu, me je pretreslo, vse je zgorelo kot bakla in se sesulo, tako da sem ostal brez strehe nad glavo in sem se moral preseliti k bratu v mesto. Zelo sem bil presenečen, ko so mi gasilci povedali, da so pričeli izvajati akcijo, da mi bodo zgradili novo hišo. Vsi sosedje so pomagali in sorodniki prav tako, nekateri so prispevali materi-
Foto: M. Ozmec
Ključe nove hiše je "Bračkovemu Lojzeku" svečano predal Maks Gajšek (levo).
Gradnjo hiše za Alojza Bračka so omogočili donatorji: Projekta inženiring Ptuj, Drago Črnko, s. p., Venčeslav Kokol, Dušan Kuhar, Drago Krepek, Milan Strgar, Elektro Senčar, Opte Ptuj, Franček Lenart, Uroš Kokol, Ivan Vračko, Gorenje notranja oprema, Miran Veit in Grča, d. o. o., izLehen na Pohorju.
"Ni prevelika, je pa zidana in nova," pravi nasmejan 74-letni Alojz Bračko in se ponosno postavi pred svojo novo hišo, vesel, ker v nesreči ni ostal sam.
al, mnogi tudi denar. Hvala vsem, ki so pomagali in prispevali."
Krajani Grajenščaka so novo hišo zgradili ob pomoči primestne četrti Grajena, mestne občine Ptuj, humanitarnih organizacij in številnih darovalcev. Celotna akcija pa
je bila v rokah predsednika gradbenega odbora Petra Vajnber-gerja, ki je o njej povedal: "Že v prvem tednu po novem letu smo krajani skupaj s člani prostovoljnega gasilskega društva Grajena sklenili, da Alojzu Bračku pomaga-
Foto: M. Ozmec
Množico, zbrano ob predaji nove hiše, je nagovoril predsednik gradbenega odbora in gonilna sila akcije Peter Vajnberger.
		
Û	z novimi premoženjsidmi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jili zavarovanja krijejo, in več variant I zavarovanj, med katerimi iahko izbirate.	ZAVAROVALNICA MARIBOR
1—IJJ'		
		
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bo prehodno rahlo deževalo. Čez dan se bo delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 23 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo delno jasno, občasno pa tudi pretežno oblačno, vendar povečini suho vreme.
mo ter da na pogorišču stare zgradimo novo hišo. Imenovali smo gradbeni odbor in začeli. Aktivirali smo mestno in lokalno upravo ter seveda sredstva obveščanja. S pomočjo medijskega odmevanja in družbenih dejavnikov je kmalu stekla v zadovoljivem obsegu."
Koliko prostovoljnih ur ste vložili krajani in koliko sredstev?
"Za novo hišo smo zbrali 2.476.953 tolarjev, od tega so krajani prek nabiralnih pol prispevali dobrih 1,6 milijona, iz mestne občine Ptuj smo dobili prek 300.000 tolarjev, na transakcijskem računu Rdečega križa pa je bilo zbranih 54.000 tolarjev. Od vsega tega smo za izgradnjo hiše od kleti do strehe porabili 2.360.191 tolarjev; tako da nam je ostalo le še 116 tisočakov, ki jih bomo porabili za ureditev okolice.
Vesel sem, da smo povsod, kjer smo iskali pomoč, naleteli na izredno dober odziv - tako v začetni fazi, ko smo pričeli zbirati denar, dokumentacijo in soglasja, kot pozneje, ko je bilo vse skupaj potrebno spraviti v življenje. Tu pa so svojo vlogo odlično odigrale človeška humanost in pridne roke. S podporo vseh krajanov Grajenšča-ka, Grajene ter širše okolice nam je lepo uspelo in mislim, da nam je ta nova hiša lahko vsem v ponos."
Naj dodamo, da je v imenu gradbenega odbora in krajanov Grajenščaka presrečnemu Alojzu Bračku ključe nove stanovanjske hiše svečano predal Maks Gajšek, za izkazano solidarnost pa sta se zahvalila predsednik primestne četrti Grajena Andrej Rebernin-šek in podpredsednik PGD Grajena Marjan Bezjak.
Vsekakor je dejanje krajanov Grajenščaka vredno pohvale in posnemanja, sicer pa trdno upajo, da jim bo uspelo zbrati še okoli 500 tisočakov, ki jih potrebujejo za fasado na Bračkovi hiši.
M. Ozmec
PLESNI CENTER
VPISUJE
v NOVO SEZONO
Tečaj
družabnih plesi za odrasle
PRIČETEK V SOBOTO, 2.10.2004 OB 19.30 URL
vsak delovnik med 16. in 20. uro
Volkmerjeva c. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
ROLETARSTVOABA
Tsmer Grajen« > BoH/inAmui
Štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^mtATKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Vesna Žegarac, Ul. Lackovega odreda 2, Limbuš - Lano; Mojca Grubič, Ormoška c. 6, Ljutomer - Evo; Polonca Mlaker, Dragonja vas 16, Cirkovce - Reneja; Janja Ravnik Reš, Kajuhova 3, Ptuj -Vasja; Marjana Fakin, Sp. Sveča 2, Majšperk - Tjašo; Barbara Natlačen, Žibernik 29, Rogaška Slatina - Karino; Melita Erjavec, Formin 52 -Urbana, Matejka Metličar, Zg. Hajdina 13 - Jana; Anita Malovič, Sovre-tova pot 32, Ptuj - Zarjo; Tonja Zrna, Ul. dr. Hrovata 18, Ormož - Niko; Nataša Rantaša, Pobrežje 172 - Aljo; Anica Pleteršek, Zlatoličje 59 -Primoža; Vera Zagoričnik Novak, Ul. Stanka Brenčiča 3, Ptuj - Tjana; Karmen Kondrič, Potrčeva 44, Ptuj - Jado; Danijela Majcenovič Cipot, Maistrova 1, Lenart - Injo; Jasmina Venta, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo - Lino.
Poroke - Ptuj: Tone Plošinjak in Anica Žnidarič, Mala vas 3 7la; Gregor Perhaj, Ulica Polone Čude 7, Ljubljana, in Renata Pišek, Pod gozdom cesta II20, Grosuplje.
Umrli so: Marija Lenič, Skorba 6, umrla 15. septembra 2004; Marija Lazar, Žerovinci 63, umrla 17. septembra 2004; Dušan Milošič, Mali Okič 45 la, umrl 19. septembra 2004; Neža Lah, Mihov ce 17, umrla 17. septembra 2004; Ana Muršec, Ločki Vrh 3la, umrla 17. septembra 2004; Elizabeta Murko, Svetinci 39, umrla 17. septembra 2004; Gera Korošec, Mihovce 22, umrla 20. septembra 2004; Marija Zadravec, Miklavž pri Ormožu 33, umrla 16. septembra 2004; Marija Moravec, Senešci 64, umrla 14. septembra 2004; Janez Zavec, Turški Vrh 40lc, umrl 21. septembra 2004.
Črna kronika
Vlom v avtomobil
Neznani storilec je 27. septembra med 18. in 23.10 na parkirišču Centra rabljenih vozil Dominko, d. o. o., na Ptuju vlomil v osebni avtomobil znamke VW Golf IV, 1,9 TDI, v notranjosti demontiral sprednjo voznikovo varnostno blazino, merilnike in zlomil ključavnico volana, snel pokrov sovoznikove prednje varnostne blazine, a je ni demontiral, saj je med tem prišlo do kratkega stika in vžiga na elektromotor-čku za pomik stekla na desnih vratih. Storilec je nato kraj zapustil in odšel v neznano smer. V vozilu je prišlo do požara, pri čemer so bila uničena desna vrata, prednji desni sedež, tapete, ogenj pa so pogasili gasilci. Skupna škoda znaša po nestrokovni oceni 1.000.000,00 SIT.
Vlak v avtomobil
27. septembra okoli 1.15 je 22-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Slov. Bistrice vozil iz smeri Poljčan proti Slov. Bistrici, v smeri zavarovanega prehoda ceste čez železniško progo na Križnem Vrhu. V ostrem levem ovinku ga je z vozilom zaneslo v levo, kjer je trčil v betonsko ograjo ob cesti. Po trčenju je vozilo zdrsnilo naprej, na železniške tire ob prehodu ceste čez železniško progo. Voznik je izstopil iz vozila, na prehodu pa so se pričele polzapornice spuščati. Iz smeri Slov. Bistrice proti Poljčanam je pripeljal tovorni vlak. Strojevodja je kljub zaviranju trčil v zadnji del na tirih stoječega osebnega avtomobila. Škoda na os. avtomobilu, lokomotivi in sprednjih dveh vagonih znaša po nestrokovni oceni 1.000.000,00 SIT.
Vlom v foto salon
Neznani storilec je 23. septembra okrog 3.55 vlomil v foto studio in trgovino na Trgu svobode v Slovenski Bistrici, iz vitrine odtujil štiri klasične in štiri digitalne fotoaparate ter spominske kartice za digitalne aparate. Lastnik je utrpel škode za okoli 800.000,00 SIT.
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^
^ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍíSÍ 080 1 3 14
Novo v Sloveniji!
Nemški strešniki Pfieiderer s 50. ietno garancijo že od 1.595,00 SIT + ddv.
Šabeder d.o.o. Zg. Korena 4a 2242 Korena Tel.: 02 684 02 18 Gsm: 041 698 889