ISSN0350-SS61 ZA fcofi^c Spet bo pričelo deževati. Op ps. številka 46 četrtek, 28. novembra 2002 2S0SIT ItAItlO Volitve: pretlsednlškef županske In državnega sveta v nedeljo drugi krog Par dni pr») druj^im kn»)>om predsedniških in /u|)anKkjh volitev. ki }H>tl(> 1. decembra, vče« ni.l in danes (27. in 28. niivem-hm), polekiijt) volitve v dribtvni svet, v predstavniški dom družbenih. |Jospml»rskih, poklicnih in lokžiinih interesov; Te volitve so |K>sredne, stirideset svetnikov i/volijo elektorji, nji* liov mandat pa traja pet let. V nedeljo se bode po Sloveniji ob 7, uri odprla in ob 19. uri /apria voiišća za drugi krog volitev predsednika republike. Kdo bo? Barbara Hre/igarali Jane/ Drnovšek? V 61 sloven-skill občinah pit bo polekal ludi drugi krog županskih volitev. Podobno kol /a prvi krog ludi le volitve polckajo po rokovniku. ki ga jc sprejela republiška volilna komisija. Tak(3 so bila vo-liSča, namenjena pred^íasnemu gl«isa btxío župana volili v občini Smarlno ob Paki. /a naklonjcnosi volivcev se bosic potegovala .Alojz Podgoršek (nestrankarski kandidal spodporo ZLSD) in I'Yariai>ek I'U/ir (kandidal SLS). Še lo: Okrajna volilna komisija Velenje prosi tiste volivce, ki so pomotoma prejeli dvoje obvestil o volitvah, dći v nedeljo obiiCejo listo voli-^. kjer so volili ic v prvem krogu predsedniških volitev. S seboj naj vzamejo oba prejeta obvesùla. ■ mkp, foto: vos Na srečanju nastopili zbori celjske regije Otroški bolje kot mladinski VELENJE • Območna iz* postava javnega sklada KS /a kuhurne dejavnosti Velenje in ZveAi kiiltiimih društev Šaleške doline sta pripravila minuli petek medobmocno srečanje otroških In mladinskih pevskih zborov« Na njem Je nastopilo 19 /iMintv, ki so jih izbrali na o(>« močnih revijah v vseh devetih i/postavah sklada celjske rei>i-je. Zapelo Je l)li/ii H20 pevcev in pevk. predstavili pa so se na dveh koncertih. Oba sta hila dobro obiskana. Kol smo lahko slišali, je bilo pelje oiroških zborov nazelo visoki kakovostni ravni, še posebej v primerjavi z mladinskimi, med katerimi sta izstopala zbor OŠ bratov Lctonja iz Smartne-ga ob Paki. ki ga vodi Anka Jazbec in /bor velenjske glasbene Sole, zborovodja Matjaž Vehovec. ■ tp, foto:S.Z. Izberite modro svojo pot! d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR ME08TKVWÍTV01 potimim entra i Stim Viiwqt tiL: 03/ 8&Y SD 98 Dr. Evgen Dervarlč »Ceno lignita bomo morali znižati« Prva seja sveta Mestne občine Velenje novega mandatnega obdobja Velenje ima župana in svet Na torkovi konstiluti\iii seji so no vol/vol jeni svetniki najprej i/* volili tričlansko mandatno komisijo, ki Je skupaj / i»l>činsko volilno komisijo pregledala i/ide lokalnih volitev. Nato so prisluh* nili pc»r(K'i]u volilne komisije o i/idii lok^ilnih volitev in potrdili mandat /upanom in članom noveua olK-inskeua sveta. Dalje na ž struni Zaradi balonov ob kondome? Mladi forum ZLS'D, letos, ob (hîei^ aidsa, I. deceniíyi Uy ne ho imfnavil doslej vedno d(^yr'Sesi teh, po katerih je največje povftraševanje, stane 320 tolarjev^'^ pravijo v Lekarni Velenje. Za kakega mladega res ve-liko. Celo tako, da tvega. Ulice aidsa, sto- Tako mislim jnice aidsa, klopi aidsa ... Sploh ni vuino, kako se injcnujejo^ so za-i o zelo pomembne. Gredo deset krtit mimo iji SI fih naberejo za en Čas... Zxiaj pa nazaj k mlademu font' mu ZJSD. Ni jim zameriti, da lelos ulice ne ho. K(jI ží' rečeno, sploJ} ne. Jim pa ^e, ker je razl(Jgs za-kaj je ne Ik>, takfi prozoren, kol je irrozwfi napihnjen kondom. -^Izvedba lega projekta ne bo mogoča zaradi drugega hnga preckedniskih volitev i]i s lem povezanega volilnega molka.^ Iz lega se da sklepali, da, prvič, mladi forum še seksa ne» ko je zapovedan molk, drugič, da Še pomisli ne, da je moč prrjjekl prestaviti na dan kasneje ali di^ dni pre}, tretjič pa, da je šlo za halone toliko, da je zmanjkalo za komhme. iikoda je pa. m Mliena Hrstič - Ptaninc 9770350556014 n ONOVitEC e V Premogovniku Velenje obstala proizvodnja VELENJE • V petek se je v velenjskem premo)jo>niku pi).sk(KJovHl ulavni Inik ítvot premogii na površino. Do p(>^keJe prišlo, ker sej« n» presipnem meslii /ago/dil o.s« ter predmet. Proi/.vtHÍnjo so xat» ustavili. V premogovniku so tnko do včeraj p4>tekal» samo tista dela, ki niso vezana na transport premoga. Razen i/pada proizvodnje, ki jo bodo nadomestili v dodatnih delovnih dneh, tehnična poškodba ni pow.nKÎIa ve^je materialne škode. ■ mz Esotechu priznanje Inštituta Jožefa Stefana UIUBIJANA. 25. novembra - t^ioslech d.d. je letošnji dobitnik častne listine Inštituta Jožeta Stefiina. Priznanja inštitut ^e pelo leto ptKieUuj« |Midjeljem in institucijam, ki p4»se-m uspešno sodelujejo i njimi pri prenosu znanstvenih in tehnoloških dosežkov v gospodarstvo. Direktorica Esotecha d.itnica posel>nej>a priznanja te^a inštituta. Esoiecbz Jožefom Sicfanom sodelujete od leta 1998. Eden od rezultatov lesnega sodelovanja je Izgradnja ra/^vepialne naprave v Mcžici, ■ mkfi Miian Kopušar izpolnjuje obljubo ŠOŠTANJ - Milan Ropu.šar je pred voJitvami mladini v S^ištanju ol)ljuhik da jim bo i/pol nil prvo željo, s katero Ih^ do prišli do nje^a. Pa ne kot Miklavž, ki Ik) kmalu nosil, ampak kot î^upan Šoštanja, pri katerem so se kar kmalu po volitvah. mladi tudi o{*lasili. Želijo si svojih prostorov» po vzoru sosednjih in drugih občin v Sloveniji, mladinskega cen Ira. »Obljubo homo v Šoštanju izpolnili. OdloČili smo se, da lakoj pn:idemo kpnyckliranju mladinskega centra in lov-skiopu izgradnje nove osnovne Sole. Istočasno z gradnjo te, bomo gradili ludi mladinski ccnlcr.« ■ rnkp Ob stoletnici svečana aliademija ŠOŠTANJ-Turlslično olepševalno društvo ŠoSlanj slavi 100-kiinieo delovanja. Jubilej so zaznamovati že z več dogodki, osrednji pa bo jutrišnja (pelek,29. novembra) svečana akademijit Rdeča nil prireditve ho kore<\^raťija ŠoSlanj skozi zgodovino, v i/vedbi umelniške skupine Soslanjski iz/iv. ■ mkp ŠoštanjčanI radi sežejo po lianj, kije sestavni del velenjske, seje izptjsoja v zadnjih dveh letih povečala za 50^.. Lani so si bralci, regislriranih obiskovalcev knjižnice je 1.035, sposodili skupaj 22-935 enot, od tega odrasli 10.323. ■ mkp Trideset let Kolede VELENJE - Salešlui foJkJomit skupina Koleda leto.s praznujejo • letnico cletovđnjsi. Oh jubiUJii prlpravljiijo slavnostni koncert, ki Im> v sob4»tn(»vitev bo v nedeljo« 8. decembm« ol) I H. uri v velenjskem domu Kukure.Na olieh koncertih bodo skupaj / gosti predstavili slovenske kolednice, íhX 'fVeh kraljev do Silvestrovegu. Na odru sc jim bodo namreč pridrui^ilc Kaiice in OktelTEŠ. Sprehodili se bodo po vsej Sloveniji in ob îem tudi zapIc.saJi. Cc želiíe rezerviran vstopnico /a nedeljski koncert, lahko to Si orile na tel. 031-317-2)0. Sicer pa bodovsiopnice za končen na voljo Judi eno uro pred priredilvijo. ■ hš Paicetl za socialno ogrožene UUBUANA, VELENJE - RdeCi križ Siovenijeje tudi le-los za socialno ogrožene posameznike in družine namenil 20 tisoč prehrambenih paketov, ki jih je ?a le namene dodelila Fundacija invalidskih in liumanilamih organizacij v Sloveniji. Poleg teh bo vsako območno združemje RK prejelo Se 3fi vreč otroi^kih plenic. S lemi darili bodo vsaj za krajSi čas pomagali pri zmanjševanju stisk posameznikov in druřin. Med 56 območnimi združenji RK. prejemniki teh paketov, bo ludi velenjsko. Kolje povedala sekretarki« Darinka Herman, pričakujejo 433 pakciov, prejeli pa naj hi jih juiri (vpei-ck) in jih naslednje dni tudi razdelilipo krajevnih organizacijah RK. ■ tp Prva se/a sveta Mestne občine Velenje novega mancfatne^a obdobja Velenje ima župana in občinski svet Nadalje\'anje s J. simni Ker mandat župana ni združljiv z občinskim svetnikom, so predlagali, da volilna komisija ugot(5vi in prcdlagaza svetnika, namesto Srečka Mehu naslednjega 7. li.sle Združene liste socialnih demokratov. S funkcijo svelnifc< tudi ni združljivo profesionalno delo v občinski upravi, zalo se morajo Anton HrfKinik. Peter Kovač in Murko Vučin-» v enem mesecu odločili, katero nalogo bodo opravljali. Će bodo še naprej v občinski upravi, bo kt»iii.sija občinskemu svetu tudi v leh primerih predlagala za svetnike naslednje iz list Soglasno so izvolili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo pripravila predicige komisij in odborov sveta do naslednjega zasedanja, ki naj bi bilo 17. decembra. Komisiji predseduje Bojun Šk»rja, v njej pa so še Sebastian Boljte, Stsinisluv Planine, Drago Miir-tini«i:k, JoM Kavličnik, Franc S«v«r in Roza Ana Hril^ar. Ob koncu današnjega zasedanja je župan Srečko Meh skvves-no zaprisegel, orisal pa je tudi naloge prihodnjega štiriletnega obdobja. Med drugim je izrazil zadovoljstvo nad tem, kako je potekala današnja, saj daje konstruktivno zasedanje upanje, da bodo lahko tvorno sodelovali. Med drugim je dejal: «î'Alim si, da bi Velenje ostalo takSno. kol je danes, se pravi gospodarsko in družbeno napredno mcsio, v katerem bomo lahko živeli drug z drugim: varno mesto, kjer bo dovolj delovnih mest in dovolj stanovanj; mesto, v katerem bomo lahko gojili tudi občulljrvtvsi do socialno Šibkih, listih, ki ne morejo dasiojno živeti ... Vsi obeti so, da bo tako tudi astalo, saj gospodarske družbe nap^we-dujejo dobre rezultate, ra/vojni programi so tudi narejeni in kar nekaj kazalcev je taksnih, ki kažejo, da bi lahko tudi v naprej ohranili taki^n i n:nd razvoja, kot ga Imamo danes,« Bili pa so tudi že operativni, dali so soglasje k imenovanju direktorice Studinjskega središča v C*e-Iju, kateregii soustanoviteljica je Mestna občine Velenje.'lo nalo-gio bo opravljala Andreja Zupane. ■ Mira Zakošek Govedorejsko društvo Šaleške doline Izredna seja Pred tednom dni so sese.^li na izredno sej«» člani (îovedorejske* ga društva Haleška diillna. Osrednjo pozornost so seveda name* nili tako inienov.ini mlečni aferi in Še nekaterim drugim aktualnim temam s področja kmetgst\'a. Kol nam je plitič'no zadevti. Nanjsc^ naslovili še eno zahtevo, in sicer tisto o vaških klavnicah. Letaš spomladi je menda obljubil, da bo strokovna komisija pri ministrstvu proučila moi^osti za njihovo ustanoviiev in doltK'ila tudi merila. Do danes tega §e ni storil Živinorejce v Šaleški dolini pa ta možnost dopolnilne dcjavnosli močno zanima, | tp Podjetje Engrotuš podarilo ček SB Celje Lepo darilo za otroški oddelek CEUIE, 20. decembra - PíkI-JelJe Kngrotuš iz Celja Je sku* paj s proizvajalci blagovne /.namke TUŠ pripravilo dobru* delno akciji »5 tolarjev«, live-dio Jo je oktobra letos, /bralo pa Je 12 milijonov 80 tisoč tolarjev. Donacijo v višini dobrih 3 mtlij(»ne SÍT Je od akcije prejel otroški oddelek Splošne Ind-nišnice Celje. Denar je organizator akcije zbiral v vseh trgovinah, droge-rijah in fraašizah Tuš tako, daje ob nakupu kateregakoli izdelka iz njihcive blagovne znamke prispeval pet tolarjev. Izkupiček od akcijo so enakomerno porazdelili med SB Izola, Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, SB Maribor tn SB Celje. Na priložnostni slovesniviti ob simbolični predaji Čeka v slednji je direktor veleprodaje podjetja lingrotuš Cvorazd l.ukman pwedal, da s predajo Šc zadnjega čeka tako zaključuje človekoljubni projekt Pet tolarjev. Zn uspešno izvedbo in visok izkupiček akcije se je zahvalil proizvajalcem njihove blagovne znamke in pri tem še p<3sebej iz- postavil podjetja in kupce s celjskega območja. Zagotovil je, da bodo podobne človekoljubne akcije nadaljevali, saj menijo, da je treba vlagali v okolje, v katerem piîslujejo. Slovesnosti se je udeležila tudi ambasadorska slovenskega odbora Unicef Milena Zupančič. Povedala je, da odbor skupaj s še drugimi 3^1 odbori po .wetu skrbi za otroke v 132 državah. Svojoskrh pa namenja tu- di težavam slovenskih otrok, ki so v primerjavi z otroki v deželah ireljega sveta manjše, a kljub temu pomembne. Pozvala je 1'irme v Sloveniji, da sledijo svetlemu vzoru podjetja Engrotuš, »saj vemo, da primanjkuje denarja za zdravljenje in za nakup drage opreine.« Pi^jetju se je zahvalila /a donacijo v višini 800 tisoč tolarjev, ki jo bo Unicef namenil obolelim otrokom za aidsom, Ob predaji čeka, vrednega več kot 3 milijone toiarjev. Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje doc. dr Radko Komadina, dr. med. pa je med drugim ugotavljal, da so v bolnišnicah vse glasnejše zahteve po strokovni recirganizaciji, .saj nove tehnolc^je omogočajoveč zdravljenja bolnikov' na ambulantni način. Za postopno zmanjševanje števila stacionarnih bolnikov, sploh otrok, za katere je pomembno, da se lahko zdravijo doma pri starših, potrebujejo obnovljene in nove aparate. Po izračunih so za nakup utemeljenih potreb prekratki za nekaj sto milijonov tolarjev. Po besedah predstojnice otroškega oddelka Ana Me.štnh vič» dr. med. bodo z donacijo piîdjetja Engrotuš kupili mijnuj-nejŠo opremo - napravo Holler, ki bo omogočila 2^urno neprekinjeno merjenje EKCi-ja, Doslej so si jo izp(\sojali na internem oddelku. Lastni aparat, ki bo ustrezen zaoiroke vseh starosti, pa jim bo omogočil predvsem ambulantno zdravljenje mladostnikov. ■ Tp FTTTT^dn^ MAN In RTV má^lL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklh. Cena posamerne^s pTvoda ^D SfT, iT>dseina TBroCntna 940 SfT. tnmw«Cra narci ntna 2750 SfT. pđietre nsočnina 5,340 SIT, lelna narofirira 9 900 SJT. Uredništvo: Bons Zskctšek (rjsek; »Dokaj mirno pričakujem drugi krogvoli- Frančisek Fužir lev, saj ne dvomim v modrosl odlíXÍitev volivcev in volivk. Že v prvem krogu so dokazali, da siželijosprememb. Nič taksnega, kar ne bi bilo običajno za čas volitev nisem počel v minulih Ireh lednih. Pripravljal sem se že praktično na čas po volitvah. Osrednjo pozornost sem namenil predvsem prc3gra-mom, njihovi širitvi 1er bogatenju vsebin.« # Mj katere voin'ca raùimaie? I'rancisek F^žir«Volilve bodo cklločili volivci, ki so v prejšnjem krogu podprli kandidata, ki se nista uvrstila v dru^ krog. Zato lem volivcem namenjam še posebno pozornost. Predvsem jíl) vabim, da se udeležijo drugega kroga volitev. » Aloršeiu »Seveda na Aiojz Podgoršek vse tiste, ki jim ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj občine. Moj program vključuje aktivnosti za vse generacije. Kot sem že večkrat poudaril, bom delal za naslednje generacije in nc za naslednje volitve.« e Katere so vase ghvn^ prednoai pred pmiikandUlalom Ť Frančišek Fužir: >»Izobrazba in stroki'ivna u.sposo[>ljenc^st na področju investicij ter poznavanje ustrezne zakonodaje, reference, saj sem vse projekte, ki sem se jih lotil na poklicnem ali drugem področju, uspcSno uresničil. Moja vrnila je tudi odprtost do vseh in sposobnost sklepanja dogovorov, jasna vizija razvoja občine ter povezovanje vseh dejavnikov, ki lahko k temu pripomorejtn« Alojz Pwluoršek: »Menim, da moj protikandidat predstavlja neko kontinuiteto dela, ki pa sc očitno v minulem obdobju ni izkazala za uspešno. S sabo prinai^am svežino, ki je nujno potrebna za spremenjen način dela. Kot rojen Šmarčan in kol človek, ki deluje na mnogih področjih, poznam praktično vsakega občana, njihove navade in hotenja. Skratka, s mojimi soobčani sem si blizu, jih čutim.« # Če hoMe izvotjeni, hoste pO' k/icni ati nepokticni lupan'/ Frančišek Fužir: »Vtem trenutku bi ležko odgovoril na to vpra^nje. Co bo sedanji tajnik astal na tem delovnem mesiu, bom najverjetneje nepoklicni Župan. Če pa se bodo zadeve obrnile drugače, pa bom moral opravljali Župansko dolžnost, vsaj začasne?, poklicno.« AloJ/. Podgoršek: »V tem trenutku ne morem povedati dokončne odločitve. Po volitvah bom (îpravil piwnetek .stanja in potem sprejel primemo rešitev. Zavedam se, da bi bilo "jemanje^ županjevanja kot nekakšen konjiček skrajno nepošteno in neresno, po drugi strani pa tudi ne želim obrenw-njevaii občiaskega proračuna več kol bi bilo potrebno." ■ tp Macesnikov plaz v Solčavi Bodo dela končno stekla? SOLČAVA» 22. n«venil)ra • Ali 1)0 samiclja IVliicťjinik4»vt!)^a pla« zu, ki že r«sno }>rozi občiinom v Solčavi vendiirle stekla, l>i se lahko vprašali pn novinarski konferenci, ki so jo v prostorih ol>Ćine Solřnva pripravili člani repul)liske komisge /a plazove^ strokr»vne$>a odl>ora ter nekateri drugi strok<)viv<'kj. Predsednik strokovnega odbora za sanacijo plazov velikega .sega dr. Dajjdan Majesje namreč povedal, da so se pred začetkom ncwinarske konference seili s knieiom Rokom Krivcem, ki je zdaj najbolj nasprotoval nadaljevanju del in sc dogovorili o novi različici ureditve lako imenovanega kraka B površinskega odvodnjavanja. Dc^govor pomeni odmik od sedanjih načrtov, saj naj bi se izognili ruisenju sicer na črno postavljenemu objektu silosa ingo-spodarskega poslopja, prizadetemu kmet u pa pod cesto pasia-vili objekt za spravilo kmetijskih strojev. Ko bodo strokovnjaki pripravili novi projekt, ga bodo ponudili Roku Krivcu v dokončen pt^dpis. Minuli pelek naj bi z njim soglaJal. »Če ob predložitvi ne bo, bomo ravnali tako, kol določa sodna odločba,« je podčrtal dr. Bogdan Majes. Podjetje za urejanje voda (PUV) bo verjetno tako lahko nadaljevalo prvo la-zo sanacije plazu, ki sodi med največje v Sloveniji. Sanacija bo dolgotrajna, z izgradnjo pregrad-nil) objektov pa ga b(xlo razde-hli vsaj na tri dele. Po besedah Majesa se je čelo plaziščav 10 letih premaknilo za 800 melrov proti Solčavi, zalo lahko govorijo zgolj o zmanjšanju ogroženasii ljudi in premoženja. »Smo šele nazačeiku in naloga lahko traja ludi do 20 let. 10 metrov globoka plazina je polna vode in pred začetkom prave sanacije bo treba uredili površinsko odvodnjavanje, nalo pa globoko in postaviti nekaj pregradnih objektov.« Mimogrede -v plazeči gmoli napovršini 2U hektarjev sc premika več kot dva milijona kubičnih meinwzemlje in grušča. V nasprotju z nekaterimi domačini, ki pravij(5, da plaz kljub manjšim količinam padavin zdaj napreduje hitreje kol Sfx>mladi,je Majes prepričan, da se položaj ni poslabšal. Redne meritve my bi namreč pokazale, da se je plazenje od spomladi zmanjšalo za 30 odstotkov. Na vpra^nje, ali so bila izvedena dela na plazu, ki jih je do poletja izvajalo Podjetje za urejanje hudournikov (PUlI), kije 10 lei.skrbelo zanj. nekakovost-na, je Majes odgovoril, da so bila kakovostna, vendar bi se veljalo vpr^išati, ali so bile zamisli in izvedbe vselej pravilne. PUl 1 naj ne bi zmogel globinskega od-vodnjavanjainje za sanacijo naredil premalo, vendar ne posvoji krivdi. Razlog naj bi bilo pomanjkanje denarja, saj je vlada za Macesnikov plaz iz letc^nje proračuaske rezerve namenila le 260 milijonov SIT. lani pa 320 milijonov tiilatjev, Sonja Deseničar - AhČam predsednica Komisijez;i pla/o* ve pri Vladi RS je povedala, da bo sedaj njihova naloga pridobitev h^kacijskega diwoijenja in pogajanja o odškodninah. Med drugim pa je poudarila, da so plazovi stvar stroke. Z njeno ir-dilvijc? je soglašal tudi sidčavski županVoJieh Klemenšek.Taje menil, da so Roku Krivcu doslej narobe svetovali, >» Zadeva se vleče leto in pol brez potrebe. Kmet se namreč ni udelei^eval sestankov, na kateri so bili predstavljeni projekti, sicer bi lahko že odpravili ne sporazume .Treba je priznali, da sta ogrožena oba Krivca, vendar je ob vznožju plazu ogroženiii 100 ljudi,zato moramo veijeti stroki in investitorju - drŽavi.« ■ Tp PremogarjI bodo ta mesec dobili premalo plačano čez deset let pride vse prav V|í;LENJE- Z;iposleni v l'remc^ovniku Velet\|e v letih 1991 in 1992, hodov teh dneli dol>ilj izplačane premalo plačane plače. Ne vsi, ampak listi, ki so, ko Je l)il čas za to, poskrbeli, da so bili zne-.ski evidentinini^ ali drugače, tisti, ki so v času histninskej^a preoblikovanja tak zahtevek p(»dali. Nis(f pa ga vsi, ker vsi nisi") verjeli, da hi izplačilo dejanskcf bilo kdaj mogoče. Ti - bilo naj bi jih čez 2i)0 - bodo zdaj potešili kratko. Direktor za splošno in kadrovsko področje v Premogovniku Velenje Janko Lukner pravi: »Problem premalo izplačanih plač iz lel 1991 in 1992 smo enotno, za vse zaposlene, razrešili leia 1996. Takrat smo skladno s spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju podjelij invdogovorussindikatom, zaposlenim izdali potrdila o premalo izplačanih plačah. Na osnovi teh potrdil je bilo možno zaostanke zamenjati za delnicc premogovnika. V tistem času je tako vodstvo pc>djclja kol tudi vodstvo sindikiUa večkrat obširno informiralo zapaslene in bivše zaposlene o tej možnosti. Obenem je opozarjalo, da je možno zaostanke umwčili samo v okviru lastninskega preoblikovanja ali drugače, samo tako, da jih zamenjajo za delnice.«< Velika večina zaposlenih in bivših zaposlenih se je zjt (o odločila. Tisti, ki '&0 bili prepričani, da se prav s podpisom lastninske nakćiz-nice dokončno odpovedujejo možnosti za izplačilo /aostankov plač, pa leh nist) podpisali, S tem sose na nek naCiii ixUoč il i, da delnic premogovnika ne vzamejo, /daj, po desetih letih pa tudi denarja ne bodo mogli vzeti, ■ Mitena Hrstič • Pfaninc Plaz na Gorici ne grozi več VELENJE - Prejšnji torek Je oh bhikih (Íi»riške ceste 59-65 v naselju Gorica v Velenju potekala otvoritev sanacije plazu, ki ga je povzročilo veliko decembrsko neuqe že pred Štirimi leti. Zbnt-ne Je nagovoril župan MOV Srečko Meh, ki Je ob tem d^aU da morajo krajam, kijihje na Gorici okrog 47(>0, sami |H»skrl)eti z.a izgled in svojookolico. zahvalil pa se Jim Je tudi /a potrpežljivost, saj so dela pri (Hipravljamju plazu trajaihi kar celo leto. jeseni lcia2nOIJjenamreč Mestna občina Velenje pri podjetju Grading d. o. o. iz Maribora naročila izdelavo projekta za sana-cijoplazu, podjetju Krtina d. o. o. pa je izvedlo geomehanske raziskave. Januarja leta 2001 so zaradi izrednega plazenja s provboričnimi kovinskimi pWoú izvedli začasne ukrepe. Istega leta pa jc zaradi interesa krajanov priSio do spremembe projekta (pri čemer je sodelovalo podjeije (ieoline iz Maribora)-zaradi Česar je bil .sam postopek sanacije zamaknjen 6 metrov v hrcžino - s tem .so pristojni omogočili nadaljnjo izgradnjo novih parkirišč. Oktobra 2001 soz razpisom za izbiro najugodnejšega pc)nudnika za sanacijo plazu na Gorici izbrali pcidjelje Krona d. o. o. Podpis pogodbe je potekal 19. 11. 2001, z deli pa so pričeli dva dni kasneje. ( epravso na MO Velenje računali na finančno pomc»Č drŽave, jc niso dobili. Tak(^ jc kar 20 milijonov vredno sanacijo plačal mestni proračun. Med večjimi plazovi, ki v (Občini 5e vedno niso odpravljeni, tako ostaja plaz pod cerkvico sv. Jakca v Podkraju. Dokumentacija je sicer Že pripravljena, manjka pa najpomembnejše — denar! ■ bš Soštanjčanov zima, sneg in led ne bodo presenetili Pluženje po prioriteti Z novinarske konference SOSTANJ • v ^(>štar\|u so na zimi» pripravljeni. Vsa tîlozofî* ja tvh priprav, prjvyo, Je zajeta v preprostem dejstvu: ko zapu-de sneu, gaje treba «»čistiti, in ki» se pojavi poledica« Jo je treba premagati. Oh cestah so /e postavili »kole«« stroji so pregled;« ni in pripravljeni, materiala pasipanje Im> dovolj. V občini je več kate- gorij cest. Zimsko službo na njih pa opravljajo različni vzdrževalci. »Imamo di7avno cesto drugega reda, to je ta cesta, ki skozi občino Šoštanj teče iz Velenja preko Zavodenj do Črne. Gre za 25 kilometrov dolg odsek in za lega skrbi država. Za blizu 100 kilometrov lokalnih cest je zadolžena občina, za javne poti, teh je v oWini Soí»tanj okoli 525 kilometrov, pa skrbijo krajevne skupnosti same,« pravi Andrej Volk, ki kol referent v oddelku za okolje in prostor bdi nad cestno infrastrukturo v c^bčini SoStanj, To posebej poudarja zarad i lega, ker ljudje običajno nc poznamo obveznosti, ki izhajajo iz kategorizacije posameznih cest. »Ljudje od nas pričakujejo, da se bodo, ko ponoči sneži, zjutraj peljali na delo po kopni cesti. To pa je praktično nemogoče, č-epravse bomo irudili, da bi bilo to možno čim prej. Kljub trudu vse cesle ne morejo biti splužene takoj.« V občini so ob- likovali prioritetni red čiščenja, cest glede na nujnost posameznega cestnega odseka in lega se bodo držali. Med kriteriji so na pivo mesto postavili pomembnost ceste, nevarne odseke (klanci, ožine, astri ovinki .,.) in upoštevali Šolske poli in prevoze. Vsako leto občina sklene pogodbo, tako za leino kot za zimsko vzdrirevanje cest. Na podlagi letošnjega razpisa, objavljenje bil aprila, je bilo za dobo enega leia izbrano podjetje Andreje d.o.o. Za javne poti pa bodo, kot že rečeno, skrbeli v krajevnih skupnostih sami. lako kot so že tudi doslej. ■ MUena Krstić - Planine 28. novembra 2002 '^HlAS GOSPODARSTVO Novinarska konferenca na Premogovniku Velenje » Ceno lignita bomo morali znižati « Pn;(l t*ia prešini ktu rira nje vseh ostalih pnices(»v v poslovnem sistemu, tako da IhhIo tj lahko prinašali dobiček. Vse to nameravajo uresničiti /, intenzivnim ra/vojem na vseh pi»-dročjih. Kljub trdim zahtevani, ki so jih postavih in k^ut) načrtovanemu /manjšitnju števila /iiposlenili. poudarjajo, da si nikomur ni potrebno ustvarjali nepotrebnih skrili. Seveda pa pričakujejo, óa Ih)-do delavci sodelovali in í/poÍ-njevali »/iâshivijeno razvojno vizijo« in kvalitetno opravili svoje delo. »Ce k temu prište-jemo Se nai>e /nanje in izkušnje, nas prihodnosti ne more biti strain je (xlločen di« rektordr. tvijen Denurič. Natančno IkkJo ra/vojne cilje /a prihodnje in naslednja leta. opredelili na stratei«ki konte« renči 29. in 30. novembra v Fies i. V icm trenutku pa jc ccloino clckirogospodarsivo in lako seveda ludi Premogovnik Ve- lenje pred veliko preizkušnjo, Z novim leiom se ener-gelski irg povsem odpira, lo pa pomeni, Ja stopajo vanj enakovredno ludi tujj prodajalci in kupci električne energije. Vk>ga velenjskega premogovnika bo pri icm 5c posebej žahl evn a, ^aj cena velenjskega Ilgniia ni konkurenčna sveio- je. Načrtujejo, dii bt)Jo premog i/kopavali do leiH 2025, proizvodnjo pa naj bi postopno zniževali z zdajšnjih 3,8 milijonov ton (letos celo 4 milijone 6ÍJ lisoč ton) na milijone ton po letu 2010. Podobno kot proizvodnjo pa bodo zniževali luJi Število zap^wle-nih. Vendar pa zaradi lega v mogovnika Velenje. Vsa ?:eli-jo preoblikovali tako, da bodo pasiovala rentabilno. Ire-nulno se največ ukvarjajo / (imtom in PLP-jcm, kjer imajo najve<î težav. Tako .so fc zaCelI z odprodajo nekalerih lokalov v mesiu, povsem na novo pa bodo zastavili tudi s Ira legij o tega pcvijetja. Ukre- terega naj hi se združili kamnolomi na eeloinem področju (poleg Pake in Sela, 5e Libo-je, Siranice in TufvSmartnem ob Pakl. Ra/vojjio pa íú zaenkrat precej obetajo od pred kralkim nastalega podjetja Karbon - ć-iste tehnologije, ki se bo ukvarjalo .s pridobivanjem premoga in predelavo sekundarnih surovin. Priložnost pa naj bi ponujala tudi rcclklaža plastičnih mas. bele lehnikc In avtomobilov, vendar po zagotovilu direktorja le do meje, ki je ekoloi>ko neoporečna. ■ Boris ZakoŠ^k Postopno zniževanje zaposlenosti Proizvodnja premoga se bo poča.si zniževala, s tem pa tudi šievilo zaposlenih. To se bo zmanjkalo v prihodnjih treh do šlirih Iciih za okoli 500 do ňOO delavccv, tako da bo v premogovniku leta 2iX)5 nekaj več kot 20il{) delavcev, trenutno pa jih je nekiij čxíz 2600. Kljub iak,4nemu slanju pa načrtujejo redno zapc^slovanjc okoli 40 .štipendistov» ki jih 5olaj(3 na edini rudarski .^oli v Sloveniji - na ŠoLskem centru v Velenju. S lem izobraževanjem nameravajo v sodelovanju/vodstvom tega centra nadaljevali tudi v priliodnjc, bodo pa program nekoliko prilag(xlill novim razmeram, lako da se bodo lahko lisii, ki v premogovniku ne bodo mogli delali do upokojitve, lažje prekvalil lcirali. Nova voditna ekipa Premogovnika: (od ieve) Boris MočUnik, dr. Evgen Dervarič, Marjan Kotenc, Janko iukner, manjka še Zvone Es. vnim premogom (zaradi tamkajšnjih dnevnih kopov in nižjih lehnoloi>kih siroSkov). »( 'eno lignita l^omo vsekakor moralizniževati,v Sloveniji pa moramo najti tudi pravi) razmerje med narodnogospodarskim vidikom pridobivanja premoga, ki je slralej^ko pomemben za nav> dr^vo in sve-tovno ceno prcmijga,« nieni dr. Dervarič. To je tudi bi.stvo prvega dela njihove razvojne siraiegi- a^novni protwodnji delavci ne bodo imeli težav. Prihodnjih osem let .se bo namreč upokojevalo zelo veliko rudarjev, kar od 120 do 170 letno, /at.o načr! ujejo zaposlovanje kljub zmanjševanju izkopavanja premoga in sicer naj bi kol pravi .lanko Lukner, direktor za kadrovsko področje, Icino zaposlili okoli 40 svojih i^llpendi-sitw. Drugo področje razvojne vizije so hčerinska pt^djelja Pre- pali so ludi že v podjetju PLP, kjer bodo odprodali profitni center, ki proizvaja lepljenje za poirelx? industrije (razpis se izteče 11. decembra), reorganizirali pa bodo tudi lesni program. Spremembe čakajo ludi Kamnolomom Paka, ki sicer posluje vsa lela pozitivno, vendar pa ob vse ostrejši konkurenci brez povezav na lem področju ne bo slo. Skupaj X Vcgradom nameravajo oblikovati večje podjetjev ka- Nova vodstvena ekipa Na novinarski konferenci je direktor dr. Kvgen Dervarič, predstavil tudi novo vod.stveno ekipo. Trije člani vodstva so ostali iz prejSnjega sestava - poleg njega (bil je direktor razvojnega področja) sta Co miig. Marjan Kolene -tehnični direktor in namestnik direktorja in .lanko Lukn«r-direktor za kadrovsko-splo5no področje. V ekipi je nov Boris Močilnik. poslal je dl-rektorza gospodarsko področje, po novem letu pa se jim bo pridružil še Zv( v (uide ilnančne težave, zato so (»b|jk(>< vali sanacijski program, ki je zdaj v zaključni fazi. Te/^v pa kljub temu kt ni konec. To je btla ludi lenia pogovora z njihovim direktorjem .|aklei^ksnovncga kapitala.« e Pa ^ o tem skomzfi dogovarjale? »Veliko se dogovarjamo, a konkretnih dogovorov ni. Več pa je Špekulacij - naSa delnica namreč na borzi kotira zaradi slabih tlnančnih rezultatov zadnjih let izjemno slabo in se zato bojim, da bi nas kdo poceni kupil, potem pa prodal naSe premoženje in nas ukinil. 34 odsiolkov delnic si je nekdo namreč že pridobil In nam to že otežuje poslovanje. V naSIh rokah pa je Se vedno večina, 62 odstotkov, delnic.« # Rekli Me, da je ostalo v APS le 40 od- stUlayi'flelavtw, katere programe pa ste spfoh oh ranih? »Imamo aviobuscw (rvćno visok lH)lniški stak?« kije v [ťtu 2<)(>1 v Sltjvenijl nk:i]enk<»st upadel, v lej |>a ^e nuni-sel. sevedn nejsutivno vpliva na konkurenčno spo.vobnosi piHljely, saj je velik del lM»lnisklli i/.ostankov »do dni«, ki ^redo svveda v hrvnie del (»dajalcev. Nemalokrat se z^odi celo. da lećeći /:dravnik l)<>lnÍ!>ko xaključí tik pred i/.Iekoni te^arok:», kma-tenu pa jo Mnikn spel «mIo* hri. Seveda pa sefih tem poslavlja vpni^anje, /akaj so o/.iroma /elijo hili ljudje na našem ol)-ni(Kju nadpovprečni» bolni. Prv(> cclovlio analizo na lo ic-mojc napravil avgu-sia Icia 20i.)0 ZíiVíiU /a Zdravstveno varstvo Celje in lakrai ugotovil, da so delavci na nai^m območju v bol- niški povprečno na Icio kar 20 dni, da jc la llcvilka kar 20 od-sioikov višja kot povprečno v Sloveniji V jn^delovanju 7 dvanajstimi podjclji, ki so bila pripravljena sodelovali, so se lotili Se bolj poglobljene analize, sočasno pa ustanovili Medregionalni za zdravje ljudi In okoljtt Predseduje niu.iože Meli iz Ciorenja, glavni namen lega svela pa je seveda odpravili v/roke 23 lolikSno obolevnost tukajšnjega prebivalslva in vcČ narediti ya njihove"» zdravje. Bolniške so se narasle! v cclovilo analizo za lelo 2U()I so vključili tudi Koroško regijo, to pa /alo, ker je zdravslvo na tem področju /elo široko organizirano, Savinjsko-AaleSki zavarovanci pa koristijo bolnišnične zmogljivosti Topolšiee, C.'elja in Skwenj Ciradca, pa tu- % BOLMSKEGASrALtZA20Ua-2U0I ZR-zdravstvena regija, po kateri se zajemajo podatki IT - P(»prc s slovenskim povprečjem, od indck&i 113 (vletu 2001)) seje povećalo na indeks 129. Za enako Ix^lezen pa iraja na tem območju bolniški stale? kar 8 dni dlje kt)t piwprečno v Slcjveniji. Naivel obolenj misilno« kostnega sistema Pri razlogih za bolniške izostanke prednjačijo obolenja mitično k^îslnega .sistema, nato bolezni dihal in poškodb izven dela, v porast u so duševne in vedenjske mol nje. Po mnenju direktorice Savinj-sktKsalcike območne gospodarske zhtirnice Alenke Aviwrsek so omenjene ugotovitve zaskrblju-ji)če. so pa dobra mnova za nadaljnje aklivnosli. Se pasebej jc izpiislavila podatek, da iraja bolnica v tem (^kolju zitradt enega primera kar 47 indeksnih točk več kol povprečno v Sloveniji. Predlagala je izdelavo še bolj po-gloHjenih analiz Še posebej v okoljih oziroma podjetjih, ki po-se[>ej izstopaj o. Vse kiikor pajes to analizo treba ugotoviti ludi ali je odsitpanje odraz ho{\ ali manj moïKnrajtx^e organizacije dela oziroma vodenja zaposlenih, ali ^ïdniy asialili d)jekti\'nih in subjektivnih faktorje v podjetju, širšem okolju zap «lenih, razmerah in organizaciji zdravstvene oskrbe zaposlenih in njihovih družinskih članov... v naslednjih dneh se bodo s«^stali predstavniki vseh institucij zadolženih za varovanja zdravja, gaspodarskih zbornic P m 'Vi I : ^ S : Ť I I II I r I ; 13 b.miilč.kost. »i stem a 10 b. dihal 5 dus, in vedenj, motnie i-1 9 b. obtočil ^519 poškodbe pri delu (A) 16 nosečnost,^r._ !— ^ 20 poškodbe Izven dela — 21 nega_ 0,22% 0,41% 0,24% 0,68% 0.21% ZR Celje ZR SA^ ZR KOR i,02% 0,46% 0,35% 1,23% 0.56% 0,42% 0.92% 0.36% 0,15% POD J 1,33% O.St% 0.39% 0,31% I 0,34% 0.22% 0.43% 0,51%_ j 0,52% 0^31% o,r9% 0,28% 0,SQ%_______ 0,21% i 0.21% I 0,05% 0,24% 0,47% 0^36% 0,66% 0,65% 0,26% 0,90% PO D J KOR 1,18% 0,28% 0,10% 0,46% 0,41% 0,03% 0,68% 0.03% Analiza za leto 2001 kaže, da je bilo: -v poprečju v ZR SASA dnevno «Kisotnih 1750 delavccv, v ZR C elje 6(HH> delavcev- ZR K<»nwka 1170 delavcev, v 12 izbranih podjetjih SASAKIK» delavcev,v [Tpodjetjih KoroSkepa4delava:v. -zaradi bolniških izostankov v ZR .SASA Je hi-lo i/.guhljenih 63I.f>4K> kolc Ije 2.225.000 koledarskih dni, v ZR Koroška 427.t>00kok?dan?kjh dnuv|xxljetjih SAŠA 291.000 k. dni. v podjetjih Komške pa 145.000 k. dni. - slrt"Kkk bolniških izostankov v izbranih podjetjih .SA.ŠAjc v letu 2001 znašal 1.185 milijonov SIT. (40% v breme ZZZS za bolniško nad 3t) dni), v p(vjjetjih KoroSke pa 638 milijonov SIT (35% v breme ZZZS). in podjetij ter oblikovali projektne zasnove za nadîiljnje aklivnosli. Ministrstvoma za zdravje in gospodarstvo pa so predlagii-li, da se to področje vključi kot pilolni projekt za uvajanje projektov s področja promocije va-ríwanja zdravja na delovnem meslu in Življenjskem okolju. ■ Mira Zakošek Kje so odgovorni? Problem bt^lntókih slaleíicv jO interdisciplinaren in vzroke lakAnegii stanja bomo lahko odpravili le, če se jih bomo celovito lotili. Pa ne kitže dobro, saj mnogih, ki imjijo Zelo pomembno vlogo na tem področju, ni bilo na se-slanek. REKLI so... Kv^^^n Janet (ZZV Ravne na Ki»ro.škem): »Zanimivo je, da je poškodb mnogo več izven dela, kot na delu. Za zdravje ljudi je izjemno pomembno okolje. Lečeči zdravniki bi morali dobro poznali delovna mesta bolnikov in v tej povezavi odobravali bolniške. Imajo namreč /elo velika pooblastila. Prav tako pa bi bilo potrebno poostriti in piKnoiiii konlrolo bolniške.« i^i^jana Štem {Ministrstvo m zdravje): «Pozdravljam regionalno pobudo za pristop k sistematičnim prevenlivnih aktivnostim . Naj pa ob tem dodam,da tudi ministrstvi za zdravje in gospodarstvo načrtujeta cel kup skupnih aktivnosti s katerimi naj bi izbol}.^ili zdravje ljudi in izboljšali okolja.« Marjan Dohrovc (boIenj je nesprejemljivo, da imamo v Velenju le pcilovtčno zaposlenega psihiatra. Velik vplivna itwrstna obolenja pa imajo tudi nesklenjena zdravstvena in íM)cialna zavaro-vanja za liijœ oziroma njiluwe družiaskc Člane (v Vegradu dela veliko laki^nih delavccv), .lancz Poles (Bolnišnica lo« jwlšica): »Predvsem bi morali več narediti na področju iz-boljšiinja odnosovmed ljudmi, saj strokovnjaki ocenjujejo, da bodo duSevna obolenja sicer kmalu na prvem meslu. Pa tudi sicer bi morali več naredili na preventivi. Uvedba kartončka prcventh'nega delovanja je bistveno boljl>u rešitev kot intenzivno financiranje invalidskih nadomesiil. rYai\jo Velikatye {ZD Žalec): »Standardizacija zdravstvenih storitev je v bolnKnicsh že uvedena in upam, da bo kmalu v celotnem zdravstvu. Nekaj pa bo zagotovo naredil tudi pravilnik. ki opredeljuje kdaj mora pa ludi kdaj sme delodajalec poslati delavca na pregled, pa tudi zahtevati invalidsko presojo bolniške (to mozncst imajo podjetja že zdaj.« 4 Vabimo vas na DAN ODPRTIH VRAT v NOVEM VRTNARSKEM CENTRU na lokaciji PE VRTNARSTVO, Korošlo 40a, v soboto, 30.11.2002, od 8.00 do 12.00 ur«. Predstavili vam bomo širok asortiment okrasne drevnine in lončnic, še posebej pa priporočamo ekskluzivno izbiro prečudovitih artiklov adventnega programa. POmBTJEZA UMEJAPUE PROSTORA d.d. VELENJE Korvška eesia 37/b. 3320 Velenje, tel: (03) «35 /7 00. fax (Ů3i 8919136 E -pošta: injb@pup.si. www.pup.si saotnfskc-šaLelEa naocum Dnevi ko je ponorela naša dežela M hilo norih krav, pa jt: bilo vseatm noro! Ni se Se polť)áo razburjenje zflradi omaJťzevaitef*a mJe-ka in knuHov. te nas je unkh normje iz praške smeri. Naše kmetijstvo zjě (lolfio ni hilo tako na udaru kot oh primeru z fievaniimi an/ihioiiki }ia/enefia mleka. Potrošniki xo se sprasevali, ka-ko dolgo xo tie uživati tako nez/Jravo mleko, veie» rimrski inšpektorji so skakaii okoli in pisali od-loche, kmetje so zmajevali z filavami. NihCe tii ho-/el privioii, da je uporabljal kaj prepovedanega. Holj ko se je ta primer .iiri/, večje bilo vprašanj, od kmlje/a nezdrava nesnaga priSla v mleko. In ko so zcpirali miecne proge, zapora tudi /ti ohšla našegq širsegfi obtnoêja. Zlohneíi hi rekli, da na sreâ) tista, iz katere leče mleko v Ljubljano. Ajn» pak kmetom v Zadrecki in delu Zgornje Savinj-ske doline še zdaleč ni hilo do tovrstne zlobe: bili pa so jezni na veterimrske mšpekiorje, ki so ta-ko dolgif rabili, da so »ločili pleve od setnena^, še hotjjih je jezilo igračka/\je, ko so z>'ečer nekaie-rim ttradno prepovedali (fddajo mlekn. drugoju» tro pa telefoniČno obvestili, da jim ga hodo fnlpe-Ijali, ker z njim ni nič narohe. Zaradi takih pri-merov je upadlo ttuli zaupanje do latreznih služb, ki so prej nanje kazaie kot na povzročitelje tega zla. Kipetije mleka se ztiaj vendarle počasi utnir-ja,p(tvsetn pomirjeno ne ho, difkier ne bo natančno raziskano, kaj je hil vzrok temu dokaj množične» nm pojavu. Ce tegfl ne hi ugotoviUs se lahko kaj takega ponovi. Pri nas pa so zadnje dni nekateriponortili ^na \iSji nn ni". Čepnivsmo povabilo v Nato pričakovali in hi bili močno razočarani če nas ne bi po-wbili, so nekiUeri dumala skakali do stropa, ko je gosfTod Robertson na koncu .seznama Ijeni dria\' navedel tudi našo. In koso eni govo' riJi o iiresničiivi naših deseifetnili .sanj. so drugi opozarjali, da nam laka povezava ni fyotrehni našpred.sednik res imel kakšno moč odločanja. Anynik zdaj gre tudi za prestiž ene in dnige strani. Do .sobote nas bosta ena in dniga opcija hotelii>re^)ričaU v svojproM Ànyyak večiiui Ijndi se ježe odločila. In tisiL ki so vpn'em krtfgtt glasovali za dmge hmdidaie, .še zdaleč ne mislijo pushišati le svojih voditeíje\ -in dali glas kandidatu, ki jim ga priporoča voditelj .^tninke. Vsaj pri lem.so nekateri, ljudje nepashišni Ponekod po držmU l^odo of)nn'ili tudi dmgi krog županskih volitev y širši ccljski regiji je od občin ta-kih osem; v Saši le i ' Smartnem ob Paki Da ne bom govoril le o politiki, naj zapišem Še nekaj o gospodantx'i, kar pa je v neki meri tudi pwezanu s poliliko. Ko govorimo o neurejenih odnosih s sosednjo Iln^aško, pa o uvajanju .^cliengenske meje med državama, v Podčetrtku mejo >^podi/vjo<'. Terme Olimia se l)odo širile na h našku stran. Ma uni slrtmi Sot le btjdo po.$ia-vili apanmajsko naselje. In prepričani su, da gostje meje sploh ne hodo čiitdi. Upajmo, da bo res tako. m k perspektiva Paradoks Kd je bila wliîna nedelja mimu, smo. fakokar enkrat po koncu ene oddaje, sedli za mizo in naročili pivo. Beseda je dala h'sedo, malce smo pre-mlevali aktiuilne stvari in, seveda volitve. In ena misel mi od takrat enostavno negre iz glave, da je dntgi krog voliie\' pravzaprav velik paradok.'i. Ne odločaš se namreč, koga bi rad za predsednika ali župana, temveč obkrožiš iLsiega. ki ti je manj NE blizu. Obkrožiš tistegfi, ki bi le mtmj moid in netùilega. ki bi ga rud. Kako res. Spomnim se refen>ndttrna o volilnem sL\temxi. Takrai so nas vztrajno prepričevali, daje sedanji prof?orcionalni.^isiempovsem zgrešen, ker da nato v državni zbor pridejo ljudje, ki turn .sploh nimajo kaj ùikati, da volja voli\'cei'ni izražena, kot bi morala bili, in da lxj, ko lio enkrai sprejet dvo-krožni večin.ski sistem, {wiem pa vse dnigr/če. In ljudje so na referendumu večin.sko odločili, da hočejo to: dvakrat rui volitve in odločanje med ljudmi namesto siranhimi. Nato se je vmešalo iium-'no sodišče. Rezidiaii referenduma naj bi hili zaveztijočL državni zlxirpa bi mondspn^eti odločitev, du lakšen način odločanja uzakoni. a do lega nikoli ni prišlo. KsrečiJ Tako ali lako je večinskega tjdločanja dovolj če vprašale mene. Prav absurdno je namreč, ker na tak način izbiramo že župane in predsednika države. Menije lo dovolj, .šepreveč. Tudi lu bi bil en krog, vsaj z logične plaii, povsem dovolj Tako ali lako je udeležba r drugem krogu \'olfie\' zelo nizka, tako da tÍKta "da večina ulcere s\'ojegapredsedniku " in "da bo predsednik vseh Slo\'enccv" tako ali iako ne more luii bolj brm, kol je. Leix> vas prasim. Ze v prvem krogu volkcv (ki so bile zdmžene volitvepred.sednihi države, mestnih in ol>činskjh sveiovteržupi/nov) je šlo na volišča le nišlrc nad milijonom IjfidL Če bi denimo Drnovšek (ali pa Brezigarjeva ali pa Bučar ali pa kdo drug, du ne bom spet koga preferiral) zmagal v pr\'em krogu bi predsednika izbrala polovica .Slox'enccr. Se i^eč, z njegovim programom hi se strinjalo v.'^ega 450 iLioč ljudi V dmge m krogu (ko v več kol sto občinah ne bodo več izbirali Piše: Oenh Oštfr ŽJipanov, ker jih že ima jo. in ko so mesta v ofičinskUi svetih tako ali íakí> že razdeljena) bo udeležba Še toliko .slabša in legitimiteta predsednika še toliko manjša. Da ho zdaj dntgi krog volitev neko .silno udejanjanje demokracije, ko je naša iz-bim omejena rui dva kandidata, ki jima je več hn {Polovica Shn encex ' enknil že rekla: ne hvala, tako res ni mogoče. Res nima smisla. Demokracija gor ali doli Da o ceni volàev nùi ne m zpraví ja m preveč na dolgo. Vsakič, ko nas gre milijon in ttdejanjai svojo državljansko pnivico (nekateri jo še vedno razumejo ki>t dolžnost: lyogsiga\edi zakaj) mora d rim-a primakniti (xji milijarde. No, če gremo zavoljo demokntcijcria volišča d\'akrai jeto okrogla miJganiica (najlwlj sme.^no je, da jo s plačilom da\'-kov državi taki> ali tako m/kažemo .sami) promčtm-.skega denarja. Milijarda torej zttlo, da se odločamo, ne koga bi mdi za predsednika, lenweč kdo se nam manj upini in na kom najdemo, kako tdyst trdno, manj najxtk. In potem smo še tako net t mni. da račun (milijardo) plačamo sami Iz lastniii žepov. In prej omenjenem referendumu so želeli, da bi enak absurd uvedliŠe na parlamentarni nivni. Da br torej ludiposlance d/iifiiiega zbora volili fxj dvokrožnem večinskem sisiernt t... i/t vsakič zapravili milijardo tolarjev. Jaz ne vem. Če je to demokracija, da zaradi volje nekaj fxmmeznikov, kislem i)odaljoiem fxič tlemokmcije ne razumem. .Sanjo ncjtmno se m/ zdi, ker konec konce\' to plačam tttdi sam, ko kupim kmh in mleko, ali pa ko plačam pristojbine za s)'oj avtomobil Vem da demokracija nima cene, ter da je govoriti o stro.^kiJi volile\ ' netunno, pa se mid\'0krfjžne I olitve še ) 'edn o zdijo oslarija. Titdi za predsedn i-karepublike. Tudizažtipane. Koneckonců'ježe čas, da ljudi neiumio obremenjc^'ati s politiko po mesec dni skupaj, ki jiit lako ali iako ne zanima i/t da .sepos\'elitno Mjfyomemhnim temam, Z Jožetom Mrazontf direktorjem podjetja PUP o številnih novostih la odpadke mešano slovensko- avstrijsko podjetje Na podnicjii /birimja in (kIIíi-odpjcikov je prišlo vita-dnjem obdobju do kur nekaj zakonskih novosti. V podjetju PUrVeleryesejim prilagajajo tudi z nekaterimi reonzaniza-cijskimi s premem l>ami. O tem, smo se pogovarjali /. njihovim direktorjem jo/«tom Mrazom. # Kako .se torej prilagajate ««-vostim'/ ^Država jc dorekla zak(înot.la-jos ptHJrt^ja zbiranjil ciUpadkov s tem. ko jc lani sprejeb Uredbo o ločenem zbiranju frakcij iz komunaÍJijJí «xipatlkw (pred tem jc hil leta 1998 sprejet Pravilnik o ravnanju z (odpadki. Icla 20C)0 pa Pravilnike odlaganju odpad-kov in ie nekateri drugi predpisi ), sedaj pa morajo svoje naredili še k>kHlnc skupnosti, ki morajo zagotoviti pogoje, da se zakonska diUt>ćjlh ludi udejanijo.« # Vi sle hili na področju d^iranja odpadkov celo pred zokonom. Zihj pa ni več tako? »Ja Inhko bi rekli lako. LoCcno zbiranje ospt^dinj-slev smo zaOeli uvajali že leia in ga dve leli kasneje na ob-moCju občine Velenje ludi vpeljali . LoCeno smo pričeli /Obirali: papir, temno in svetlo sleklo, 7 letnimi akcijami pa ie kasovne in nevarne odpadke, Ua'dili smo ludi poskusno kompostarno, polem pa so žal aktivnosli v mestu močno zastale; doživeli smo celo korak nazaj, saj sedaj nimamo kompixslarne.« # Zakon pa ne opredeljuje le ločenega ;j>iranja hiolo.tikih od ostalih odpadkov? »Poleg bioloških odpadkov (ki so Se najmanj pn^blemalični) in naštetih frakcij bi morali k^eno zbirali Se plastenke in pločevinke. Na obstoječe »ekološke doke« smo sicer že pi^stavili pt^so-dc z rumenimi in modrimi po-kit^ i. težava pa niisu^pi, v Sk>-veniji ni razvito tržišče» ki bi odvzemalo te loCeni J zbrane frakcije. Na5 poslovni partnerje Dl-NOS, ki želi le čiste surcwine tako, da moramo biti zadovoljni, če Ic - nečiste odpadke brezplačno sprejme. Količine, ki jih zberemc» pa so ludi premajhne, da bi bil kdo zanje resno zainteresiran. Predvsem pa je problem v lent, da ic Irakcije niso č-iste. samo papir bi na primer rao-rali razvrščali vvťč kol deset različnih skupin.« # In kakšna rešitev je predvidena? »Zakon določa, da je treba v občinah uredili lokalne zbiralnice in liikalne centre, kjer naj bi zi^rane frakcije razvriïiali in ixíisii-li.« Ožšdo pa rwj hi to naredil konkretno v Veletyu? «To bi vsekakor naredilo na5c podjetje, a potrebujemo primeren prostor, ki pa ga žal ie nimamo. Zupan mestne občine Velenje jc spomladi oblikcwal delovno skupino» ki išče ustrezne rešitve.« # Kar veliko kritik leti na vas, ker niinate komposiarne. ki se je Žf dohra tiveljavita ? »Kom poštar na je izjemno po-membnavsisiemu ravnanjazod- padki. saj je namenjena končni obdelavi biokwkihtîdpadkov. Mi smo jO v p<^skusni obliki že imeli na območju ugrezninskega območja v Lcžnu. a se je zaradi po-slcdic rudarjenja pred letom in pol poro-^ila. Od lakrai i^cmo lokacije pa najpogosteje naleti- Jože Mraz mo na problem, da so zenjljiŠča. kiso zatoprimernavlastirepubliškega sklada kmetijskih zem-Ijii^č in gozdov, ali pa na prostorsko - plansko neurejenem območju.« # Kolikor vern pa /udi s ceno, ki .ste jo za zbiranje in odlaganje otipadkov dogovorili v Mestni ohčini Velenje niste ífláovtújni? »Zavedamo sc. daje cena. ki si jo iwajalec i:eli vedno viSja od ti-sle, ki jo je uporabnik pripravljen plačali. V naAem primeru pa sploh ne gre za to, da bi naSi povzročitelji odpadkov ne Želeli plačali loliko ko\ smo predlagali, občinska administracija v Velenju jc spremembe naših cen kar sama zadržala. V takšnih razmerah, ko cenwna razmerja ne sledijo zakonskim zahtevam jc nemogoče uspeáno delati. Ce se namreč dogovorih za en program, ki jc ovrednoten iti ima svoje ekonomske Ziikonilc*iti,gi( je mogoC-c uresničiti, če tudi ustrezna eena ni t>dobrena. V Velenju pa smo že tri lela v takšnem položaju, da mi z letnim programom določene stvan predlagamo (ob lem seveda tudi naie obveznosti) - cene pa nam nato ne odobrijo.« # Dolgo Že govorite ttuli o urt' ditvi takoimenovanih ekolaških otokov. Kaj je z njimi? »Zamisel o njihovi gradnji jc stara prav loliko kot ideja o U>č-enem zbiranju txîpadkov. Cîre pa zato, da bi prostore, kjer slojijo posode za ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov cslel-sko za.ščilili in uredili; dva že imamo - ob Šaleški 15 in pri občinski stavbi. V Zgodnji Savinjski dolini s tem nismo imeli ležav, večji pR»blem pa jev Velenju, saj tukaj nismo imeli sogovornika oziroma investitorja.« % Kakorkoli že v Velenju imamo tudi v primerjavi z velikimi sve-/ovnirni mesti odvoz in hiranje odpadkov vzonw urejeno, očitno pa je odprtih vprašanj vse-eno veřífco. To podrtKje je lako obsežno, da ste se v podjetju PVP odločili za or^nizacijsko spremembo. »Vstop v Evropsko skupno.sl bo prinesel ludi na področju «smetarskc« dejavnosti vrsto sprememb, saj tudi tu ne bo šlo mimo ziikoniiosti global i zaci je. '1'rcnuino je v Slcjvenijl kar okoli 60 tovrstnih poJjelij, prostora pa je kvečjemu za deset. Radi bi bili med lemi desetimi, kar pa pomeni, da moramo bili aspc»oblje-ni opravljali 5Wjt> dejavnost na širšem prostoru. Na to se pravzaprav pripravljamo že vse od leta 1993, ko smo se povezali z avsirij-skim parlneijem Saubermacher, 7. novim letom pa naj bi zaživeU^ tudi naše skupnih p^^djetje« e Druga vOsša vse pomernbn4j.xa dejavnost je vriruirstvo. »Na območju Mestne občine Velenje opravljamo lutli gospodarsko javno službo - vzdržujemo in zasajamo mestne površine in skrbimo za lep videz našega mesta. Menimo, da opravljamo to službt> uspešno, saj si>di Velenje že vrsto lel racd najlepša in najprijaznejša mesta v Sloveniji in šir^. Na tem píxJrc)čju imamo prav tako velike ambicije - vse bolj se ukvarjamo ludi s florisli-ko - s cvetličarstvom v pravem pomenu besede. To pomeni, da /namo delati dobre cvetlične aranžmaje, lepe okrasne notranje in zunanje ureditve. Ta dela nam poleg Mestne občine Velenje zaupa tudi vse več občin iz soseščine in vedno veČ podjetij iz širšega prcwiora Slovenije.« # Prav je, da .se ustavimo še pri tretji vaši enoti - (iradnje in VTdržjevanje površin. Ta enota Zflključuje vašo poslovno fdozi»* Jijo, da .ste pfHljetje za celovito urejanje prostora. »Sem sodi vzdrževanje in urejanje cest (pozimi ludi zimska .služba), javnih površin, parkirišč, praznjenje košev, pa ludi vzdrževanje komunalne infrastrukture. Usposobljeni smo tudi za rekoaMrukcije in manjše novogradnje teb objektov in naprav.« 0 Le sse doher mesec tega leta narn je ostalo. Kako se ho iz/e-klo zfi vas? »Letošnje 2002 leio je bilo za nas izjemno naporno in tako je tudi v zadnjih dneh lega leta. Začclo se jc precej ne obetavn<'>, saj SCÎ bile vremenske razmere že v prvih mcsccih idealne za gradbena dela. mi pa smo bili brez asireznih naročil.. Snega tudi ni bilo, lako da zimska služba, razen prevejitivnega posipavanja cest, ni imela kaj početi. Potem pa se je vse skupaj začelo iz-IviljŠevati. Uspelo nam je pridobiti dovolj del (ako. da jih vje-.senskem času niii ni bilo mt^oče opravili. Vsekakor smo s tem v veliki meri nadoknadili zimski in pomladanski izpad in upam, da bomo leto sklenili zadtWíMjivo, Naj pa ob tem poudarim, da imamo izjemne delavce, ki razumejo potrebe podjetja. Pripravljeni sc^ na prestruklurirajije delovnega časa, na akumulacijo ur, kar pomeni, da delajo, lakrai, koje treba tudi po dvanajst ur, kori-stij^^pa jih potem, ko je dela manj oziroma v zimskem času.« ■ Mira Zakoiek Leto 2002 bo za Gorenje Indop uspešno »Rast podietja temelji na dobrih kadrih, ki iih nikoli ni dovolj« V to Je preprićun naš so^ov-(»rnfk RiluiM («rudnik, direktor podjetja (rorei\je litdop. Že <»d ustanovitve- prihodnje leto ho >»stan»« 10 let - namreč vodi lo srednje veliko pcKljetje s |HHln)ija s I roj eii rud nje. Ukvar-JhJo se s proi/.vodnjo, projekti-runjem in trženjem indusnijske opreme. I/delujejo predvsem proi/vcidne lin^e /u i/delavo j^ospodinjskih apanilov in v avtomobilski industriji. Pri tem tuhko /a^otovyo j/\'edlH) pro* Jektov 1KÍ imcmb-nejSi kupci ťraneoski Renault, nemSki Konal ter Bosch. V.<>e skupaj pa se zagolovo prične z dobrimi kadri. Imamo Izkuifene, inovaiivne in dobre kadre na vseh podrcičjih nagega poslovanja: prodajni I ničeni ring, vodenje projektov, spremljajoče službe pa vse do pridnih rok v proizvodnji. 0 Sle oh širitvi tr^ov in povečevanju števila zflposlenik Zûdo)'oljni s prostori in opremo? »Že vsa leta veliko sredstev vlagamo v razvt)j, tako v nakup now opreme za proizvt^dnjo kol projektiranje in razvoj. Ravno sedaj smo kupili nov C'NC ob- Gorenje Indop, d.o.o. incV projektiranje, proizvodnja in trzer^e iruiustrijske opreme Smo uspeSno, hitro rastoče podjetje iz področja strojegradnje, Id zaradi iirjenja proizvodno prodajnega programa doma in v tujini vabi k sodelovanju ustvarjalne, kreativne, komunikativne, strokovno usposobljene In na nove Izzive pripravljene sodelavce za doseganje ambicioznih ciljev 1 » na področju strojnega ter elektro projektlrar^ja In konstruiranja strojev in naprav 2» na področju vodenja zalitevnih projektov projektov doma in v tujini 3. na področju proizvodnje za delo v Elektro oddelku Ponujamo - urejeno delovno okolje, - ustvarjalno in dinamično delo v timu strokovnjakov - možnost osebnega in strokovnega razvoja - stimulativno nagrajevanje Pričakujemo ?j)od točkoJ _ln 2 dipl. Inž. ali inž. strojne in e!ektro smeri « aktivno znanje najmanj enega tujega jezika in enega pasivno ' poznavanje dela z računalnikom in sodobnimi programi za projektiranje in konstruiranje • vsa potrebna znanja in izkušnje iz zahtevanega področja dela - pod točko 3 elektrotehnike ali elektrikarje energetike - vsa potrebna znanja in Izkušnje iz zahtevanega področja dela Če ste v naši ponudbi prepoznali osebnostni izziv, nam pošljite vlogo s predstavitvijo in z vsemi dokazili v 15 dneh po objavi na naš naslov: Gorenje Indop» d.o.o., Kadrovska služba, Partizanska 12 d, 3503 Velenje. Gorenje Indop, đ.o.o., Partizanska 12,3503 Velenje, Slovenija 9 +366 (0)3 5864 360 Fax: +386 (0)3 5864 479, E*mail: lndop@gorenje.sl, http://svww.gorenje-lndop.sl V m ^ 1 Proizvodne hale ves Čas posodabijajo, kar velja tudi za opremo. Pred kratkim so kupili sodoben CNC obdelovalni center, letno pa za posodobitve namenijo okoli 6SO.OOO eur. delovalní center v vredmwli 280 xîsoc evrov, sictr pa Icliio ?a lo podr<^jc namenimo okoli 650 list>č evrov. Prav uko urejamo na^ prostore, kjer?elimo, da hi naáe zmogljivosti kar najbolje izkoristi li. Ircnulno imamo zno-iraj Ciorcnja okoJi 4500 m2 delovnih površin, kar v glavnem /adoslujc za nase potrebe. Računamo, dia bomo na sedanji lokaciji v kralkcm pridobili ik; nekaj prostora. V blii^nji prihodnosti pa so naše misli in potrebe žc asmerjcnc na novo lokacijo. Pre Jvidena je v Šaptanju.« # ^ša proizif>d/tjaje ztdo razno-iika. iiiKlajafepa še nove in nove proiz^vde. I^oveêujete (udi šlet'Ho poslovnih portnefjev? A^hega nikoli nc mores naredili sam, zalojc povezovanje z drugimi proizvajalci nujno. Povcziijem^^ se s sortnlnimi ptxi-jcîji iz Slovenije in tujine. Tu so naši najpomembnejši partnerji nemSki Abas, s katerimi sodelujemo na področju dvii^ih sistemov. Tu je ^ italijanski Norda, av.sirjjski Dasch Rcxroth za po-droCje hidravlike, nemška Kuka za robotiko in srbsko pt^d-jetje ILR ( Ivo Lola Ribar), s katerim aspeSno sodelujemo na področju i/Uelave iTiehanskih in hidravličnih .stiskalnic.« 9 Koliko se posveti aie iy>hraze\ Qnju vaŠih kadrov? Kader jc zagotovo najpomembnejši v podjetju. 'JVudi-mo se, da bi bili Cim bolje usposobljeni, želimo pa si tudi nove, sposobne sodelavcu. Zalo .skakamo spodbudili sodclavce za nadaljnje izobraževanje ob delu. Trenutno jc lakiiiB. Šlipcndiramo 18 dijakov in študentov. Poleg splošnega strokovnega izol^raževanja or- ganiziramo tudi namenska izobraževanja na različnih področjih. Tako se v povprečju vsak naš delavec lelno dodalno Í7obražuje 32 ur. ^ V Savinjsko^ šaleški gospodarski zbornici opozarjajo na velik problem bolniških izostankov v večini podjetij na tem p FF , I ^ WIOMOLKBOLI-: W (..M RAZPRODAJA ■ 35 % VSEH OBLAČIL OUI 12 KOLEKCIJE JESEN ZIMA 2ÛÛ120 PREŠERNOVA CESTA lA, VELENJE (UPRAVNO POSLOVNI CENTER FORI) ) 898 47 30 ál[lw(n[D(n[b Bo. Tudi letos. Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno oh Paki. ki bo predstavil celolno dogajanje v treh občinah v letošnjem letu. Tega je bilo spel za eno knjigo, Ogromno. Prav toliko pa je tudi dela z njim. Luči v uredništvu Na^ga Casa bodo v naslednjih dneh gorele pozno v noč. Glavni in odgovorni urednik Bori» ZakoSek ter uredniki: AleS Oj.stersek - Losi» Peler (»rožnik - Pei, Barbara Pokorný, Malja? Šalcj (Trim learn Ouartei brez o.) ter Mira /.akoi^k, urejajo šc zadnje stvari; oblikovala ga bosia peter Rihlarič - Pec in Janja Košuta - Špegcl, jezikovni pregled pa bo opravila Alenka Salej. Pri nastajanju almanahaso-delujc šc veliko zunanjih so-dclavecv 1er novinarji Na^'ga Casa. Doslej je bil vedno dobro sprejel, računamo da bo lako tudi lelos. IzSel bo pred božičnimi prazniki, zalo bo giHovo primeren ludi kol novoletno in poslovno darilo. Cena enega i/voda Almanaha bo v prcdprodaji 3.0()U tolarjev. mkfi Novi album Nickd Cavea Legendarni Nick Cave in njegovi The Bad Seeds so napovedali izid novega albuma. Napoveduje ga prvi single i naslovom »Bring It On«, ki ga je Nick Cave zapel v duetu z nekdanjim pevcem legendarne punk skupine The Saints». Naslov novega albuma bo »Nocturama«, uradno pa bo Izšel 3. februarja prihodnje leto. Gre za že dvanajsti album tega svoj-s^en€ga avtona in pevca, W smo Ml« NA KRATKO TABU Skupina velja za eno najbolj iskanih In koncer^o aktivnih skupin pri nas. Njihov decembrski urnik je zato že zelo poln, v seriji koncertov pa načrtujejo tudi nastop na velikem novoletnem žuru v Velenju, 27. decembra. NUDE Njihov zadnji album »Drugačna gravitacija« se 2e približuje zlati nakladi, končno pa se |e na TV postajah začel vrteti nov vldeospot »Polja sanjveduje, da imajo za drugo delovno desetletje Še veliko načrtov in volje in da lahko ljubitelji njihove glasbe od njih pričakujejo i5c marsikaj. odločil, da gre na svoje. Bolj za svojo zabavo kot zares je uslajiovil arusambcl, vendar jc takoj postalo jasno, da je zgodba mnogo resnejSa, kot so pričakovali- Nastopi in uspehi so se množili, novih posnetkov se je nabralo za prvi album, tii pa jezne-kiilerijni uspešnicami, kakršna je predvsem naslovna skladba Zvon želja, postaj eden najbolj prv^dajanih in poslui^anih pri na.s. »Jasno, da so nas ti uspehi spodbudili k razmišljanju o novem albumu. Začeli smo z delom in posneli nekaj prav takinih novih skladb, po kakršnih nas po Sloveniji najbolj poznajo in cenijo. l;^krena<;i in dobra volja je recept, na katerega prL^ga- mo,<* pravi vodja ansambla Tone Ru^^. Pričakovanja mnogih so torej uslišana. Ansambelloneta Ru.su jim je pastregelz izbranijn šopkom novih vi?, v zdaj že prepoznavnem zvenu te skupine. Krajcarji Krajcarji prihajajo iz prelepega dela Savinjske doline iz Podvrha med Bras-lovčami in (iomilskim. Ansamlvl sestavljajo Drago, Franci in David StrojanŠek. Vsi trije so sorodniki, dva brata in sin (David), So samouki, vendar je njihova ljubezen do glasbe in marljivost lako velika, da bodo prav gotovo na.§li svoj pros-lor na slovenski glasbeni sceni. V leh dneh je zagledala luč sveta njihova prva zgoščenka (kaseta) z naslovom Savinjski kavboj. Tako se imenuje ludi ena od skladb s katero so prvič javno nastopili in opozorili nase. To je bilo pred slatnmi ircmi leti in od takrat gre njihova pol strmo navzgor. Na albumu je dvanajst pesmi. Devet je avtorskih, dve sta priredbi 1er ena "a capella". Pri slednji se jim je s svojim drugim basom pridružil tudi oče Ivan. Nekaj skladbic je narodno zabavnih, nekaj pa zabavnih . Avtorji so v glavnem člani ansambla in njihovi družinski člani, pri aranžmajih pa sta jim pomagala ikr David Sredenšek in Mišo Mclanšek, ki je tudi glasbeni in izvršni producent lega projekia ler mentor ansambla. ne N'Sync in nekdanji spremljevaisc pevke Britney Spears, velja za obetavno pop zvezdo prihajajočega desetletja. Sredi novembra je Izdal svoj prvi samostojni album «Justified«, ki naj bi potrdil njegov status velikega upa ameriške rib scene scene. V sodelovanju s svetovno znano producentsko ekipe The Neptunes, ki se podpisuje tudi pod izdatke slovite Janet Jackson, je posnel raznolik album, ki ga je napovedal z odličnim prvim singlom »Like I Love Yoli«. Justin Timberlake pa se s svojim prvencem dokazuje ne le kot izvajalec, ampak kaže tudi svoj skfa-dateljski talent, saj je soavtorvseh skladb na albumu. Ponovno sprta brdta Brata G^lagher gonilna sila britanske skupine Oasis, kl, razen po odličnih skladbah, slovita tudi po svoji konfliktnosti. tako medsebojni, kot napram drugih, sta ostala zvesta svoji naravi in se spet sprla. Sta- rejši Noel pravi, da z Liamom ne govori že mesec in pol, spor pa se vleče vse od nastopa skupine Oasis na Japonskem, ko je vročekrvni Li-am sredi koncerta preprosto odkorakal z odra. Po nekaj pesmih |e občinstvu povedal, da je izgubil glas in koncert je moral nadaljevati Noei. Čeprav je imel Uam menda res težave z glasilkami, pa Noel vzrok za Incident pripisuje bratovi preobčutljivosti. t Študent naj bo 1. december -svetovni dan boja AIDSU AIDS je sindrom, skupek bobzenskih znakov in simptomov. ki predstavljajo zadnjo fazo okužbť s lUV, ko sc bolnikov imunski sistem ni vei sposol>«ín ubraniti oportun is ličnih okužb (okužbe z mikrotvga-nizmi. ki pri zdraveni Clovtku ne pi^vzroCajo bolezni) in kose mno/^ično pc^javljajo malignomi. sicer redki pri imunsko zdravi h osebah. ()k'užij5stí lahko. Čcirna.^ nezaščitene spiîlne<>dno-sc, uporabljaš za vbrizgavanje droge žc up^:>^ab]jenc ij^c. Iirv pase prenait tudi s HIV pozitivnih mamic na otroke (preko krvi in z dojenjem). Okui^bo s ifIV lahko preprečil tako, da ne dovcv liš, da bi kri, sperma, nožnicni izloćki ali materino mleko prišlo v.stik s tvi^jc kr\'jo ali sluznico. Ukrepi za varnejšo spolnost: najbolj nevaren je nezaáíílen analni spolni odni'e, ker je najbolj grob. Sluznica se rani in je zalo veliko bolj dovzetna za okužbo. Tudi pri oralnem spolnem odnosu se prenašajo spolno nalezljive bolezni, saj imamo v ustih sluznico. Pri klasičnem spolnem odnosu, pa je ženska bolj Izpostavljena okoižhi kot moški, ker ima no?>nica večjo sluznično površino. Edina varna In Ziinesljiva zabita prtfdokuJ!b 24.8 milijona ljudi. Bliža.« 1. december-SVErOVNl DAN B()JA PRO n AIDSU. Na la dan bo ŠŠK pt'siavil stojnico pred kulturnem domom v Velenju. Delili bodo kondome, pi^nudili pa vam bodo tudi čaj z rumom. Vabljeni! ■ Mateja R. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v pmgramu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30. 1. KARMA • Prije nego mi haljinu svučeš 2. SHANIA TV/AIN • \'m Gonna Gettcha Good 3. SOPHIE ELUS BAXTQR - Music Gets The Best 0Í Me Verjetno je njihov petkov nastop v velenjski Rdeči dvorani, ko so nastopili kot predskupina pred nastopom Severine, vplival na to, da je hrvaška skupina Karma već kot prepričljivo zmagala v tokratnem Izboru pesmi tedna. Njihova skladba, »Prije nego ml haljinu svučeš«, prihaja s svežega albuma z naslovom »Zavrti život«, ki je IzSei prejšnji ponedeljek. ■ LESTVICA mammiE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniloi Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 14.07.2002: 1. MODRIJANI: Mojapepelka 2.6RAJK0: Ma oâtja» kakšen kapitan 3. DVOJČICI V+V: Kuharica 4. KUNO: Dober nasvet 5. RUPAR: Na llčkanju koruze Predlogi za nedeljo, 21.07.2002: 1.BENESkI: Zvezde žarijo 2. ČUKI: Šmentano dekle 3. DOVŽAN: Ujemi me 4.J.+RPlRŠ;Poličanskl ulhiki 5. ŠENTJURSKI: Marička iz Šentruperta 10 glasov 9 glasov 8 glasov 6 glasov 4 glasovi Vin Grabner FRKÁN JE Pri G rud ní ki h v Šoštanju je vedno veselo. Za to poskrbijo gostje, ki se radi ustavijo v njihovi gostilni in zakonca Gradnik, ki sla tudi vedno dobre volje in priprav-Ijena na klepet. Posebej ra* da gostita športnike. Na Cankarjevi v Velenju sta se srečala dva velenjska penzionista: MaksKoroSec, navdušen planinec in gobar ter Lojze Grazer, ki se ga umogi še spominjajo kot APS*ove« ga šoferja in zagrizenega lovca. Lojze je tudi velik Šaljivec. Znana je tista njegova, ki so jo privošči s sosedi vedno, kadar dobi posebej lepo svinjsko glavo in rep. Oboje pripravi za peko v pečici, zaklene vrata. Izklopi zvonec, odloži telefonsko slušalko, okno pa odpre samo toliko, da ven diši Aleš Dremelj je že kako leto komercialni direktor Erinega Koplasa. Pa se ne zanima samo za gospodarstvo in obrtnike, zanima ga tudi politika, kultura in Šport. Z ženo Tadejo, tudi direktorico, vodi velenjsko enoto Zavoda za pokojninsko in invalidsko «cavaruvtttije. sin se vtfseUla jubileja rokomet ase v Gorenja. Sicer pa je Aleš Dremelj vnetgolfist, košarkar in le kaj bi se našlo. Zlatoporočenca Grabner iz Kavč Kdaj je minilo 50 let? V pcick, 22. novembra, sia v kro y u Uomaiíih, pni? nova la 50 let skupnega življenja Franc in Terezija Cîrabner. 2^. novembra leia 1952 sta si na mali(^nem uradu Velenje izrekla besede, ki so pove/alc njunoi^ivljenjcvskup-no usodo. Franc se jc rodil na kmetiji Grabner, po domaČe Tomaževi kmeliji v Kavíaii, kjer je ludi preživljal oiroška lela. Po konCani osnovni se je zaposlil v Premogovniku Velenje, kjer je delal vse do upokojitve pred dvaintridesclimi leli. Terezija seje rodila na kmetiji Skora^k, po domače Goije-novi kmeliji, prav tako v Kavčah. Olaiška lela je preživljala na domači kmeliji, kjer je bilo vedno veliko dela. Pa tudi kasneje svojega doma ni zapastila, saj so bile pridne in skrbne rc^kc doma kako potrebne. Podedovala je nekaj zemlje, na kaieri sla si s Francem postavili hïio. Vsa, skupaj preživela lela. sta živela skromno, delovno in bila vzor .^icvil nI m. Tudi sinu Dragu in njegovi družini, ki nas je seznanil z jubilejem očeta in matere. Stari vici Gorenjska Sinko In očka. Gorenjca, se sprehajata ob morju. Sinko si zaželi sladoled in ga po dolgem moledovanju tudi doDl. CezlOletsta spet na morju, i^jun zadnji skupni dopust, kajti sin odhaja v vojsko in bo pos^ samostojen. Tokrat hoče pivo, ■Kal, na sladoled boš pivo pil?" Ni vseeno Nekateri pravijo, dn je Frane ali Branko v.seeno in da mnoge France kliCejo Brćinko. Po petkovi lekml med Rudarjem fn Olimpijo bíxio Branka (Oblakii) klicali za Franea (Obliika). Ni vse ravno Ob Jem, ki> si VelenjCani laiiko ogledajo zasnove novega gradbene^ 6bmi)ija Lipa, lahko ludi sp.vnavajo, da le ni res, da so strokovnjaki povsem neposlušni. Pri Lipi nc v7if ajajo vcO Ic pri ravnih slrehah. Torej jim za pripombe le ni '*vse ravn". Spet razdeljeni Vse kiiže, daje Vlaska (îo-ra znriCujcjo. kako velik je dasežek. ko so nas povabili v Naro, Ijudslvo pa nmoi^ično viha nos. V.saj enkrat se je pokazala večja enoinosi med strank;imi kol med Ijtidmi. Dokaz, da si rank res nc sestavljajo ljudje. manj = vec velika nagradna igra Od 1. novembra 2002 dd 31. Januarja 2003 pi vašem prodajalcu gospodinjskih aparatov. goœnje Ivan Kolar - dobitnik Ziate palete 2002 »Pravijo, da sem razmišljujoči slikar« V.SHko lelo Zve/ai iiktn níli društvi' SI«»-venije, ki /clru/uje že več kfil 20 likovnih društev i/, vse drûve. podeli njgrade /a n»jk>olj^:« llki>vna dela članov posame/-iiih likovnih društev. Društvo Šaleških II* kovntkov je ludl letos scnlelovalo n<\ lui* leCxiju /Á Zlati> paleto 20(>2 in hilo pri tem zelo uspvšno. V zaCelku novembra so na^ mreč v IVtmvljuh na^^ntdili najholjMi likovnu dela in hkrati odprii ra/stavo del, ki so pridobil«! certifîksit kak(»vosti. Na pe je cerlífíkal dobil <).sk»r Sovine, na podruju j^rallke pa Zhitko Kraljic* oba Člana Šaleških likovnikov. Najvišje dr/^vno pri/nanje, /lato paleto pa je prejel Ivan Kotar /a področje ohranjanja kulturne dediščine. Ra/.lo^ veC, da smo povabili na klepet. Ivanjc pastal Clan šaleških iikovnikov?c leia 1983. 'lakrni se je udelci^il icCaja risbe pri prof. Jo/.efu \1uh(»vicu. Pravi, daje naziičciku njegove slikarske poti nanj najbolj vpijvàl ixlljCen pedagog in vsa leia doher príjalclj akademski slikar Alojz 2a-vo|(»vŠek. Pri njem je spoznaval i«niwc akvarela, še danes pa ga rad poprosi /a kakšen nasvcl. Na Kolarjcvi slikarski poli jc še velika izobrai'evanj, si'>delovanj v kolonijah pod vodsivom številniii mentorjev. Najbolj so nanj vplivali akademski sli- Kdoje pnuTapnjv Ivan K()lar? Rojen je icla 1939 v Vojniku pri Celju. Leta jc diplomiral na ljubljanski biotcimiški univcr/i - smer gozdarstvo. Najbolj plodna lela njegovega življenja jc posvetil magisteriju, ki ga je opravil lela 1989. Njegovo življenje je bilo pcsiro - v slu/bi je zasedal vodilna d^ilovna mesla v gozdarstvu, Izvninemu svelu nekdanje obCine Velenje, na Premogovniku... Vedn<^ pa je našel tudi čas za pelje in slikarstvo, cnt> njegovih najveCjih Ijulx'zni. 20 let j c namrcC prepeval v Rudarskem o k' telu, /aOclck delovanja v njem pa sovpada ludi z začetki slikarske poti. Sedaj jc upokojenec. Tipičen. Tisti, ki mu vedno /manjka časa za vse, kar bi rad postoril v enem dnevu. Dčili. Mislili pa so, da je moja slika delo nekega gorenjskega slikarja, zanimalo pa jih jc, kdo je mentor, ki gaje na topol pripeljal. Ko so obrnili sliko in prebrali, kdo je avtor, je bila komisija presenečena. Upodobil sem dom na Pokljuki, delo pii je nastalo na Triglavski slikarski koloniji. Zii-dnja leta n«imreč povs<">d, kami>r grem, slikam pročelja hiš. Tako imam sedaj zbirko pročelij iz vseh delov Slovenije, narejene na isli način kol nagrajena slika,« Ne, ni jih šc predstavil javnosti, siim sc namreč nerad ponuja, čc bi mu v kakšni galeriji dali mo?niwt, pa bi to z veseljem storil. Danes je zadovoljen, ker je aspel Izoblikovati svoj, prvpoznawn stil. »Sedaj se mi zdi zelo nevarno, da bi se šc podal v roke kakšnemu mentorju» ki bi poskašal moje izdelke popravljali. Pa tudizadc^sti sem star, da ne bi več hodil v šolo. Pravijo, da sem ra/mišijujoči slikar, Ziito včasih moje slike nastajujo tudi po mesec dni. Svoje slike božam, nikoli jih ne napadam. Rad sem inovalivcn, rad iščem. Uporabljam zemljo, premog, robčke za nos, brušenja, lazurc ... Uporabljam mekšano tehniko, ki prav7aprav omogoča, da slan.' fasade, ki jih upodabljam, zaživijo v ncwi luči.« ■ Bojana Spegei foto: Stane Vovii 15 let Lovskega pevskega zbora Skale Edini tovrstni zbor od logarske do Sofie SKALE, 16. novembra-Dvorana gasilsket^a doma v Skiilahjeblla /:n<»va p<»l-na. Napolnili sojo ljubitelji ubranega zl)orovske-^ pelja. prijatelji, znanci nastopajočih na odru « pra/nje oblečenih članov skiilskej^a l<»vske^a zbi»nt. Ti so s samostojnim koncernom zii/namovali 15 let uspešnega iist>'arjai\ia. Kot nam je ob tej priložnosti pc^vcdiil predsednik /bora Milan Tepej bi morali pripravili jubilejni koncert pravzaprav že lani, saj je bil zbor ustamw-Ijen leta iyH6,aso biLi lani organizatorji revije lovskih pevskih zbori5v in roglsiov Slovenije, katerega stalni gosije so, Zbrali so sc na pobudo takratnega starešine Lovske drUi^ine Skale Vinka Miklavžina. !5e danes je njihov zbor edini to-vrsini v Savinjsktvkozjanski zvezi lovskih družin Celje. V njem prepeva 13 pewxív in pevk, od lega Ic trije niso člani zelene bratovščine. Že od vsega začetka je njihov /i)on »vodja Zmaj^o Tnin-kovič. »Poleg lova večino družni zborovska pesem. (lojimo pred- vsem lovske in slovcaske ljudske, letu in tam ubrano zapojemo še kakšno u me ui o pesem.« Poleg vsakoletnega niisujpanja na omenjeni reviji so redni gostje prirc-diievv domačem kraju, si i,Šal i pa so jih prepevali ludi drugod po SkTvvniji. Vpreleklih lelihsoveC-krai nastopili skupaj s tamburaškim ansamblom sKonovega, po njihiwem razpadu pa nastopajo sami. Na gostovanja in nastope jih spominjajo pohvale in priznanja, med njimi tudi prizna- nje Lovske zveze Slovenije. Njihove prcdn^istne nak)ge so podobne dosedanjim. Sodelovanje na revijah. gtMSiovanja, negovanje pesmi z lovsko in ljudsko vsebino, »Ob tem naj naglasim. čc nc bomc5 pridobili podmladka, bo z našim zborom konce. Se Irudimo, vendar med mladimi ni zanimanja za tovrstno kulturno usivaijaInosi,«ješc o nadaljnjih načrtih zbora pwc-dal Milan Tepej. Zajubilej so pripravili trctjisa- mostojni koncert, popcsU'ili pa so ga z diapozilivi iz življenja ter dela Lovske družine .Skale in z nastopov zbora. Ob koncu pa so podelili še priznanja. Siirje člani zbora (/.mago Frankovič, Friderik Camlck, Dolťe Lipnik in Slavko Pocaji) so prejeli jubilejna priznanja Obmt>čnc izpostavo Sklada za kulturne dejavnosti Velenje ter 2 bronaste, 2 srebrne in 4zlatc (řallusovc značke. ■ Tp, foto: VOS Krajevna skupnost Topolšica Pred velikimi zaiogaji Krajani krajevne skupnosti IbpoLšica so suhe jesenske dni izko-rislili za posixlobilev nekaterih ccst. Tudi sicer st) za urejene poti lett» namenili največ denarja. (îlede na izdelane projekte in načne, bo prihodnje leto naložbeno bogato lelo. Kol je v pogovoru podčrtal prepili k izgradnji primarnega in sekundarnega dela kanalizacijskega omrežja, takoj spomladi naj bi v 'IbpolSiei začeli dela pri ureditvi igrišča, ki bo prav tako velik zalogaj. V prc^gramu za prihodnje leto so predvideli Še sanacijo nekaterih ccst, pozmožnoslih pa bodo nadaljevali obnovitvena delana javni razsvetljavi proti t amkiijšnji podružnični Stili, »Mi smo žc pred volin'ami na občini oddali dekwni programza prihodnje leto in upamo, da bomo uspešni tako pri zagoUavljanju denarja zxj vlaganja iz občinskega proračuna kot tudi pri sporazumu s'lcšem. Denar za izgradnjo kanalizacijskega omrežja bosta zagoi.ovila Komunalno podjetje Velenje in občina Šoštanj, iz občiaskcga proračuna pil naj bi pridobili Šc denar za ureditev dokumentacije za sekundnir-ni del kanalizacije v Topolšici, kakšen tolar pa, upajo, naj bi se v njem našlo Še za ureditev igrišča. Za slednjega bodo namenili sred-siva KS, nekříj bt^ prispevalo Še zdravilišče, saj bodo lahko igrišče s pridom izkoristili tudi hotelski gastje. /a vlaganja, brez kanalizacije v Lajšij h, naj bi prihodnje leto namenili približno 50 milijonov tolarjev, \^ki Drcv pričakuje, da bodo z njegovo izvolilvijo v .šcištanj-ski ol^iaski s"vei lažje uresničili zastavljene cilje. »Jc pa že lažje pridobili kakšen tolar več, čc si prisoten tam. kjer sc deli denar,« jc sklenil pi>g(wor predsednik KS TopolSica Viki Drev ■ rp Humanitarna prireditev Darujmo xa novoletni bozor VELLN,IC - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je nevladna, prostovoljna, človekoljubn:! organizacija, kitlere temeljni cilj jc dvi^ kakm<'tčjo MO Velenje tibdarijo predšolske otroke in jim pripravijo igrico X obiskom Dedka Mraza. Lc\os pa bodo zc tretjič zapored ilcccmbrske prireditve pričeli z nt^vikletnim baziirjcm. Pripravili ga bi^-dovsobolo. 7. dccenibra,vavlj Doma kulture. Potekal bo od do 17. ure. Tudi letos boiÁo na njem pri'ïdajali podarjene izdelke, ki so primerni za novoletna darila. Veseli bodo kakšnega izdelka ali spominka iz vaših potba jc veljala približnih 12 milijonov lolarjcv. 41) od.sloiko%' polrebncga denarja je zanjo /agolovila obCina Mozirje, opremo jc kupil zavod /Cgornjcsavinjski zdravstveni dom, oslalojc prispevalo mini.sirstvo za zdravje (letos polovico, prcosianck prihodnje Ic-lo). Kol smo slisali na otvoritveni prilo^.nostni slovcsnasii, jc am-bulama že v minulih letih pH^mcmbno prispevala k prcvenlivi zob najmlajših obî^anov, z mwo opremo pa bo zanesljivo i>e holj služila svojemu namenu, saj naj bi paslej učenci lažje in Še z veCjim veseljem prihajali k zobozdravnici. ■ tp Prostor/ so /epo opremfjenú nova Je tudi oprema Bočna v Občini Gornji Grad Tukajšnji šolarji spet v domačo šolo Minuli petek Je bil /it dolarje in krajane i/ BoCnc v OhCini (ri»rnji (»rad radosten dan. Svojemu namenu so namreč predali obnovljeno izolsko stavbo, v kateri Je tudi vrtcc. Nabvi^ha Je veljala blizu 150 mili» jonov tolarjev, denar /i^nj» pa Je polv^ ohCine zagotovilu tudi ministrstvo /H i^olst\'o, znanost in i»por(. V icm kraju so že imeli šok> z vrtccm, ki pa so jo zaprli leta 1979. Šolarji sose odllej vijzili v Smarino ob Dreli. vrtcc pa jc deloval v hip-aijskih prosJorih. V lemeljito prenovljeni slavbi, od slare so ostali Ic olîod in sireha, so uredili prostor za dva oddelka dcvetlciko, učiteljski kabinet, manj.^o telovadnico in prostore vrtca, v katerih je od tega ponedeljka dalje 19 malčkov. Približno 2tl osnovnc^okev iz Bočne pa bo moralo na začetek pouka v novili pK^storili še malo počakali. Predvidoma do februarja ali marca prihodnje leto oziroma najkasneje do začetka prihodnjega šolskega leta. odvisno od tega, kdaj bodo lahko dokupili še potrebno ^Isko opremo. Sola z vrtcem je za kraj s približno 50() prebivalci pomembna pridobitev. Za Šolarje in malčke zaradi boljših delovnih pi>gojev, krajani pa si od na gričku pri cerkvi obetajo popestritev dt^gajanja v kra- ju, ponovnooživitevpredvsem kulturne dejavnost. ■ tp. řbfo;/m Srečanje velenjske osnovnošolske generacije 1971/72 V treh šolah 220 osmošolcev VELENJE, 23. novembra - V izolskem letu 1971/72 je V Vele^ nju zaključilo osnovno šolo 22ÍÍ učencev. Takrat so bite v Velen ju tri osnovne Šole: Miha Ptniarja • Toleda. Gustavu Šiliha in nova osnovna šola - takrstt še ni imela imena, potem pa se pitlmemn vala p<» Antonu Aškercu. V vseh osem razredov« »senile tke je sprejela učence iz ol>eh »starih«< sol. Po tridesetih letih so Helena Djordjevič, Božo Delopst,Aji- drej Kozlevčar, Meika OStir in Borut Ograjeni^k poskrbeli, da se je generacija lahko spet zbrala na enem mestu. Vabilu se jih je odzvalo blizu 120, pri.^ii pa so povabljeni razredniki in ravnatelj. S svojim obiskom in nagovorom jih je počastil tudi velenjski župan Srečko Meh. "Ib je bila lista generacija, v kaieri je bil eden od razredov OŠ MFl. tako aspeŠen pri iskanju novih naročnikov za lednik Mladino, da mu v Sloveniji ni bilo enakega. Pobral je lako prvo kot drugo nagrado in šepotem z njo leden dni poiepa) po lakrai ni Jugoslaviji Aleksander Topol}>ck. eden izmed takratnih zbiralccv novih Vs/ 2d Časopis, ždt, niso sif na eno sliko naročnikov, je zdaj» po trideseiih letih, na srečanju >»javno« priznal, da v.si nanxniki tudi niso postali naročniki po svoji »krivdi«. Sosedje so jim to že zdavnaj oprostili. Najbrž pa ludi že pozabili. Organizatorji so poskrbeliza bogat .srečelov. Izkupičekso namenili za nagradoi^esiim izžrebanim sedmožolcem irehSol - iz vsake po dvema - ki bodo enega od decembrskih vikendov, preživeD na moiJu. Ker so jim to omogœili številni sponzorji, ki so prispevali nagrade in ki bodo Pc y lako so obljubili, nekaj primaknili, se jim organizatorji in vsi prisotni na srečanju, lepo zahvaljujejo. ■ Milena Krstić • Planine Nedeljske muzejske ustvarjalnice November v znameniu igrač v Muzeju Velenje smo v času Pikinega festivala odprli razstavo Igrače miije mladosti, kjer prika/ujemc» igrače vseh ^vneracij 20. stoletja. Ob ogledu vsak obiskitv'alec najde igrači», podobno njej^i»-vt, in nostalgično t)l)udi spomine. 'Hjdi najmlajši, ki redno obiskujejo neali dolge zimske večere. Delavnico je pripravila Andreja Zelenik. Otroci pravijo, da se imiijo dobro na delavnicah in da radi pridejo, starši pa, da imajo doma izdelki posebno mesto. Veseli smo, da se je med Mlade muzealec vpisalo že kar 86 otrok, ki nameravajo redno obiskovřiti muzejske usivarjalnice in ki v knjižico malega muzealce za vsako delavnico kaj narišejo. Vabimo prebivalce Šaleške doline, da si ogledate razstavo Igrače fii Jto mH ^ v^ I moje mladosti. Ogled razstave je brezplačen. Morda b(">sic dobili kakšen navdih in tokrat kak-^no igračoza poklon izdelali sami. ■ Aca Potes MNENJA IN ODMEVI Nato referendum Minuli Celrlck na zasedanju zveze Nato v Pragi med svoje vrste povabili ludi Slovenijo. Po večletnih prizadevanjih je napočil zgodovinski dan, ko postajamo enakovredni državam, ki prispevajo k miru in stabilnosti v sve tu, ki razvijajo demokratični duh in sta jim svoboda in mir najvišji vrednoli. Slovenski politiki je torej uspel veliki mel. A demokratični duh se kaj hitro ra/diši. sploh Če je spuščen v mi-lilarislično organizacijo. Predstavniki sloveaskc države, če upašie-vamo javnomnenjskc ankeie, zavzemajo stališča, ki jih polovica državljanov ne poJpira Se več, ignorirajo argumente druge polovice, ki dvomi o Naiovi kaposinosti, kise jim p<")t, dasi svobodo in mir kupujemo s puSkami, ne zdi sprejemljiva. Eden ključnih pogojev za samostojno in odgovorno odločanje državljank in državljanov o vstopu Slovenije v zvezo Nalo je, da imajo na voljo celovite, večstranske in uravnotežene informacije. Demokratično bi bilo, če bi jih zagotovila vlada, nalo pa po leme-Ijili in odprti debati razpisala referendum. SloverLska vlada pa izpostavlja le argumente za Nato in se ji referendum ob tako Številčnim nasprotnikom Nala ne zdi i^rejemijiv. Lmamv> pravico na referendumu odločali, ali sc lahko nekaj neplodnih žensk z biomedicinsko pomočjo poskuša oploditi» pod vprašaj pa se postavi, ali naj na referendumu odločamo, če želimo vstopiti v organizacijo, katere vpliv in posicdiee bo c»bčulil vsakdo. Ob tako arogantnem vladnem odnosu je z» ohranitev demokratičnega duha še kako pomembno delovanje civilne družbe. Pa naj la predstavlja intelektualce, ki z deklaracijo zahteva od državnega zbora pripravo temeljite razprave in referenduma ali pa vse Šie-vilčnejših aktivistov In demorLstrantov, ki na jasen, glasen a miren način opozarjajo, da civiliziranemu, kulturnemu in o.sveščenemu Človeštvu niso potrebne agresivne, vojaške združbe. ■ Ana Kiadnit< Literarni večer V Mestni galeriji Siîstanj pogosto prirejajo razslave, pa tudi druge kulturne prireditve. Ker sem sama ena ilsiili Sa^tanjčanov, ki svo je misli in doživetja pogosto ziijemo na papir» v pesniški obliki, sem se s hvaležnostjo odzvala vabilu Milojke Komprej in se udeležila literarnega večera mlade pesnice Maje Rančigaj. VeČerv galeriji je bil prav ganljiv. Mlada pesnica je brala .svoje pesmi. dve mladi gmpodični, katerih imena žal ne vem, sta zapeli nekaj lepih in čustvenih pesmic, fant pa ju je spremljal skitaro. le mlade ljudi je usoda prikrajj^la z vidom. Cc samo pomislim, koliko truda in požrtvovalnosti so vložili v ta nastop! Z njim so nas razveselili in v n«is vzbudili razmišljanje in občudovanje. I Ivala vam. mlada dekleta in fant, za prijeten večer, hvala tudi Se-basljanu Kameniku. ki je uspešno vodil večer. Vsem nastopajočim želim šc veliko uspehov v prihodnje, zahvalo pa izrekam tudi vsem. ki so pripravili la večer in nam omogočili doživeli nepozabne trenutke. ■ Štefka Prisian Projelct »Na Ulici aids-a« letos odpade VELENJE - Mladi forum /LSD Šaleška dolinaje do sedaj že tri leta zapored ob svetovnem dnevu boja proli AIDSU v Velenju, zadnje lelo ludi v Šoslanju, izpeljal zejo ijdmcven projekt z naslovom » Na ULKl AIDS-a«. V letu 20f)2 izvedba tega projekta ne bo mogoča zaradi pričakovanega drugega kroga predsedniških volilev in s lem povezanega volilnega molka. Mladi forum ZLSD ŠaleSka dolina .se opravičuje in prosi za razumevanje» hkrati pa Vas pozivamo,da .si v nedeljo, 1. decembra 2002, pripneie rdečo pentljo kot simbol osveščenosti in tako pokažete tudi ostalim občankam in občanom, da se zavedale te kuge dvajselega stoletja. Miadi forum ZLSD Šafeška dolina: Dimitrij Amon 107,8MHzFM STEREO ROS AVTOBUSNI PREVOZI IN TRGOVINA Samu Josip s.p., Nove Loke 5, Mozirje Tel.: 03/839 0410, Fax: 839 04 11, GSM: 041/666 213 Prednovoletna Budimpešta z nakupi \/ idiaiskBm áelu (eitodnawi izlet). Odhodi neko zoboto do ^idjutno 22. decemtira 2002 Cena: 5000 SIT Informacije: 041666213 28. novembra 2002 "^H'AS KULTURA 13 Končana dva seminarja v MC Velenje »Mladi so vse bolj prepusœnî sami sebi in ulki« PrvH dva svminiirjii, ki jili v vdenjskcm Mladinskem ccniru pripravil dnevni ticiHer K'r nuki, .sf^i ic prcti'klos<. Ali pa zaCctvk nove dťjitvnosli, ki ja k* kako pomembna a» rrn^ okoljv. Oba minula vikenda so nnmrcó uspcsno i/.vedi i scminarjH. ki sla bil» namenjeni) predvsem prv-venlivi. O njih smo sq pogovur-jali H koordinatorjem Mitjem (ire^orKem. Seminarji s tem Sc nisi» konàini, /ajvmajo pa eelovlt pristop ključnih strokovnjakov, ustanov in organiziidj na nivoju lokalne skupnosti In širše. Široko za-stavljon projckije na- MlaJina - MOVrr. Gre za priigram Evmpskc skupiKwii, ki poá-pira mednarodno sodelovanje mladili, z namenom njihovega prispevka k t>bIikovanju Evrope. Pri lem ditjejo poudarek krepitvi evropske zavesti med mladimi. Lidija Balic i/. rcpuhlii>kega zavoda za zaposlovanje je pred-si uvila mxižnosii iskanjazapi^sliive za mlade. Ji>7x'(ji»mik pa je pred-slavil zelo zanimiv projekt NE-FIKS. Gre za projekt neformal« nih izobraževanj, kjer mladi pri-di^bivajo znanja na ptxJroíjih dela z mladimi, verificirala pa jih bo lu lil drsava. Med predavatelji Je bil tudi doc. dr. Vito Ftakar, dekan Visoke šote za socialno deto v Ljubtjani Ob njem Je organizator In naš sogovornik Mitja Gregorlč. menjen k razr<^vdnju pR>bÍerac7v mladih« k spodbujanju zdravega slila živijenja in k ustvarjalnemu delovanju mbdih v lokalni skup-iv^sii in v mednajxxbem prosu^ni. Prvi seminar /ja naslovom »Nove oblike dela /. rizi^ninii pi»pulnci* jami« je bil na vrsti pn'i, žal pa udeležba povabljenih ni bih prav množična. Mitja o njem pravi: »Seminarje bil namenjen predvsem slrokiwnim delavcem, ki se ukvarjajos socialnim delom in m-dl drugim strokovnim delavcem. Govorili smo o novih orodjih terenskih tlelavcev, seminar pa je Ml strokovno nazelovisokem niww ju. Predaval je doc,dr. Vilo Fhikar. dekan Visoke sole za siiciaino de-io v Ljubljani. Predavali s tovrstna iz-obraževan-ja pomembna? Milja je prepričan: »Bistv<»jev tem,dase morajo Sirili nova znanja na področju socialnega dela, Ne odkrivamo Amerike, v Evropi in večjih slown-skih mesîiiî jih že poznajo, k nam prihajajo oblike, ki pomenijo kreativno preživljanje prostega časa mladih, zelo pjekte. saj je lo iz-jemm^ p^imembno. Tudi velenjski mladinski center ki^t prtistor je namenjen tovrstnim programom.« Zanimali > nas je se, ati po mnenju Milja Gregoriča, ki se v dnevnem ceniru K'r neki stalno srečuje z mladimi, ki Imajo pri svojem odra^anju številne težave, narašča ali upada? »Mladi so vse holj prepuščeni ssimi sebi. žal tu» di ulki. NJiÍKj> a kvaliteta življenja upada. Več Je kriminala, posku^anjii različnih pre* povedanih drog. Zalo pri nas or* ^ani/Jramo številne dejavnosti, da bi mlade potegnili iz ulice in jih kreativno zaposlili. Prostor v mladinskem centru med tednom ni bil dovolj izkoriščen, sedaj pa je že drugače. Uspelo mi Je /dru/jti mlade iz ulice, ki so vtem letu že zelo veliko naredili. Konkretno imanii» kaj |)okiiZHli!« ■ bš, foto: vos Jelka tisočerih želja ivje in lepše življenje! Novosti v Knjižnici Velenje Dostava knjig na dom, SMS sporočila v sredo so p<> vsej Sloveniji prvič obeležili Dan splo.^nih kn« jižnic. Tudi velenjska seje pri* družila praznovanju. Na ta dan so bili vsi. ki so se v knjižnko včlanili na novo, za darilo dohili brezplačni» prvo članarino. te-}>a KO zadovoljni, ker se v novih prostorih mlsidinske^a in otnùke* ga oddelka dodaja veliko več. kof .«m; je prej. To jim namreč omo^i6i veliko večji prostor. Votlja velenjske knjižnice Liido Planko nam jeo dnevu slovenskih knjiî'jiic povedal: »Iileja praznovanja pt«ebnega dneva, namenjene-ga.spkttnim knjižnicam je stara nekaj let. Sedaj smo se t)dločiii za 2ii niwcmber. Vse sltwenske sp-k>šne knjižnice se potrudile, da so na ta dan na Jiroko odprle vrata in predstavile svojo dejavnosi. V Velenju smo v nekolila^ posebni situaciji, saj smo ravnokiir*Cjre za doslavo knjig na dom» kar je del akcije »»knjižnica na i^bisku«. Po telefonu ali poŠti lahko zainteresirani naročijo obisk knjižničarja na domu. ta pa bo ptv skrbel, da bii gradivo tudi dobil« Med novxxstmi. kijih lahko člani koristijo v velenjski knjižnici, je že od začel ka maja tudi obveščanje optïlekun'ika tzpmeni, da bc> tudi Bibliolon veliko hitreje deloval. Prav la servis smo maja dopolnili 7 (^pcijo, da si braki sami preki» vmesnika nanvijo SMSsptv ročila o ptueku roka Í2pi^soje. Div bijo ga dan pred potekom in dva dni po njem. S leni si lahko naši člani prihranijo kar lefie stroške za zamudnine, ki niso nizke. Pripravili smo zloženke, ki jih lahko hraici dobijo na oddelkih, v njih pyje podri^hnejeobra/Joženovse. kar nudimo članom.« ■ bš Tudi četrti »SoštanJskI Izziv« navdušil Mesto skozi čas in ustvarjalnost »Raje je na ulicah ^os^tanja dolgčas...«. Besede, s katerimi se je z^čel četrti »Šo^tanJ.ski izjdv«. ki je. tako kot pni t r^e, doku/al. da imajo Soštanjčani in ^stanjćanke zvrhano mero domišljije, kreativnosti, pevskega, plesnega, iumIske{!a inglaslune* znanja. Sesreča.daga vsiiJen* krat na leto tudi pokažejo, v za* dovolj.sivo v.seh, ki njihov trud spremljajo mi odlični tradicionalni prireditvi. Brez pretiravanja lalikti rečemo, da so tudivsoboiozvečerpriprwdnje, mnogo večje Velenje, pa kaj la-kegii Se niti p<^skusilo ni naredili. Sv(^j Čar »izzivu« /n^tXovo da tu- di lo. da si jo zamislijo, pripravij^^ in izvedejo sami domačini - od glasl'jeniktw do manekenov in manekenk. (n stem na izviren način pokažejo, kaj delajt) in kaj zmorejo v lem malem mestu, ki vedno znova navdujíijo lisle v Jv'<îra-ni. Teh bi bilo, če bi bila dvorana večja. z.agivtovc> šc enkral tc)liko. saj so bile karie žtí nekaj dni pred prireditvijo razprtxJane. 'R^kral so prireditev zasnovali kol igro, ki jep-tovo ilokazahu daje na pravi poti f M j|t Tokrat smo poleg kreativnosti modnih ustvarjalcev iahko uživali tudi v Igri mladih Šoštanjčanov. Biti so sproščeni, smešni in preprfčtjivi! Pletenine, večerne obleke, nore frizure - tri podpročja, ki smo jih spoznali tudi na Četrtem »Šoštanjskem izzivu». Darilo varovancem Prihajajo praznični decembrski dnevi. Za mnoge ljudi polni hrupa, zabave, tekanja od trgovine do trgovine .... va irgovcc pa zelo delovni in naporni. V mislih na ta nori čas so .sc v Cri d.d. spomnili na tiste, ki bodo ta čas preživeli bolj umirjeno, manj ra7:burljivo, morda cc-lo (osamljeno, na varovancc doma za odrasle v Velenju, Da bi jim polepšali praznične dni, sojim podarili živo darDo, lepo domačo narodno pesem, kijim jo je ubrano zapel Trio Moj dom. do aspeha. Da bi v Št'itanju y lahkoto zaživeli^ gledališče,, »i doka-Ziili prav V7»i sotlelujciči v igranem čim pa so uredi- li v Friairskem salonu N, ki je, kot vednii pripravil tudi izjemno zanimivih predstavitev sakîna. /ago-XiyvKt so bile vse pohvale vredne ludi večerne obleke .lane Pirečnik in pletenine pleiiljslva »Štrencn«, Lepe predstavitve pa so pripravili ludi trgíwinam Saša. Era in iîbu-lev - papirnica Pero. Na koncu, trajalo je rcsdoÍ^% kar iri ure, pa íH>v avli D^îma kulture pripravili ^ vrhu nskopogoslitev za vse ^e dálce in sodelujixV. In spei so se izkazali domačini. ■ bš FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM Pod Si.mobdovo Jelko tisočerih želja vas čakajo tudi darila tn fotografiranje z BOŽIČKOM! J VeUnje Slovenj Gradec 6 19:00 Utolnja Sl.mobilova DONACUA je novoletno darilo zdravju. Za nas 50 ljudje na prvem mestu' Zanimajo nasnjihove lelie. potrebe, pričakovanja, hrepenenji ... In ni nsm vseeno, kako se pocuii}o. Dortacijo namenjamo petnsjshm bolnišnicam m zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji za najnujnejlo mediCinslk4 1340. SI-1000L}UDI|JI1» simoblL 14 TV SPORED "^H^S 28. novembra 2002 ČETRTEK, 28. novembra PETEK, 29. novembra SOBOTA, 30. novembra NEDEUA, 1. decembra PONEDEUEK, 2. decembra TOREK, 3. decembra SREDA, 4. decembra SLOVENIJA 1 06.25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09,00 Poroćila 09.05 Mdle snre celíce, kviz 09.55 Zgodbe iz Školjke 10.35 Slovenski magazin 11.05 Mâriû 13,00 Poročila, šport. Vfeme 13.40 Trend, oddaja o modi 14,00 Cikcak 14.20 Povabilo na ples 15.25 Karto Kroneger. mornariški miner 15.55 Mostovi 16,30 Porodila, šport, vreme 16,50 Naliniii 17.25 Potovanie v Empuries, igrani ítfrn 17,50 Dosežid 18.10 Zenit 16,45 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaškrai 19,30 TVdrîevrtfK, šport, vreme 20.00 Tednik 21,00 F^viindmgi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o kniigdi) 23.00 City folk: Turku 23.25 Režiserji: Ron Howard 00.30 Zenit 01.00 Osmidan 01.30 Tednik 02.25 Pfviindmgi 02,45 Mary Tyler Moofe, 77. del 03.10 Propad ameriškega cesarstva, kanad, film SLOVENIJA 2 07-45 Videostrani 08.30 Mostovi 09,05 Dobrojutro 11,20 Videostrani 12.00 Tv prodala 12.30 Videostrani 15,45 Tvprodaia 16.15 Onkraj meja vajrlljivostj. 5/6 17.10 MaryTyl^Moore, 77. del 17.50 SPvalp.smuć..V8L(Z), 1. vožnia 19,15 Wdeospotnice 20.00 30 let íjubljanskega okteta 20.50 SPvalp.smuč,.VSL (î). 2. vožnja 21.45 Pekinško kolo. kitajski lilm 23.35 Videospolnice 09 00 Kobošmqa, nad 09.55 Salome, nan. 10,45 Med sovraštvom in ljut>eznijo. nad. 11.40 Ljubezenbrezgreha,nad. 12.35 Tv prodaja 13.05 Lepo ie bit3 milijonar, nan. 14.00 Varuhi luke, nan, 14.50 Tvprodaia 15.20 Liubezen brez gretia. nan. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, nad. 18.10 Ko boš moja, nad 19.15 24 ur 20.00 Trw^ja 21.15 Prijatelii. nan. 21.45 Seks v mestu. nan. 22,15 Zahodno krik), nan. 23.10 Družinsko pravo. nan. 00.00 24 ur, ponovitev <53> ^ iflpF.y 09,00 Festival narodno*zabavne glasbe Lenart 2002, ponovttev 10,40 Vabimo k ogledu 10.45 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 18,05 Vabimo k ogledu 16,10 Regionalne novice 18.15 V moiem košku je pa mavrica.o^oška oddaia 18.55 Mladi upi. ponovitev 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov 21.00 Regionalne novice 21.05 Volitve 2002 21.30 Beli pianino, zabavno- glasbena oddafd 22.45 Na| spot dneva 22.50 Videostrani SLOVENIJA 1 06,25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Risanka 09,15 Dećekskačoingradiz peska, igrani film za oiroke 09.30 Enaista šola. oddaja za radovedneže 10.00 Ene^iopedija znanja 10,15 Prisluhnimo tišini 10.45 Modro 11.15 Dosežki 11.35 Prvi in drugi 12.00 Kllcdiviine, 12/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Slovenci v Avstraliii 14.20 Osmidan 14.55 Vsakdaniik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Čarobne dežele • čarobio drevo, 1/13 17.00 Iz popotne toft« 17,30 Světlana Pušnik, kitara 18.05 Zofijin svet, nan. 18.30 Deteljica 18,45 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaš kraj 19.30 TVdnevrùk, šport, vreme 20.00 Sklepno soočenje predsediških kandidatov 21.00 Praksa, 9/22 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.00 Duti demok^cije, dokum. oddaia 00.30 Marv Tyler Moore, 82. del 00,S5 Odiseiev pogled, grški Í. 04.05 SPvsmuč.skokih, 120 m, posnetek 05.15 Vsakdaniik in praznik 06.15 Glasbena ogrlica SLOVENIJA 2 07.45 Videostrani 08.30 Mostovi 09.05 Dobrojutro 11.05 Tv prodaja 11.35 Videostrani 16,25 Tv prodna 15,55 Hladna vojna. 7/12 16.45 MaryTylerMoore, 82. del 17.20 SPvsmuč.skokih, 120 m, prenos 19.15 Videospotnce 20.00 Sloves. 2/7 20.65 Poštenjak, nemški film 22.30 Moška liga, 3/12 23.00 Iz slovenskih jazz klubov 23,45 Videospotnce 09,00 Ko boš moja, nad 09.55 Salome, nad. 10 .45 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 11.40 Ljubezen brez greha 12.35 Lepo je bib milijonar 14.00 Varuhi luke, nan. 14.50 TVprodaia 15.20 Ljubezen brez greha, nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, nad. 18.10 Ko boš moja, nad. 19.15 24 ur 20.00 Volitve 2002, soočenje županov 21.40 Kameleon, nan. 22.30 Družinsko pravo. nan. 23,20 Policaji • naiboliših 16 prizorov 00.20 24 ur, ponovitev © a7 ss 09,00 Dobrojutro. informativno • razvedrilna oena, nan. 23.30 24 ur. ponovitev 27 sa 09.00 Rokomet, posnetek t^e Prevent Slovenj Gradec : Gorenje Velenje 10.30 Vabimokogledu 10.35 Kako smo volili? 10.55 f^ajspotdneva 14.00 Videostrani 18.15 Vabimokogledu 18.20 Nogomet, posnetek tekme Rudar :Korotan 19.50 f^aj spot dneva 19.55 Vabimokogledu 20.00 1133.VTVmagazin, regionalni - infomiativni program 20.20 športni torek, športna infomiativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih krogov 20.45 Športni gost, kontaktna oddaia 21.30 Viva Turistica 22.00 Gospodarjenie s podeželjem, dokumenlami film 22.30 Najspotdneva 22.35 Videostrani SLOVENIJA 1 06.25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobro Iutro 09,05 Slovenske izštevanke 09.10 ZlatkoZakladko 09.25 Grdi raček Tine. 7/26 09,50 Pesmice o sreči, glasbena oddaia 10.20 Knjiga mene briga 10.40 Zakladi sveta, 15/26 10.55 Zadnia večerja v New Yorku, dokum. oddaja 11.50 Mož brez posebnosti 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Podoba podobe 13.40 Gospodarski izzivi 14.10 Alahu predane, dokum. film 15.00 Dober večer, predsednik (M) 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, špctfl. vreme 16.50 Male sive celice, kviz 17.50 Vdivjiniz..., 1/9 18.45 Risanka 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20,00 Ko je Harry srečal Sally. amer, film 22.00 Odmevi. Špon, vreme 22.55 Terminal 00.30 V divjim z..., 1/9 01.25 Mary Tyler Moore. 85. del 01.60 Glasba sreče, amer film SLOVENIJA 2 08.30 Mostovi 09.05 Dobrojutro 11.20 Videostrani 12.00 Tvprodaia 12.30 Videostrani 16 45 Tv prodaia 16.15 Akademski pevski zbor Tone Tomšič 16.45 Homo Turisticus 17.10 MaryTylerMoore.85 del 17.45 Dvajsetdolarjev,amer. film 19,10 Videospotnice 20.00 Evroliga v košarki; Union Olimpija* Panathinaikos. prenos 22.20 Rob Reiner, dokum. oddaia 23.20 Videospotr^ce 09,00 Ko boš moja. nad. 09.55 S3k)me, nad, 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad, 11.40 Ljubezen brez greha, nad. 12.35 Tvprodaia 13.05 Preverjeno 14.00 Varuhi luke. nan. 14.50 Tvprodaia 15.20 Ljubezen brez greha. nan. 16.20 Med sovraštvom in ljubezniio, nad. 17.15 Salome, nad, 18.10 Ko boš rTKDja, nad. 19.15 24 ur 20.00 Varuške z napako, amer, film 21.40 Newyorška policija, nan. 22.30 Tretja izmena, nan. 23.20 24 ur, ponovitev kanali 27 02 09.00 Dobrojutro. informativno • razvedrilna oddaja lO.OO Vabimokogledu 10.05 športni gosL ponovitev 10.50 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja 3, TV mreža 18.55 Najspotdneva 19.00 1133, VTV magazin. ponovitev 19.20 Šp<^i torek, ponovitev 19.40 Iz olimpijsloh krogov 19.45 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Velika zabava, posnetek 2. dela 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.^ Vabimokogledu 21.30 Odprta tema 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Videostrani 28. novembra 2002 «"^ÏAS ZANIMIVO 15 HOROSKOP Oven od 21.3. do 30»4. Ftiniaite si, da spet preliravaie Svoje telo le nekaj 6âsa nar-avnosi muiitd. pa čeprav pri îem splo^ ne uživate već. Če želile doseči ob noveiï) letu zatfan cilj, ki se ga še vedno dr2iie. t}osie mcKaii upočasniti lempo. Vsega se pač ne da postorili v mesecu in pol. Sploh za nekateie s^ari rra ljubezenskem področju vaiega IMjenia hcsie potrebovali ie veliko več časa. ko( slemislili. Misli v3m bodo namieč vse pogosteje uhajale 2 zanimivi osebi, ki ste jo spoznali šele piecí kratkim Bik od 21.4. do 21.6. Ftslali slepreieni. da tega nebi opazili ludi drugi. Enostavno se bckste mciali vzeti v roke, sicer se ^m obeâ prava polomila na poslovnem in posledično ludi finančnem pc^račju. Prav lu pa si io sedaj te!ko privoščile, saj bodo za vami prisil ludi dolgovi. na tetere sležeiahlo pozabili. Česi bosle znali vzeti čas tudi zase, se boste krrslu počulili mnogo tiolje. vendar morale paziti, da ne bota čas predolg in nefxoduktiven Čas bi2e bif, da razmislite, kako bosle preživeli zimski dopust. verjetno vam pred novim letom ne bo dano lerïanii, pa vendarle Dvojčka od 22.5 do Rd svoje bosle izpadli junak, le vi pa boste vedeti, da je bitka, kf ste jO bojevali kar nekaj časa. pravzaprav izgublja. Čeprav bo jzgiedato, da ste v nje) potegnili daljli konec, bosle krajlega Izgubili boste namreč nekoga, ki vam že dolgo pomeni več kol je vedel on sam in kot ste slutili vi. Počulje ne bo najboljle. sicer pa jepred vami povsem povprečen teden Čas bo. da začnete razmištialio tem. kako bosle preliveli tDo!i&no-novolelni čas. Rok od 22.«. do 22.7. Vrteli se bosle v krogu zelja in mofnosif. Če si boste prtznali, da se zadnie čase preveč smilile sami sebi. boste le na pol poti do cilja, ki bo vse^kor lepši, kol so bili pretekli dnevi. Vsiužbi bo vse pogosteje prihajalo do napetosti, ki vas bodo mvile tudi doma. na tjubezenskem pcNjročiii pa bo vse v najlepšem redu. Srečni bosle. čeprav bosle tu in tam malce podvomili v iskrenost va§ega partneria. Če mu ne boste bolj zaupali, bo to začetek konca Glasni dvomi ga bodo namreč pričel i zel o moliti. Lov od 23.7. do 22.8. Najbolje se boste počutili.čebostemoralibiii v pravem pogonu. Istočasno bosta morala blli zaposlena telo m vasi možgani. Če bo le eden, ne bosle prav vztrajni. 60 pa kar držalo, da prave energije za defo le ne bosle imeli. Prihajajoča zinBfio v vas spel naselili željo po ljubezni in nežnostih. Še nekaj dni bo ostalo le pri sanjarjenju, sicer pa bo prvi decembr^i vikend prav zabaven m boste naenkral nažli tudi druge stvari ki \Qm bodo popolnoma prevzele prošle trenutke m vas zaposlile do konca Dovica od 23.a. do 22.9. Kot ponavadi boste na pol poti do cilja ačeii dvomiti, če sle se odločiti pravilno Ps čeprav so bili vaii sklepi trdni bt kamen Takžni pač ste, vedno malo v otflakih, z eno nogo pa rts trdnih tleh V naslednjih dneh t>o$(e spet več nad oblaki kot v real-nosli Imeli boste ogmmno velikih želja, volje, da jih uresničite, pa bolj malo Manjka vam zabave v družbi, ki jo imate iskreno radi Fbskrtiite, da jo tudi dobite, sai vesie. da to sploh ni tako teM kot izgleda na prvi pogled. Le na dfuge se boste morali malomanj ozirali, pa bo šlo Tehtnica od 22.9. do 22.10. Vsem t)osle hoteli pokaali, kako dobro se počutite v svoji koži In to na naravnost nevsiljiv način ^gotovo je ;ved semi čudovit teden, v katerem boste uspeli doreči mnoge stvari, ki jit) prej niste uspeli več mesecev, izkoristite ugoden položaj planetov tudi za druge plati življenja. Recimo, za ljubezen, ki je po dolgem času ponovTio razgibata ssša Čustva. Če je to listo ia pravti, pa le nekaj časa ne bosle vedeli, f^av bi bilo, da užijte v prav vsem, kar vam na pot prinese ži^jenje, saj dolgo ne bo več tako lepo kot vam je trenutna. ikorpl|on od 23.10. do 22.11. Če se boste hoteli po dolgem času počutiti odlično, se boste morali tudi vi potrudili Čeprav ie navada grda železna srajca, jih boste prisiljeni kar nekaj opustiti. Prav bo, česi priznate, da so lo le razvade, ki ne morejo in ne smejo upravljali z valim telesom in prav telo vam bo hitro pokazala svojo hvat^ost. Partner bo prikupen, znal vas bo spraviti v dobro voljo in nagraditi za vaša dejanja V nedeljosi privoščila nekaj trenutkov le ase, obema bo več kol godilo Strelec od 23.11. do 21.12. Najieple se bosle imeli med pnjatelji, četudi ne bodo najboljše votje. Najslabše pa se boste počutili doma. Zato boste, kol 2e velikokrat doslej, prav bežati od doma To pa bo po svoje dobro tudi za vašo službo, saj boste delali več kol sicer, kar bo vsem prišlo prav. Malce vam bo ponagajaio zdravje, zelo verjeten je prehlad ali viroza, saj ste letos jeseni za svoj imunski sistem naredili mnogo premalo f^zite na hrano - v njej \em man|ka vitaminov, prevladujejo pa stvari, ki vam Škodijo, Vzemite sevroke Kozorog od 22.12. do 20.1. Tudi tokrat bodo mnogi opazili vaše nit^ioče razpoloženje Najprej boste daiiprav vse od sebe in se nadčloveško trudili, da bi ugodili muham vseh okoli vas. Pc^em vam Do. preprosto povedano, vse pedlo dol. Brez energije boste in zalo tudi učinkoviti izjemno slabo Že zdavnaj ste ugolovili. koliko dobrega tahko sami sloňte zase. če pazite. daste v usta. Čas bo spet pravi, da se d^rimete zdravega načirs življenja Kaj 10 pomeni in kaj vam ^odi, pa sami predobro v&ste. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čeprav som na zunaj ne bo videti, bosle sami močno čutili, kako vam (Z dne« v dan odteiQ življenjska energija. Le le za vzorec je boste imeli, loliko, da z vami v^i nasprotniki pometati le ne bodo mogli. Boste pa nekoliko bolj ranljivi, zato bo prav, če boste upočasnili tempo m prelt^ili pomembne odločitev vsaj za teden dni. Obeta se vam kratek dt^sl. Potrebni ga bosle, pa četudi ga boste povsem preie-nahli. Bolje pa bi bilo, če bi pcskfteli za sklepe, križ in ožilje, ki \an znajo povïïûčítl nekaj težav. Čeprav vreme ne bo najbolj prijazno, boste potrebovati več gibanja Ribi od 20.2. do 20.3. Zagotovo vas čate precej r^pcf^teden. Gias^ bo polna težkih misli Številnih skïbi in prot>lemov.-$plob jih ne boste aiali odklopili Zato se boste moiali predvsem umiriti, narediti se?iam prednosl-niti iialog in se jih v takinem vrsln^ redu, kot si ga txste začrtali ami, tudi lotiti. Če niste zadovoljni s svojo postavo in pojavo. Še nipravičaszadielo.Tabl le še otežila v^ ostalo, kar se vam jer^kopičilovadnjdi tednih. Naiprej si ifedite Življenje, polem pa se tolite lastne prenove, tako telesne tet duševne. Zdravniški kof/cek Kajenje Za Evropejcu sc zgiidba o tobaku začenja davnega oklohra 1492, krivcc /anjo pa je KriMoi Kolumb. Koncc 1 fi. su^lcija sc jc v Aiigliji uveljavila razvada ui^jvanja tobaka s kajenjem pipy. Približno v islcm obdobju so sc s lobakom srečali tudi v Turcîiji, na bližnjem vzhodu in kasiieje na Balkanu. Dolgo Casa so lobak Ic njuhali in ^cCili, intenzivno pašo ga priCcli kadili v dvajselih lelih tega stoletja. Poraba cigaret je v razvitihza-hodnih deželah hilro naraščala, prva /naslvena poročila o pljučnem raku pa so porabo nekoliko zajezila. Do dancsje poraba cigaret padla približno za ireljino. Upadanje kajenja pri /cnskah jc šiirikrai nižje kol pri molkih. Kajenje postaja /načil-noKl rcvnili in neizol^raženili slojev prebivalstva, /aradi sprememb v izdelavi cigaret se je vscbnosi Škodljivih učinkovin močno spreminjala in /nižala: katrana od 35 mg na 13 mg» nikotina pa od L,3 na U,1 mg. V vsakdanjem življenju ljudje za blažilev stresa in bojazni upiv rahljamorazličnasredstva. Najlažje sla vedno dosegljiva al-kt^hol in nikotin. Po occnah .Svetovne zdravstvene organizacije na svetu kadi več kol polovica ma^kc populacije 1er približno četrtina žensk. Pop(xlaikih (VZ RS je leia lWv Sloveniji kadilo pregledanih maških in žensk. Odnos do droge in kajenja mladi vzpc»tavijii preko sveta odraslih- Prvi poskusi kajenja so najpogostejši med 7. in 14. letom starosti. Anketa, opravljena med slovenskimi srcdnjci^(3lci (Stergar 1991), kaže, da je li)% vprašanih poskusilo kaditi pred K). leti. 17% med 10. in 13. letom, v .30% pa so bili starejši od 13 let. Kajenje in rak Cigaretni dim je meSanica več kot 4()tlO različnih sestavin. Številne so l'armakoUîSko aktivne, strupene» mutagene in karcino-gene. Kajenje cigaret je glavni razlog za pljučnega raka. Neposredno ga povezujemo s kajenjem pri 90% mo.;kih in 79% žcask. Pri kadilcih je tvegjnje nk ns) pljučih pi^večan» 22 krat in pri kadilki^)) 12 knil. Pcv vezano jc s številom pokajenih cigaret in trajanjem kajenja. Pre-nehiinje kajenja zmanjila tveganje za raka pljuč, Se vedno pa je vi.^je kot pri nekadilcih. Kajenje je glavni vzrok za sicer redek rak žrela, učinek pa močno poveča uživanje alkohola. Podobno velja za rak v ustni votlini, Tudi pri nastanku raka požiralnika ima kajenje pomembno vlogo, píwezujejo pa ga s pojavom raka mehurja, lrebu.šne slinavke, ledvic, želodca in nekaterih oblik levkemije. Bolezni srca in žilja Kajenje je pomemben člen v razvoju ateroskleroze ter eden glavnih vzrokov za srčno-žilne bolezni, ki sa) tudi v Slos'cniji najpogostejši vzrok smrti. Z«iradi vpliva na sposobnast zlepljanja trombocitov smo pri kadilcih priča pogasiejSim trombozam. Ob kajenju se pomembno zveča cclotni holesterol in VLDL ter zmanjša HDL (dobrodelni) holesterol. Kajenje paslab.sa koronarno bolezen, saj povzroči povečano potrebo po kisiku, hkrati pa zmanjša njegovo dostavo srčni mišici. Kadilci imajo približno 7i)% večje heganje za srčni infarkt o/in>ma smrt /aradi ronarne bolezni, ph liujsih ka* dilcih pa je tveganje še večje. Kajenje povzročapogostejî>a in dalj.^ obdobja slabšega pretoka čez srčno mišico s pojavom bolečin, motnjami .srčnega ritma in znaki srčnega popuščanja. Tveganje za nenadno srčno smrt je pri kadilcih močno pove čan(5. i^jmemlien ukrep v preventivi koronarne srtne hole/ni je Periferna žilna bolezen Kajenje cigarei je najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezen velikih perifernih žil pri obeh spolih. Pov/rcJča hiter potek ateroskleroze, pomebno skrčenje žil ter pi^veča vpliv dru-giii dejavnikov tveganja. Boiezni dihal Ob kajenju sc pojavljajo spremembe v velikih in malih dihalnih ptiieli, mc.^ičkih in kapilarah lerviinunskem sistemu. Kajenje je najpogostejši povzročitelj (več kol 80%) krc»nične olwlrukiivne Steblo dnevno polojenih cigaret kolii^ik trganja 2a smrt zaradi Dijučneoa raka 0 10 1-10 5.5 11-19 11.2 20 14.2 21-31 20 4 več kol 31 22,0 opustitev kajenja. V framing-hamski Žiudiji ugiUavljajo 20%. znižanje tveganja za srčno kap 2 leti po opustitvi kajenja pri ka- pijučnc bole/ni (KOPO). KOPB narašča s starostjo in jc 1,8 krat vii5ja pri moških. Smrtnost pri ca dveh virov: neposrednega izdiha kadilca in nastalega dima zaradi zgt>revanja konca cigare-le./adnji vsebuje večjo wicbnost nevarnih vplinjenih sestavin in je izvor približno 80% dima v sobi s kadilcem. Pasivni kadilci so tako izp<»iavljeni mno^m sestavinam tobačnega dima, pred-v.sem ogljikovemu monoksidu in nikotinu. Preiskave kni pa« sivnih kadilcev (o^likov mono* ksid), ojiliuve siine in seča (nikotin) kažejo mi podobno vsebnost obeh snovi kol pri kadilcih. ki pokadijo I do H) cigaret dnevno. Skupne analize več raz-i.skav kažejo na zanesljivo ptv vezavo pasivnega kajenja s pove ča n im tvegam je m za srčno-žil-ni zaplet, srčno smrt in pljučni rak. Pasivno kajenje vpliva tudi na zdravje otrok starcev kadilcev, zlasti če kadi mali ali če kadila oba. Ti otrtTci zbolevajt) pogosteje zaradi vnetij zgornjih dihal» pljučnice in astme vprimer-javi 7 oiorei, ki imajo star^ nekadilce. Zaradi hitrega razvoja pljuč v otroštvu posledice pasivnega kajenja vplivajo) tudi na gostost kasnejših bolezni dihal, dilcih, ki so prej kadili do 10 cigaret dnevno 1er 60% pri listih, ki so prej kadili 60 cigaret dnevno. Pri kadilkah je bilo tveganje kar 3 krat večje kot pri nekadilkah. Po opustitvi kajenja se je tveganje izenačilo / nekadilkami Šele po 10. letih nckajenja. Možgan$l btdilcili. Kadik'i pogosteje zbo-levajo zaradi akutnih vnetij dihal. Gripa ima pri kadilcih težji potek inje »vprimeijavi z nekadilci, pogosteje smrt na. Opasiiiev kťtjcnja p<">slopoma zmanjša tveganje za smrtnost zaradi KOPB. Deset let po opustitvi pade z začetnega količnika 12 na |(J, po dvajsetih letih pa na 2. Kajenje in nosečnost Novorojenčki mater kadiJk so manjši in lOti do 200 g lažji kol pri materah nekadilkali. Prezgodnji porodi so pri kadilkah prisotni karv 14%. in naraščajo s Številom pokajenih cigaret. Vzrok je v slaWi kvaliteti hemoglol'sina, slab.^em transportu kisika in skrčenju materničnega žilja. Pasivno kajenje Izpostavljanje nekadilcev sestavinam, ki nastajajo pri zgorevanju cigaret, pojmujemo kot neprostovoljno ali pasivno kajenje. (.'igarctni dim jc posledi- predvem kroničnega bronhitisa v odrasli dobi. Prenehanje kajenja postopoma zmanjšuje odvečna tveganja za nasianek, razvoj in smrtnost /a bolezni srca in žilja, dihal in ra/iličnih vrsi rakíi. Najmanj so ogr(yženi listi» ki niso nikoli začeli kaditi in niso pasivni kadilci. Mladostnika moramo zato naučiti dvoje: da zna zavrniti po-nujcnoclgareto in da se zna pravilno odzivati vslrcsnih situacijah. Brez spoznanja, da je kajenje slaba razvada in umiranje na obr<5ke» kadilcev seveda ni moč pripraviti do tega, da bi opustili kajenje. Zaradi odvisnt)sti bodo številni potrebovali pomoč psi hote rape v ta in morda prehodno ludi nadomestno medl-kamentno zdravljenje. Lc z rednim osveŠČanjcm, sp<^íiovanjem zakonodaje, cenovno politiko ter agresivnejšim natopanjem vseh nekadilcev, ki imamo pravico živeli v zdravem okolju, bomo kajenje, nadk>go sodobnega človeka» tudi tidpravili. Naj bo dan lep. fVeživimo ga brez cigaretnega dima! ■ pn'm. Janez POLES, dr med.-internist m Rudar Oblak ugnal Oblaka 2éC di»i{20 ni hil kaki^eri pnvn-si veni kr«>}iv Si.mubil Viu} tnkt>/A-nimiv in r:i)urljK Kol Ju hil to-krHtni. Ljiibitdji ni»ji()mtilJ Im>-do jHimnili po rcMinlnvrn številu »tdelkov - vťC kot sliri n^i tvkmn so vidvli. Poprečje hi hilo šc ĆC hI hlU r^/j)olo/eni tudi mi{2 mi>(aM Kiiprn in Puhlikuma. iťj tcktni ^Icdaki niso vidoii nol>c> nc v eni -dli drugi mre^.i. Rekordno »levih» golov pH so videli ljubitelji no)>ometH v ^martncm oh hiki. Ki)r descl,nď vsnkislr»« iii po pet, Irije od njili so hili doseženi /. enajstih molrov. Skratka, mre^.i sta se tresli poprečno vMik devet minul. if il pa so hfli kakopak nogometaši Rudatja. V uvodni ickmi 17, Vega Ollmplja: Rudar 1:2 (0:1) Rudar: Šribar. Kamhcrovič, Memik. Ribic. DcdiC. Snu>n (od Si>fliC). Mujakovič, Spasojc-vii» Hojtîîk, Mujanovič ((Xl 75. X.ngcrt.Arliôiixl 8y.Suljič) Strelci: O : I - Ríhić(24').0:2-Spas^>JcviO<69')1 ^ :2.Puc(H4*) kwîga so v petek/vcccr za Bežigradom hlcsicli. Nepričakovano, a povsem Ziislu?.eno, so premagali vodilno VecH 01 impijc^< 2: l)-Slo zmago je velenjski irener Frane Oblak' 10 mu je bila šele ireija scnske-ga nasiovu. Se več, zna se zgodili, da bo asial htc/ njega. V radnjem kn>gu v nedeljo bt) o tem (idîoCaîa tekma med PuWíkumom in Olimpijo na Skalni kkli v C^lju. Ol>neodločenem i/idu hi prvo mesto y.áúTŤiiU Ljubljančani, saj Celjani trenutno/a njimi zaiidajajo Se veti-no za dve loCki. Se pred dvema krogoma so hiii nogometaši Rudarja na zadnjem mestu, po 17-em pa so na Že sedmem in steorciićnimimo^ostmi. da jesenski del prvcnsiva celo končajo v prri polovici les5'ia.\ /a izpt^lnitev le želje morajo v sobiv to na sv^^^em igrišču - prićclek lek« me Ix) ob 16, uri - premagali Ko-r veliko dobre volje in optimizma," jenajprej pi'>udarii direktor Rudarja MntiažlkKičrei torkovi mwnar-.ski konferetKi '' Za igro v Ljubljani jvi vsi igralci zasluzijo polivalo, kajti v tistem trenutku je vsak želel hiii član Rudai^a. kot igralec ali kot član uprave, ker je resnično bila Ixube-nosi na takšnem ravni, da je Nla primer za nogi^meine učbenike. V soboto tudi za trenerja Igralci pa sc po dveh zaporednih zmagah ne smejo sipeili. Zavedati se morajo, daje pred njimi te za-dnjazelo 7ahiovnajesenskanakv ga. V.'mo, da je bil Korotan vedno neugoden klub, tradicija je na njegovi strani. Ibdu iradieija je tudi zalo. da se prekine in upam. da se bomo v soboto še tretjič po vrsti ve-setDi. Nove iri točke pa bile tudi zahvala Francu Oblaku, ki je v naj-težjili trenuikih ^^rejel m(^5'o in ga izvlekel z dna. vodstvo kluba pa prisilil v razmii^ljanjc, idi je nova menjava trenerja sploh potrebna," je še dejaJ Matjaž Begič. Ko je Oblak zamenjal Maijaniv viča. je bil namreč dogovor, da bo prvo moStvo vodil le do konca jesenskega dela prvenstva. Skratka, besedo imajo igralce. ■ vos RK Gorenje Ribnlčani so jih namučili Domači so se moruli m /maj^o zelo ]x)truditi, igrali so slabše kot na prejšnjih tcknuih.ToJe tillo ra> zumljivo.saj se jim Je še po/jiala ulrujenosl /dol^epoti na povnil-no tekmo /. Rusi in tudi trenirali nisi» veliko. Vgosíojučcm m(>šivu sta bila ne-zadrima 1 lojC in Skapcr. Skupaj sta dosegla kar 17 zadetkov: prvi 16. drugi R, V prvem polčasu je bil izid kar7-krat izenačen.vendarrtv kometa.ši Gorenja niso nobenkrai vodili. Cn^sije pav 1 J. in 12. minuti kar dvakrat s.štirimi zadetki in :udina^^m(»rsoodSliz /adeikom prednosti. V prvem delu so bili v domači vn>.it strelsko razpolo:řeni le Sirkspeiimi.iOivtičnik sšesii-mt zadetki (vnadaljesanjuse ni več vpisal med strelce, a seje razigral Luka DobeIŘek) in (delno) ludi lamše. dokaj netazpoložen pa je bii kapetan Sovič, pa ludi vratar Škoizaradi bolečin v ramenu ni bil prav), jepav drugem pc^lčasu imel nekaj pomemlmih obramb- Skupaj deset, goslujoči vrat Grm pa je zbral eno manj. Ri>komeiaSi Gorenj a so prvič povedli i^ele v drugi minuli nadaljevanja po lepi akciji Kavtičnika in zadetku Soviča. ÏKt ireh ziîpored-nili zadetkih Luke Dobelška pa so imel i v ?i5. prvič dva zateka več. Vendar tekma še ni bila odločena. Nadvi« pii;?riv, VeJvn(.-(H <0-4)6^5 .'/00 -'h' A'. t. ' • ft w .T -- »•• •• PwhiAm vc^a od 21 novembra de decembre 20C3. o< do prodne ulo^. MERKUR UUwwjwiio adovoljstvo NK Era Šmartno Toča golov v Šmartnem Derbi v ."^martnem jc postregel i /^nimh'im no}>omutoni in desetimi jioli. Gosljv ičko, Pekičpa je izenačil, ?!e ^tiri minute za lem ncv va 11 m Zii domače, C)i\stje so tokrat s prekrškom zaustavili v svojem kazoaskem prostoru Ktwačiča. .Smajlovič pa je hil i;e drugič natančen in postavil izid prvega polčasa. Drugi polčas je postregel s prc-i»l>r;ui in odprto igni. zmnožiu^ na- pak in mnogimi /ačega vratarja Šeremeiav mrežo. V 58. miiuiti je Djuranovičs pr^^slim strelom zadel prečko. Balajtč pu z glavo p<*^lal v domačo mrezo, ?!ečeztri minule novi Řji so naprej igrali odprlo. V 7Z minulije imrni] Rakovlčpoiiovitipn>stlsirei. kar je povzročilo veliko nego<îova-njc na domači strani, In med množico nog posla lopi neposredno v mrežic (4:5). Šmarcani « niso sprijaznili z morebitnim piL>razi>ui. se zlaui. ker so kar irikrat vodil i. Si- tiTviic najede so kii^tiali z zadetkom v 86. m biuii. Javorník, najb^>lj^i tnož na igrii^ču.jc izvedel prosti sirei z desne striuii na drugo vratniûi. sledila je p(yk;irjÍ Šostdnja-lopolsici so v K, kolu 1. DOL razveselili svoje z>'csie íinvílHČť. kisose/J>rali v rekordnem šlwilu 1250), saj so v saÍi>il^4KNHvíiýskťm dvrbiju /ane.s-Uivo ugnali vedno neusmlno ekipo Sempeira in s lem "pobrali" pomembne tri lockv. Tekmo sta sicer obe ekipi začeli /elo previdno. V mali rezullalski pre. bili boljši vvveh pivinah in se na koncu zasluženo veselili pomembne zmage.Po tem krogu so z devclimi točkami sedmi. Vzadnjcm jC'CnNkcm kn">gu do gostovali v Kanalu pri tamkajšnjem Salon! lu. Ta jo na Ravnah gladko : 0) premagal domači Fužinar. Po tej zmagi imajt> Kiitial-ei 21 li^čk. kar îesl več od lu> leknvnanje pa sc Iki nadaljevalo že to soboto. Košarkarje Klektre (»ka ležkii naloga. saj doma igrajo z drugo-iivrščeno ekipo Kopra, ki je tudi v odlični formi. Im^t le dvn poraza, v ZAdideni krogu so los no izgubili s hiv ori zi ra n i m S lova nom. Pri So5ianj6inih sc sJvari počasi normalizirajo- leden dni premora so izkoristili za trening in sanacijo po.ikodh, lako da se v sobolo v ÍNpi>iinidvoraTÚ(XŠ BÍl>e Rocckai^b 19. uri obeta íxJlična košarkarska prcdslava med Clcktro in gosli iz Kopra, ki igrajo pod taktirko odličnega si ral ega Borisa Zrinskegii. Pri Eleklri dobro delajo tudi z mlajšimi. Za njimi je zelo uspe^n vikend. Tako kadeti kol mladinci igrali tloma (prvi v Šcistaaju, dnigi v Velenju) in zmagali. Kadeti so prupričlji-w premagali vrslnikc Erc Velenje s 87:50. neusiavljivje bil ^41 ti'»đ mladinci premagali PrebtM ■ TjašaRehar Žiri* Dra Velenje 71 : mi (9:22.14 :.^2.2(1:26.2« :11) l>a; Pimgartnik .^7, Hrženjiik 20, Milčič iI,Valcnčiik U. Sod in 14. Pk>j 6, Meh 2, Araéič, Níkolič. 1 îcr-lah. Irener Aleí Rebar ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7. Celje ^ h. Tel.: 42-63-122 GSM: 031/342-118 www.sz-atri|.si ZAZIDUIVE PARCELE NA UUBNEM Bloudkova nagrada Čeplakovi, ploketa Robniku IJUKU-VNA. i4. novvm-lini - VdenJ<^:inku Jitlanda Cepi u k. ^vvtvviin rekorder* ko in cvr«)pslui prvsikinju v Iv kil miHOO niv(rnv,jc uiaod pťtMi leto>nJíh l^lnurlkovíh naRr^jvnccv« ]l^ivbji1l držav-níli prixnsinj nn pndrořju iporta. Ulniidk»vu im(tr»ftc in plu-kvU.su v nuHcIjti vpn^novlje-ni uoion.ski rivonini v LJid)-Ijiini. podelili 2e oscmintrí* dcsťtíť. Bludk(»i» pluketu Jc med enajstimi dobitniki prtOvI Viktor Robnik, iiuvui/.vvfjc* ni ^upan Mislin,jc. /.a po-nicinbcn prispevek k ra/vo* ju slovenske};:! i^poH;«. pred-vsem smućnr&kih skokov. ■ mHp Slovenska nordijska reprezentanca Vsaf takšni uspehi kot lani SpomiiisM posneték 2 nordijsko reprezentanco pred uprevo Gorenje ZOK Kajuh Sošfan; Spet zmagale V7.krrH)vníH»svojikdt)* maOe igr.ilWe in se tako veselile fc v jesenskem delu. V skupnem seiicvkuso na 3.ine-Slu. V snboio lv)cU) gostile vod i Itkj eki|x> /OKKcnia iz Piiconcev ■ M.T. V ćetrtek dopoldne. 21. novem-bni. st> bili nu ^^echý k Inidivio* tialneni obisku v (jorenju £l:iní slovenski' smučarske nordijske repru^entunce /.vodstvom in tre* iicrji. dan upravo Gorenja I)nigrdij^ki kom-hinaiorciinsmuii.iRki skakalci w spreguvt>rili o opravljenih pripravah in nuâlili za zimsko .so;iono 2(X32/(X^. ?o bcicdah njilvïv'ih gliív-nib (rcneijev in lucli vixlsjva nordijske rcpic/cnlance w si člani vseh repre/cniancpriziidevalj, da bi pridiïbiH na pripravah kar največ fizičnih moCi in i^oljSali po* samc^.ne tehnike. Seveda pa komaj iakajo na sneg in smučarski tckai^isoobkoncu minulega tcd* na drugih v rmvi ř;c/«>ni prei/ku ^ili.svt>je mt>Ci in sposobnosti v Ki-runi na severu Švedske, Zelo od* meven uspeh je dosegla Pcira Mujdič. od katere lahko priCaku* jenu) še veliko dobrih uvrstitev. Konec lega temina se jim txKlo v Kuustmiu na fin^cm pridružili 5c skakalci in nordijski konîbinaior* ci. Nato se bixlo teknxwanja ^e- Rekti SiK Primož Ulaj^», direktor nordijskih disciplin Smuùmkc '/yc/ň Slovenije: " H) 7imo prjčakujent prvo slovensko rmuigo v smuftirk-•iih ickih na tekmah svetovne* |x>kala. stopnjevanj« uspehov smu4?arskih skakalcev in napredek mladih nordijskih konibinainrcev," lovnegii pokala vrstila we do konca zime, vrhunec sezone pa bo svelovno prvenstvo v nordijskih disciplinah od 18. februai jado 1. marca 2iiO? v di Picmmev Italiji. KakSna so pričakovanja in kakšni s obiskani novinarski konferenci v Gorenju, Udiko pricakujemt) vsaj lakSne uspelie kol v lanski se/oni, Titóen optimizem so izraiali domala vsi, čeprav s«p. Inglav II KrSko 25.5,9. Tram 20 in ID. Piramida II Maribor U, V>'elcnj5ki cki|« jc največ točk osv»>jil "tnmo Novak 5 inje bil edini brez poraza v ligi. doha>!>ta igrala tudi Drago Krisian 5,5/îi in Milan GorSek 4J>/6 . listali so osvojili: Matko Ma/ej 1,5/5, Rajktivie BTUsnjak4/7, Andrej Himk l/i in !>tcfan Cvar 1,5/3, V nedeljo. I.decembra, ohuri lwvkliii>skihpravtorihnaKo()aliSki zadnji îetoSnji odprt turnir v pospcSenem tempu 15 minut na igralca. Pred 7,;Klnjim turniijem je naslednji vrvtj red: I.lva^ii 98.2. Malko y6. 3. BreiUir «y, 4. Rajkíwi^ 85,5. Pcnko 44. Kegljanje Vse tri elcipe Minuli konec ledna je hil /a šustanjske kcgyace ncu.sptšen. Vse ekipe so z minimalno ni/liko bile poražene na gostovanjih. ('lani drugeekipe sov Celju izgubili so z Izletnikom s 3 : 5 (: 288.^ : 2887), Na gostovanju v Lendavi pn Nafti so dekleta izgubila le za 35 kegljew ćcpras so ves êa.s derbija vxîdile, Spreinejíe domaù'nke so na kraju slavik s 5 : 3 (2m : 285.3). §o^tanj: Riklcka 452 (0). Us-n\k52R (1). Dorovnik 465 (1), Križan 525 (1). Prelog 432 (ÍJ), Krajne 451 (0). Tudi člani prve ekipo so goskwa-li v Lendavi pri domači Nafti, EXv maćai so zmagali s 6: 2 (3145 ; 3087). Šoštanj: Glavič 490 (0). Kri^ovnik .^28 (I ), Šehič 523 (0), nasič!č520(n), Arnu5484(0), L. ridej 542(1). Kljub piirazom so vse j^oStanj-ske ekipe pri vrhu razpredclnicc. Dekleta so s 4 točkami na tretjem niesEu. člani prve ekipe s 7 tivjkami na5. meslu.člani druge ekipe pa so Se vedno na vrhu lestvice, V soboto bo na keglji^iJu TeSa trezni spi>red. V jutranjih urah (ob 9.0(1) se bosta pomerili ekipi Šoštanj n. in 1 iM - LaSko, ob 13.(K) bodo dekleta v 5. krogu gostila ekipo Fu?jnarja. ob 16 JO uri pa se bo pričel derbi 9. kroga med domačo prvo ekipo in vodilnim Slovenj Gradcem. Kottferejsko društvo Šmartno ob Pakl Že tretjič po mejah občine Ne pot seje letos pod&to 16 konjenikov V ^plet prireditev uh pra/iilku občine Sinarlno ub P)iki «e vključili tudi člani tnjeca Konjercjskeg;i druUva. Prejšnji konec tedn)i so pripravili tretji pohod konjenice po mejah ohćine. V Icpoiii in topletii jesenskem dnevu scjc na pot podulo H konjenikov. Poleg řlunov doinačegfl druiîtvn konjeniki iz Zgornje in Spodnje Savinjske dulinu. Zadovoljstvo oh prihodu na cilj jv bolri»valo njihovi odločitvi, da st prihodnje leto spel snidejo. MODROÍBIEM. KRONIKA V kleti nabral za 300.000 tolarjev blaga ŽALEC, 20. novembni - Noč na sredo je izkoristil neznanec, kije vlomil v kletne prostore poslovne stavbe na Hmeljarski ulici v ?.alcu. Iz prostorov je odnesel gliusbeni inštrurrtent in nekaj opreme. Tri oSkcxIovance je oŠki>di>va| za .ino.()0{) tolarjev. Od WC kotličkov do radiatorjev LOKÍÍ PRI MOZnUU20. novembra-Včasu od 25. oktobra do 20. novembra, je ncznancc iz nedograjenega objekta v Uikah, last M. B.. 1x1 tuj i I 14 WC kotličkov, 6 radiatoijev in brusilni stmj, 'A dejanjem jc povzročil za okoli 30íi.íl0storc podjetja Avto Igor v Paki pri Velenju. Iz pisarne je iHincscI pronasno blagajno z gotovino tors tem povzročil za okoli 65().(>0() lolaijev Škode. Iz prostorov za pridržanje v bolnišnico VELENJE, 22. novembra - Policisti sti bili v pciek obveščeni, da hoče neznanec na vsiik način vstopili v eno izmed stanovanj-skiii hiš v Starem Velenju, Patrulja, kije priSla na kraj. je moškega. kije kriil javni red in mir, pozvala, naj sc legitimira. Namesto lega. je la z železno palico, zamahnil proti policistu. Ko sla možaka obvladala, sta ga pripeljala na postajo, kjer so ugotovili njegovo identilcto. Na postaji se možak iz Mozirja ni in ni pomiril, zato so poklicali zdravnika, ta pa gaje napotil nazdravljanje v txílnišnico. Odpira podjetje? ŠOŠT.\N.1,24. nuvembr» - V dneh vikenda je bilo na gradbišču v Šoštanju vk>mijeno v priročno skladišče podjetja Mon-lirn. od koder so bili odtujeni štirje vrtalni stroji, vrtalna udarna igla in garnitura ročnih dlel, v skupni vrednosti 4(M).(J0() tolarjev. Přemetal celo hišo ŽALEC, 23. novembra - V soboto zvečer jc neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Pariizaniki ulki v /alcu. V hiši je preiskal vse pmslore. Našel in odnesel je nekaj kosov nakita, poleg lega pa Se manjšo vsoto detiarja v domači in tujih valutali ter lastnika K. in P A. oškodcwal za okoli 2íX).íXtí) lolaijev. S Tomšičeve Izginila nubira VELEN.IE, 24. november-R^licistiso biliv nedeljo obveščeni o tatvini osebnega avtomobila daewoo nubira v Ti>mšičcvi ulici v Velenju. Na avtomobilu kovinsko tjave barve so bile nameščene registrske tablice CE Afi-573.Avtoso policisti poškodovan odkrili na Aškerčevi v Velenju, okoliščine i^inotja pa Šc preiskujejo. Ćcbl kdo karkoli vedel o lem dogodku, ga policisti prosijo, da jih s tem seznani po telefonu številka 113 ali anonimnem telefonu .številka mi 12(X). Nagajanje? v našem uredništvu seje s fotografijam i in dolgo/4;tKilx), ki pripoveduje o nagajanju, oglasil .Andrej .leiřovnik iz Pa.^ke vasi oziroma f\>lzclc, kjer živi v zadnjem olxiotçu. Pokazal nam je fotografije z očciovega gr(M>a vvasi Gorenje. kjer mu je neznsncc nalomil krizanieme, kamor jih je položil. Večkrat, Uiko je rekel, z groba izginjajo ludi sveče. PripiwedLwal je o zaslnipljenih čel>eiah na dveh lokacijah, o mucu. ki mu je ncznanec dvakrat zlomil nogo. o odžagani ključavnici na objektu v Paški vasi... Sumi. da ti dogodki izliajajo \7 neurcjenili prcmi^žcnj.^kiii ziidev, ki se vlečejo že desetletje, dokazali pa jih ne more. Vseeno želi. dabií^e listi, ki se loteva teh nečednosti. 2 njimi prenehali. ■ mkp K-19: «NA VDOVA drama, Iriler Rdžiia; Kathryn Bigelow Vloge: Harrison Ford, Uafn Neeson, Sam Recliord Dolžina: 136 minut četm. 28.11., ob 20.00 Petek. 29.1U ob 22.00 SoùofB.30.11.,où20.û0 Nećelia. 1.12., ob 20.00 Ponedeljek. 2.11, ob 17.30 $redë.4.12.. ob 20.00 Film, ^ temelji na dolgo zamolčanih resničnih dogodkih nam pripoveduje zgodi» o grozDsdtl situaciji posadke na K'19. prvi balisUčni podmornici na jedrski pogon nekdanje Sovjetske zveze, ko je na prvi vožnji v severnem Atlantiku utrpela motnio v delovanju jedrskega real(îorjâ. ki se je začel lafiti. Posadka mora na dnu Severnega moqa, brez kakršnih kofi povezav z ostalimi pk)vili, piepfečiti jedrsko nesrećo. NAKUUČNI MlUJONAR romaniična komedija Režija: Steven 8nil Vloge: Adam Sandtef, Winona Ryder John Torturo Dolžina; 96 minut Četrtek. 28. It, ob 18.00 Petek, 29.11., ob 20.00 $obota.30.11..ob17.30 Nedelje. 1. IZ, ob 17.30 Torek. 3.12.. ob 20.00 Longfelloe Deeds jev majhnem meste* cu lastnik picerije, r^iegov svat pa se obrne na glavo, ko mu premožni stric zapi^ nedvoumno bogastvo in skrb nad meéj&kiïïi impenjem Preseli se mora v veliko mesto tam pa njegovo naivnost in dobroto (Zkoristijo opurtuni-stt, nad njeriovo usodo pa se zabavaio gtedatei iv oddaje producentka Babe Bennet, Id se zavokjo oddaje prelevi v n^e^vo dekle, a k^, ko spozna, da ça ^ tudi v resnici vzJiubila.... VLADAVINA OGNJA ZF akcija Režija: Rob Bowman Vloge Christian Baie, Malhew McCo- naughey Dolžina: 102 minuti Petek. 29.11.. ob 17.30 Sobote. 30.11., ob 2Z4S PonBiiell6k.2. IZ.obíO.OO Torek. 3.12.. ob 17.30 Quinr^ preganja mora iz otroštva, ko je bil v neki londonski votlini priča prebujanja gigantske speče pošasti Deček je lakial izgubil maler, zmail s svojimi tisočerimi potomci pa so preplavili in popolnoma uničili svet In ďoveštvo. Sedai. 20 lel kasneje, se Quinn skriva v nekem srednjeveškem gradu z nekaj preživetimi dokleqih s svojim pohodom ne zmoti dfvit amenčan Van 2an, ki se hvali s lem, da ve kako ubiti posasb in relill čkivestvo. Mu bo Ouinn ponudil pomoč ? HARRY POHER IN DVORANA SKRIVNOSTI mladinski pustolovski Režija: Chris Columbus Vloge: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint Dolžina: 161 minut Četrtek. 5.1Z,ob 16.00 In ob 17.00- premiera v slovenskem startu V drugem filmu serije o Harryju Pot-teiju se mladt Čarodej Harry PoQer (DanielRradcIrtf) In njegova prijatelja Ron Weasley (Rupert Grinl) in Her- miona Granger (Emma Watson), ki obiskujejo dnigi (ernik Sradavičarke. aka-demije za čarovnike in ćarovnue. znajdejo pred novimi i22ivi:odkríti morajo temno silo, ki usirahuie šolo. K-19: CRNA VDOVA drama, triler Petek, 29.11., ob 19.00 VUDAVINA OGNJA ZF. akc^a Petek, 29.11., ob 21.30 Sobote, 30 11., ob 19.00 Nedelja. 1. IZ, ob 19M NAKUUČNI MILIJONAR romantična komedija Sobotê.30 11.,ob21.00 ŠKRATJE družinska komedija (Otroška matineja) Nedelja. 1.12., ob 10.00 Filmski ciklus OSKAR NA SLUŽBENI POTI: PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ akcijska avantura Ponedeljek, Z IZ. ob 19.00 Torek,3.12.,ob19.00 Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT. otroške malincje 400 SIT, počitniške predstave 600 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 893 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in da* Ije.f^i rezervacij vstopnic! -------------------- Kino nagrajuje izrežite kuponček in ga pošljite aH prinesite na uredniitvo. Vsak teden bomo izžrebali in ljubitelje fitmov zs brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav. Ime in priimek:___ Noslov: Prireditve KC Ivana Napotnika Tunizija VCcirîck.28-jKWïfmbra,c)b 19.00. ht^vDomu kullure Velenje ptv ^(^pisn(^ predavanje, ki ga bo imel svelovni ptiptiinik in cnJIićen fo-Uigral' Franci I lorval iz Celja. lôkral nam ho proclslavit svoje Ji-»pozitive iz zadnjeg« poiiwanjapo'luniziji. Vstopnine ne M Metafizično sporočilo v galeriji .luiri(5b 19. uritiocto vvelenjski galeriji KuUurnegacentra Ivana Napoînika odprli ncw» ravstavo, ki bo na <)gted vse do S. januarja 2(K).'Î.'lôkraiselx>si>vojinîi Jeli predstavil Andrej Pavlic, razstavo pa je jx>imentwal "Melaťizicno sporočilo". Olvoriiev bodo pt>pe.siriii zvoki godal. Kultarnica Janja Vidmar o princeski z napako Danes, v ieirtck, 28.novembra, se Îxj v velenjski knjigami Kul-lurnica xaCet zagolovo zanimiv p^iptHJaaski literarni klejKl. Vgo» sle so tokrat privabili zanimivo scenáristko in pisaleljico .Fanjo Vid» mar. Vabljeni! Izžrebali smo: Žiga Santej. Janka Ulriha 6. Velenje; Jaka Suligo), Slanteto-va 19. Velenjd, Danica ŠtukovnlK Foitova 4, Velenje. Bolezen» klic k zdravju DruŠlv*)za boj proii raku Velenje boclane.s (v četrtek} pripravili zanimivo zdravstveno predavanje na (cmo Dolezen, klic k zdravja O temi bo gworila pedagoginja ZlaikaJamhrovÍL\ Predavanje bodo v sejni s()l)i Mestne oÍKineVťlťfije začeti <)4> 18. uri. Nagradna križanka /Uo «ESTAVIL PSPINO UOMttC pri PI^TWA-vamj (med) PiUACIN» I KAti iMČNEaik I reiTA MlSlChM beuakov. rečni vlek t- ANGLEdKI Pta*TELJ- ^HN (18om06s) KAJRSKI nož za opera-cue t. katja efistejn ameriška država 01 »ItTO boise PlUit orfte QARBO SLOVEN PISATEU-PETER OLMASn koža mlao»f kozučev vrsta vh8e ZA POL TON ačini Velenje in v občinah Šoštanj in Šmartno oh Paki. Na priložnostni ra/.stavi bodo vc,s dopoldan na ogled izdane knjige, vrteli bodo v tem Iclu ustvarjene lilmc. Ob 12. uri bo pogovor z ustvarjalci, avtorji, uredniki, sncmalci. Ilkraii Muzej Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje ta dan vabi na brezplačen ogled stalnih muzejskiii zbirk in raz.siave Igraće moje niladcisti. Odprl od 9, do 17. ure. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. novembra 2002 do 24, novembra 2002 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih poslaiah (AMP) na območju Meslne občine WIenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob PaW, nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONOENTRACUE S02 od 18. novembra 2002 do 24. novembra 2002 (v mikro-g $02/m3 zraka) MESTNA OBČINA V£L£NJ£ URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR Ů. á I ^ t Ml® i s i t lis. nov 119. nov B20. nov nov 9 ti. nov 123. nov nov mefta vrMnaS: mllifo-fSO^/nSzrUđ. pres«j»n|»v inj 200?; SOmlWd^ SOt^nđ mali OGLASI ODDAM PROSTOR, 28 m2, v poslovni slavbi v Starem Velenju, oddamo. Gsm; 031/418-249. V CENTRU Velenja oddamo v najem 3-sobno ooremljeno stanovanje. Gsm: 041/825-820. DVOSOBNO stanovanje v Velenju oddam v najem. Gsm: 041/600-656. NAJAMEM V VELENJU najamem enosobno stanovanje ali garsonjero, Gsm: 040/841-609. APARATI NOKIO KOMUNIKÁTOR 9110Z dodatno opremo prodam. Gsm; 031/776-500. NOVE prekucne vile za bale prodam. Telefon: 5869-940 ali 031/279-650. POSESTI BIVALNI vikend kupim aH menjam za enoinpolsobno stanovanje velikosti 45 m2. Telefon: 5886-043. STIKI-POZNANSTVA 40'LETNI, urejen In izobražen moški, ždi spoznati žensko od 28 do 40 letza resno romantično zvezo. Gsm; 041/248-647. SIMPATIČNA 30-letna mamica si želi poštenega prijatelja starega od 30 do 43 lel za resno zvezo. Kom. tel.: 090/7442. RAZNA OPREMA SEDEŽNO garnituro, raztegJivo v postelio, staro 5 let» prodam za 10.000,00 sit. Gsm: 031/650-528, popoldan. ŠTIRI ZIMSKE gume s platišči za Citroen Saxo1,1 (3 vijaki) prodam. Gsm; 041/978-085. SMUČI z vBzmi in kombinezon šL 38 poceni prodam. Tel.: 587-4179, KUHINJO Gorenje in kotno sedežno garnituro z udobnim ležiščem ugodno prodam. Telefon: popoldan 5863-600 ali 031/824-347. MIZO in 6 stolov prodam. Telefon: 5869-888. NOVTROSED prodam. Telefon: 5882-468, GORENJSKI pralni stroj In Eka električni štedilnik prodam. Oboje v dobrem stanju. Cena po dogovoru, Telefon: 5881-208. KMETIJSKI PRIDELKI ULE^N hlevski gnoj, žganje In jaboićnik prodamo. Gsm: 041/344-883. BUKOVA in gabrova drva prodam. Telefon: 5886-267. SENO, krompir in nov jaboičnik prodam. Telefon: 5893-770. CEPANA mešana metrska drva prodam. Telefon: 8977-110aii 041/637-389. KVALITETEN FIŽOL (sivček) prodam. Gsm: 041/793-711. VINO, domače, rdeče, prodam po 200 sit za liter. Gsm: 041/378-685. ŽIVALI PRAŠIČA, Od 100 do 120 kg, prodam po ugodni ceni. Telefon: 5702-194, 040/591-500. TELIČKO, sivka limuzin, staro 14 dni, prodam. Telefon: 5895-128. ŽREBIČKA, starega 6 mesecev, prodam. Gsm: 031/668-052. BREJO KRAVO simentalko prodam. Telefon: 5892-429. PRAŠIČA (domača krma) prodamo. Gsm: 041/776-375. PRAŠIČA, težkega okoli 190 kg, prodamo. Kmiljen je z domačo krmo. Telefon: 5870-301, PRAŠIČE, od 100 do 120 kg, prodam po 350,00 sit za kg. Novak, Polzela, telefon: 5722-396. PRAŠIČA za zakol, težkega okoli 190 kg, ugodno prodam. Telefon: 5870-301, IŠČEM DELO za polovični delovni čas iščem. Gsm: 031/442-841. TRGOVINA KOŠARICA f^P^^ Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Wefùnlf9Xî 03/ 572 80 80 Trgov/na Košéríca je napolnila svoje police s čudovfiimi igračami, potne pa $0 tudi sladkih dobmt, ki čakajo na Miklavžev Arol Za bilžaloči adventni ta$ $0 pripravljeni p/$ani trakovi in svečke ter vse potrebno za l^if venček. Na niogi so todi umetna gnopla po predsezonskih c^nah. Pokii&te na$ In naročftB, k^jti naročeno btago Vam brezplačno dosMmo na dmi 0UEDIAM/UfrPVC6/1L 209,90 KAVA BAR 1000 149,90 POSE8.BELAMOKA1G/1K6 119,90 OREHOVA JE080A1 KG 949,00 PRALNI PRAŠEK ARIEL 6K6 2.399,00 KRUNIJEČMENIKG 32.90 KRMNA KORUZAIKG PESNI REZANCU KG UMETNO GNOJILO KAN50KG UMETNO GNOJILO NPK15-1&-15 34,90 93,90 1.999,90 2.300,00 Cflu veljajo do razprodale zalog. *KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!^ Svet VRTCA VELENJE Kralgherleva 1,3320 Velenje Rupisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financirarju vzgoje in izobraževanja (Url.RS 12/96) ter imeti pedagoške» organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca. Kandidat bo imenovan za pet let. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v osmiii dneh po objavi na naslov vrtca s pripisom 'ZA RAZPIS'. O Izboru bodo kandidati obveščeni 15 dni po končanem postopku. UUTHAOkdlHA VtOMIt Obvestilo za javnost ^ J ^ odločbo Ustavnega sodišča Republike Sloveni|e je ^MV z 28. iuîliem 2002 razveljavljen 17. člen Zakona o trgovini in Pravilnik o obratovalnem času prod^aln, ki je urejal obratovalni čas prodaialr^. Od navedenega dne Urad za gospodarstvo In finance Mestne občine Velenje ni več pristojen za prijavljanje umikov obra^valnega časa prodajaln. Do sprejela novele zakona Je vladala pravna praznina. Dne 14.11.2002 |e bil v Uradnem ifstu RS objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tigovlni. Spremenjeni?, člen zakona v celoti ureja obr^valni čas prodajaln in prinaša spremembo, da morati^ovec umik obratovalnega časa prodajaln prijaviti upravni enoti, ki je pristojna na območju, kjer prodajalna obrabjje. Pogrebna služba MORANA Tel.: 03/ 70 00 640 JZ MC Šmartno ob Mi. KŠŠF in Mladinsko društvo vabijo ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u na prireditev: v SMARTNEM 6A ni - kai pa meniš ti Petek, 29.11. ob 21. url NKO DRY FISH ZMELKOOW Sobota, 30.11. 10.00 uri otvoritev razstave 18.00 uri predavanje 19.30 uri film TRAINSPOTTING Nedelja, 1.12. 10. 00 uri razstava 17.00 uri film STREETS OF PHILADELPHIA Vstop na prireditve je prost. Prireditev so omogoiiili: Š.O.U.M.igsg, obi^ina Šmartno ob Paki, URAD za MLADINO DEŽURSTVA mali OGLASI in ZAHVALE 8: 898 17 51 ft\JNlL£ OeRBn IGOrOVINSKAPOSOJIlAl fOÔJÛTE IN PREVERITVI ŽWWCtK PlA^ POKCMNA. MfiTK Zdravstveni dom Veienje OBVESTILO Spoštovane zamomke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da jetel.: 11Ž rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na lo telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko po- moč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kiičite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8996-445. Četrtek, 28. novembra • dežurni dopoltíar Mar1nai>ni službi, osebju BoInii>nÍce Topolšica. gcxlbi in častni strani Premogovnika Velenje ter pogrebni sMbi Usar. VSINJHGOVJ Srce Tvojo več ne bije, holfićni voč Mfi tip}^. (hm je imrzeij in otožen, kar Te več mad nuwl ni Naj osebnost 2002! Vťselí smd, da ste st letos že tako ^odaj množi^nt) od/vali na n^M) akcijo i/boni N^j (»eih nosti leta 2003. Vsi pa niste natančno prebrali pravil, ki smo jih «napisali. Prva dva tednu smo izbirali kandidate za u^t-stitev na našo lestvico. Novih kandidatov zdaj torej ne sprejemamo več. Zdaj lahko jete za tiste, ki so že na lestvici. Pi av pa je. da ves čas pridno glasujete za svoje favorite, saj vsak teden z lestvice izpadeta tista dva, ki sta sku(xij dobila najman,) glasov. Danes je tako na lestvici le še deset kandidatov. (Glasujete lahko samo s kup(»nom tekočega tedna fto-krat številka 4), upoštevali pa bomo vse predlt^e, ki hiMlo v nase u^edništ^o prispeli do torka, 3. decembra do 10. ure. Vsak teden lx»mo med prispelimi kuponi izžrebali tri tedenske nagrade, vsi smlelujo«^i pa l>(>ste sixielovali tudi v >ellkem lina I nem žrebanju za naurado generalnega pokrovitelja Go- renja. ki ho tudi tokrat za našo akcijo poklonil gospodinjski aparat. S svojimi gliisovi slo našo Ic-slvico prccej spremenili, na vrhu pa je še vedno prepričljivo v vodslvu alleiinja JoianJa Ć-cplak. Vrslni red lega ledna pa je naslednji: 1. Jolanda Ceplak allelinja (za uspešno deli> in promocijo Slovenije in Velenja v svelu: z v7trajnosi]o se daleC pride: od-ličnji in koreklno íporino obnašanje ...): 2. Srečko Meh, župan mesene občine Velenje {kerzna prisluhnili vsakemu človeku: do-bnîsnjen /a vse ljudi, slare. nila-de, iKigaie in siromake: osebnost za deselleije...); Jože PribožiC, dekan (dtv hro in s srcem ï>pravlja svoje delo: dobrosrčen do ljudi: je prijazen in spos<^bcn človek, opazen v naši dohni...): 4. Jože Drobež. poveljnik P(iD Velenje (gasileez dušo in srcem: super gasilec: ima veli- ka /iisiujie za razvoj ^asilsîva v lem okolju...): 5. Setkej Rus, zasebni zdravnik (dober, marljiv, odličen, preprost, »kui« zdravnik: velik sln>kovnjak: zna z odnosi>m dl*» bolnika usivariii prijetno v/dušje ...): 6. Jovan Stupar, zdravnik -wxlja Zdrawlvene ambulante v Šmarinem in vodja (zelo razumno zna prisluhnili lako bolnikom kol (xlvisnikom: dosega velike uspehe pri zdravljenju zasvojencev...): 7. Natalija Verboten, pevka (ker lepo poje in odlično vodi oddajo na televiziji Vsiikdanjik ni praznik); 8. Slavica AvberSek. vt)dja velenjske paironazne službe in predsednica območnega odbo ra HOSPIC v Velenju (iyred-tio predana oseba za pomoč ljudem v stiski; zelo humana osebnost...): 9. Milan Kopušar, župan Šoslanja (zmagovalec: je preprost. dober gospodar - mu za- upamo ...). UK Lidija Fijavž. direklorica Term 'Ibpolsica (zasMnu za razvoj term in celotne To-polšlce: prijazna, uspesna, dobra predavateljica...}; 'IÔ so lorej predk)gi. Izrežite kupon in ga pošljite (lahko tudi več) na naslov: Naščas-Naj osebnost 2(X}2. Kidričeva 2 a. Velenje. Kupon(e) lahko tudi osebno prinesete v naše uredništvo ali i»a vrnete v pošmi nabiralnik pred vhodom (stranski vhod velenjske fwSle). Med lisîiml, ki boste poslali kupon številka 4 do lorka, 3. decembra, do 11). ure bomo i/î^rebali nagrade sponzorja lega ledna - 1. nagrada - darilni bon v vrednosti 5.00(1 tolarjev (možni^st koriščenja v rekreacijskem studiu Skala za 3ren-ske): 2. nagrada - vrednostni bon Skala za 2.000 tolarjev in 3. nagrada - vrednostni bon Skala za 1.000 tolarjev. NAJ osebnost leta 2002 GLASUJEM ZA:.................................................................. OBRAZLOŽITEV: ....................................................... MOJ NASLOV:..................................................................... Fitness ïiuD SKALA je namenjen _ o dekletom in ženam, ki œnJjo ÉvaJlteto, mir in udobje! ntii«g8 eoo arr • 1000 SIT * souurtj 80 SIT popuA * retascUsko tiiksznii» "Ooresjo" 10 let BMU I« Nagrajenci lega ledna: Marta Turlnek. (íregorčiccva ."í32(rVelenje, Vladkii BerloCmk. Ložnica 9a, Velenje in Juřica Tun kli. Florjan Šoštanj. Nagrade (pre- senečenje) pris(ieva ptjkrovitelj akcije prejšnjega ledna - Butik Acman številka 1, z Rudarske 6/a v Velenju. Nagrajenci jih lahko dvignejo v Butiku s potrdilom, ki vam ga bomo poslali pil pojvti. ťVsíilam poznali. Predvsem pa kapo dol. ker so našli iasza prepevanje in negovanje ljudskih pesmi, kijih sstHlelovanjem na takih priredilvah prena-šajo na druge. I>^gajanje na cxlru st> p<^leg ljudskih pevcev in gcxJcev popeslriU še domači folkiorb^li Oljke ter njen piid-mladck. ■ tp Hlev v dveh mesecih pod streho "Se znamo prisluhniti človeku v stiski" Pri Razb(»rnikovih v Cirkov-cah j« bilo prejšn^ii četrtek zelo veselo. Danje bil sončen, a raz* lot: zadovoljstvo ni bil v pri* jaznem dnevu, ampak drugje. Na domačiji so se zbrali nekateri domačini, pryatelji, pre* niki Mestne občine Velenje skupaj z županom Srećkom Mehom. prišli so tudi nekateri kru-J;int i/ Zavr^. 7 /^idrivoljstvnm so si f^ledali povsem novo go-spiKlarski» poslopje, ki je zraslo v d(»linh dveh mesecih. Ne sa« mo od sebe, ampak s pomoCjo dobrih ljudi, [n prav ta tep i»b« jekt je bil razlog, da so si na« 10. septembra zdravili. In tej^a četrtka RazlH>r* nikovi ne bodo pra> gotovo n iko-li pozabili. Pozabili pa ne l)odo tudi letošnjega 10. septembra. Bilje deževen Jorek. bliski so parali nebo. Zgodilo seje nekaj pred 15. uro, kojesikwilozagr-níelo. Gospodar Martin je prav lakral klepal ki>so. Krave bile na pa.ši. Se sreča. Z^tMlilo se jp lo, tVsar se Ijiul-jc na podeželju najbolj bi>jijt>. Strela je irešCila v njihov hlev. Kijub hitremu posredovanju domačinov, sorodnikov, sosedov, drugih krajanov, gasilcev, je po?ar uničil gospodarsko po- slopjcvvclikasli I8kral L5me-imv skupaj s kmelijskimi sin^ji. Pri tem je na samem poslopju nnslala škoda v višini sedmih milijonov lolajjev, škodo na kme-lijskih strojih pa so ocenili na pribli^m»2,5 milijona. Le i?ivino so pravočasno rešili. Tíxla Razbornikovi niso osiali sami, PregiW(^r pravi: v nesreči spoznal prijatelja. Spoznah so jih veliko in oče Martin 1er sin Vili, vsi Razbornikovi, so danes hvale/ni vsem, ki so jim kakor koli pomagali. Besedo hvala je bilo prejšnji čclrlek največkrai slišati iz njihovih ust. Pomoč je prihajala od vsepovsod. Piîma-gali so krajani, krajevna skupnost. pcxljeiniki in ("»briniki, pcxl-jetja, še zlasti Vegrad. Mestna občina jim je namenila milijon lolaijev pomt)či. Tudi Ivanu Le-rnežu. predf^edniku KS Cirkov-ce, ki je zelo zavzeto vodil in usklajeval delo pri gradnji novega hleva, seje Mariin ptisebej zahvalil. "Po požaru niso osiali sami. Naenkral so sptvznali, da imajo veliko prijaleljev. 'Irenulno vrednost objekia znaša 6..S milijona lolarjev. bo pa treba vanj Še kar veliko vložiti, da bo povsem končan. V imenu krajevne skup- 21. novembra Razbornikovi z dobrimi ijućmi nosti se zahvaljujem vsem. ki so pomagali "je z velikim zadovoljstvom povedal Ivan Leme ž. Zadovoljen je biJ iudi Srečko Meh: "Res sem vesel, ko vidim, da Še vedno z.namo prisluhnili čkweku v sliski, da solidarnosl Še vedno živi, Cc nje ne bi bilo, ludi danes ne bi bilo veselo tukaj na Razbornikovi domačiji, Naredili smo nekaj za člcA'eka. ki je bil v nesreči. Tudi v mojem imfnii vsem iskn-na hvala " Hlev je pokril, a je ostalo še kar precej dela. Nadaljevali naj bi jih Že letos, če jim bo vreme as^reglo. Še naprej pa upajo na pomoč dobrih ljudi, ■ vos