TRST, četrtek 6- novembra 1958 Leto XIV.. Št. 264 (U09) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.63», 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UU MONTECCHl it. i, U. nas. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 Ur - vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur - °GLAŠnv ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo ■fr wv- Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. - ..... - ----------- tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1- tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Izredno Ameriški volivci so izvolili bolj «liberalen» kongres republikanske stranke močan poraz pomeni verjetno konec «Eisenhowerjeve dobe Absolutna večina demokratov v obeh zbornicah in večina guvernerskih mest Edino zadoščenje republikancev je zmaga Rockefellerja, ki pa postaja resen konkurent za Nixona kot morebitni predsedniški kandidat ^HINGTON, 5. — Republikanska stranka predli- Eisenhowerja je doživela pri včerajšnjih vo- ‘Itrio v°^omen poraz. Demokrati so si zagotovili abso-„ ,®° v senatu in v predstavniški zbornici in >ih Unesli ogromno zmago tudi pri volitvah za 32 no- !o y lvwnerjev Edina tolažba za republikance je, da kvolipri Yorku porazili demokrate, ker je bil tu fciler 2a nove=a guvernerja njihov kandidat Rocke- j*L Vo»tvah hii_”-“',van za senatorje klati, .^oljenih 26 demo-senatorjev in le Članskih. Skupno so itv *1 Pridobili 13 sede-lev 26 novih senator-siob^am° k 36> ki Jih de’ !i imajo, bodo ime- jev skupno 62 senator-iiU^liKe'Publikanci pa bodo y le 34 senatorjev. Predstavniški zbornici, ki se je vsa obnovila, pa so demokrati dobili 281 predstavnikov, republikanci pa 151. Dodeliti je treba še štiri sedeže, od katerih enega na Aljaski. Od 33 guvernerskih mest so jih demokrati dobili 24, republikanci pa 8, poleg guvernerskega mesta v državi New York. S svojo zmago so si demo- Komentarji v ZDA Londonu in Moskvi j, WASHlNGTON, 5. | ro konservativno sveto pismo Cl?Sednik demokratične republikancev«, in priznava, R„4i— - . n aa je sedanji podpredsednic Butler je izjavil, da demokratov daje tej J Pred* m°j\.an položaj v zvezi h lo&^dniškimi volitvami le- S*,y gornice Raysburn je la v da izid volitev pomeni, ,redsednik Truman pa Jk|» 2 *• da je zeio zadovo- 1*1 H- 12,'dom volitev in izre; ‘'tj io<,ate> da bodo demokrat: »Civ«"' **sedli- Belo hišo. S ( ' 11»- leWents je izjavil, da S1r,, demokratični J°raz republikancev šte- ■ C ^ttri^^trvniim načinom, s r8 oh )e demokratični kon-*. j„ravoaval razna vpraša-Pr>pomnil senator. S 8atedsednik Nixon je izja-( ' iv,. 80 republikanci doži-Ali ,a'7-. ker so »demokrati d bei,Ke-Ieti 'n rezultat je %ltra,ezen». Dodal je, da £0 tM» Zaslužijo zmago zatisne dela in zaradi njih je . 0rKanizacije. »Vendar -d°dal Nixon, ne bodo ti ^Publikanci več pono-a!j?ake. Od jutri dalje il^o n na delo Za zmag°-li, 4shi„ Vembra 19*»na* ■ — popoldanski v, (4rr.,. .u-,e ogromno zmago S t- at'cn htlj 'or masakru«. i/Kism;'nRt°n Daily News» 'eCe,.(e ro.-,.. v i !-■ , ^iji iNi Na re-publikanski pora« je povečala brez- Mn ičn v deželi«, in tudi |,‘^ajj-mu nezadovoljstvu fii, p- • Povišanju cen, trati *«uhrri “Prava na ob" j. Pri sedeže v kongre- j, itobg,. ltvah sredi mandat-t),,list ’ p0'eg tega pripisu-tj;'ičn; republikanski poraz iNh Vo?posobnosti demokra- 11 ™iteljev J letih i temi »k!1 bar-a.duti» in z ravna- Ejv^ltel-iev, ki so se zna-Hiti ^etih neprestano o- Sffsl I s temi ugodnimi «po- fU?a|iemProtnikov- ki so bili S* Pri ’ a'Patični “1; "=* nn-V*tivVz»i r.br?mbi. Si'N« ^.predstavniki konser-(jNaoj Dule so bili poraženi. WN in 1k'etellerja v New W”o » Posledicami, ki *» Na -j 1 m e 1 o za podpred-N>lUoN0na. kakor tudi NrJUje J0. ki se s tem na-kiiN* v V republikanski hi)1 Vm„ ^vezi s predsedni-H ,a»hin‘Nm;' leta 1960. t« tfarik n Star« meni, da tjjiNd: ki je na oblasti, HkrJuji- račun volitev niti k »jkjj, , .^odbude »stari re-Na*11 zli sar6i». od katere Nn r b predstavnikov »V*1 Por„°'Vland doživel pre- N se ločili od re- ■tlt il.dbrto' desnice«, piše ist-"ke. se Ja‘ »Splošni zaVclju-PorPc>Vzema iz včerajš- i,* 1» ‘d/a • i • L .. J je, da prihod- deželi ne pripada J* -'lvčew, adicionalmm kon-Ni , i«]o ’ Pa6 pa tistim, ki % abl0 v sredini ali pa 'uNbatj n& levi strani poli- Sia' da je Nixon sla' ' *ko je pridigal sta- na vodstvu prihodnjih republikanskih kandidatov za pred-sedmštvo, dodaja pa: »Ce bi se leta 1960 pokazali napori, da ga nadomestijo z Rockefellerjem, bi moral Nixcn voditi najbolj nevarno bitko v svoji politični karieri«. «Baily News» pa vključuje N. Rockefellerja med «ljudi dneva«, ki so prišli na površje po teh volitvah in ki bi jutri utegnili imeti »državno vlogo«. Ko primerja zmago republikanskega kandidata v Nevv Yorku z zmago demokratičnega kandidata Edmunda Brow-na v Kaliforniji (kjer je premagal senatorja Knowlanda), ugotavlja list, da je še prezgodaj, da bi ocenjevali možnosti drugega kot kandidata za predsednika leta 1960. »S svoje strani, nadaljuje list. je Rockefeller pokazal, da so mu volivci naklonjeni, in zaradi tega postaja važen Nixonov konkurent za republikanskega kandidata pri predsedniških volitvah leta 1960». «New York Post« piše, da pomeni odločna zmaga demokratov verjetno konec «Eisen-howerjeve dobe«. »Vendar pa, nadaljuje list, se je ta doba končala, ko se je predsednik oddaljil od ((modernega republikanstva« in je postal dodaten element v volilni propagandi podpredsednika N;xona». LONDON, 5. — Britanski politični opazovalci jemljejo sicer na znanje današnje Ei-senhowerjeve izjave, češ da izid volitev ne bo spremenil ameriške zunanje politike, vendar pa so prepričani, da bo posledica velikega uspeha demokratov prav ta, da bo dvostrankarskemu sodelovanju dajala večjo težo kakor v preteklosti pri pripravljanju velikih direktiv pri ameriški zunanji politiki. V Londonu gledajo na to okoliščino z velikim zanimanjem. To pa prav zaradi tega, ker je v zadnjih mesecih bilo stališče angleške vlade dokaj blizu stališču ameriške opozicijske stranke, zlasti glede politike na Daljnem vzhodu. V Londonu ugotavljajo, da je morda v precejšnji meri vplivalo na republikanski poraz nezadovoljstvo dela ameriškega javnega mnenja z washing-tonsko politiko na Daljnem vzhodu: prav tako je k porazu prispevala tudi osebna politika senatorja Knowlanda v Kaliforniji, kjer je zagovarjal najbolj reakcionarno poLtiko. Druga plat ameriških volitev, ki zanima angleške opazovalce, je važnost, ki sta jo vprašanje gospodarske recesije in brezposelnosti imela pri tem. V Londonu ugotavljajo, da bodo tudi prihodnje angleške volitve morda vrtele prav okoli teh vprašanj, ki jih je oopzicijska stranka postavila v središče svojega borbenega programa. MOSKVA, 5. — Komentator moskovskega radia je nocoj izjavil da rezultati ameriških volitev pomenijo velik poraz notranje in zunanje politike predsednika Eisenhowerja. »Kakor priznava ameriški tisk, je pripomnil komentator, so bila vprašanja, ki so povezana z zunanjo politiko Eisenho-vverjeve vlade, s položajem a-menškega gospodarstva in z notranjo politiko republikancev, v središču volilne kampanje. Iz teh vzrokov morajo včerajšnji rezultati volitev veljati za velik poraz notranje in zunanje politike ameriške vlade in za izraz nezadovoljstva ameriških volivcev z napadalno zunanjo politiko ameriške vlade in z njeno reakc,o-narno notranjo politiko«. krati zagotovili nadzorstvo v senatu' za nadaljnja štiri leta ne glede na rezultate predsedniških volitev leta 1960. Senatorji se namreč izvolijo za dobo šestih let in vsaki dve leti se obnovi tretjina senatorskih mest. Ko bodo leta 1960 predsedniške volitve bo obnovljena tudi ena tretj:na senata: tedaj bo potekel mandat 21 demokratičnim senatorjem. od katerih jih 10 predstavlja južne države, kjer je močna demokratična večina in so torei vsi gotovi, da bodo spet izvoljeni. Ostane še 11 sedežev, ki pripadajo demokratom v nejužnih državah, glede katerih je lahko kak dvom. Toda včerajšnje volitve so dale demokratom tako večino, da bi morali leta 1960 zgubiti 12 ali 13 sedežev, zato da bi zgubili večino v senatu. Tudi če bi torej republikanci dobili vseh 11 demokratičnih sedežev v nejužnih državah, bi demokrati še vedno ime'i večino v senatu do leta 1962 Volitve so pokazale, da so ameriški volivci izvolili «bolj liberalen« kongres, tako da bo Eisenhower imel opravka s tako demokratično večino, kakršne še ni bilo v ameriškem kongresu, razen za čašo Rooseveltovega «Now Dea-la». Seveda je treba izraz liberalen razumeti v smislu, ki mu ga daje tradicionalna a-meriška politika, ki bolj upošteva socialna in gospodarska vprašanja: Tudi guverner Rockefeller pripada tako imenovanim modernim republikancem, ki skupno z ((liberalnimi demokrati« zagovarjajo nove programe za socialno skrbstvo v notranjosti in kolektivno varnost med zahodnimi državami v zunanji politiki. G'avni predstavniki te struje so bili odločno poraženi. Tako n. pr. so bili poraženi senator Knovvland v Kaliforniji. senator Jenner v Indiani in senator Martin v Pensilvaniji in na njih mesta so prišli demokrati z liberalno tendenco. Sedanja večina v senatu kaže tudi. da ne bo težko do- ja biti dvetretjinske večine gla-1 »Standard Oil« Star je 50 let *”*” ki so potrebni za zavrni- Leta 1930 je promoviral v ve- tev morebitnih predsedniških vetov. Opazovalci so mnenja, da bodo verjetno sedaj spet prišli v ospredje zlasti načrti za zvezno pomoč gospodarsko šibkejšim področjem v ZDA, za revizijo sedanje zakonodaje o delu, vprašanje državljanskih pravic, še posebno glede črncev, ter načrti o zvišanju minimalnih mezd. Vsekakor pa predvidevalo nadaljevanje sodelovanja demokratov z Eisenhovverjem v raznih notranjih vprašanjih, toda pri tem bodo imeli demokrati, kar se tiče notranje politike, večjo pobudo. Republikanski guverner, ki je bil izvoljen v New Yorku, Nelson Rockefeller, in ki bo nadomestil dosedanjega demokratičnega guvernerja Ave-rella Harrimana, je mlajši sin Johna Rockefellerja, ustanovitelja petrolejske družbe dah politične ekonomije. Svojo kariero je začel kot uradnik v banki »Chase National Bank«, kjer je bil predsednik upravnega -sveta njegov ,stric Winthrop Rockefeller. Po nekaterih poslovnih potovanjih po Južni Ameriki je Nelson Rrckefeller predložil ameriški vladi poročilo, v katerem je - priporočal nekatere ukrepe za izboljšanje odnosov med ZDA in državami Latinske Amerike. To poročilo je pripravilo predsednika Roosevelta, da je leta 1940 imenoval mladega Nelsona za koordinatorja medamerišk'h zadev. Pozneje ga je imenoval za pomočnika državnega tajnika. Predsednik Truman pa mu je pozneje poveril nalogo svetovalca za program pomoči nezadostno razvitim državam, ki je znan pod imenom «Cetrta točka« Predsednik Eisenhower pa je Rockefellerju poveril predsedstvo komisije za reorganizacijo izvršilnega sektorja vlade, čeprav je republikanec, velja novi guverner za liberalno usmerjenega. Njegova zmaga nad Harrimanom ga bo leta 1960 postavila med »mlade« v republikanski stranki, med katerimi bodo kon-gresisti izbirali svojega kandidata za predsednika ZDA, Kot guverner bo Rockefeller vodil važno in močno delegacijo New Yorka pri kongresu republikanske stranke in je zato lahko nevaren tekmec Nixona. Nekateri opazovalci menijo, da bi utegnila zmaga Rockefellerja vnesti v republikansko stranko liberalni vpliv. Rockefeller je sodeloval tudi pri pripravi Eiseu-howerjevega programa »atomi za mir« in predlogov »odprto nebo« za nadzorstvo proti Izjave Zorina o jedrskih poskusih ŽENEVA. 5. — Danes je bila v Ženevi četrta seja konference n prekinitvi jedrskih poizkusov. Predsedoval je sovjetski delegat Carapkin. Prihodnja seja bo jutri. Urad ro poročilo ponavlja to, kar je bilo rečeno že včeraj, in sicer, da so nadaljevali razgovore o načrtih dnevnega reda. ki sta ju predložila sovjetski delegat Carapkin in ameriški delegat Wadsworth. Sovjetski delegat pa je poleg tega obrazložil nekatere točke svojega načrta »porazuma o ustavitvi jedrskih po,zka-sov. V poučenih krogih menijo, da namerava angleški delegat Ormsby-Gore, ki ni sodeloval pri pripravi načrta dnevnega reda, verjetno ra-stopiti kot posredovalec med diskusijo, s tem da bi predložil nov načrt dnevnega reda. ki bi jpošteval obe tezi. V New Yorku pa je sovjetski delegat Zorin izjavil, da bi Sovjetska zveza ustavila nadaljevanje svojih jedrskih poizkusov, če bi ženevska konferenca zadovoljivo napredovala. Zorin je pripomnil, da je sovjetsko stališče o takojšnji in trajni ustavitvi jedrskih poizkusov naletelo na naklonjenost večine mednarodnega mnenja, kakor je pokazala razprava v OZN. medtem ko so ZDA in Velika Britanija doživele «moralen poraz«. Po njegovem mnenju resolucija, ki jo je sprejela skupščina OZN. lahko samo ovira uspeh ženevske konference, ker ne daje tej Konferenci nobenih jasnih navodil. Posebno je obsodil stali- I šče Franci je, iznenadnim napadom. .................................................. Jutri poteče Fanfanijev ultimat sicilijanskim upornikom Neuspeli poskusi Funtuuiju s pritiskom in spletkumi nu člune Miluzzove viude Organizacijski tajnik Rumor podal ostako ? - Sestanek Fanfanija z Raabom, von Brentanom, Murphyjem in Costiellom (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Uporniški demokristjanski predsednik sicilijanske deželne vlade je prišel včeraj v Rim, kot cia bi hotel s svojo prisotnostjo izzivati Fanfanija. Izjavil pa je, da je prišel »uradno«, ker se na ustavnem sodišču razpravlja o nekem deželnem zakonu Si- NELSON ROCKEFELLER novi guverner države New York čilije. Medtem pa je bila danes ponovno seja demo-kristjanskega vodstva, na kateri je baje organizacijski tajnik Rumor podal ostavko, ker je bil označen za največjega krivca sicilijanskega upora. Neka tiskovna agencija je sicer zanikala to vest, kljub temu pa se še trdi. da je dal ostavko tudi voditelj leve demokristjanske struje Gra-nelli. Tudi to vest so zanika li; hkrati pa se poudarja, da bo Rumorjev položaj zares zelo težaven, če se ne bo kriza na Siciliji rešila. Sedaj čakajo, da poteče pojutrišnjem ultimativni rok, ki ga je vodstvo KD dalo sicilijanskim upornikom iz Milaz-zove deželne vlade. Razumlji vo je, da so vsi trije demokristjanski člani vlade pod hudim pritiskom: vsi iih nagovarjajo, naj izstopijo iz ylade. Eden izmed njih, deželni poslanec Signorino, za katerega so govorili, da ni preveč trden, je bil danes v Rimu, kjer je imel dolg razgovor z Rumorjem. Toda po razgovoru je izjavil, da je prišel v Rim res zato, da bi razpravljal o dogodkih na Siciliji, toda Rumorju je dejal, da »njegovo zadržanje se medtem nikakor ni spremenilo« V Rimu sta tudi druga dva upornika — Corrao in Mes-sineo. Corrao je že včeraj odpotoval v Rim in prav tako ni hotel nič slišati o ultimatu za izstop iz vlade. Vsi trdijo, da je tudi Messineo skle-riil, da se ne bo podal. S te strani torej Fanfa-ni verjetno ne bo uspel. Zaradi tega poskušajo Fanfa-nijevi ljudje sedaj pregovoriti voditelje MSI in monarhistov, naj bi vplivali na fašistične in monarhistične člar.e sicilijanske Milazzove vlade, da izstopijo iz nje. Toda tudi ti poskusi so bili zaman. Monarhistični voditelj Co-velli je dejal, da je na očitke Fanfanijevih ljudi, kako more dopustiti sodelovanje svojih pristašev v vladi, ki jo podpirajo socialisti in komunisti, odgovoril, da ne more storiti nič, s čimer se ne bi strinjali njegovi pristaši na Siciliji. Tudi misinski voditelj Michelini je dejal novinarjem, da se doslej «m zgodilo nič, kar bi spremeni- MiittmiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiimiiiuiiiiiiiiiimaiiiMiiiiHtHiiiaHiiitiHiiiiimiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMtiiiiiiiiHiHiviiiiHmitittiiittiiii Eisenhower: nobene v ameriški zuna WASHINGTON, 5. — Predsednik Eisenhower je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da ne bo zgubil poguma zaradi poraza republikan-t.i„ »dhnru Kot sm0 že poročali, pred- videva ta načrt predajo treh preostalih mesnic v privatno upravo, tako da bi Delavske napovedali opozicijo odboru misovci. Zato ostanejo še liberalci, ki bodo odkrito ali prikrito v opoziciji, ter po en svetovalec Fronte za neodvisnost, Tržaške unije in SDZ. Kljub vsemu pa se že sedaj postavlja vprašanje: ali bo takšen odbor trajen? Ali t>° lahko upravljal občino za dobo štiri leta? Čeprav nočemo biti preroki, je pa vendar potrebno, da že danes opozorimo na nevarnost, da se zgradba. ki so jo zgradili predvčerajšnji v palači Diana, že čez nekaj mesecev zrušiti. Ce bodo hoteli demokristjani nadaljevati i svojo dosedanjo občinsko politiko in če bodo gkudali na kakršenkoli način zdrsniti bolj na desno oziroma ubrati takšno pot, ki ne bo ustrezala socialdemokratom, bo prišlo na dan vprašanje podpore odbor* po štirih svetovalcih PSDI. V zvezi s sporazumom med KD, PRI in PSDI za sestavo občinskega odbora je pokrajinsko tajništvo KD izdalo obširno poročilo, v katerem navaja potek in razvoj razgovorov med tremi strankam1 za dosego sporazuma. V poročilu je rečeno, da ima novi odbor, ki ga bodo predlagali na prvi seji občinskega sveta, izoblikovano polit'čno obeležje ia da sloni na trdni podlagi. zadruge te mesnice dale v najem. Ukiniti nameravajo od; delek za prevoze in odpustiti vse šoferje in del delavcev, ki nakladajo blago v skladišču. Kongno nameravajo predati veliko večino prodajaln v družinsko upravo in bi ostalo v neposredni upravi le kaka desetina prodajaln. To bi prived. lo do znižanja prejemkov za zaposlene delavce, odnosno bi večino prodajalcev odpustili. Razumljivo je, da delavci na take predloge nikakor ne morejo pristati. Vendar pa pri tem načrtu ne gre samo za grobo kršitev delavskih pravic in za pravi nupad na delavce, temveč v resnici Za po-izkusj da se pos° ‘ Bee»* in dvospevov — L- . ROcca . ven: Duet L,eont>re q pon II dej. opere Fer«? zetti: Reci tat iv £ * j* & £ Bellfni: }?. & ^™emL" *dRglwagner. H opere Norma; K- H0^andec; iz opere Dofl CJ!p. Verdi: Duet Alvara^ usoč^, Verdi: Duet aiv«* z IV. dej. opore Mj , «*£ Puccini: Arija'^“puccini: % Gianni Schicchi; G. r^jossua ‘ spev Tosc e in III dej. opere T<*c , ^ja D »Vil« iliciwiyvi \AaPO- N^V' h) cicibane: a) Jean M kn. m m Nosov: rbort*! N. N. Nosov: še male 2.00 Va. 1 Sirjenja; 12,25 k«; N. N. iNoso., - j0 . Pesmi za naše maleP«^4 m soUsti; 1?-00..^lverza - 14.15 Kmečka_ un; Jože Rrhar tebb ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1., 2., 3., 4. in 5. novembra se je rodilo v Trstu 18 otrok, umrio je 37 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 48-letni Edoardo Bellini, 87-letni Giacomo Troian, fcl-letni Giovanni Sponza, 74-letna Aliče Paippa por. Leghiesa, 77-ietna Bella Rausnitz roj. Spitzer. 77-letna Adele Parenzan, 69-letna Vita Cleopazzo, 73-letni Anton Trebeč, 68-ietn! Andrea Nasci-guerra, 5o-ietni Alfonso Zizzi, 69. letni Emilio Caroli, 89-letna Isa-bfMa Novacco, 82-letna Pasqua I-erini vd. Pordenzan, 73-ietna C-iuseppiiia Krasovac por. De Gioia, 80-letna Giovanma Suz vd. Mazzaroli, 88-letni Anidrea Perini 82-Jetma Maria Skrt por. Bobini, 75-letna Amalia Marieloni por. Boico, 69-letni Edmondo Mussatto 75-letna Amelia Salvagno por. Borbettini, 68-Ietni Peter Siško-vič, 59-letni Pietro Bomtoig, 70-letni Umberto Colaiutti, 76-letna Chiara Galateo vd Lorenzich, 74-letni Stefano Stocca, 57-letna Maria Martini por. Cadore, 57-letna Natalia Veronese Periatti, 61-let-na Emitia Devetta, 78-letni Ales-Sandro Traducco, 67-letoi Guido Ceccherini, 61-letna Giulia Sep pich por. Kucija, 78-letni Pietro Bernardini, 70-letni Giacomo Kri-so, 57-letni Carlo Zoch, 74-letni Emilio Bidoli, 86-letni Antonio Predor,zani, 68-letna Marija Besednjak vd. Cerkvenič. ir, piesu; 12-45 D« fca^ kranjske piteni*^ Mar® jina 'etra Liparja poN 'Tur£-J(. komorni zborni* pr5lujalci ' -vli.*& %*** odKtaja; 14.30 stitajo in PCW'raW$o platnu smo videb,!asljene u^jj.iS popevko*; 17.10 ■1». 18.00 Četrtkova rep>r g*. j Napolitanske ffSP inter^? gami no G iglk 18:35Aiien; 1.8/i KO orkestrom Števe Qi teka univerza _ ri-č: Kako narava n:ke; 20.00 čili pesm » Četrtkov veNJ55 R®; i in na-l*vo>ret $ Li, nanri — per M du Gard Iti*"!* tel jr; 21.20 Gla praV ^ 21.30 J. S. Bach v preW“ pa ra niklavir T3,1«# in /Ug- - .^i3lf «Sa"^J; svetu jazza; 23.10 — Festival da ‘lanskegrl»^* 1. del. - Sodelujejo- cW# Natalino Otto, G12forelli, V, C laudlo Villa. T Lristin»Sir> selli, Gino Latilla, L Giorgio Consolim .[^rr® Mario Angelini m NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Bzrbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul. Cavana 11; Al Gale-no. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) Mario Angelini PHni' TELEVIZIJ 17.00 Spored za Poročila: 18.45 Suj ih jg^O g 11.00 Pouk angleirin , rost in fantazija: 2 ■ ,2joO kmetovalce; 20,3 -.-otui*5 'odi*1 Odnehaš ali Per.y Como ShoW, **0 pod* o lovu iti ribolovu, VEHDI deli}Ifi Od danes bodo gledališki bla?f,rnuse za abonma za tur «B». Ženska umrla za posledicami padca Seja glavnega odbora poliomielitičnih invalidov Tržaška podružnica vsedržavne zveze poliomelitičnih invalidov sporoča, da je bila 1. in 2. t.m. v Bologni seja glavnega odbora, katere so se udeležili tud! predstavniki vlade, župan Dozza in drugi pred; stavniki oblasti. Razpravljal, so o dosedanjem delu omenjene zveze, o njenih nalogah in zahtevah za pomoč države po-liomielitlčnim invalidom. Zadevni osnutek zakona je bil že predložen vladi Na seji so izvolili tudi nov :zvršni odbor, katerega predsednik je prof. Caslmiro Ol-szewsky iz Bologne, med člani odbora pa je tudi gospa Margherita de 7nnca iz Trsta. Okrog 10. ure včeraj je umrla na ortopedskem oddelku v tržaški bolnišnici 59-let-na Natalia Periatti vd. Veronese iz Ul. Mazzini 17, ki je 2. t. m. nerodno padla na Trgu Liberta in si zlomila kolk leve noge. Pri sprejemu v bolnišnico je dejala, da se ji je takrat zelo mudilo in da se ji je spodrsnilo na spolzkem tlaku. —-«»------ Tatovi v pekarni Predvčerajšnjim je 52-letna Giovanna Perazzi vd. Emili iz Ul. Lazzaretto Vecchio 10 prijavila policiji, da so ji neznanci v noči med 3. in 4 t.m. Prometna nesreča Nesporazum je nastal, ker je funkcionar ugasil luč, ravno ko je nočni čuvaj potrkal na železni zastor Begunec padel s kolesa in ležal vso noč v jarku Zdravniki »o si pridržali zanj prognozo Včeraj pa se je ranil tudi njegov brat 20 Predsinočnjim se je okrog I takoj rešilno postajo, od ko i. ure 47-letni Emil Gregon der je prihitel restim avto s katerim so Gregorija odpeljali v bolnišnico, kjer so ga spre- iz begunskega taborišča v Pa-dričah vračal s kolesom i* Trebč domov. Mož se ni počutil dobro in je napenjal vse sile, da bi čimprej dospel domov. Pot je bila temna in lučka na kolesu mu je malo pomagala. Zaradi nenadne slabosti je kolesar zgubil ravnotežje in skupno s kolesom padel v obcestni jarek. Za smolo je bilo v jarku nekaj kamenja, ob katero je nesrečnež zadel z glavo. Gre-gori se je močno udaril v glavo in nikakor ni mogel nadaljevati poti. Mimo ni šel nihče, tako da je ponesrečenec moral prebiti celo noč v jarku. Sele včeraj zjutraj okrog 7. ure je nekdo prišel mimo in zagledal ponesrečenca, Obvestil je seveda jeli s pridržano prognozo Včeraj dopoldne pa je postalo slabo njegovemu 58-let-nemu bratu Francescu, ki tudi biva v taborišču v Padn-čah. Francesco Gregori je včeraj dopoldne delal v skladišču podjetja Cornelli v Ul. Com-merciale 31. pa je nenadoma padel na tla zaradi trenutne slabosti in se je ranil ter pobil po glavi. SESTANEK * ZAUPNIKOV INCA Danes ob 18. uri bo v Ul Zonta 2 sestanek r.aupmkov INCA, na katerem bodo razpravljali O re°‘ tM1* M0'"'' zdravstvene oskrbe 1NAM Trstu. Gre za tatvino ali ne, to je bilo vprašanje, ki so ga skušali rešiti preiskovalni organi komisariata iz Ul. Caprin včeraj med 23. in 24. uro. Policijski organi so bili namreč obveščeni o sumljivem človeku, ki se je kretal po uradih zavoda »Credito italiano*, agencija št. 4 na Garibaldijevem trgu in so zato nemudoma prišli na kraj ter uvedli pod vodstvom šefa komisariata dr, Malinconica preiskavo. Toda kaj kmalu so ugotovili da je šlo za nesporazum. Nočni čuvaj, ki bi moral nadzorovati v določenih presledkih ključavnice na rolojih in še posebno notranjost raznih trgovin in tudi bank, je opazil, ko je pogledal skozi lino na zadnjih vratih bančnega zavoda, v notranjosti človeka, ki je bil sklonjen nad mizo pred visoko železno blagajno zelene barve. Čuvaj je potrkal s ključem na roli in tedaj je mož v notranjosti ugasil luč ter se oddaljil skozi vrata, ki vodijo v sosedno z leseno in stekleno pregrajo pregrajeno sobo. Čuvaju se je zdelo, da je mož ugasil luč ker se je prestrašil trkanja. Ker sam ni mogel ničesar ukreniti, je poslal nekega človeka na komisariat. Ko so prišli agenti na kraj je bilo v notranjosti vse mirno in tudi stranska izhodna vrata pod stopnicami veže stavbe št. 2 na Sonninovem drevoredu so bila zapita. Dru gega ni preostalo kakor poklicati na kraj nekega bančnega uradnika, ki je imel ključe. Tu je pojasnil, da je bilo mogoče priti iz bančnih ura dov samo skozi izhodna vrata veže že omenjene stavbe in to zaradi tega,,ker ima rolč glavnih vrat na Garibaldijevem trgu ključavnico v notranjosti Ključ teh dvojnih železnih vrat, ki sta v razdalji nekaj metrov nizkega hodnika, je imel tudi prokuratqr in vodja agencije dr. Ugolino. Po telefonskem razgovoru z njim so ugotovili da je bil prokura tor v uradih nekako do 22.55 in da je nato odšel domov. Ni torej izključeno, da je čuvaj opazil prokuratorja, in to prav Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška j v,xoeljior 16.00: i . n — 1 T IkAi-fš C• /4'** * * r- 1; Ravasini, Trg Liberta 6; dr. Miani, Barkovlje- Ntcoli, Skedenj. Valute v trenutku, ko je ta ugaševal luči in se odpravljal domov. V notranjosti bančnega urada je bilo, kakor smo izvedeli na kraju, vse v redu in kmalu po polnoči se je preiskava končala. Banalen nesporazum in nič drugega, vendar se je vseeno na Garibaldijevem trgu nabralo precej radovednežev ki so se zadržali, dokler ni ugasnila zadnja luč v notranjosti bančnega zavoda. Zanimivo je, da je nedaleč od kraja, kjer so menili da je prišlo do poskusnega vloma, oddelek letečega oddelka kvesture s sodelovanjem občinskih uslužbencev pregledal kanalizacijo pod uradi «Banea Nazionale del Lavoro*. ki je na vogalu Ul. Oriani in Ul. Vasari. — «» — Nesreči na delu Ob 15.16 so včeraj odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 57-letnega Maria Primosi-ja iz Ul. Moreri 164, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Primosi je bil zaposlen pri raztovarjanju na vlačilcu «Ferox» pri pomolu Audace, pa je nerodno padel, se po- bil in si verjetno nalomil rebra. Zdraviti se bo moral od 8 do 30 dni Na ladji «Dixy-Povi» pa se je ponesrečil 52-letni Mario Toscano iz Ul. Torricelli 9. Pomagal je pri raztovarjanlu železnega materiala, ki se je nenadoma usul in ga pobil po desni roki ter mu verjetno zlomil gleženj leve noge. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico —«» - Motociklist iz Cerojev se je pri padcu hudo ranil | Miian Kun Elan funt 5.950. - 6.150,— Marengo 4.500,— 4.750,— Dolar . . 623.— 627 — Frank franc. 133.— 137,— Frank Švicar 144.50 146.— Sterlmg 1.725.— 1.75*.— Dinar 73,— 77.— Silmg 23.60 24.— Zlato .... 707.— 709.— zah. n. marka 148,— 149 — DAROVI IN PRINPKVKl] IB«< H»®» uram in i. Fenice. 16.00: “^ AUf^ «D£ h« a sordi, oi.3u* rt. ti», A. Sorai, fl 21-3^ nif«: Nazionale. 13.30, VstoP®i50. set božjih zapov®" vojaK 350 lir, otroci » Arcobaleno kazntre nevelja^^,% &.*• rstf* kaznice neveljav®i • Filodrammatlco- sti», Ester ,5.00: «^cii> --- ler. Technicoior- #A|1{1 iz y pe Grattacielo. 1®-09iOKrlgi<)avdr",e.vpnara»’-r. Halla. I®-3®. Taka- v »Jr-do in Muk® ((Hoien>,iel< ^ Moderno. jn Ga®r ^ ,, cu», J. zdti. Viale. 16 00: Jllm - „, wara- . h.,s ah .(PKaP 21 oo i5 45: a VI!torto y.e” rphnso®’ ® vairi*. Van Jo valcl*. Van _^'",PiavO-Belvedere. 15.3®- aall®,irit lica*. D. Dofs , nadaMafti® 2i «) .“Ve no «Na,3'' r M* Marconi. 16.00- AU CJaro! In M'®1? ,g,y®® Massimo. 16.30. TaKa, *!*» Brando, Milk® ,gla P° p. Novo cine. 16. „3d^' Glenn Ford. a,, n3jna», •21.00 «92Je »ura 1 i Muhamedu Aju-n>.m„an-u’ sv°jemu doseda-Tikn 56 oboroženih sil. lafnoS0 se sedaj začela dru-O^vzporejanja.. je ieta 1947 Paki-živeio * neodvisen, je o- r'0st vi Poetična dejav- do vi1 Postopno vodila 110 večjega politične- iežeii°SauLeta 1947 v teJ tiancV ob,staiala le iMusli-tilo ta- danes Pa Je ličnih « kakih deset poli-dituv,. strank, s številnimi ea^kimi skupinami. starJ ko °d Kongresne Sitar6 v Indiji, musliman-“Sa ni bila v stanju čnih fttati t>< ^ temu je pre- tep Sevala tudi rivali- sil j .ekrog sebe politični m aezele. K temu je pre- tlDAhi Vzhodnim in Za-Pakistanom, ki sta Stan ^eeoj oadaljena okrog ni Tako se je Vzhod-J^hi Pakistan gleda ^Padn'Stan priloševal kot da na kolonialno po-Miiv 0 nezadovoljstvo je - 0 zlasti do izraza na ’%vr-ln edlnih svobodnih -ailu leta 1954. Od 237 Jitvah v Vzhodnem Paki-ets . h dobila le 9, kljub te- liu- ’ Jih je Muslimanska in« -d°hila le 9, kljub te-obl 9a Opozicija ni prišla na tiivTi! z Za'Pada je prišel tfj^er. »uvedel red« in 6Vzel vso oblast. laniUb f°rmalnemu pou-bojifPjn demokratičnih svo-Ea .i Je Muslimanska li- Uo vSala vihati diktator-Hnm.i61 ji to ni uspelo, je ikevi eestavljati koalicij-Jn i. ^e- V takem položa-' da bo Pakistan v Protesta izstopil iz bj^onv/ealtha. Predsed-'le ^ rza je takoj dodal: klicni2 m°je truplo*, odpo-Čai * Suhravardi j a in ga ‘^menjati. tib tedai so se vlade me-ie L?‘e- V enajstih letih jih *eia , ?sem. Položaj v de ‘ i.T? Je hitro slabšal. O- ‘hanv nJ Prihajala le od dobiv f Avami, ampak je *ki - vedro bolj vseljud-Siin hačaj. Tako so tudi po-vl M,11. najvidnejši vodite-vaij Uslimanske lige zahteve „spremembo pakistan-Cdšl^hanje politike. To je disku .zlasti do izraza v tefcw*ji v parlamentu, predal? 3- septembra. Bivši Hlinit minister Mian hteva,ar Cualtanta je za-tiitn da se zunanja poli-tiOgu Premeni tako, «da bi IlUsii elnžiti združevanju StM^hanskih dežel na t| Jral.em vzhodu in jamči-Jzjsv! odnose z LR Ki-•IllSo6*-. Drugi voditelj Mu-Jister lise in bivši mi-Za trgovino, Fazlur ’ je podčrtal, da je *Sil u ’ s tem da Je pri-'l, r! bagdadskemu pak-Sli ^I^Prosto razdelil Sred-*Wt °d v dve skupini*. Jeko je tudi on zahte-Kkiftij Uše odnose z arab-voditelji, vštevši Na-•'lihn Podpis čimprejš-*tvy P°razumov o prijatelj* Eft »».trgovini in plovbi z »lit ^taisko. Toda predsed-Šai^e Kan Nun je še Wt J6 hranil bagdadski Šti6arth iziavil. da sedenja, k», naklonjena politi-*«tft “Iholie ustreza intere- pet rtfaJ Je postal tako nar *1 i«« Je 6 ministrov hkra- dežele. ostavko. Tedaj je IlbW,nik Mirza prevzel toda zdi se. da ni bil J}° močan, da bi jo - “*• Zaradi tega je ob- last predai generalu Ajubu Kanu in izjavil: »Sklenil sem umakniti se, ker vsakršna dvojna kontrola more zavirati izvršitev velike naloge*. Ko je prevzel svojo dolžnost, je genera_ Ajub Kan dejal, da je sklep predsednika Mirze bil sprejet v interesu dežele, in dodal, da je »mehanizem za vršitev uprave v deželi že pripravljen m da bo začel funkcionirati v najbližji bodočnosti*. Sedaj v glavnem ugibajo o tem, po kakšni poti bo Ajub Kan vodil Pakistan. Prve splošne politične volitve bi morale biti v začetku februarja prihodnjega leta. Izključeno je, da bi se mogle tedaj vršiti, toda ne izključujejo možnosti, da bi novi poglavar Pakistana mogel pripraviti svojo deželo za splošne volitve, brez sodelovanja političnih strank. Vprašanje je le, koliko časa bo preteklo, preden bo prišlo do tega. Z Atubom Kanon je oblast v Pakistanu prevzela armada. Ajub Kan ima 51 let. BT je vrhovni komandant pakistanske vojske od januarja 1951. On je prvi Pakistanec, ki je postal vr* h ovni korfiaftidant obdrože-nih šil 'v sčojr deželi. Njegova dosedanja kariera je povsem vojaška. Ko je končal" univerzo je odšel v glavno angleško vfcjaško a-kademijo v Standhurstu. Tu se je srečal z Mirzo in kasneje postal njegov pristaš. Kot vojak je služil na področjih severnozapadnih indijskih meja. V drugi svetovni vojn; je bil poveljnik 15 rundžabskega polka v Burmi. Po vojni je naglo napredoval. Vse lestvico činov od poveljnika bataljona do vrhovnega komandanta je prešel v nepolnih štirih letih. V vlogi vrhovnega komandanta pakistanske armade je vidno sodeloval pri oblikovanju vojaške plati bagdadskega pakta in pakta SEATO. Ajub Kan je v preteklosti stalno odklanjal vsakršno politično funkcijo, ker je hotel doseči okrepitev pakistanske vojske. Ko je od predsednika I-skandi ra Mirze prevzel oblast, je Ajub Kan Izjavil, da bo obsedno stanje v deželi trajalo toliko časa, dokler bo to potrebno za dosego ciljev, zaradi katerih je bilo proglašeno Kakor general Mirza, tudi Ajub Kan ne mara političnih strank in politikov, ki jih obdolžuje za nered — Cuj, Jakec, mi govorimo zmiri taku pametno; kej be blo če be anbot govorili tudi od oslarij? — Dej, dej, Mihec, oslarije bo mo govorili magari u oštariji al pej pr kašni seji, ma ne tle vpričo vseh, ke vsi berejo. — Ma jest pej rečem: zakej ne be me-dva lahko govorila od oslarij? Ce jeh lahko drugi delajo, jen na veliko, zakej ne be medva lahko govorila? Kej nismo tudi mi ledje? Je al ni demokracija, orko-tron? — Videm, videm, de s tabo se ne more neč glihat. Pej govori od oslarij, a! — Ben videš, ta prva je -tista ses Pasternakom. Kadu je naredu večo reklamo za tisti njegov roman Zivago? Glih Busi. Taku, de se danes govori od tega Pasternaka po celem sveti jen bojo vsi začeli jeskat te bukve za videt kej more bet nutre taku strašnega de so se Rusi taku ujezili. — Ja, ja. Ge be bli pej moučali jen ga pestili stat nej gre magari po tisti dnar, komunisti, ma bol kašni liberali, republikam al morbet prfina kašen demokristjan. Viš tu je pej demokracija. — Ma zastopeš kaku ke je: Ce be jeme-le dite svoj televičjon ne be dajale več tolko dnarja ta starmi televižjoni jen taku be uni mejn zaslužil. Jen taku je governo reku jok, ne boste kukali! jen je poslou policijo jen vse ustavu. — Ma ja, ja. Oslarij nikofi ne manka. Ku tisto, ke zdej u našeh pobožneh šolah učijo štedente preklinjat. — E, Mihec, zdej si pej vselih reku preveč! — Neč prčveč! Ne de jeh glih učijo kaku se koune, zatu ke tu pride že samo od sebe; ma jeh prpravejo do tega. Sm biu uni dan pr anmi štedenti ke je taku kounu, de so se tresle laštre jen je blo mene strah. Sm ga prašou, če se uči u šuli taku kount. Je reku, de se je navadu sam, de je samouk, ma de ga stri preklinjat šula. Me je razložu, de so jemeli be uan pmesu dnar domOu jen. nobeden uasmega šulsko mašo, pole ni blo dva dni ne be neč znou. Husi be ga Vselih ne brali, zatu ke je tam prepovedan jen tle pr nas tudi malokašen, zatu ke — komi je kej maž za bukve! Zdej pej ne, zatu ke so nardili velek reklam. — Eko, videš. Ma zdej te bom povedau še ano. Zato, de bomo mi tle bol vervali, de u Rusiji ni prou neč svobode jen tle pr nas pej strašno dosti, je u Milani policija šekveštrirala vse kar je blo u ani palači že prprauleno za naredet še an tele-vižjon ma ke ne be biu od governa. Ane močne dite so se denile vkep, de bojo delale televižjon na svoj konto; se zna, de narbol za svoj reklam; ma be biu tudi drugi program jen morbet ne taku na-umen ku tisti, ke nam ga dajejo zdej. So se zanesli, de tu. lahko nardijo zatu ke ni prepovedano. Ma ne^ govemo je pej re ku ne! Jen tisti ,ke so teli delat ta televižjon niso bli miga kašni komunisti. Ce so ble dite, so bli sami bogataši ke niso neč zatu ke je umrou papeš, pole ni blo štiri dni neč ke so ble volitve, pole so šli an par dni u šulo, pole so jemeli spet praznik ke je biu ivoljen nou papeš, pole so jemeli samo dvej uri šule, zatu ke je blo treba se namalo prgluftat jen jet našpš u Miramar, pole so bli Vsi Sveti jen taku naprej. Taku de do danes, ke je že šest novembra so jemeli vsega vkep petnajst dni šule. Jen tiste dni, ke je per kombinacjon šula jem profesorji nakacajo tolko naloh. de ne revajo vsega naredet nanka če štedirajo nuč jen dan. Se zna, profesorji se bojijo, de ne bojo revali vsega naredet kar je treba u anem leti jen taku se profetirajo tiste dni ke dobijo štedente u šulo. — Mihec, ti si prej reku, de bomo govorili samo od oslarij, ma jest ti rečem, de glih danes, ke smo govorili od oslarij smo govoril taku pametno ku še nikoli. — Morbet. IZGOVOR, DA NE UT Le zdrave oči so res lepe Nekaj trenutkov počitka je za oči nujno potrebnih Lepe in zdrave cči in lep pogled so elementi, ki so nujni za žensko lepoto. Toda lepe so lahko le one oči, ki so povsem zdrave. Se lepše pa, če imajo za okvir goste in lepo začrtane obrvi, dolge tre. palnice ter negovane veke. Stvar barve oči je sicer važna, ni pa bistvena. Iz tega sledi, da je zgrešeno misliti, da bodo oči že same po sebi lepe, če jih ne bomo negovale. Ker pri očeh ne gre le za to, če so lepe, ampak je veliko važnejše to, če so zdrave, moramo največjo pozornost posvečati zdravju oči, ker je 10 prvi in prvenstveni pogoj tudi, za lepoto. Pregled pri zdravniku-specialistu od časa do časa, vsaj vsaki dve leti, prav gotovo ne bo odveč, posebno ne za ženske, ki so prekoračile trideset let starosti. Drugi važen pogoj za lepe in zdrave oči je počitek. Toda ne počitek telesa v celoti, pač pa počitek oči. Primer: zvečer sicer zgodaj ležemo in dolgo počivamo, toda v postelji beremo pozno v noč. Posebno če beremo lahko čtivo, se ne bomo utrudile, oči pa bodo zjutraj rdeče obrobljene. Nič čudnega, telo je sicer počivalo, oči pa ne. Velja torej, da morajo počivati tudi oči. Gre torej za to, da zvečer pravočasno prenehamo z branjem, da se bodo tudi Oči odpočile. Poznamo pa še drug počitek, ki ga moramo privoščiti očem. Cez dan bomo vedno našle nekaj minut prostega časa, da bodo oči počivale. Do. volj je le nekaj trenutkov za- streti si oči in za kratek tre nutek popustimo z vsemi o-česnimi mišicami. Ze v nekaj dneh bomo opazile, da so oči bolj svetle, bolj žive, skratka lepše. Kaj pa gube in vrečke, ki se pojavljajo okoli oči? Zanje pravimo, da izdajajo našo starost in težko jih odpravimo. Kar se tiče vrečk Dod očmi so to po navadi bolj odraz notranjih disfunkcij, posebno prebavnega trakta in nekaterih organov. Kar se pa gub tiče, jih ta nekaj časa laže preprečimo kot odstranimo in če so že tu, se bo treba pač potruditi, da jih s stalno nego ublažimo. Proti gubam uporabljamo po navadi kreme. Te pa ne smejo biti premastne hormonske kreme, ampak blažje kreme im z njimi je treba pozorno ravnati. Zelo zgrešeno je nakladati si zvečer pod oči debele sloje kreme in zgrešeno je kožo globoko masirati in krepko utirati vanjo kremo. Kremo moramo utirati le s končki prstov in to v smeri od nosa proti koncem oči. Sicer je zdaj za to že prepozno, ker sonce ni več močno, toda v poletnih dneh, ko so sončni žarki ostri, ne bodo odveč temna očala, da nam ne bo treba stalno na pol mižati, s čimer si nujno ustvarjamo gube. Zelo veliko nam bodo pomagali tudi izleti v prirodo. Zelena barva priro- iiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiitiiiuiaiiiiifiiiniiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TUDI VAS SREDI DŽUNGLE IMA SVOJO ZGODOVINO Srečanje z «rumeno smrtjo> Tiger sicer ni napadalen, ena samica pa je v enem samem letu pomorila nič manj kot šestdeset oseb - Zadnja žrtev: lepa Nirmal Kolsa je majhna indijska vas sredi džungle. V 30 kolibah živi 30 zelo številnih družin in marljive roke njihovih članov so iztrgale džungli nekaj kosov zemlje kjer vzgajajo riž sebi za hrano in svojemu črnemu govedu za slamo. Kakih 400 m iz vas: so v skalo vklesali lik boginje Sitale. ki jim prinaša zlo in se ji je zato treba prikupiti t darovi in žrtvami. Mlada,. nežn*; Nirmal je ča- _ kala piv^ga' otroka. Da bi bo- in sedanje stanje v deželi. I giuja šital ne poslala nad njenega še ne rojenega otroka kake hude bolezni, ji je odnesla v dar nekaj kokosovih orehov in drugih zanjo dragocenih predmetov. Vtem ko je Nirmal polagala pred božanstvo svoj dar, je iz grma treščila nanjo »rumena smrt». Nirmal ni utegnila niti krikniti. Njen vrat je bil v trenutku prelomljen. Ne gre za kako praznoverje. »Rumena smrt* ni nič druge ga kot tiger. Tisto noč ni v vasi nihče spal, kajti Nirmal ni bila edina žrtev dobro zna- iiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiKiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtliiiliii Spomenik žužku V Kaliforniji so postavili spomenik žužku, ki ni večji od navadne stenice! Ta majhna žuželka dejansko zasluži to čast. V Kaliforniji je namreč rešila propasti bogate pašnikb, ki jih Je ogrožal plevel z imenom uklamath*. Ta plevel je te pašnike tako prerasel, da so farmarji pred dvema letoma ponujali in prodajali jutro zemlje po 4 dolarje. Prvič se Je ta plevel pojavil ob reki Kla-math, po kateri je dobil tudi ime. Od tam se je hitro širil in kmalu zajel vso pokrajino Humboldt. Živina se je tega plevela ogibala, ker škodi zdravju, v večjih količinah pa more celo povzročiti smrt. Leta 1940 se je ta plevel razrasel na 250.000 jutrih, kljub borbi farmarjev in učenjakov, ki so ga skušali zatreti z raznimi kemikalijami, ognjem in drugimi sredstvi. Po dolgotrajnem raziskovanju so ugotovili, da prav tak plevel raste tudi v Evropi, in to v Angliji in Fran- ''iii Ki '""tiiiiiHiHinniiiiuiiitiiiiiiiiitiiim *ni list za lok v in puščice V'J \y 4,1 indijske država Bom-A v.^uie zakonski osnu-list erim bi uvedU oroi- ljudi, ki imajo 10- l»d U fce- ZT,im0 1*’ da v "Hi'10' ’2vrstn* strelci. To-nieni predlog je pred-t,iev ^sladica številnih u-Nčj’ *}orjenih z lokom in I*I!' Posebno še v po-^ »«Tode. * — -I Harvey Morris Glatman med zaslišanjem v Los Angelesu. Umoril Je tri manekenke, taji pa, da bi še četrto, za ka ter« smrt ga tudi dolžijo. ciji, kjer so se ga rešili s pomočjo neke vrste žužka. Izvedeli so prav tako, da je Avstralija uvozila takega žužka in se uspešno rešila te pošasti. Leta 1931 ameriška vlada ni dovolila, da bi uvozili tega žužha, ker se Je bala, da ne bi škodil drugim kulturam. Leta 1944 pa so s pristankom vlade letala prevažala žužke iz Avstralije, in to dve vrsti, znani pod imenom Chrysolina hyperici in Chrysolina gemellata. O-be vrsti sta v Kaliforniji znani pod imenom «žužek plevela klamath*. Štirideset farmarjev je na kraju, kjer so te dni odkrili spomenik, prisostvovalo prizoru, ko so te žuželke spustili na svobodo. Zatrjevalo se Je, da se žužek hrani izključno s plevelom klamath in farmarji so nestrpno pričakovali rezultat. Kmalu se je pokazalo, kako velik apetit ima ta majhna žuželka. Ze leta 1940 so ugotovili, da plevel zgine, kjer se je naselila Chrysolina gemellata. Od tedna do tedna so mogli spremljati napredovanje tega koristnega insekta, ker se Je točno videla meja njegove dejavnosti. Povsod je puščal za seboj nepregledna polja posušenega ukla-matha* in že leta 1950 je ta majhni požeruh rešil 50.000 juter zemlje. Mnogi farmarji so prihajali iz drugih pokrajin, da bi tudi na svojih pašnikih naselili tega žužka, a tudi sam je zmožen najti sebi hrano; ko očisti neko mesto, se poda na pot, tudi zelo daleč, da bi prišel do enakega plevela. Žužek in njegova ličinka se hranita z listjem rastline, ličinka pa se tudi zarije v zemljo in u-ničuje njene korenine. Po treh letih se je bitka končala z zmago majhnega žužka in plevel je povsem izumrl. Zaradi tega ni nič čudnega, če so farmarji v pokrajini Humboldt oostavili tej majhni žuželki spomenik v znak zahvale. nega tigra-samice, ki je v tem, letu tu in v okolici umorila že 60 oseb. Tiger ni — ljudožer. V 99 primerih se tiger umakne človeku, toda ne tako tigrica-ma-ti, ki v vsakem človeku vidi največjo nevarnost za svoie mladiče. Toda tudi tiger-sa-mec postane človeku hudo nevaren. Velikokrat je temu kriv sam človek. Marsikateri lovec, ki je šel na tigre in se mu je roka zatresla, je šival le ranil. Tiger-invalid, ki se ne more lotiti drugih živali, ki so v tem primeru od njega močnejše ali vsaj bolj nagle, se bo lotil najlažje žrtve v pragozdu — človeka. In ko bo enkrat okusil človeško meso, si bo skušal vedno priskrbeti le tako hrano. To velja za tigre-invalide Toda tudi tiger, ki so mu leta ohromila moč in gibčnost, postane človeku hudo nevaren. Zato je neoboroženemu človeku v džungli vedno tesno pri srcu, ker nikoli ne ve, od kod fco treščila nanj «rumena smrt«, kajti v indijskih pragozdovih je te živali veliko in med njimi zelo veliko tudi sa-mic-mater, starih tigrov in ti-grov-invalidov. V džungli okoli naselja Kol-se je 6 tigrov. Ljudje jih že poznajo. Na pesku pogosto najdejo sledove njihovih šap in marsikdo je ob tem pogledu vztrepetal, pa čeprav je le nekaj metrov od njega v grmovju čepela «velika mačka« z zlatorumenimi in temnimi progami na kožuhu, ki človeškega mesa ?e ni okusila in zato ni bila nevarna. Tudi najboljši tiger ni nič prijeten. Ljudje se ga upravičeno bojijo, saj ga ne moreš vprašati za starost r.iti za njegove dobre in slabe lastnosti. Poznavalci džungle pravijo, da je tiger zelo čista žival, ki veliko da na svoje lepo krzno. Vzbuja pa strah tudi pri drugih prebivalcih džungle in ko se nekje pojavi »velika mačka«, začno opice vreščati in vse, kar je živega, se čim dlje umakne. «Velika mačka« je potuhnjena. Vedno molči. Le v času ko samec vabi samico na ljubezenski sestanek, se skozi džunglo oglašajo zategli glasovi «aooong», ki ti poženejo strah v kosti. Samec in samica prebijeta skupaj le dva do tri dni »medenega meseca«, i.ato jo u-bereta vsak na svojo stran. Toda gorje človeku, ki bi naletel na samico, ki se vrača «s poročnega potovanja«. Njeno krzno na glavi je vse razpraskano, po plečih pa se šilijo odprte rane. Kogar tedaj sreča na poti, mu ni rešitve. Kot je v tem piimeru do vsega neizprosna, lalto je kot mati nadvse skrbna Oče tiger se za svoje potomce ne zmeni, zato pa jih mati vzgaja vse do drugega leta, ko so že sposobni za samostojno življenje. In tedaj se ponovno oglasi na tigrov ljubavni poziv iz džungle «aooong». Tiger išče svoje žrtve najraje ponoči. Toda če mu želodec narekuje, se ne obotavlja niti čee dan. Posebno ne V mraku, ko gre na redni lov Vroče dneve najraje prebije v gosti senci. Ker domačini dobro poznajo njegove navade, mu nastavljajo pasti. Toda ne zanke, pač pa vabo. Najprimernejša vaba za tigra je črno tele, ki ga kje na jasi privežejo ob drog. V neposredni bližini pa si na drevesu postavijo oder — «maha-ro». Ko je »rumena smrt« odnesla mlado Nirmal. , smo pripravili »zasedo«. Kier so bili sledovi rumene tigrice, smo privezali mladega bivola. Dvajset dni smo bili v zasedi, dokler se ni pojavila. 2e temno je bilo, ko so se po pesku slišali njeni koraki. Na mladega bivola se je pognala na klasičen način Z enim skokom mu je bila za vratom m prelomila tilnik, da žival ni uspela niti zamukati- Toda ni ostala tu. Ker je bil bivol privezan, ga ni mogla odvleči v goščo, zato se je na gostijo šele vrnila. Ko se je ponovno vrnila, so se naše o-či ie dobro privadile temi in tarča. Ostalo se Je razvijalo kot v filmu. V irenutku, ko je odčesnila prvi kos, je počil strel. Sledil mu je drugi. Žival je napravila divji skok in se kakih 20 metrov stran zrušila na tla. Ostala je nepremična. Eden domačinov, ki so bili z menoj v zasedi, je začel metati kanone. Domačini tigra poznajo in zato se hočejo prepričati, če je zares mrtev. Neopreznost jih je stala že veliko mrtvih. Čeprav se žival na kamenčke ni zganila, smo za vsak primer počakali jutra na «odru». Staro pravilo Indijcev pravi, da mrtvi tiger ni vedno mrtev in ker ima navadna mačka »devet življenj«, ji" ima tudi tiger, ki je «največja mačka«. Žrtev leži na zemlji nepremična. In gre prav za ono samico, ki je odnesla Nirmal. Žival je čudovito !epa. Dolga je tri metre in 15 -entimetrov. Njeno krzno je zelo bogato. Fred dnevi ni vsa vas zatisnila očesa zaradi žalovanja po mladi materi Nirmal, to noč ne bo spal nihče od veselja, ker jc ena 'zmed šestih «ru- ob svetlobi zvezd smo Vide-1 menih smrti«, ki preže okoli L vsak njen gib, Njeno svet- j Kolse, mrtva. leče se krzno je bilo odlična 1 Sh. Wh. m iiiiiiMi milili iii iii n iiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiTiiiimi ih iiiiiiu ui min mil m n tiiiiiiin al aiiiiiiif lini ZIMA SE BLIŽA... 0 ozeblinah Mnoge izmed vas s strahom pričakujejo začetek zime — ne toliko zaradi stroškov, ki jih ta prinaša z nabavo kurjave, toplih oblačil in izdatnejše hrane — temveč zaradi ozeblin na rokah ali nogah, k i se z nastopom hladnega vremena zopet pojavijo. Ozebline niso neprijetne samo za oko, temveč so tudi boleče ter povzročajo dostikrat močne otekline. Nočemo plašiti onih, ki jih muči ta nadloga — vendar moramo poudariti, da ne gre pri ozeblinah le za neprijetne in boleče motnje, temveč za pravo bolezen, ki je lahko včasih tudi precej resna. O-zebline se pojavljajo samo z mrazom — pravijo, da v mesecih, ki se končujejo s črko r. in to zaradi tega, ker se z nastopom mraza zaustavi krvni obtok ob koti. Koža tako ni več dovoljno hranjena, postaja anemična, zaradi česar nastanejo ozebline in o-tekline. Zdravniki priporočajo danes zdravljenje z raznimi vitamini in drugimi zdravili, ki so v ptodaji in ki so dali že kar dobre rezultate. Vsako zdravilo seveda ne pomaga vsakemu. Za vse, ki trpijo zaradi te «nadloge», naj veljajo naslednji nasveti, ki jih je vredno upoštevati: Predvsem vam priporoča- mo, da uživate čim več hrane, ki vsebuje vitamin D, kot na primer jetra, ribe, čokolado, .jajca itd.; — uživajte čim več hrane, ki vsebuje škrob in h kateri spadajo predvsem testenine in močnate jedi (tiste, ki držijo dieto zaradi linije nas seveda ne bodo hotele ubogati — toda na izbiro imajo — ali vitko linijo ali ozebline); — zelo priporočljiva je jutranja telovadba, ki pozivi obtok krvi v rokah in nogah. Dvignite na primer roke in odpirajte in zapirajte pesti. To ponovite vsaj dvajsetkrat. Potem lezite na hrbet, dvignite ravno noge ter jih prav tako dvajsetkrat skrčite; — ne nosite volnenih oblačil kar na koži. Volna namreč kožo draži ter lahko samo pospešuje nastajanje ozeblin; — če si pozimi umivate, o-ziroma močite roke, potem glejte, da si jih t.rkoj dobro obrišete s suho brisačo; — ne nosite nikoli pretesnih čevljev, ker ovirajo krvni obtok in tudi povzročajo ozebline; — ne hodite blizu peči in ognja, če ste se komaj umili z mraza v toplo stanovanje ter imate še premražene roke in noge; in če vam tudi vse to ne pomaga, potem izpijte vsaj nekaj steklenic ribjega olja, ki je bogato z vitaminom D d« je barva, na kateri oči počivaj«. Tu je nekaj splošnih načel, ki so neposredno povezana z zdravjem in lepoto oči. Ne bo odveč, če k temu še kaj dodamo. Očem zelo škoduje preobilica alkohola, kajenja in pa tudi to, če dolgo časa prebijemo v zaprtem in zakajenem prostoru, Ce je zrak močno zakajen, nas začno oči tiščati in drugo jutro bodo veke nabuhle in rdeče obrobljene. Proti temu si bomo sicer pomagale z obkladki kamilice, toda to so le trenutne rešitve, bolje bo, če bomo odstranili vzroke in se v zakajenih prostorih zadrževali le toliko, kolikor bo nujno potrebno. To posebno velja sedaj na zimo. Vrnimo se spet h koži, gubam in vrečkam. Gube najraje nastanejo, ko je koža preveč suha. Rekli smo, da premastna krema ni dobra. Toda tudi pravo kremo bomo dale na že čisto kožo. Kožo bomo dovolj čisto umile z u-mivanjem s hladno vodo in blagim milom. Nepotrebno a-!i celo močno škodljivo je kO-žo okoli oči izpirati z raznimi preparati. Nato bomo kožo blago masirale, da se cirkulacija krvi oživi in šele nato si bomo natrle v kožo primerne kreme. To velja za zju-. traj. Zvečer bomo na čisto polt prav tako natrle nekaj nočne kreme in z vtiranjem kreme v polt si polt primerno masiral*. Ce je polt preveč suha, si lahko pomagamo uidi s hrano. Privoščile si bomo čim več zelenjave in sadja. To je bistveno in osnovno. Ponekod je v rabi tudi nega polti z raznimi sadnimi sokovi To je za razmete, v katerih živi naša ženska, mnogo preveč zamudno. Tudi telovadba služi k odstranjevanju gub, celo k odstranjevanju gub okoli oči. Strokovnjaki priporočajo celo vrsto drobnih »telovadnih« gibov ali bolje migov za o-braz, toda to je prav tako zelo zamudno. Zato si bomo raje temeljiteje zapomnile že prej navedene nasvete, ki niso tako zamudni, ki pa so prav gotovo najbo.j učinkoviti. Ce se bomo ravnale po gornjih nasvetih, oomo ohranile lepe, in kar je najvažnejše, zdrave oči, ki so največji zaklad. Marsikatera ženska in predvsem gospodinja bo na vse to rekla, da to ni zanjo, ker nima časa. To je pa le deloma res. Velikokrat mir.amo časa ne za to ne za ono. Ko pa si »zaradi pomanjkanja časa« nakopljemo kako nevšečnost, kako bolezen ali hibo, je za zdravljenje časa dovolj. Ze v začetku smo rekli, da je bistvo lepih oči — zdravje! S te predpostavke smo izšli in če k skrbi za zdravje oči žrt- vujemo še kako minuto njih lepoti, ne bo prav nič škodovalo, nasprotno, zadovoljne bomo same in tudi tisti, ki «o nam najbližji. Razstava v Jakopičevem paviljonu Včeraj je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani o-tvoritev razstave slovenskih umetnikov, udeležencev slikarske kolonije v Prilepu, Razstavljajo Alenka Gerlovič, Le-nassi, Leskošek, Pleško, Rijavec, Seljak in Urbančič. HOROSKOP ZA DANES-- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sreča vam ni naklonjena zato opravite le najnujnejše službene opravke in iniciativnost odložite za pozneje BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše šibke finančne razmere si boste utrdili z uspelim posegom v dejavnost vašega družabnika. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Poklicali vas bodo, da se izrečete v važni zadevi. V čustvenih razmerjih ste preveč zahtevni. RAK (od 23. 6. do 32. 7.) Več pozornosti posyetite za- devam, ki se vam zdijo, da so stranskega pomena. Lfcv (od 23. 7. do 22. 8.) Nov sistem dela vam bo prinesel nepričakovano zadoščenje. Na vidiku uspela špekulacija. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nepopustljivost neke osebe vas no spravila v slabo voljo. Potrpite in čakajte boljših dni. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Kljub neki rervozi, ki vas obdaja, bo vse prav steklo. Tudi doma bo šlo vse po najboljši poti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vrnilo se bo mirno vzdušje, ki ga je zmotila nervoza in prezahtevnost nekega člana družine. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Na hitro se bo rešila zadeva, ki je terjala dolgo pripravo. Ne pojte prezgodnje slave. KOZOROG (od 21. 12. do 20. li) Vaša trma je bolj posledica vašega čudnega značaja kot razmer, v katerih živite. VODNAR (od 21 1. do 19. 2.) Sami niste bili sposobni rešiti spora. Zahvalite se prijatelju. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) S pozornostjo sledite razvoju. Ne zavlačujte, tudi naj se vam ne mudi preveč. lllllllllllIllllllllllllllllMItlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIItlllllllllllMIIIIIIMlIllllIIIIIIIMt Fižolčki ® Spisal in narisal Milko "Bambič 9 Četudi sta obogatela, sta fižolčka ostala gola in bosa- Kakor prava beračka. Zato sta bila žalostna. Kmalu pa se je žalost vselila v vso hišo. Minkin očka »e je pri delu ponesrečil in umrl. Joj, koliko 9ta tedaj z mamico prejokali! Deklica je nehala prepevati in tudi sladkorčkov ni več bilo. Niti zanjo niti za njene mile palčke. Postali so siromašni. im A Lenora, če takoj ne rečeš «da», me bo napadel išijast Goriško - beneški dnevnik Iz koprskega okraja Obmejni promet v mesecu septembru Spet normalen dotok jugoslovanskih državljanov z obmejnimi propustnicami Medtem ko je bilo v septembru samo 30.000 prehodov, je število prebodov v prejšnjem mesecu naraslo na 50.000 V preteklem oktobru so na obmejnih prehodih v goriški pokrajini zabeležili 82.707 obojestranskih prehodov. Ta številka je nekoliko manjša od tistih, ki so jih zabeležili v letošnjem poletju, a je istočasno precej višja od števila prehodov v septembru, ko je velika večina dala propustni-ce šele obnoviti. Ako pogledamo spodnje številke, bomo videli, da je število. jugoslovanskih imetnikov obmejnih propustnic skoro doseglo prejšnje številke, medtem ko je precej padlo število italijanskih državljanov, ki prestopajo državno mejo, to pa predvsem zaradi pomanjkanja turističnih objektov na sosednem področju, ki bi brez dvoma pritegnili zanimanje tukajšnjih nedeljskih turistov. Številke govorijo jasno in cdkrito. Rednih propustnic se je poslužilo 50.033 Jugoslovanov in 15.515 Italijanov, posebnih prepustnic 284 Italijanov in 310 Jugoslovanov: iz- rednih propustnic 26 italijanskih in 12 jugoslovanskih državljanov. 1.148 Jugoslovanov je prešlo mejo s tranzitnimi dovoljenji (prehod iz Brd v Novo Gorico čez Steverjan in Gorico). V obmejni promet spadajo tudi dvolastniki, ki jih je bilo; 4.532 Italijanov in 11.846 Jugoslovanov. Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši so nadalje zabeležili vstop 1.842 italijanskih in 1.371 tujih državljanov, ki so se poslužili potnega lista, in izstop 1.638 italijanskih in 1.486 tujih državljanov. V veliki večini so lastniki obmejnih propustnic že obnovili svoja dovoljenja. Sedaj pa prebivalstvo obmejnih področij z zanimanjem pričakuje izid bližnje italijansko jugoslovanske konference, na kateri, kot se govo.:, bodo Jugoslovani predlagali povečanje mesečnih prehodov od štiri na šest, dovoljenje za vstop na enem bloku in izstop na drugem bloku, odpravo karne- tov za motocikliste in avtomobiliste in dovoljenje za italijanske državljane, da potujejo na Bled, Reko, v Ljubljano in Pulj in za jugoslovanske, da potujejo v Gradež in Benetke. «»------- Že diši po Andrejevem sejmu Na Trgu sv. Antona je že nekaj dni veselo, predvsem za otroke in za vojake, ki lahko za kako uro menjajo svoje običaje. Tu se je namreč nastanilo zabavišče »Luna park«, ki vsako popoldne, posebno pa zvečer privablja majhne skupine ljudi. Smo še mesec dni od Andrejevega sejma, a glasba tega zabavišča nas že spominja na ta tradicionalni goriški praznik, ki bo letos še bolj obiskan kot druga leta, zaradi predvidenega večjega prihoda Ju- Uspesna stavka kovinarjev SAFOG Krajevne oblasti morajo podpreti zahteve sindikalnih organizacij To je na protestnem zborovanju poudaril tajnik Delavske zbornice Bergomas Včerajšnja protestna stavka v livarni SAFOG, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, je popolnoma u-spela. Med 9.30 m 11.30 se je delo v podjetju popolnoma ustavilo. Ob 10. uri je bilo na Trgu Cesare Battisti sindikalno zborovanje, ki sta ga organizirali UIL in Delavska zbornica. Udeležili so se ga skoraj vsi stavkajoči delavci. CISL, ki je sodelovala v stavki, ni privolila v sodelovanje na zborovanju. Pred pričetkom govorov so delavci sestavili tri delegacije, ki so odšle k prefektu, pokrajinskemu predsedniku in županu, da bi jim prikazale razmere v SAFOG in jih zaprosile za njihovo posredovanje. Zborovanje je otvoril predstavnik notranje komisije To-net, ki je podal besedo tajniku UIL Pontiniju. Le-ta je zelo ostro napadel večinsko stranko, ki meni, aa sme zaradi svojega vladujočega položaja delavce goljufati in jih zavajati. Bergomas pa je kritiziral pokrajinsko in občinsko upravo, ki nista do sedaj nič napravili za rešitev krize. Na- sprotno se skušajo v enem mogoče prodajati, če bi se Živahna seja občinskega sveta v Gorici Župan ni hotel nič slišati o tem da bi se razpravljalo o SAFOG Občinski svet lahko v diskusiji o pravici proste cone pove samo svoje mnenje, ki ima zelo relativno vrednost Z a sinočnjo sejo občinskega 1 šlo, ne odgovarjajo resnici. sveta v Gorici je zaradi razvoja dogodkov v livarni SA FOG vladalo veliko zanimanje tudi med goriškimi kovinarji, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor, ki je namenjen za občinstvo, da bi slišali, če se bo župan odzval večkratnim pozivom sindikalnih organizacij naj posreduje ‘v vprašanju. Takoj po odložitvi seje je župan skušal podati besedo odborniku dr. Poterziu, da bi nadaljeval svoje poročilo, ki ga je začel že na prejšnji seji o pravilniku proste cone. Vendar ga je prekinil svetovalec Battello, ki je vzel interpelacijo svetovalca Pizzula, ne da bi s tem svetovalcu odvzel ■možnost, da kot predlagatelj utemelji svojo interpelacijo, za razlog, da je zahteval od župana, naj občinski svet spregovori svojo besedo o vprašanju SAFOG. Zupan je bil očitno zelo nejevoljen, da se hoče proti njegovi želji vsiliti občinskemu svetu diskusija o SAFOG. Bat-tellu je odgovoril, da se bo danes sestal občinski odbor, ki bo Pizzulovo interpelacijo proučil ter celotno vprašanje predložil občinskemu svetu. Svetovalec Battelli, z odgovorom ni bil zadovoljen, saj so se včeraj sestali v Rimu sindikalni predstavniki z ministrom Starnutijem v zvezi j. modernizacijo v podjetjih IRI. O tem bi moral spregovoriti jasno besedo tudi občinski sve:, ker zagotovila svetovalcev KD na zadnji seji občinskega sveta, češ da do odpustov v SAFOG ne bo pri- Transformatorska kabina v Doberdobu, katero bi bilo dobro premestiti izven vasi. V nedeljo bo Slovensko narodno gledališče gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici z življenjsko komedijo v sedmih postajah z naslovom SOPOTNIKA (Pod nebom zakonske postelje) Komedijo je spisal Jan De Hartog, v slovenščino pa jo je prevedel dr. Ivan Crnagoj. Nastopata samo dva igralca, in sicer Štefka Drolčeva in Jožko Lukeš. Predstavi bosta ob 16 in ob 20. uri. Cene 300, 200 in stojišča 150 lir. Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD, v kavarni Bratuš ter pri blagajni pred pričetkom predstave. Ko mu je župan dal na razpolago deset minut, da pove svoje stališče, je Eattello prebral odgovoT ministra Htarnu- tija poslancu Martini, kjer se govori samo o upanju, da bodo suspendirani delavci’ ponovno zaposleni v podjetju Prepustil je županu, ki je nekaj trenutkov poprej zatrjeval, da se vprašanje SAFOG rešuje po optimističnih poteh, naj razsodi, če Starnutijev odgovor ta optimizem utemeljuje ali ne. Ko je župan znova naglasil, da se bo o tem razpravljalo šele na današnji seji občinskega odbora, so delavci z velikim nezadovoljstvom vstali in zapustili dvorano. Zupan svetovalcu Battellu: •Sedaj jim povejte, kako je s stvarjo«. Battello županu; «To je vaša dolžnost«. Seja se je nadaljevala s Po-terziovim poročilom o pravilniku proste cone, ki je sestavljeno iz 8 poglavij ter 86 členov. Prvo ooglavje govori o upravi proste cone, o organih in uradih, ki ji služijo za njeno delovanje, drugo poglavje se nanaša na kontingente prehramoenih artiklov, tretje na kontingente za industrijska podjetja, četrto poglavje se nanaša na kontingente za mešano potrošnjo, peto ureja dovoze in izvoze blaga, šesto izkoriščanje kontingentov, sedmo in osmo poglavje pa vsebujeta prehodna določila. Dr. Poterzio je nato poročal, kako je sestavljen odbor trgovinske zbornice, ki skrbi za upravljanje proste cone, ter njegov posvetovalni odbor. Rekel je, da so prehrambeni artikli namenjeni samo mestu Gorici; s tem se ne namerava pridržati za mesto Gorico monopol, ampak se hoče napraviti samo diferenciacija, ki jo zakon dovoljuje. Po poročilu se je razvila diskusija ki je bila že od samega začetka nejasna ker svetovalci niso imeli točne predstave, kaj lahko občinski svet prispeva, da se pravilnik popravi, ker ga ne smatra za primernega. Ko se je izvedelo, da bo ministrstvo za finance pravilnik samo registriralo, je odv. pedroni predlagal, naj se sestavi tudi resolucija občinskega sveta in se šele potem predlagajo dodatni predlogi, kasneje pa naj se glasuje še o resoluciji občinskega odbora, Zupan je povedal, da bo odbor trgovinske zbornice poslal ministrstvu za finance besedilo pravilnika šele takrat, ko bo prejel priporočilo od občinskega sveta. Izrecno je poudaril— ko je neki de-mokristjanski svetovalec pohvalil mnenje dveh funkcionarjev carine, češ da nima smisla razpravljati na seji občinskega sveta o prosti coni, ker naj bi se ga to ne tikalo — da ima občinski svet dolžnost, da o tem razpravlja, ker je bilo pred časom tako sklenjeno na seji občinskega sveta. V diskusiji sta sodelovala svetovalca odv. Sfiligoj in Bas-si. Sfiligoj je rekel, da nima nobenih ugovorov glede delovanja oseb, ki vodijo organ proste cone in da bi- -e moralo po njegovem mnen)u v pravilniku marsikaj spreme- niti. Podprl je zahtevo sovo-denjske občinske uprave, da se tudi področje Sovodenj, ki je na ozemlju proste cone smatra za prosto cono in da se predstavnik sovodenjske cbčine pokliče v odbor trgovinske zbornice in v posvetovalno komisijo. Svetovalec Batti' pa Je rekel, da še ne ve, če je dr. Poterzio govoril kot predstavnik posvetovalne komisije proste cone ali kot občinski odbornik. Dodal je še, da je i morajo goslovanov. Prefektura prepovedala lepak RPI Ob 4. obletnici zmage je goriška federacija KPI natisnila lepake. Ko ga je nalepila v Gorici, je prefekt izdal dekret, ki prepoveduje njegovo objavo zaradi «pro-vokatorske vsebine in ker bi lahko povzročil nerede«. Goriška federacija KPI je mnenja, da volja po miru, ki jo izraža italijansko prebivalstvo in kar je poudarjeno tudi v letaku, ne more postati predmet cenzure ampak lahko o njegovi vsebini sodijo samo meščani. «»------ Obiščite Ljudsko knjižnico in čitalnico Z nastopom ’ hladnejše sezone imajo prebivalci podeželja manj dela in zato več časa, da sežejo po čtivu. Ljudska knjižnica v Gorict je prejela v zadnjčm času spet precej novih slovenskih kniig domačih in tujih avtorjev, ki bodo prav gotovo zanimale ljubitelje dobre knjige. Ustanova izposoja knjige vsak dan od 9- do 12. ure in od 15. do 18. ure razen ob sobotah, ko jr odprto samo dopoldne. V čitalnici so na razpolago tudi vsi slovenski dnevniki in tedniki ter najrazličnejše revije. «» . Kino v Gorici COHSO. 15.30: «Most na rek' Kwai». W. Holden in A. Guinnes, barvni film. VERDI. 17.00: «Smrt prihaja iz vesolja«, F. Mari in P. Hubsmith. V1TTORIA. 17.15: »Gospe lju bijo mambo«, E. Costanu-ne in U. Bourdin. barvni film. CENTRALE. 17.00: »Pokvar- jeno mesto«, D. 0’Keefe in P. 0’Brien. MODERNO. 17.b0: »Slabe vode« delu tiska prikazati javnosti razmere v uvarni SAFOG v drugačni luči, kot so v resnici. Da bi dokazal, kako malo spodbuden je bil odgovor ministra Starnutija poslancu KD Martini na njegovo zahtevo, da se preprečijo odpusti, je Bergomas citiral stenografski zapisnik Starnutijevega odgovora, v katerem-- je izrecno rečeno, da «se bo suspendiralo 180 delavcev v u-panju, da se jih bo spet sprejelo na delo, če se bo zvišala proizvodnja v tekstilni industriji«. Kakor se vidi, je Starnuti govoril samo o »upanju«, medtem ko delavci zahtevajo točna jamstva, da do odpustov ne bo prišlo Govornik je dalje protestiral proti prepovedi povorke .delavcev po mestu, da bi pritegnila po-zornost meščanov. Pristojne oblasti povorke niso dovolile, čeprav so vse dosedanje borbe delavcev SA FOG potekale brez incidentov. Iz tega se vidi, s kolikimi težavami se morajo spoprijeti delavci, kadar se borijo za ohranitev svojega delovnega mesta. Ko so vidni vladni predstavniki prihajali v Gorico, so *vedno zatrjevali, da jim bo Gorica in vsi njeni problemi Vedno pri srcu. Sedaj pa niti zatrjevanja rimskih predstavnikov, niti zakon o pasivnem področju ne more preprečiti izvedbe sklepa predsednika IRI Fascetrija za ukinitev obratovanja oddelka za izdelovanje litega železa. Bergomas je zahteval, da se v okviru štiriletnega načrta IRI .rakažejo večje investicije za SAFOG. V Genovi in Neaplju bodo ukinili nekatere o-fcrate in bodo delovno silo zaposlili v novih podjetjih, pri nas pa se skuša odpustiti. Nadalje je Bergomas izredno ostro napadel predstavnike oblasti iz Gorice, ki se ne zganejo, čeprav gre za zelo važna gospodarska vprašanja. cNi dovolj —* je nadaljeval — da delavci pod vodstvom sindikalnih organizacij protestirajo proti nesocialni politiki IRI, tudi krajevne oblasti se zganiti in jih pod- splošno znano, da so bili ne- j preti«, kateri kontingenti rezervirani j Zavrnil je trditve, češ da samo za nekatera podjetja, j statev ni mogoče prodajati, kar pa po njegovem mnenju! ker je v državi kriza tekstih ni prav. | ne industrije. Blago bi bilo poiskala druga tržišča. Zaradi tega ne gre za »krizo tekstilne industrije«, ampak »za krizo sedanje politike«. Pozval je vse delavce, naj bodo kot do sedaj enotni v svoji borbi in naj odločno nastopijo proti vsem poskusom, da bi se to močno orožje uničilo. Izrazil je prepričanje, da bi se vprašanje SAFOG uspešno rešilo, če bi se vsi goriški sloji odločno uprli odpustom, kot so se uprli razpustitvi tržiške 1 sodnije. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 14,4 stopinje ob 14. uri. najnižjo pa 7,6 .stopinje ob 3.50 uri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 2972. Jugoslovanski cariniki zaplenili Avstrijcu 2.440 zapestnih ul* Seminar režiserjev amaterskih gledališč - Združitev občin - Pevski zbor šolnikov • Kmečki praznik v Ravnah Marsikateri inozemec, predvsem so to Avstrijci in Nemci, misli, da je Jugoslavija dobro tržišče tihotapskega blaga. Na vse načine skušajo vtihotapit: v Jugoslavijo razno prepovedano blago; za to jim v največji meri služijo lastni avtomobili. Deset dni bo od tega. ko se je pripeljal gospod R. z Dunaja na blok v Krvavem potoku. Zelo se mu je mudilo in hotel je čimprej opraviti carinske formalnosti. Prijavil je 1840 avstrijskih šilingov, 70 dolarjev in kovček z osebnimi stvarmi. Mislil, je, sedaj bo vse v redu, toda budno oko carinskega uslužbenca, ki je zaradi svoje posebne službe pri pregledu avtomobilov zalotil že več takih «ptičk», je hotel pregledati tudi avto gospoda R. Ni bilo treba velikega truda, že je našel carinik zavojček s 100 zapestnimi urami. Gospod R. je trdil, da je pozabil oddati to na pošto. Na vprašanje, če ima še kaj, je trdil, da ničesar več. Sledil je posebni pregled v Sežani, kjer je bila dokončno dokazana »ne- dolžnost« Dunajčana! Pod avtomobilom so bile vgrajene štirikotne cevi, v katerih so bili stlačeni zavojčki. Ko je mehanikom uspelo izbezati zavojčke iz cevi, so tudi imeli kaj videti. Nič manj kot 2440 zapestnih moških in žen sikih ur! Seveda je tihotapec izustil znano molitvico, da ne ve od kod so itd. Kljub temu pa je bil v Jugoslaviji letos že tretjič in vedno je njegova pot vodila po isti smeri Svi-ca-Avstrija-Italija. Vse njegovo tihotapsko blago je bilo ocenjeno na 21,000.000 dinarjev. Kljub temu, da je takšnih zaplemb več, lahkomiselni tujci še vedno mislijo, da je Jugoslavija tihotapska Meka. * * * Prihodnji teden bo v Kopru seminar režiserjev amaterskih gledališč koprskega okraja. Seminar organizira okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. Udeleženci bodo najprej poslušali nekaj splošnih na- potkov, nato pa bo režiser SNG iz Trsta Jože Babič pri* kazal, kako je pripravil režijsko knjigo drame «Dežurna I Dira dokončno dokazana »ne- služba«. Seminarja se bo ude-•■■■■■imillimillllllllllltHIIHmilllltllllllllllllllnmlllUlllllulllllllltllllllllllllmillHMUMmiHniunimMIMHmitlumMMMIimiHmmHMimllim Izpred kazenskega sodišča Mila obsodba dekleta za krajo denarja peku Za €začasno» tatvino' lambrete je sodišče mladoletnika oprostilo, njegovemu pajdašu pa je prisodilo 8 mesecev zapora pogojno 24-letno dekle Nives Jess se pozori-la, da je videla dekle, e hotelo poročiti s svojim za- ročencem, ki bi tako moral postati oče sadu, ki ga je ženska nosila v sebi, in zato sta cba varčevala in spravljala denar. Toda to varčevanje je bilo kaj čudne in kakor se je kasneje izkazalo tudi nepoštene narave. Dekle je bilo zaposleno pri peku Ravnikarju,' stanujočem v Androria S. Cili-no s pekarno v Ul. Canova 30 Ravnikar je sicer ugotavljal, da mu nekdo krade denar, a ker ni i-mel nobenega dokaza, ni mogel prijaviti nikogar. Sicer je sumil dekle, a mož je hotel počakati, ker je bil prepričan, da se bo prej ali slej ujela v past. 30. junija 1956 ga je neka odjemalka v jutranjih urah o- kako si je spravljala nekaj denarja v žep in s tem dala možnost peku, da je nepošteno uslužbenko prijavil. Sicer je mož počakal do prvih popoldanskih ur, ko jo je poklical na stran in ji kratko malo naročil, naj nemudoma vrne ukradeni denar. Dekle se je delalo, kot bi bilo nedolžno jagnje, a ko je spoznalo, da ji taj tev ne bo pomagala, je potegnila iz *e-pa dva bankovca po 500 in 4 po 100 lir. Gospodar je tedaj stopil k telefonu in poklical na kraj agente, ki so dekle odpeljali na zaslišanje. Spočetka je Jesiova trdila, da je ukradla le bankovce, ki jih je izročila gospodarju. Kasneje pa je morala pr.rnati, da si je prisvojila samo m m,,,, uiiimmiiniinimiiini ihhhh „„„„„„ Podatki tržaške trgovinske zbornice za september Promet januar - september za 28,9 odstotka manjši Povečala se je industrijska proizvodnja - Zvišane cene > Resen porast meničnih protestov - 89.508 zaposlenih oseb Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je pripravil podrobno običajno poročilo o položaju tržaškega gospodarstva in drugih zanimivih podatkih za mesec september. Poročilo je razdeljeno po raznih področjih. Prebivalstvo: 30. septembra je skupno število prebivalstva v vseh šestih občinah znašalo 307.553 oseb in 100 oseb manj kot v prejšnjem mesecu. V tržaški občini pa je znašalo število prebivalstva 282.398 o-seb. Turizem: V tržaški občini so zabeležili 50.858 nočnin italijanskih in 22.536 nočnin tujih turistov. V primerjavi s septembrom 1957 se je povečalo tako število nočnin italijanskih (plus 38,1 odst.) kot število nočnin tujih (plus 25,3 odst.) turistov. V prvih devetih mesecih pa je znašalo število nočnin italijanskih turistov 332.754 in tujih 144.442 (ja-nuar-september 1957; 282.158, odnosno 135.087). Kmetijstvo. V septembru so ugodni vremenski pogoji omogočili dobro rast vseh kultur. Tudi kmečka dela so bila izvršena v ugodnih pogojih. Se vedno primanjkuje krme, dobro je zdravstveno stanje živine, perutnine in zajcev. Trgovina na drobno: Po poročilih združenja kategorije so bile prodaje zelo šibke, ker se ni opazila okrepitev kupčij, do česar pride običajno ob koncu poletja in v začetku jeseni. Običajne so bile prodaje z boni, povečale pa so se zaloge blaga. Trpouino na debelo,- Na področju prodaj svinjske masti se je utrdilo izboljšanje, katero so opazili že v avgustu. Le malo je bilo kupčij z vinom, ker se čaka na novo vino. Slabe kupčije z jajci normalne s poprom in drugimi dišavami. Na običajni ravni kupčije z lesom, gradbenim materialom, barvami in laki, siderurškimi proizvodi in rudami. Trg z nepremičninami: V obravnavanem mesecu so zabeležili kupoprodaje z nepremičninami v prijavljeni vrednosti 239,2 milijona lir, od česar 60 kupoprodaj za vrednost. 84 milijonov lir v mestu in 138 kupčij v vrednosti 155 milijonov lir v okolici. V septembru 1957 so zabeležili 232 kupoprodaj v vrednosti 257 milijonov lir. Industrij«.- Indeks industrij ske proizvodnje je v septem- bru dosegel 138,9 (osnova mesečno povprečje 1953 je enako 100), medtem ko je znašal 110,9 v avgustu in 135,8 v septembru 1957. V podjetju ILVA so proizvedli 12,8 odst. litega železa, 7 odst. jekla in 90,4 odst. jeklenih plošč več kot v sept. 1957. V prvih devetih mesecih je znašala proizvodnja: 94.707 ton litega železa, 37.676 ton jekla in 35.248 ton jeklenih plošč. V primerjavi z i-stim razdobjem lanskega leta so zabeležili 54.9 odst. več proizvedenega litega železa in znižanje proizvodnje za 31,5 tiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiii 7. decembra otvoritev koprskega pristanišča Iz Kopra poročajo, da je pripravljalni odbor za otvoritev koprskega pristanišča na včerajšnji seji sklenil, da bo slovesna otvoritev 7. decembra. Na seji so ustanovili tndi tri podkomisije, ki bodo pripravile vse potrebno za slovesnost. Pričakujejo, da bo prva priplula v novo pristanišče prekooceanska ladja »Gorica«. Delavci vodne ssupnosti sedaj dokončujejo zadnja de'a. Obalni zid bo dokončan ao 20. novembra. Začeli pa so tudi graditi dohodno cesto, ki jo bodo kasneje asfaltirali O-perativna obala je dolga 135 metrov. Dohodni kanal, katerega je izkopal sesalni bager »Peter Klepec«, pa je dolg 800 in širok 200 metrov Om. Izleti Jugoslovanov v Trst in Benetke Iz Beograda poročajo, da bodo za državni praznik 29. novembra organizirali ceio vrsto izletov izven države in da bodo večino teh izletov organizirali v Benetke in zlasti v Trst. Po vsej verjetnosti bo torej tudi letos za jugoslovanski državni praznik prišlo do pravega navala jugoslovanskih turistov kar bo imelo v septembru predelale 111.374 ton surovega mineralnega o-Ija in 14,1 odst. več kot v septembru 1957. V pivih devetih mesecih so predelale 822.899 ton, medtem ko so lani v i-stem razdobju 822.864 ton. Tržaška konopljarna je v septembru naredila 2785 stotov tkanin in za 19,4 odst. povečala proizvodnjo v primerjavi z istim lanskim mesecem. V Trstu so dokončali 498 stanovanjskih prostorov (lani 1385). Cene na debelo: Prišlo je do splošnega povišanja cen za suho svinjsko meso in maščobe. Pomembno je bilo povišanje cen za maslo, in to kar za 170 do 320 lir za kg, povišala se je cena za jajca. Negotov je trg s kavo, nespremenjen položaj s poprom in dišavami. Bistveno nobenih novosti pri lesu, gradbenem materialu in siderurškimi proizvodi. Cene na drobno,- Tržaška občina nadzoruje cene 73 različnih živil in med njimi so za deset živil zabeležili povišanje cen, za 16 pa znižanje. Potrošnja: Prodali so 43.497 kg tobaka in tobačnih izdelkov in 11,6 odst. več kot v avgustu ter 12,9 odst. več kot v septembru 1957. V razdobju januar-september so prodali 355.262 kg tobaka ali 27,7 odst. manj kot v istem lanskem razdobju, ko so prodali 491.513 kg tobaka. Potrošnja soli je dosegla zC26 stotov, medtem ko je v septembru 1957 znašala 2015 stotov. Potrošnja mesa je dosegla na„ osnovi podatkov davčnega tržaškega občinskega urada 8461 stotov in se je za 2,1 odst. povečala v prjmeijavi septe nbrom 1957. Potrošnja devetih mesecev je znašala 78,016 stotov in je bila za 2 odst. nižja kot v istem lanskem razdobju. Hib. mehkužcev in rakov so Tržačani pojedli v septembru 3309 stotov in 5,5 odst. manj kot v septembru 1957. v razdobju januar-september so prodali 26.363 stotov rib, mehkužcev in rakov in 4,6 odst. manj kot v istem lanskem razdobju. Na občinski tržnici so pro-dali 25.009 stotov zelenjave in nedvomno ugodne posledice za ! krompirja ter 31.377 stotov oživitev kupčij v številnih ti j sadja (v septembru 195j- 20.682 Žaških trgovinah, 1 odnosno 20.793 stotov), v raz- odst. za jeklo in 0,2 odst. za | dobju januar-september so jeklene plošče. prodali 203.642 stotov zelenja- Cistilnice mineralnih olj so ve in krompirja ter 168.46( stotov sadja (januar-september 1957: 186.182 odnosno 138.690 stotov). Promet-, Pomorski promet je dosegel v septembru 372.344 ton in je bil za 17,1 odst. nižji v primerjavi z istim lanskim mesecem. Železniški promet pa je dosegel 216.457 ton in je bil za 28.9 odst. nižji. Skozi tržaško železniško postajo je odšlo v septembru 66.862 potnikov ali 3,1 'Odst. manj kot v istem mesecu 1957. V prvih devetih mesecih je znašalo število potnikov 530.205 (lani 522.570). Kredit,- V vseh bankah je bilo v depozitu 38,7 milijarde lir in na tekočih računih 32,8 milijarde lir; depoziti so se povišali za 2,8 odst., tekoči računi pa za 2,8 odst. v primerjavi z drugim tromesečjem 1958. V primerjavi z avgustom se je za 0,2 odst. povišalo število zastavljenih predmetov za 0,6 odst. pa se je znižala njih vrednost. 30. septembra je bilo v tržaških zastavljalnicah 145.424 zastavljenih predmetov v skupni vrednosti 823 milijonov lir. tinance: Davkoplačevalci so plačali za takse in davke na poslovni promet 640 milijonov lir (od česai 411 milijonov lir IGE); v septembiu 1957 627 milijonov lir (od česar 422 IGE). Stečaji, menični protesti, stavke: V septembru so zabeležili 4 stečaje (3 v septembru 1957). Meničnih protestov je bilo 2337 v vrednosti 62,2 milijona lir in se je torej njih vrednost povišala v primerjavi z avgustom za 9,4 odst.; njih število pa znižalo za 1.5 odst. V septembiu 1957 je bilo 1661 meničniji protestov v vrednosti 68 milijonov lir. Sindikalne akcije so zajele 101 delavca, pri čemer so izgubili 6740 delovnih ur (v avgustu 2263 delavcev in 4590 delovnih ur; v septembru 1957 5274 delavcev in 16.850 delovnih ur). Zaposleni in brezposelni: 30. septembra je bilo 89.508 zaposlenih oseb in 639 oseb več kot 31. avgusta (septembra 1957 je bilo 89.406 zaposlenih oseb). Brezposelnih je bilo 30. septembra 1958 14.990 in 314 več kot v avgustu (septembra 1957 je bilo 16.933 brezposelnih). nič več kot 28.000 lir. Ta znesek pa se je pri vsakem nadaljnjem zasliševanju večal in je v kratkem dosegel kar zavidljivo višino. Dekle je namreč izjavilo med drugim, da je izročilo v shrambo zaročencu določeno vsoto, medtem ko je del denarja hranila ona sama. Na podlagi te izjave se agenti odšli k zaročencu na dom in mu natančno pregledali stanovanje. Sicer niso našli ničesar, a fant jim je vseeno povedal, da je nekaj dni prej izročil zaročenki točno 1.200.000 lir, cd katerih je bilo pol milijona njegovega prihranka, razlika pa je bila last zaročenke. Dekle, ki nikakor ni hotelo priznati tatvine tako visokega zneska, se je Končno vdalo in priznalo, da je vsega skupaj odneslo 350 tisočakov. Odločno in vztrajno pa je zanikalo, da bi ukradlo peku 800.000 lir. Del najdenega denarja, to je 350600. lir, so vrnili Ravnikarju, dekle pa so .prijavili sodišču, ki pa je včeraj milo postopalo z njo, ker jo je obsodilo le na 3 mesece zapora in 6000 lir globe, in sicer pogojno in brez vpisa v kazenski list. Dva fanta, in sicer 18-letni Orlando B. in njegov 20-letni Angelo Di Natale iz Ul. Molin a verno, sta se pred dvema letoma kratko malo usedla na lambreto, ki jo je bil Renato Sirotič pustil pred svojim stanovanjem v Ul. T. Luciani, in se odpeljala proti mestu. Sirotič se je okoli 19. ure vrnil na cesto, a o lambreti ni bilo ne duha ne sluha Fant pa ni obupal; stopil je k telefonu in poklical agente letečega oddelka. Medtem ko je na vogalu z Ul. Settefontane čakal na agente, je po ropotu spoznal svoje vozilo, s katerim sta dva fanta vozila proti višjemu predelu , ceste. Od tu naprej potek dogodka ni več jasen, hrotič pravi, da je on ustavil fanta in ju pridržal do prihoda agentov, fanta pa, ki sta morala priti pred sodnike zaradi obtožbe tatvine, trdita ravno nasprotno, to je, da sta pripeljala lambreto na kraj, kjer sta jo ukradla in da je eden od' nji- i ju celo dal Sirotiču svojo o-sebno izkaznico ležilo okrog 20 režiserjev,11 J več pa jih je i* posto]n* Divače. * * * Koprski okraj bo v n0'?“. letu imel manj občin. Po. žit vi občine S'ežana m sedaj tudi pripravljajo žitev občin Postojna * ka. Pred kratkim je bM * voljen novi občinski bil ir ZKS in SZDL za novo Postojna, v kateri j*■ dni. voljen za novega P -,a. ka obč. odbora SZPL 0 - . vo Cernarič. 9kupniftar o-prisostvoval tudi se ^ krajnega odbora "K p Jakopič Kajtimir, ki J na-pravi s tehtnimi anahzam-kazal smernice za na gospodarsko krepitev no čine. * * * P Učitelji in Pr0*eS0I^,‘ Javili skega okraja bodo u® regi svoj pevski zbor za je že sedaj nad *> * ^ Zbor organizira okra,n. Ko-Svobod, do sedaj Pa sa . e# pra še ni prijavil n ^ prosvetni delavec, ka ^ ne meče lepe Inv' n kjer je največ šol. V nedeljo 2. n<>^e^ranS3ti je v vasi Ravne v P občini začel kmeck: v bTl, ki- bo trajal do 9. -J** Praznik je P°d p -ranslse stvom predsednika P 0jruje občine D. Ferligoja, ga-pa mu kmet iz Raven V tem času bo °‘*prtg,jeltr ska razstava, kjer bo valo 150 vinogradnikov- ^ boljše sorte pa bodo ^„30 grajene. Med tednom Pa še razne kulturne Pr* , in predavanja iz kmet« ROZ- Prejeli smo več vt>r.*e; približno naslednje vse6* Ob sobotah in nedelj"’ gledamo program Mu' g televizije, toda večkrat s 4 di, da je slika bodisi pe. bodi&i polna črnih ozir 03i, lih pik. Včasih se tudi ^ da so na primer črte, k1 t^t rale biti ravne, PoVS.eint()rjfli|)< in se lomijo. Kaj naj* da bi dobili jasno sl,k ' Odgovor: Predvsem ,n ^ poudariti, da je 0(^,aL0t d”1 Nanosu mnogo slabši ^t na Banskem hribu, s le 125 W, medtem ko p-oddajnik 500 W. 5'1bru;^ sjet* nosa je torej slabši, ’ . zaradi Se omenjene )a dajanja in pa zaradi ve ftidi dalje, Poleg tega je *r „ Ji8’ omeniti, da oddajnik nosu ni Se povsem n in bo treba še nekaj 30-preden bo oddajna an končno postavljena. pri Kljub temu pa bi ^a^stfan^ nas nekatere motnje ° teiet)r tem. da bi lastn'KL0 l zorjev posvetili neko ^enata-pozornosti svojim a g0 ti« Na ugodnih mestih, ^ yffi primer Opčine, kjer . eg,- Nanosa vidi in med ^ no ter oddajno benih zaprek, °^‘^a^r0ti tuje obrniti anteno P ^iind nosu in na televizor ju ^ £« d bio sliko in ^°J,er,e bo st pa upoštevamo, aa ■ »s- j ,_____________________ mese pred koncem tega )•*' čel redni program c^. ^g goslovanske mreže, I6.s densko oddajal najm _ sBis- ur, tedaj pa se vsei ča postaviti na stre * ^Oio anteno, kajti dr«0ac lastniki televizorjev P p,o- ob vsakem zanimiveP ^r<■* gramu lesti na streho l ask ča ti anteno. To toliko bolj velja «• nike televizorjev, * gj hfr jo v vaseh pod P? bon (od Velikega in naprej' do Sempolaja — —j- - a*1 r. ne zadostuje ob nl t so 1 proti Nanosu, kajti te,ef. sami videli, dobij0 sl* . kot jasno s(ffc te’0 Dejstvo pa je, da je bila | zoriu vse prej ^g ! MI nmrmi! r!fl 1 tUC** - " ' daj iamhreta nekoliko pokvarjena, j ,n w"rs'.':a] ■ l""0otreb’,u zaradi česar je moral Sirotič | Olas. Tu je nu,l‘i(.er a«,e'l*afr»' plačati za popravilo 15.000 lir. u“ antena, m ,evizor " Pred sodiščem st i obe stran- j kanal 6 če je ,ena zfl stki vztrajali pri svojih prvet- i,ce znugike ali “ dob*8 nih trditvah, vendai brez po- j E, če je te e g priV0^ sebnega uspeha, posebno kar i P« izvora. Tu m°' tjk P( se tiče obtožencev. Enega, in I niti, da v hišah, k . .... „ . 1 . , . I • nit flB bodo sicer mladoletnega Orlanda j obronki hribovp "*rejeti )^p siumiTieiriiu r - gega pa so obsodili na 8 me-1 če je antena « ’a ■ nob8’ OIUCI iimtuuiciiiCKd VlIdllUH I U/ilP B. so sodniki oprostili prav I ph z gotovostjo p na, kOJ "aradi njegove mladosti, dru- slovanskega prog . secev zapora in 8000 lir glo- j nem mrtvem kotu, g pra j be. Na njegovo srečo je bil i pomoči. Vsekakor * la5*1.'!«. to prvi prekršek zakona, za-1 da se v takih W p0sV radi česar je imel pravico do pogojnosti za dobo petih let ter da mu niso vpisali obsodbe v kazenski list u« sr v -...... kTai-hpO^Z televizorje" najpn -eie P je,o s tehniki m n o tem odtočijo *a antene. predvaja dane« Titmna i. t., m. i začetkom POŠAS« ki je izzivala sve* (II mostro che sfido il m°n Igrajo: TIM HOLT, AUDREV DALTON, hAN^s RIED, BARBARA DAR ROW, CASEV ADAM CO*’ fancija in Ženeva Poseben dopis) YORK novembra. K>manrla časih «divje "ko^n igmli P°ker škem 5ravii° ~~ na ameri-kot pa 7 f boIj s sil° ci so tudi fm,?tnastjo- Igral-klufirc,;, takrat kot danes 4? i 0!ikor 80 h01-' tienario rnlgrali za mnogo mnogo T?°,da bil° J'e tudi cev h afdražljivih igralko »n ° mazali svojo jezo, karto n P°Jav»i z majhno tiaria r, , veliko vsoto de-ostali'o J5trahu, da ne bi tlj k; Praznimi žepi, ali vadno mH<0?.0Vufali' so na' i eno £5jeli kar vse karte Srabili 7a°’ 2 drugo Pa za-bila L, samokres. To je «Parofch ’ s.. katero so cetp "» svojim soigral- tt, razpolagajo in " če so Pripravljeni obračaj do Pr^epa in :a\^lj'Učeno' da se je kar je toih^se od logike in od W,,Cnih argumentov: a-ke , ko bombo. In ko se tieiog.tm računa, potem ni Pm fi ,°> da je fiancoske-Wa'Piorvlatu tudi v na-°itra-P. z i°giko uspelo Up^jPti osebni mir m za-btoou de* 'e 'aPko enostav-tfotj 'ai> da je Francija •‘ktij,, sP°razumu o prenesli b. Poskusov, ker ne i>Ušč «ogo!.jufana» m edrsva na cedilu, če je P« ipS.prožje najbolj važ-v zau , acija velike sile ttirev,'aJ naJ bi se ji torej teja a. ko vendar drugi tt;a(o ne delajo ali pa ni-hr namena storiti? če ^Oro - at°mske bombe ne ?• ?veti v družbi vele-t*v» 0 torej lahko za-^Svj. °d Francije, da eno-bojju ° upogne glavo in se koio?P- 2 monopolističnim jm Jem «zelo velikih sil». ^och bi lahko tako Vost T francosko trmogla-tovert^aPko P' enostavno ttav,a’ tisto kar'je bilo bii tarav že med vrstica-Pkot''eg°vega filozofsko Ctojj.taega govora o razit ^Vb tisto o Prometeju, %f>iu 0st', zgodovini m i 'Želo stvareh: h' Cnam fe zal- ROsPod-mi v Franciji pri-svoje- bombe in 'hhu namena, da bi se :'Ubo ,rRkli. Sicer nam ni je vse to tako JV toda — kaj hoče- fc.8en je svet- v ka' jbvip sivimo. Nihče nima v_ zvracati krivde na Htftena in od nas za-■ethu ’ da se odrečemo ti- navdušila. Tri jedrske sile rušo navdušene, ker se upravičeno bojijo, da se bodo po Franciji pojavili tudi drugi in da bi moglo priti z brezkrajno razširitvijo «jedrskega kluba» do splošne tekme, izzivanja in končno do — splošnega kaosa. Vsem ostalim je dovolj, da na tc le pomislijo in postanejo takoj resno zaskrbljeni zaradi take filozofije Julesa Mocha. Zaskrbljeni so tudi tisti, ki razumejo težo francoske dileme in z olajšanjem ter zaupanjem spremljajo vsako težnjo po osamosvojitvi francoske zunanje politike. Jules Moch je seveda vedel za ta intimna razpoloženja v publiki in je zaradi tega svoj govor pripravil v smislu načela, da je znapad najboljša obramba*. Francija — tako je prepričeval poslušalce — iskreno želi tudi nujne razgovore in da bi čimprej prišlo do razorožitve ter «upa, da ne bo nikoli imela nobene atomske ali ter-raonuklearne bombe>. Pa zakaj je potem proti sporazumu o skupnem prenehanju jedrskih poizkusov? Jules Moch ne zanika, da deluje pariška zamisel — paradoksno. Iz vsega skupaj izhaja, da je Francija vnet pristaš razorožitve v celoti in v podrobnostih, toda istočasno noče storiti prvega koraka v smeri razorožitve in da od tega koraka beži kot hudič pred križem. Francoska prognoza pa je ravno nasprotna: sporazum o prepovedi poizkusov ne vodi v razorožitev, temveč je «tipičen primer iluzije*, ki bi bila lahko usodna za bodočnost držav brez jedrskega orožja. Jules Moch zaradi tega svečano sporoča vsem: «Varujte se! če boste sprejeli rešitev, ki odstranjuje vaše neposredne skrbi. potem resno in nevarno tvegate bodočnost vaših držav in dopuščate uzakonitev monopola o jedrski oborožitvi.. Kopičenje jedrskega orožja se bo nadaljevalo in nevarnost uničenja bo vedno večja...* Toda pustimo ob strani argumentacije in retoriko francoskega diplomata. Mnogo bolj važno je tisto, kar je on skoraj takole mimogrede povedal kot nekaj, kar je sarno ob sebi razumljivo: tri jedrske sile se lahko v Ženevi pogajajo kolikor jih je volja in podpisujejo sporazume o prenehanju poizkusov, če to ielijo, toda Francija nima namena, da bi se na to ozirala in tudi ni pripravljena spoštovati sklepov, ki bi jih tam sprejeli. Z drugimi besedami — v Parizu ostajajo pri svojem. če se razmere ne bodo spremenile, bo zašla francoska trma v že tako in tako motne vode ženevskih pogajanj kot torpedo, ki preti, da bo porušil vse tisto, kar se pričakuje ali pa kar se pripravlja. Velike želje o postopni osvoboditvi od orožja in od straha bi bile ponovno demantirane kot velike iluzije dobronamernih in zaskrbljenih ljudi. A N. »c % da kar močnejše Pristajajo. Naj se . ®l r,?11 orožju odrečejo M i “ta. ki ga imajo naj-‘Hlt *d ki so ga prvi izde- t - sebni rekord. Na višini 137 cm sta bila izločena Prešel in Cesar, na višini 142 cm pa Sosič. Na višini 147 je izpadel Orel, na 152 cm pa Urdih. V konkurenci so ostali le še Jurkič. Sosič A., Kojanec in Fur-lanič. Letvico na višini 152 cm sp v prvem skoku vsi podrl’. pravtako tudi v drugem in tretjem skoku, v katerem je to mejo preskočil samo Jurkič in požel buren aplavz. Jurkič je nato naskakoval tudi višino 1,60, vendar ni uspel. REZULTATI: 1. Jurkič 1,57, 2. Sosič A. 1,52, 3. Kojanec 1,52, 4. Furlanič 1,52, 5. Urdih 1,47, 6. Orel 1,42, 7 Sosič 1,37, 8. Prešel 1.32. 9. Cesar 1.32. Met diska: Nastopilo je 13 atletov in Sedmak si ie ze s prvim metom zagotovil zmago. Disk je vrgel 37,18 m daleč. Za njim se je plasiral Jurkič z 32.09. Babič, ki je bil tudi med favoriti, je trikrat prestopil in se ni kvalificiral. Na splošno je bila v tej disciplini opazna pomanjkljiva priprava. Od 39 metov jih je bilo namreč kar 15 razveljavljenih. REZULTATI: 1. Emil Sed- mak (KMI) 37.18, 2 Jurkič 32,09, 3. Prešel 31,91, 4. Križmančič 30,30, 5. Florjančič Metalec krogle Emil Sedmak 30,21, 6. Kojanec 28,20, 7. Furlanič 26,50, 8 Kokošar 26,09, 9. Urdih 24 35,' 10. Sancin 24,38, 11. Cesar 22,80, 12. Šušteršič 17,70. Skok v daljino: Tudi za to disciplino se je prijavilo mnogo tekmovalcev. Najboljše rezultate so dosegli tisti, ki že bolj ali manj obvladajo tehniko odskoka. Kljub temu pa so nekateri boljši iz strahu, da ne prestopijo, odskakovali tudi po pol m pred črto in zato dosegli seveda slabše rezultate kot bi jih sicer lahko. Zelo dobro je skakal zmagovalec Cibic, ki je svojo najdaljšo mero dosegel pri drugem skoku. Pilat je zasedel drugo mesto z zanj običajno daljavo. Jurkič st je zagotovil tretje mesto šele v zadnjem skoku. REZULTATI: 1 Cibic (Ta- borniki) 5,73, 2. Pilat 5,53, 3. Jurkič 5,45, 4. Urdih 5,43. 5. Gašperlin 5,14, 6. Sosič P 4,95, 7. Sedmak 4,93, 8. Sirca 4,80, 9. Furlanič 4,66, 10. Rupel 4,52, 11 Sancin 4.48, 12. Sosič L. 4.38, 13. Cesar 4,33, 14. Miot 4,13, 15. Kojanec 4,10. Kros: je bil zaanja disciplina moškega programa. Na 700 m dolgi progi v notranjosti stadiona je startalo 13 tekmovalcev. Po prvem krogu in po prvih vzpetinah je vodil Fonda toda Hrovatin in Vidau sta bila tik za njim. Na ravnem delu pa je Hrovatin prevzel vodstvo in kmalu potem sta bili prvi dve mesti že oddani. Nekaj m za Hrovatinom je namreč tekel Vidau, potem pa skupina petih v kateri so bili Sosič D.. Sosič Z., Zocchi. Fonda in Kokošar. katere pa je tik pred izhodnimi vrati dohitel Gašperlin. V zadnjem delu proge sta prva dva povečala svoj naskok in tudi Gašperlin se je odcepil od o-stalih zasledovalcev Zmagal je Hrovatin z naskokom 12 m pred Vidauom. Gašperlin je tekel taktično zelo dobro in je prišel na cilj popolnoma svež. VRSTNI RED: 1, Hrovatin (Opčine) 2’15”, 2. Vidau 2’18”1, 3. Gašperlin. 4 Fonda. 5. Kokošar, 6. Sosič D„ 7. Sosič Z., 8 Zocchi, 9. Sancin, 10. Debeljak, 11. Ščuka, 12. Cuk, 13. Marc. Istočasno z moškimi so tekmovale tudi ženske. Ni jih bilo ravno mnogo, zato pa so bile zelo borbene V teku je zmagala Zavadlalova. Anica Hmeljakova je tik na cilj padla, sicer pa bi z gotovostjo zmagala. Za to smolo se je oddolžila v metu kroge, kier je prekosila Zavadlaiovo skoraj za cel meter. V skoku v daljino je bila opazna pomanjkljiva tehnika. Zmagaia je Zavadlalova, v skoku v višino pa Kuretova. REZULTATI: 80 M: 1. Zavadlal (Taborniki) 10”, 2. Kuret 10”1, 3. Hmeljak 10”2. KROGLA: 1. Hmeliak (Telov.) 7,60, 2 Zavadlal 6.70, 3. Kuret 5,18. DALJINA: 1. Zavadlal 3.45. 2. Hmeljak 3,18, 3. Kuret 3,01; VIŠINA: 1. Kuret 1,37, 2. Zavadlal 1,12, 3. Hmeljak 1,07. j Med tekom rez drn in strn (kros). V zaostali tekmi Prve serije košarkarskega prvenstva je včeraj ekipa Motomorini iz Bologne premagala beneško moštvo Reyer z visokim rezultatom 86:56, tako da je poslej lestvica po 5. kolu popolna. Ekipa Motomorini (za katero nastopa tudi Jugoslovan Andrijaševič) se je s to zmago uvrstila trenutno na 3. mesto z 9 točkami neposredno za hrbet obema »velikima«, t.j. za Simmenthalom in Oransodo Virtusom, ki sta še vedno edina napremagana člana prvenstva. 5. kolo ni prineslo nobenih presenečenj, vendar pa so se premaganci skoraj v vseh srečanjih nad pričakovanje dobro upirali svojim bolj renomira-nim nasprotnikom. To velja tako za ekipo Reyer, ki je doma izgubila proti Simmen-thalu, kot za LevLsimo Cantu, ki je izgubila proti Oran-sodi. Se predvsem pa velja to za tržaško vrsto Stock, ki iiiliiiniiiiiiiiiiiiniiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiitimmtiliiiimifiiiiiltllilMiilliiiiiiiiHlMiiMiiiiiiiiiutiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiit Slaba igra in tesna zmaga na včerajšnjem treningu reprezentanca ni ponovila dobre igre proti A reprezentanci Sprinterji: Danilo Pertot, Pavel Sosič, Franc Gašperlin. Italijansko košarkarsko prvenstvo Motomorini neposredno za hrbtom vodečih Simmenthala in Oransode Dobra igra toda poraz Stock proti Motomorini. Zmaga ženske vrste P e Iris ni zadovoljil in ne bo igral ■ Castelletti poškodovan FLORENCA, 5. — Kandidati za mlado italijansko nogometno reprezentanco, ki bo v soboto igrala v Bologni proti mladi reprezentanci Bolgarije,, so imel*. danes na igrišču tehničnega centra v Covereianu zadnjo trening tekmo, v kateri so svojega sparing-part-nerja Isor-Empoli premagali s 3:1 (3:1). Pod vodstvom tehničnega komisarja Vianija sta v prvem polčasu nastopili moštvi v naslednjih postavah: Mlada reprezentanca; Met-trel; Janich, Casteiletti; Cap-pa, Trgliavini, Fogli; Di Gia-como Pestrin, Virgili, Carpa-nesi, Barison. Isor-Empoli; Anzolin; Inno-centi, Reami; Doni, Vezzosi, Sadun; Frilli, Innocenti II; Anditoli, Pieroz/i, Mazzoni. Mlada reprezentanca je začela v dobrem ritmu pred- Odbojka - ženske Prvič odkar slovenski športniki tekmujejo med seboj, so se na enem turnirju zbrale kar 4 ženske odbojkarske ekipe. To je nedvomno lep uspeh. Zanimanje za ženski odboj karski turnir je bilo izredno, se večje kot v ponedeljek za moški turnir. Toda če so bili gledalci poplačani z ’ borbenostjo nastopajočih, pa kvaliteta igre ni bila na zadostni višini predvsem zaradi slabe prstne tehnike in tehnike podajanja. Toda s požrtvovalnim treningom bo te pomanjkljivosti mogoče odstraniti, ker dobrih igralk ne manjka. V prvi igri sta nastopili ekipi Tabornic in KMI (Krožka mladih izobražencev). TABORNICE: Pia Campa- gnoli; Nerina Drašič (kap.), Ljuba Ukmar, Nivea Kmet, Liljana Slama, Tatjana Uršič. KMI: Edda Batista (kap). Ivanka Požar, Danica Die*z, Savica Kolarič, Sonja Štolfa, Lidija Podgornik. V prvem setu so Tabornice z dokaj povezano igro lahko zmagale. V drugem setu pa so se nasprotnice zbrale in z lepo igro osvojile set. Tretii set je bil kratek. Tabornice so zmagale s 15:0, ker je ekipa KMI preveč grešila v servisih Rezultat: Tabornice-KMI 2:1 (15:4, 5:15, 15:0). V naslednji tekmi so se mlade igralke p.d. Pregare sicer dobro toda zaman upirale te-lovadkinjam, katerih glavno moč predstavlja Pavietičeva. Dobro so igrale tudi Miranda Batista, Dragica Širca in Eleonora Zavadlal. TELOVADKINJE: Anica Hmeljak, Miranda Batista. Olga Pavletič (kap.), Dragica Širca, Eleonora Zavadlal, Iva Štoka. PD PREGARC: Anica Bone. Cvetka Rebec, Alma Trobec (kap.), Nevenka Guštin Štefanija Veljak, Majda Pertot. Rezultat: Telovadkinje-Pre- garc 2:0 (15:2, 15:5) V odločilnem srečanju za 1. mesto so bile tabornice telo-vadkinjam trd oreh. Močno podporo so imele tudi v gledalcih, kar pa ni zadoščajo za zmago proti res dobrim te-lovadkinjam. Rezultat: Telovadkinje-Ta- bornice 2:0 (15:6, 15:10). Končni vrstni red: 1. Teiovadkinte, 2. Tabornice, 3. in 4. KMI in Pregare (O ostalih panogah v prihodnjih številkah). vsem po zaslugi obeh stranskih krilcev Cappa in Foglija. Napadalna petorica se je z njima dobro povezala in že v prvi minuti je Pestrin preseneti) Anzolina z nenadnim strelom. Akcije so si sledile hitro in potem ko je Anzolin odvzel Virgiliju nevarno žogo je isti napadalec v 12’ dosegel drugi gol z močnim strelom po izmenjavi Carpanesi-Bari-sori. V 16’ je branilec Fiorentine Castelletti zapustil igrišče zaradi poškodbe. Vstopil je Bac-cari na desno stran, Janich pa se je pomaknil na levo. Mladi kandidati so še naprej vztrajali v ofenzivi in v 20’ je Pestrin streljal v drog, v naglem protinapadu pa so trenerji dosegli gol iz lahne off-side pozicije. Polčas se je zaključil s tretjim golom, ki ga je v 28’ dosegel Barison po akciji Carpanesija in Virgi-lija. V drugem polčasu so reprezentanti nastopili v naslednji postavi; Mattrel; Baccari, Janich; Cappa, Tagliavini, Gasperi; Petris, Carpanesi Virgili, Di Giacomo, Barison. Po lepi akciji Barisona takoj v začetku, ki se je končala s strelom v drog, je igra kandidatov postala slaba in Carpanesi, Di Giacomo in niti Virgili je niso mogli več poživiti. Petris na skrajni desni se sploh ni mogel vigrati. Pred koncem polčasa, ki je trajal 35’, je Barison po izmenjavi Petris-Virgili zadel v prečko Anzolinovih vrat nakar je Barison znova prisilil Anzolina k lepi paradi z močnim strelom z glavo. Drugi polčas se je končal brez gola. V celot1 ni trening nudil nič posebnega, vendar pa je verjetno, da bo mlada reprezentanca nastopila proti Bolgarom v postavi prvega polčasa z eventualno izjemo Castellet-tija. V prvem polčasu sta ugajala predvsem stranska krilca, v napadu pa Pestrin zaradi prizadevnosti in Virgili z boljšim obvladanjem žoge. Carpanesi je zadovoljil samo na trenutke, Di Giacomo in Barison pa sta prepogosto in tudi banalno grešila. Tehnični komisar Viani je bil po treningu le na pol zadovoljen in je dejal: «Ne spra- šujte me za sobotno formacijo. Sele jutri born imel jasnejše ideje in verjetno je, da bom obe formaciji za Pariz in za Bologno sporočil šele v petek. Glede mlade j-eprezen-tance bom počakal odgovor zdravnikov glede Castelletti-ja, ki je moral zapustiti igrišče zaradi nategnjene mišice. Ce bo Bean prispel v Florenco, je verjetno da bo jutri treniral en polčas z A reprezentanco. Danes mi je najbolj ugajal Cappa s čisto igro in čutom za pozicijo. Za A reprezentanco smo po izgubi Montuorija poklicali Firmani-ja, Segato pa bo lahko odpotoval v Pariz.« je morala doma kloniti pred Motomorinijem, a so jo gledalci kljub temu nagradili z obilnim ploskanjem za njeno lepo, požrtvovalno in borbeno igro. Med najboljšimi- v tržaški ekipi je bii tokrat Natal:, ki še je odlikoval tako v obrambi kot v napadu. Poleg njega sta zelo dobro igrala tudi Da-miani in Montgomery dokler se nista do kraja izčrpala. Zaecharia se je prehitro obremenil z osebnimi prekrški in pravtako tudi Cavazzon, ki proti koncu sploh ni mogel več stati na nogah. Zadovoljivo je igral tudi Magrini. Moštvo Stock je bilo v prvem delu prvega polčasa dvakrat v vodstvu pri 10:8 in pri 15:14, nato pa so prevzeli vodstvo gostje in ga povečali na 6 točk. Tik pred koncem polčasa so domačini zmanjšali razliko na dva koša (26:24). V drugem polčasu so gostje prevzel1 pobudo in z odličnim Adrijaševičem, ki je že v prvem polčasu zamenjal Bra-ziljanca De Carlija in naglo večali vodstvo. V sredini polčasa pa se je igra spet izravnala in domač) so z veliko požrtvovalnostjo omejili poraz na 6 točk. Rezultati: Ignis Varese - 'V. Pesaro 58:44, Simmenthal -*Reyer 70:57, Motomorini -»Stock 56:50, Oransoda Virtus-Lev. Cantu 78:59, »Stella Az- zurra - Livorno 76:57, »Santi-pasta - Lazio 87:69. Lestvica: Simmenthal 5 5 0 423 269 10 Oransoda 5 5 0 346 253 10 Ignis Varese 5 4 1 335 283 9 Stella Azz. Lev. Cantu Motomorini Santipasta Vict. Pesaro Stock Livorno Lazio Reyer V moški A Rezultati: »Ravenna Libm tas Biella 41:37, ‘Varese - r trarca 66:54, Riv. Torino • Firenze 53:42, »Itala - Do SCO 60:48, »Goriziana - on 44:39. 3 2 1 201 # 3 2 1 175 45 5 3 2 1 155 5 3 2 1 115 107 » 3 2 1 152 14 * 3 2 1 IM 2 • 3 2 1 ‘S ti 4 3 1 2 158 83 « 3 0 3 13I «7 3 3 0 3 114 187 seriji je tržaška Lestvica: Petrarca Varese Udinese Liib. Biella Goriziana Riv Torino Ravenna Rala Don Bosco Cus Firenze V ženski A - . xxvv. vrsta Stock dosegla svoj’ n(jar jo zaporedno zmago, pa je zaradi slabšega ,-e0 ka v koših šele na } jn mestu za Stando iz 5hl .(e. Udinese, ki imata ena vilo točk. Tržačanke so -z premagale ekipo Au-tor. ,( Torina s 55:39. vendar P ^ bila njihova zmaga te*J ._ v prvih dveh srečanj' • boljši sta bili tudi to„ gnije-rabocchijeva >n rre»“ va. om<3 Rezultati: 'Udinese - >Oz0 Faenza 55:22. Lubiam - ffli Mil. 39:27, Stock - *^.u °nella 55:39, Standa - *S. M,a*LroX 80:32. »Fiat Torino - A" Roma 53:29. 5 3 2 314 292 5 3 2 312 295 4 3 1 258 210 5 2 3 300 335 5 2 3 256 296 5 1 4 237 266 5 1 4 271 334 5 0 5 280 436 4 0 4 232 292 seriji je tržaški predstavnik Dcn Bosco izgubil v Gradiški proti Itali s 60:48. Tržačani so igrali dobre samo v prvem delu, proti koncu pa so popolnoma odpovedali. V vodstvu v tej skupini jo po 3 kolu kar 7 ekip, ki imajo vse po 5 točk, le da ima ekipa Petrarca najboljši količnik v koših. tuiHiiiiiitiHiiiHiiiiiiiiiiiHniiiimmiiiitmiiiniiiiiiitiiimiiiuiiimiiiiiimiiiiniiimmiiiaaim, Primorsko nogometno prvenstvo Naslov jesenskega že oddan NoGorici Postojna v krizi, Tabor in Primorje v poletu V sedmem kolu nogometnega prvenstva Primorske je Nova Gorica na svojem igrišču premagala Ilirsko Bistrico s 14:0 in se še bolj utrdila na prvem mestu. Zdaj so samo še teoretični izgledi, da bi jo kdo dohitel in lahko rečemo, da je naslov jesenskega nogometnega prvaka Primorske že oddan. Toliko bolj pa bo zanimiva borba za drugo mesto, ki se bo odvijala med Taborom, Primorjem in Postojno. Medtem ko je v začetku kazalo, da je drugo mesto povsem zagotovljeno Postojni. je zdaj položaj drugačen. Moštvo Postojne je zašlo v krizo, medtem ko igrata Primorje in Tabor iz nedelje v nedeljo bolje, To dokazujeta tudi nedeljski zmagi Tabora nad Rudarjem 3:2 in Primorja nad Koprom 4:0. Cd drugih rezultatov je treba omeniti zlasti neodločen rezultat v Postojni med domačim moštvom in Tolminom (2:2). Tolminci prvikrat sodelujejo v primorski ligi in so že marsikomu pokazali zobe. Zanimivo je, da je Postojna izenačila v zadnjih minutah igre in da bi po dogodkih na igrišču prej zaslužila poraz kot neodločen rezultat. Druga srečanja so se končala brez presenečenj in z de-1 it”< j o točk (Adria - Sidro 1:1 in Anhovo Po sedme naslednja: Nova Gorici Tabor Postojna Primorje Anhovo Sidro Tolmin Adria Koper Rudar Branik II. Bistrica V osnem kolu se bodo srečali: II. Bistrica-Branik, Koper-Anhovo, Tolrnin-Primorje, Si-dro-Postojna, Rudar-Adria in Nova Gorica-Tabor. L. O. Bran ik 2 2). kolu je lestv ca 7 7 0 0 40:8 14 7 5 1 1 23:14 11 6 4 1 1 18:4 9 7 4 1 2 15:12 9 7 3 1 3 15:14 7 6 2 2 2 14:7 6 6 1 3 2 15:15 5 7 2 1 4 9:20 5 7 2 1 4 12:24 5 7 1 1 5 18:23 3 7 X 1 5 8:20 3 4 0 1 3 4:31 1 Lestvica: Standa Mil. Udinese Stock Mantova Fiat Torino Omsa Faenza Talmone Ozo Milano Autovox S. Morinella 3 3 0 205 ljtf l 3 3 0 ‘S 9 6 s;? s ?: 312 O 93 3 2 1 1 141 3 3 0 3 W5 1 3 3 0 3 t 3 2 2 0 2 61. Danes trenil A reprezentance FLORENCA, 5. — reprezentance, ki bo . re-ljo igrala v Parizu P ^ se prezentanci Francije, tcji. danes zvečer zbral' P cjanU-ničnem centru v Co* ■ je Tehnični komisar '1, cninS dejal da bo jutrišnji_ -gjafli reprezentantov proti ^ all trajal dva polčasa P° ng se največ 35 minut. ire nrvei'1, bo začel ob 14,30 in intan11 polčasu bodo repre jorlgr nastopili v naslednji ci ji; jrui*!’ Buffon; Corradi, Satn1’(ja!li’ Cervato, Segalo; Be»®; ^ Nicole. Boniperti sta č0 f'r’ V drugem polčasu ° jemanj ki je bil PoZVli0ntii?rl’ sto poškodovanega M ^oži'6 ja, zamenjal Galhl3’ eInba-pa so tudi druge spr V vratih Reggiane b Panetti. . d8ieS Tehnični komisar J te-določil kot rezervo J!1)”* pa-prezentance člana Mi novo. MEDNARODNI GLASGOW, 5. — *nk>0tsV' Severna Irska 2:2 ( g Glc ska je že vodila z dalcev 70.000 EvrfP; r »Takoj, takoj, gospod Ivan, sem ie tu,» se je ogla- , dušno. »Kar zapovedujte!* nj inoS Ivan je natanko razločil Kničev glas, a vendar dognati, od kod prihaja. »Za hudiča, kje pa čepiš?* se je jezil oni. »Sem že tu, sem že tu,» je ponavljal stari Knič. «Tu? Kje tu?» je rjul vojak. (i Idi. »Tu pred vami sem, ali me ne vidite?* , pn h. Res je bil Ivan tik pred starim Kničem, Ki j zasopel, a se je veselo in prijazno smehljal ko ši prijatelj. [ »Ste se dobro odpočili, gospod Ivan?* je jh Knič in z očetovsko skrbnostjo iskal potrdila v Je rfiego^9 kovih očeh. Upam, da vas muhe niso prehudo na Vse sem zaprl, da bi vam dale mir.* ,e4i) (Nadaljevanje bil