Nove kniige. —k Jelica Belovičeva. Po visej Jugoslaviji razkazujejo izložbe knjigotržcev o<bširno knjigo »Die Sitten der Siidslawen«. Nemški napis je nemara vzrok, da se naiša pulblilka ne zandma za njo. Toda nemiško besedilo je le lupina, ki oklepa zlato jedro izrednega ju= goslovenskega rodoljubja; kajti 'spdsala je to navidezno nemšiko knjigo odlična srbslka ioh kloristinja Jclica Belovičeva, ki si je s svo=> jimi mjnogošte-vilnimi znanstvenimi sipisi že v predvojni dobi pridobila svetovni sloves. Zares čudno je, da jo slo'venski ldterarni svet ne pozma in prav nič Jie upošteva. Znainstve= no stvamo ter hkratu pesniško mično in na= zorno razklada J. Belavdčeva dolgo vrsto ju« gosloveinskih običajev, kakoT: vrbice, uranak. slavo, badnjak, varice, materice, teferič, ber* be, hatmo, omaho, doidole, lazarice, 'velik den i. dr. Z dražestno iskreinostjo se poglablja v erotiko in materimstvo Jugoslovenke. Z mjncgoštevilnimi fotografijami predoouje nje» no svojevrstno lepoto tako umetniško, da se nam priikazuje zares očarljiva, kakor prdncesa O'ga v skopljanski narodni noši, Srbkjnja iz Vojvoddne, deklica iz OguJina, hercego^ska kafezlija, Bosanka v marodni noši in končno Štefica Vidačičeva v modneon ikiostuimu. V Ameriki spisi Jelice Belovičeve tako zeilo ugajajo, da je komgres leta 1914. sklenil,' da se v Zjedinjenih državah vsalko leto drugo nedeljo mesgca maja morajo obhajati »ma-terice« kot državini praznik. Odveč je pri« pomba, da so se minulo leto 1927. vse kuT* turne države udeležile tega praznovanja. Ako smo toliko ponosni na našo jugoislovens sko mds Evropo, še bdlj moramo bi(ti ponosni na našo veleviplivino folkloristinjo Jelico Bes loividevo. — eva. —k Četrdeset godina književnog rada Jelice Belovic=Bernardikovske. Pod tem na« slovom je opisal vse dotedanje književno delovarnje Jelice Belovič, Dušan Jelkič, učitelj v St. Beeeju. Brošura je izfšla v tisikarni »Obod« v Sarajeviu 1925.