CELJE SEPTFIVTBRA 1977 GASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE I KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PR! JELŠAH IN ŽALEC SEJEIMISKA^ z današnjo odtvoi-itvijo desetega ju- bilejnega sejma obrti in enajste zlatar- ske razstave stopa Ceije v svoje jesen- sko sejemsko obdobje, v čas pomembnih gospodarskih prireditev, ki so mestu že doslej prinesle pomembno afirmacijo, prav tako pa tudi njenim organi2atorjem. Ceije tako nadaljuje tradicijo obrt- nih in gospodarskih razstav, ki so bile že pred vojno, štiri uspele pa tudi v letih po drugi svetovni vojni: leta 1947- obrt- na razstava, naslednje leto razstava lo- kalne industrije in obrti ter 1952. in 1975. leta še prva in druga gospodarska razsta- va. Novo obdobje v prirejanju obrtnih sej- mov in zlatarskih razstav se pričenja t zborom slovenskih obrtnikov, 2. in 3. septembra 1976. leta, na Dobrni. Čeprav je bila že tedaj v tem zdraviliškem kra- ju blizu Celja manjša razstava reproduk- cijskega materiala za obrat, zatem izdel- kov učencev v gospodarstvu, prireditev ni dobila oznake pravega sejma. Pač pa je to leto rojstno leto zlatarske razstave. Zato pa so slovenski obrtniki na Dobrni sprejeli sklep, naj bo poslej Celje orga- nizator vsakoletnih obrtnih sejmov. Na- logo so poverili poslovnemu združenju Agens, ki se je nekaj let zatem preimeno- valo v Formator. In tako je Celje dobilo svoj prvi se- jem obrti v 1968. letu. Njemu so sledili v naslednjih letih drugi. In tako smc» zdaj že na pragu desetega jubilejnega. Sejmi obrti v Celju niso le posledica tradicije, marveč še zlasti izraz potreb in zahtev obrtništva kot celote po afir- maciji v slovenskem in širšem prostoru. Organizacijo sejma je terjala potreba, da se ta gospodarska panoga bolje uveljavi, da opozori na svoj položaj in prav tako na možnosti razvoja. Celjski sejem obrti je postal pomem- bno stičišče slovenskih obrtnikov in de- lavcev v obrtnih delovnih organizacijah. Sejem je postal tisto mesto, kjer so si delavci v obrti izmenjali medsebojne iz- kušnje, se pogovorili o delu, problemih, nalogah itd. Tu je tekla in še teče bese- da o nalogah v izobraževanju, o tehnološ- kih procesih, o nalogah na področju op- remljanja delavnic, organizacije dela, var- stva pri delu. Tu, v Celju, so se na sej- mih obrti srečevali in se sreČMjejo obrt- niki, proizvaj^aici reprodukcijskega mate- riala in orodja za potrebe obrti. Pomem- bna so tudi srečanja s trgovci in drugi- mi. Sejem obrti je zaslovel tudi zaradi po- slovnih uspehov, ki so jih dosegli raz- stavljalci. Mnogim obrtnikom in obrtnim delovnim organizacijam je prav celjski se- jem obrti odprl pota na širše tržišče, tu- di v tujino. Zaradi ugleda, ki ga je dosegel, so sejmu ostali ves ta čas, skozi vseh deset let, zvesti mnogi obrtniki, mnoge obrtne in druge delovne organizacije. Desetlet- nih jubilantov bo tudi na desetem sejmu veliko. Sejem obrti je vselej uspel po številu obiskovalcev, saj je zanimanje zanj ras- lo iz leta v leto. Samo lani si je sejem obrti ogledalo okoli 100.000 ljudi, vse; sejme doslej pa približno 700.000! Tudi letošnji deseti sejem obrti b/O zrcalo stanja, moči in sposobnosti obrt- ništva, kot pomembne gospodarske pano- ge. Tokratna prireditev pa bo tudi skok v preteklost in ne nazadnje prikaz stanja v domači in umetni obrti. Seveda pa tudi priložnost za razgovore o prihodnjih na- logah, za preusmeritev poslovnega zdru- ženja v poslovni skupnosti, za pomenke o kooperaciji med trgovino in obrtjo itd. O razgibanosti pa govorijo tudi drutje pri- reditve, ki bodo v tem času in bodo ve- zane na obrtni sejem. Vzporedno z obrtniškim sejmom je ras- la in dosegla visoko in priznano medna- rodno raven zlatarska razstava. Ni naklju- čje, da je bila ta velika mednarodna pri- reditev vselej ob Istem času ali skora| v Istih dneh kot sejem obrti. Zlatarska razstava je ¥ bistvu simbol celjske zlatarske tradicije, ugleda, ki d ga je kolektiv celjskih zlatarn pridobil v letih po vojni. Celje in zlatarstvo. Nelo* čljiva pojma. Letošnja enajsta po vrsti doživlja BM^h hno spremembo. Na njej bodo nainraŽ poleg temeljnih organizacij združenega de- la Zlatarne Celje sodelovali le še ostali jugoslovanski proizvajalci nakita. Torej, le- tos prireditev v domačem, jugoslovan- skem krogu, brez mednarodne udeležbe. Geslo letošnje enajste zlatarske raz- stave je »Nakit, vaš vsakdanji spremlje- valec«. To pa pomeni, da bo razstava opo- zorila slovensko in jugoslovansko javnost, pa tudi svet, na domača prizadevanja v približevanju oblikovanja, proizvodnje in pro- daje nakita širokemu krogu potrošnikov. Celje, kot središče jugoslovanskega zla- tarstva ubira torej po zaslugi domačega kolektiva s to prireditvijo novo pot. Poleg nakita bodo tudi letos na raz- stavi značke, plakete, emblemi, zobno zlato, platinsko zobno zlato, nadomestki za zobno zlato, razni loti, polizdelki iz plemenitih kovin, dragoceno kamenje, embalaža za nakit, pa tudi ure, biseri itd. Tudi zlatarsko razstavo bedo vse dr»i spremljale prireditve, poslovna srečanja, strokovna predavanja (tudi o spoznavanju diamantov) itd. Komaj bodo 2. oktobra zaprli vrata sejma obrti in zlatarske razstave, že bo- do stekle zaključne priprave za sejem »Vse za otroka««, pri katerem gre v bist- vu za nadaljevanje treh dosedanjih tn^ stav igrač, samo da tokrat v dosti širšem obeležju, v vseh poglavjih, ki zadevajo otroka. Ta sejem je predviden od 21. do 28. oktobra. In končno so za zadnje dni novembra napovedani še celjski komercialni dnevi, na katerih bo celjsko gospodarslvo predstavilo jugoslovanskim poslovnim kro- gom svojo ponudbo in tako skušalo raz- širiti krog kupcev, utrditi poslovne sti- ke itd. posnetek z lanskega devetega sejma obrti. Okoli dvorane turistično rekreacijskega središča "Oiovec je bil velik vrvež ob vsakem času ... <>tvo^" 'Korošec, član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije med govorom na lanski ^ ^Jfitvi desete jubilejne mednarodne zlatarske razstave. Sicer pa je Štefan Korošec ta °dprl tudi deveti sejem obrti. «HiSITI JUiiLEJMI mm mm\ ® ENAJSTA ZLATARSKA HAZSTAVA ^ VSE ZA OTROKA » KOBHEBCIALNI DNEVI 2. stran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 197. UGLEDNI GOSTJE Vsakokratno obrtno sejemsko prireditev v Celju so si ogledali tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja republike in cele zveze. Tale posnetek je spomin na šesti sejem obrti, ki je bil od 28. septembra do 7. ok- tobra. Med gosti, ki jih je ujel fotoreporter, so bili tudi: Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Andrej IViarinc, predsednik izvršnega sveta Slo- venije, Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja pred- sedstva CK ZKS, Marjan Orožen, član izvršnega sveta SRS, Emil Roje, član CK ZKS. Sicer pa so na posnetku še: Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZK Celje, Stane Seničar, sekretar občinskega komiteja ZK Celje, Ivan Uranjek, tedanji direktor Formatorja, Majda Trogar, sedanja direktorica Formatorja, Jaka Rojšek (po- leg Staneta Dolanca] in drugi. PETEK, 23. SEPTEMBRA 9.00 — Promenadni koncert; 10.00 — slavnostna otvoritev desetega sejma obrti — dvorana Golovec; 13.00 — otvoritev zilatarske razstave — Lapidarij Po- krajinskega mu2;eja; 17.00 — modna revija v klubskih pax)sfcorih dvorane Golovec. SOBOTA, 24. SEPTEMBRA 17.00 — Modna revija v klubskih prostorih dvoi-ane Golovec; 19.30 — sprejem razstavi j alcev pri predsedniku občin- ske skupščine Celje ter podelitev plaket in di- plom — velika dvorana Narodnega doma; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (keglja- nje in streljanje z zračno puško). PitlUEDITVE NEDELJA, 25. SEPTEMBRA 10.00 — Medmestno tekmovanje učencev friisarske stro- ke — dvorana Golovec; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec; 18.00 — revija pričesk in izdelkov Toper z zabavnim programom — Narodni dom. PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA 11.00 — Podpis samoupravnega sporazuma za usta- novitev poslovne skupnosti za turizem — re- stavracija »Ribič«; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (namiz- ni tenis). TOREK, 27. SEPTEMBRA 10.00 — Seja izvršilnega odbora PZ oziroma zbor po- godbenic; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec. SREDA, 28. SEPTEMBRA 9.00 — Začetek komercialnih razgovorov s kupci. Tra- jali bodo predvidoma do 12. ure; 10.00 — seja izvršilnega odbora TOZD obrti pri Gospo- darski zbornici SRS o kooperaciji; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (namiz- ni tenis, mali nogomet); 18.00 — Iconcert pihalnega orkestra 2PD »France Pre- šeren« — (]k>lovec. ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA 9.00 — Začetek komercialnih razgo^^orov s kupci. Tra- jali bodo predvidoma do 11. ure; 11.00 — demonstracija izdelkov Tekstilne tovarne Pre- bold za oblačilno stroko — dvorana C5olovec; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (mali nogomet). PETEK, 30. SEPTEMBRA 9.00 — Posvetovanje o turizmu; 17,00 — modna revija — dvorana CJolovec; 17.00 in ob 19.30 — modna revija in revija zlatega na- kita — velika d^rana Narodnega d>ma. SOBOTA, 1. OKTOBRA 17.00 — Modna revija — dvorana Golovec. NEDELJA, 2. OKTOBR.\ 17.00 — Modna revija — dvoran4>, Golpvec; 18.00 — zaMjuček sejma. Deseti jubilejni sejem obr- ti v Celju s0'vpada v razgi- bano gospodarsko in družbe- nopolitično življenje, saj pri- čenjamo izrv-ajati določila za- kona o združenem delu na vseh področjih našega delo- vanja. Deset let je kratko obdob- je, pa vendar je za vsak se- jem bilo značilno, da je pri- kazal napredek tako družbe- ne kot zasebne obrti. Dobro organizirana in razvata obrt pa pomeni za vsako družbo tisto, kar pomenijo drobni vi- jaki pri velikem stroju. Ugotavljamo lahko, da ima- ta obrt in njen razvoj še vse premalo družbene podpore, saj se sprejete resolucije o raz^f-oju malega gospodarstva na nivoju republike in občin vse prepočasi uresničujejo. Zakon o združenem delu na- laga spremembe tudi v pos- lovnem združevanju. Sedanje združenje »Pormator« Celje se bo transformiralo v pos- Icno skupnost in sicer: turis- tično-gosttnsko in poslovno skupnost malega gospodar- stva. To pa pomeni, da bodo bodoči sejmi pripravljeni na drugačnih osnovah in da bo- do samoupravno organizira- ni. Med razstavi j al ci in dru- gimi zainteresiranimi part- nerji bo sklenjen samouprav- ni sporazum, s katerim se bodo dogovorili o organi- zaciji sejma, predvsem pa utrdili dohodkovne odnose. Naj bodo ob koncu ome- njene tudi prostorske težave, s katerimi so se srečali pri- reditelji, organizatorji in raz- stavljavci slvozi vse obdobje prirejanja sejmov. Posluževa- li smo se šolskih prostorov, tribune na atletskem stadio- nu in končno dvorane cent- ra Golovec. Tudi v novi dvo- rani so težave. Dvora- na ni funkcionalno prire- jena za organizacijo sejmov, prostor pred njo pa ni ogra- jen. Upravičeno pričakuje- mo, da bo sejemska dvorana pod Golovcem kmalu zgra- jena, saj ne bo pokrivala sa- mo potreb sejma drobnega gospodarstva, pač pa bo na voljo tudi za druge podobne prireditve, ki so v Celju predvidene. Ko odpiramo deseti jubi- lejni sejem obrti, želimo raz- stavljalcem obilo poslovnega uspeha, prirediteljem in or- ganizatorjem pa hvala za nji- hov trud pri organizaciji. STANE JITRKO predsednik izvršilnega odbora PZ »Formator« Ob prvem sejmu obrti smo zapisali, da je to začetek tradicionalnih prireditev v mestu ob Savinji, kjer bodo prikazani dosežki in sposobnosti obrtne dejavnosti v Sloveniji in v drugih naših republikah. Zato smo še pose- bej veseli, ko letošnji deseti jubil^.jni sejem obrti priprav- ljamo v letu, ko proslavljamo velike in pomembe dogodke: 85-letnico tovariša Tita, 40 let njegovega vodstva v ZK Jugoslavije in 4G-letnico ustanovitve ZK Slovenije. Sicer pa je sejem tudi v času, ko uresničujemo določila zakona o združenem delu. Kot vsi dosedanji sejmi, je tudi letošnji zrcalo dosež- kov v obrtnih delovnih organizacijah, pri samostojnih obrtnikih in industriji, ki izdeluje reprodukcijski material za potrebe obrtništva. V času sejma se bodo zvrstila srečanja, posvetovanja, demonstracije, tekmovanja in prireditve v strokovnem, kulturmim in športnem smislu. Vsem dosedanjim in novim udeležencem želim na desetem, jubilejnem, Sejmu obrti čim več poslovnih uspehov in prijetno počutje v Celju MAJDA TROGAR direktorica __ ...... _.______ PZ »lNFQRMAXQRti^ Na dosedanjih devetih sejmJJi obrti v Celju je so- delovalo vsega skupaj 1.359 udeležencev, se pra- vi razstavljalcev, prodajal- cev in drugih. Od tega 1.246 domačih in 113 tujih. Vseh dosedanjih devet sejmov je obiskalo okoli 700.000 ljudi. Med udeleženci jih je sedem nastopilo devetkrat, dvanajst osemkrat, deset sedemkrat, enajst šest- krat, trinajst petkrat, pet- indvajset štirikrat, tristo- šestdeset trikrat itd. Formator JUBILANTI Več kot dvajset jih je. Jubilantov. Tistih, ki so ostali sejmu obrti zvesti devet in tudi desetkrat. Naj jih predstavimo: »Avto«. Celje, Sidonija Baje čakovv^c, Fotolik l^e- Ije, Ingrad Celje, »KORS« Rogaška Slatina, »KOVI- NAR« Vitanje, »KREA- TOR« Celje, »OPREMA« Celje, »POHIŠTVO« Celje, Pruker Branislav, zabavni park Niš, Amalija-Vojko Slapnik Bočna, »STE- KLAR« Celje, »TAPETNI- ŠTVO« Celje, Zeljko To- mažin Celje, ).TOLO« Šent- jur in Marija Vadla Celje. Med trgovskimi delovni- mi organizacijami pa jih je kar šest takšnih, ki pra- znujejo letos deseti jubi- lej sodelovanja na sejmu obrti: »ERA« Velenje, »KO- VINOTEHNA« Celje, »MERX« Celje, »TKANI- NA« Celje, Slovenija avto TOZD Avto motor Celje in Agrotehnika. Čigava? Od sejma, vendai Od desetega jubilejnega sej ma obrti. Sicer pa takšna kot smo jo razbrah nekaj dni pred otvoritvijo veliki manifestacije obrtništva. Ime: Deseti jubilejni sejen obrti. Rojstni podatki: Prvi zboi slovenskih obrtnikov 2. in septembra 1976. leta na Dol] ni. Prvi poskus od 28. se tembra do 6. oktobra 19{ leta. Doslej devet sejmo Zdaj je na vrsti deseti. OSEBNA Starši: Poslovno združen Formator, prej Agens, Cel j Velikost: Celotna površil prireditvenega prostora dvorani in okoli dvorane O lovec v Celju 5.500 kv. me rov, od tega pokritega 3.0( kv. metrov. Udeleženci: Na sejmu iJ sodelovalo 272 razstavljale^ prodajalcev in drugih. Od t( ga 140 obrtnikov in obrtni delovnih organizacij. Od kod prihajajo: Zastopal vsa območja Slovenije, zlas pa Celje in Maribor. Sic« pa udeleženci tudi iz Hr\-a ske, Srbije, Bosne in Hero govine, Makedonije, štirje : tujine: Italija, Zvezna repii hka Nemčija, Avstrija. Druge posebnosti udeleže cev: Trgovsko podjetj »EIRA« iz Velenja se bo pre< stavilo s tridesetimi obrtni! — kooperanti. Sodelovali bo ta dve Pogodbeni orgajiizact združenega dela: Tajfun Planine in Plastor iz LjuJ Ijane. Obrtna nabavno pr< dajna zadruga »CELEIA« ^ povezala šestnajst svojih čl nov. Galeb iz Izole pa dva set. Združenje samostojni obrtnikov iz Velenja bo ni stopilo s šestnajstimi člafl Posebno mesto za domačo 1 umetno obrt. Tu bodo prf li do veljave: lončarji, kovl či, pastirji, sodarji, izriefl Iz slame, prekmurski do' njaki in še kaj. Da, in še marsikaj dnigegf Od 23. seirtambra do 2. oktobra^^^ september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 3 ELEKTRONSKE RAČUNSKE TEHTNICE LIBELE TOČNE, HITRE, ZANESLJIVE Libela Celje je na le- tošnjem Zagrebškem ve- lesejmu požela velik uspeh in mnogo zanima- nja s svojim novim pro- izvodnim programom ozi- roma z novimi izdelki, ki predstavljajo pravo revo- lucijo v razvoju tehtalne tehnike, merjenja, proce- sne industrije in celih si- stemov. V celotnem programu, ki so ga razstavili, so še posebno zanimanje pože- le elektronske računske tehtnice. Ker- bodo tudi na obrtnem sejmu prav te tehtnice nedvomno vzbudile širok interes obi- skovalcev in poslovnih partnerjev. Jih bomo sku- šali nekoliko podrobneje predstaviti. Predvsem je treba po- vedati, da Libela proizva- ja elektronske računske tehtnice v treh različicah. To so: model s printer- jem, model brez printerja ter optična poštna teht- nica. Skupina vseh treh je namenjena najsodobnejše- mu poslovanju v delika- tesni in podobnih malo- prodajnih trgovinah, pa seveda v poštah in še kje. Njihova uporabnost je izjemna. Ne le, da pro- dajalcu olajša delo, saj sama izračuna vse po- trebne podatke, pospeši tudi delo, je izjemno na- tančna, na posebnem ekranu pa tudi pokaže vse podatke, ki jih želi vedeti potrošnik. Samo primer: Kdo še ni začudeno strmel, ko mu je mesar vrgel na tehtnico zaželeni kos me- sa, pa je, še preden se je tehtnica umirila, pisal ceno. Res, mesarji raču- najo hitreje od kompju- terja. Toda, vprašanje je, koliko so pri tehtanju in računanju natančni. Nova Libelina tehtnica opravi sporno delo sama. Mesar, na primer, položi meso na tehtnico, na posebnem ekranu potrošnik že vidi težo tega mesa, ko me- sar odtipka še ceno za kilogram, pa tudi končni znesek, ki ga bo treba za meso plačati. Ni kaj, "hitro, preprosto in natanč- no. Takih primerov bi lah- ko našteli še vrsto. No- va Libelina tehtnica nam- reč lahko tudi šteje, med- sebojno primerja odtehta- ne količine in tako dalje. Pa ni nič večja od obi- čajne. Nasprotno. Tako dizanj, kot tehnika, sta vrhunski. Ne le doma, mirno lahko trdimo, da podobni tuji proizvodi ni- ti po uporabnost niti po obliki niso ne lepši ne boljši. S to tehtnico se je Libela dejansko uvrsti- la v sam vrh tovrstnih svetovnih proizvajalcev. Ob tem velja povedati, da so tehnične rešitve ob uporabi elektronike povsem sistemsko in sin- hrono z mehaniko, kot nujnim delom tehtanja, rešene tako, da bo enak sistem uporaben tudi za industrijske in druge teht- nice. Del tehtnice je na- mreč elektronski računal- nik z mikroprocesorjem, uporaba tehtnice pa se vrši glede na program te- ga računalnika, ki je za- menljiv in prilagodljiv. Poglejmo, kakšne so različice najnovejših elek- tronskih računskih tehtnic Libele. Model brez printerja ima nosilnost 4 kg, naj- manjša delitev je 2 gra- ma, s tem pa sodi v sku- pino najpreciznejših tr- govskih tehtnic. lRS()V.\ POT? Brez d\dma v na- pretlek, saj je ta priso- ten v veliki meri že zdaj. Sodobna tehnologija, združevanje teori.jc s j>rak- so in vse tisto, kar sodi v strokovnost dela. \ sega tega pa seveda ni brez dobrega samoupravljanja, brez poglabljanja družbe- no ekonomskih odnosov v didiu zakona o združe- nem delu, skratka, gre za dosledno uresničevanje ustave. Ob SO-Ielnici KOKSA se vse to zrcali ob bežnem pregledu do- slej preho.iene poli, ki je kolektivu le v ponos. Umm CELJE £ NOVA POT s svojimi dopoldanskimi živimi oddaja- mi, je Radio Celje nakazal pot razvoja te osrednje območne radijske oddaje. Reak- cije poslušalcev na žive oddaje, v katerih predstavljamo zanimive goste, zanimive te- me in pestre utrinke, so potrdile naša prr- čakovanja. Prav v takšnem razvoju radia namreč vidimo pot sodelovanja in pribli- ževanja radia in j-adijskega sporeda poslu- šalcem. Na ta način namreč poslušalci sa- mi postajajo sooblikovalci radijskega spo- reda. S svojimi vprašanji preko telefonov, so poslušalci mnogokrat že »naredili« naše oddaje. In tako naj bo tudi v prihodnje. Skušali bomo še poživiti dopoldanske žive oddaje, pripeljati resnično zanimive goste in vam predstaviti teme, o katerih bi res- nično radi izvedeli največ. Seveda pričaku- jemo tudi v?..še nasvete in predloge, kaj bi radi slišali in koga v takšni živi oddaji spo- znali. Na ta način bomo resnično skupno sooblikovali naš spored. Trenutno je seveda težav še prec-ej. Te oddaje so za nas prav tako nove, kot za poslušalce. Zato nemalokrat prihaja do drobnih spodrsljajev. Trenutno si priz.ad« vamo, da bi tehnično _ rešili direktne klid poslušalcev po telefonu v oddajo. Doslei smo namreč vprašanja poslušalcev zljirali poslušalci sami pa se v oddaji niso slišali Že v naslednjih tednih bomo to vprašanji razrešili, tako da bodo vsi poslušalci sli šali neposredno telefonski klic v vsaki od daji. Drug problem so naše telefonske zvf ze. Naš radio je namreč v stavbi občinsk skupščine in nimamo direktne telefonsk linije. Zato vsak od poslušalcev, ki posn duje svoje vprašanje, najprej dobi zvezo centralo občinske skupščine in šele nat neposredno s študijem. S tem je sevei precej težav, vendar zaradi skorajšnje s< litve studia v nove prostore, ne nameravi mo odpreti posebne direktne telefonske I nije. Že čez nekaj mesecev, ko bomo stt dio preselili, bodo tudi te možnosti mno? boljše in vaše sodelovanje v oddajah š bolj neposredno. i Kratek zapis o naših živih dopoldanski oddajah naj zaključimo z vabilom k so^ lovaiiju. ' J september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSK9 ŠTEVILKA Stran 5 SIMBOL KAKOVOSTI IN TOČNOSTI Gradiš je že drugo leto zapovrstjo največje gradbeno podjetje v Jugoslaviji. Ime Gradiš je vgrajeno v mnogo zgrajenih objektov, še posebej pa v tistih, ki so tesno povezani s temeljno bazo našega gospodarstva. Dragocene izkušnje sedemintridesetletnega dela so strokovnjaki Gradisa uporabljali na vseh področjih gradbeništva. Ni naključje torej, da so Gradisu tudi sedaj zaupali gradnjo najbolj zahtevnih objektov kot so Termoelektrarna Šoštanj, Nuklearna elektrarna v Krškem, Cementarna Anhovo . . . Celjska temeljna organizacija združenega dela je kot del velikega Gradisa dobro poznana na celjskem območju. Številni investitorji se ra- di odločajo, da bodo dela zaupali temu renomiranemu podjetju. Dolgoletne izkušnje in sodob- na tehnologija Gradisa so za vsakega investitorja pogoj, da bodo dela kvalitetna in končana v dogovorjenih rokih. Gradiš je prejel od svojih naročnikov številna priznanja, prav tako pa tudi od svojih kooperantov, ki se radi odločajo za sodelovanje. Gradisovci pravijo, da je njihov cilj povečanje produktivnosti. Dola pri izgradnji četrte faze termoelektrane Šoštanj se bližajo koncu. Celotni kom- pleks Ternjoelektrarne Šoštanj je delo, na katerega so celjski GradLsovci še posebno ponosni. Začetki njiliovega delovanja so povezani z gradnjo prve faze tega energetske- ga objekta. Za dela, pri katerih so v povojnem obdobju potrebovali preko tisoč delav- cev, so jih sedaj potrebovali le tristo. Predvsem zaradi odlične mehanooprcmljeno- sti. Celotna izgradnja četrte faze je &d položitve temeljnega kan.uia do zaključnih gradbenih del trajala le 20 mesecev. To je rekord, Id so ga Gradisu priznavali tudi renonilrani tuji dobavitelji opreme. Dograditev Iiotela v Podčetrtku bo le eden izmed številnih javnih objektov. Iti jili je Gradiš zgradd v času svojega obstoja. Za delavce Gradisa .so vse obveznosti enako pomembne, zaio bo tudi izgradnja hotela končana v roltu. Dobro pa vedo, da samo kvaliteta del in spoštovanje dogovorjenili rokov omogoča pridobitev novili naročni- kov. Pričetki stanovanjske izgradnje segajo že v le- to 1974, ko je Gradiš iz Celja pričel z izgradnjo novega Velenja. V celot- nem obdobju je bilo zgrajenih na tisoče sta- novanj v Velenju, Celju in ostalih li rajih oUmoč- ja. Na sliki vidimo zgrad. bo, v kateri je 98 stano- vanj. Zgrajena je bila po projektih lastnega pro- jektivnega biroja in zara- di uspelega arhitektonske- ga oblikovanja in kvalite- te stanovanj zanje obilo priznanj. V sklopu sta- novanjske soseske gradi- jo tudi poslovni center, v katerem bodo celjska podjetja uredila posloval- nice za potrebe krajanov. Gradiš je razvU števil- ne sisteme industrijskili hal. Tako jih je veliko tudi na območju Celja. Kovinotehna, konfekcija Toper, Emo kontejner. Javna skladišča in dru- ge. Trenutno gradijo ob- ratne prostore Eleklro- signala in Ključavničai'ja Celje. Na sliki vidimo obratne prostore Elektro- signala Celje. Pridne roke Gradisovih delavcev gradijo poslovno sta- novan,jsld objekt ob ulici 14. divizije. Novi objekt bo kljub temeljem, ki zahtevajo sistem pilotov zgrajen v manj kot onem letu. Z izgradnjo tega objekta bodo do- bile svoje prostore razne delovne organizacije, lepši vi- dez pa bo dobil tudi ta predel mesta. V pritličju bo urejena tudi o^iovna preslcrba in v okviru gostinskih prostorov bo organizirana družbena prehrana. Za stano- valce tega območja pomeni to nedvomno veliko in ko- ristno pridobitev. 6. stran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september I977 g3 september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran T MORSKE RAZGLEDNICE 77 SONCE, TODA S SENCO TURIZEM NI SAMO MORJE, RIBE IN SLADKO VINO Za vse kontinentalce se poletje počasi končuje. Pravimo nekako takole: ko se v Savinjski dolini po jutrili raztegne meg- la in ko začne dolina sla- čiti svojo zeleno obleko, potem se poletje poslav- lja. Malce drugače je še ob naši obali, kjer je tu- ristični živžav še vedno krepko prisoten pa če- prav tudi ne več tako, kot v juliju in prvi polo- vici avgusta. Bolj, ko se vše skupaj odmika, raje se spominjamo dni, ki smo jih preživeli ob naši obali. Zdaj smo tudi bolj realni v ocenah, ki jih poskušamo dati. Zdaj ni več tistega prvega navdu- šenja ali pretirane slabe volje, ampak trezen pK>g- led na doživeto in preži- veto. Kje smo z našim po- letnim turizmom? Predsezonske napovedi so bile obupne. Porazne. Zastrahujoče. Zdaj lahko ugotavljamo, da le ne bo vse tako črno, kot je čr- no izgledalo. In tako je prav. Vendar . .. Ko sem spomladi z At- lasom obiskal Španijo. Portugalsko in Tunizijo sem ugotovil, kako se tu- rizem prodaja. Samo v Španiji predstavlja turi- zem okoh 80% celotne gospodarske veje. Pri njih noč ni noč, ampak je celo mnogo živahnej- še, kot dan. Vso noč so odprte trgovinice (tako lahko okoli tretje ali če- trte ure zjutraj kupiš tu- di navaden -vijak ali ve- zalke!), kafetamice, bar- čki, disko klubi, španska noč je ena sama pesem, ena sama zabava, eno ve- liko doživetje. In kar je najvažnejše: v barih ti za sorazmerno majhne denarje ne prodajajo za- valjenih slači punc ali mečejo nože ob tvoje te- lo temveč lahko uživaš v programu, ki ti v nekaj urah predstavi vso boga- to folklorno zakladnico dežele mlinov, bikov, Sanča Panse... In turis- tične agencije poskrbijo, da si lahko vsako noč dopustovanja ogledate nekaj novega, svežega, za- nimivega. Med bogatim programom vas tudi fo- tografirajo in čez uro ali dve že dobite fotografije iz prostora, kjer ste pre- živeU enkratno noč. SUke ni treba kupiti, ker vas v to nihče ne sili, vendar skoraj ni turista, ki nebi hotel doma pokazati čr- no na belem, kje je uži- val tudi na takšen na- čin svoj letni oddih. Dro- bnih pozornosti je še več, celo do takšnih ,da te po vsakem izletu (cene so zmerne) zapeljejo v vin- sko klet, kjer se ga lahko nažingaš, kolikor ti grlo požre (vračunano v ceno izleta)! Natakarji strežejo hitro, natančno in vljud- no. Sobe so opremljene enostavno, vendar čiste. Hrana je okusna, vendar resnično manjka solata, na katero smo Slovenci še kako navajeni. Še bi lahko naštevali, vendar bodi dovolj. Gre samo za kratek uvod, da vidimo, kaj vse ponuja turistična Španija za tiste žepe, ki jih je pri nas največ. Kako pa je to pri nas? Barka Prižba Idihčen kraj na robu otoka Korčule. S turiz- mom se ukvai*jajo .šele nekaj let. Narava jim je dala vse, razen večje me- re iznajdljivosti in priza- devnosti. Tako recimo f>o prospektih vabijo turiste in propagirajo »mir, čis- to morje, svež zrak, |>e- ščeno plažo .. .« Prvo tro- je je, peščene plaže pa ni oz. tudi ta je, vendar še od lanskega leta za- mazana s katranom, ki ga spuščajo iz ladje. Ni pa nobenega, ki bi dru- gače res lepo plažo očis- til ali pa spremenil re- klamiranje. Potem . pa prihajajo turisti in iščejo peščeno plažo . .. Razo- čaranje je veliko in upra- vičeno. Kontra reklama! . Edina trgovina je slabo založena, kiosk je brez prave izbire časnikov (slovenskih sploh ni!), glavna ulica je ponoči te- mna kot v rogu... Ob hotelu Alfir že od lanske- ga leta ležijo pok^-arjene sandoline, katere otroci vprašujoče gledajo, zalcaj so takšne! Poskušajo s turizmom, vendar je svež zrak, čis':o morje in mir le premalo za tisto, kasr p>otrebuje bodisi mlajši ali starejši turist. Bolj slabo je tudi z izleti v druge kraje, poleg tega pa so še precej dragi. Barka Grščica V neposredni bližina Prižbe je stisnjena v oča- rljiv zaliv ribiška vasica Grščica. V njej živijo še trije profesionalni ribiči z družinami. Poleti se vr- nejo tudi tisti, ki druga- če živijo v bližnjem cen- tru Blatu. Oddajajo sobe. Hotela ni, restavracije tudi ne. Pa trgovine prav tako. Skratka nič. Narav- ni pogoji so, ne znamo pa jih izkoristiti. Ljudje v vasi so nejevoljni. Sa- mi vsega ne zmorejo, po- moči in nasvetov od zu- naj ni. Lani so dobili do vasi fisfalt, vendar je to premalo. Star ribič žalo- stno ugotavlja, da jim je narava dala vse, samo ljudi, ki bi jo »vnovčili« ne. Sam prej ni imel možnosti, zdaj je betežen. Mladi pa odhajajo v me- sta, na celino. Stari osta- jajo doma z osU in med kamenjem, nebom in mo- rjem. V upanju, da bo kdaj bolje. Turisti pa pri- hajajo, najprej vse sku- paj občudujejo, potem pa se razjezijo, kalaič že morajo nekaj nane- sti domov, da jim bodo verjeli, da so sploh bih v Jugoslaviji. Barka Hvar Iz Vele luke do Hvara vozi hidrogliser, enodnev- ni izlet (vožnja in ogled dveh, treh kulturnih spo- menikov) pa stane 140 din pK) osebi. Sami izra- čunajte, koliko pride izlet štiričlansko družino, ki mora poleg vožnje še ne- kaj p>ojesti in spiti ter to posebej plačati! Hvar je lepo mesto, žal pa izred- no drago. Prav na Hvaru smo zabeležili najdražji pršut in to v dokaj neij- gledni gostilnici v ozki ulici — kilogram 450 din! Olive in knih posebej,.se- veda! Ves Hvar diši po rožmarinovem olju in la- vendlu, žal pa piuv tuj- cem zna le malokdo raz- ložiti, kaj je to in zakaj se uporablja. Je pa to posebnost, ki je daleč na- okrog ni enake. Tudi na Hvaru je s prireditvami podobno, kot p>ovsodd™- gje. Jih sploh ni! Je pa še en problem: predstav- niki Atlasa znajo zelo malo poskrbeti zato, da bi zainteresirali skupine za razne iziete, piloiike in podobno ter so turisti prepuščeni več aU manj sami sebi in svoji iznaj- dljivosti. Eno izmed iz- jem smo sicer spoznali, to je bil tudi Atlasov predstavnik Boro Lastrič, ki pa je imel tisto žilico, ki jo pri drugih pogreša- mo. Nevsiljivo je sveto- val, pomagal, organiziral. Lahko bi rekli, pravi tip predstavnika, ki go.sta ne prepušča samo soncu in morju ter lastni i2aiajd- Ijivosti. Seveda je takšnih pred- stavnikov še več, vendar žal še vedno občutno pre- malo. Je pa tudi res, da kaj dosti tako aJi tako nimajo svetovati. Togi smo: ne znamo predstav- ljati naše folklore, naše glasbe, na.ših običajev. Ni večernih aii nočnih ribi- ških izletov, če pa so, so slabo pripravljeni. Še bi laliko naštevali. Recimo tudi to, da je zelo težko priti v turističnih poslo- valnicah do kakšnih p>o- datkov, navodil, infoiTna- cij. Ljiidem je nekako od- več, če jih pod pekočim soncem kaj vprašaš. Kakšen zaključek laiiko potegnemo iz primerjave prvega in drugega dela? Sonce s senco! Res je, vse imamo, žal pa ni- mamo tistega osnovnega, to je resničnega posluha za prodajo turizma. Na- takar se nosi tako, kot da bi komaj čakal, da bo konec poletja in bo la- hko »čakulal« cele dne^re na rivi ob bevandi in ri- bicah z gradele. Hudo je samo to, ker imamo do- puste iin ker radi gremo na NAŠE morje. Žal mar- sikaj ne velja, vendar vse kaže, da se bomo moraJi vdiati v usodo. Kaj ti ix)maga, če ti recimo agencija Atlas vse dobro org-anizira (sorazamemo poceni), če pa potem na »licu« mesta ni vse tako, kot bi moralo biti. Pa menda se ne bo treba za- četi učiti turizma v Špa- niji? Takšnih barčdc, kot so na otoku Korčuli, je še veliko. Preveč. In ljudje v teh barčicah bi morali takoj uvideti, da turizem (tudi pri nas bi lahko bil izredno pomembna veja gospodarstva!) ni samo morje, vino in ribe, am- pak tudi prijazen nas- meh, ne previsoke cene in predstavitev vsega tistega, kar imamo. Vpra- šanje je, če bodo »mor- ske razglednice 78« ugod- nejše? Dvomimo. Lepo pa bi bilo, če bi se zmo- tili v napovedi. TONE VEABL BORO LASTRIČ, eden izmed redkili predstavnikov, ki resnično poznajo svoje delo. Staro ribiško naselje Prižba, ki poskaša s prvimi koraki v turizem. Zal prijetne morske idUe ne znamo dovolj Izkoristiti. Pod hribom Grška glava se je vgnezdil hotel Airir. Poleg njega naj bi v prihodnjih letih zgradili še enega z mnogimi športnimi objekti, saj želijo turistično sezono po- daljšati tudi na zimski čas. Pravijo, da imajo celo ugodnejše podnebje, kot na pro- slavljenem Hvam. Bomo videli! Komplet: ovratnica, zapestnica in prstan iz belega zlata in kombinacija briljantov ter opaia, ki je kamen prihodnjega leta Komplet iz rumenega in barvanega srebra Prikaz izdeHcov celjskih zlatarjev že XI.' zapored slovenski rlatarji, združeni v ZLATAR- NAH Celje, razstavljajo v pro- storih lapidarija Pokrajinskega nuizeja svoje izdelke, v oceno strokovni žiriji in najširšemu občinstvu. Kot vsako leto, bodo pode- ljene tudi letos značke obi- skovalcem, dobil jih bo vsak stoti m tisoči obiskovalec. Vsak desettisoči obiskovalec pa bo dobil zlato značko. Vstop je prost. In kaj lahko vidimo na le- tošnji razstavi? V prvi vrsti praktičen na- kit, torej tudi takšen, ki ga lahko v primerni kombinaciji obleke nosimo ves dan, a je vrhunsko oblikovan. Ta nakit je dojemljiv in dosegljiv vsem obiskovalcem, saj tu ni to- liko dragega kamenja kot je bila navada doslej. Odločilna je.oblika, ki je sodobna. To je razumljivo, saj ima obliko- vanje Zlatarn Celje vodilno vlogo v Jugoslaviji in se uvr- šča med pomembnejše smeri v Evropi. Priznane smeri so: skandinavska, nemška (Pforz- heim), italijanska in jugoslo- vanska, katere nosilec so celjske Zlatarne, Novost je tudi vse večje število kombi- nacij belega zlata s pravimi, picldragim: ifi tudi sintetičr^i- HTi kamni — kjer so učinki dosti večji. Sledijo kombina- cije belega zlata in platine ter rutnenega zlata s platino. Delo in ocena publike Delavci TOZD ZLATARNA Celje so nam povedali: Vedno iščemo novo smer in obliko. Potrebno pa je kombinirati to, kar je v svetu moderno, z našim trgom. Delo oblikovalcev je bilo za letošnjo razstavo težje, kajti potrebno je bilo doseči isti efekt in kvaliteto z manj dra- gimi materiali — to je: le- poto, skladnost in moderno obliko. Ali smo v vsem tem uspeli in dejansko približali nakit potrošniku, bo pokazal letošnji ogled razstave, saj meril za uspešnost ni. In še nekaj številk. Število eksponatov celjskih zlatarjev, ki bodo letos razstavljeni, se giblje okoli številke 170 — tu je vključenih tudi 25 kom- pletov. Novih izdelkov nakita. s katerimi se obnavlja asorti- man, pa je skupno okrog 400. Doslej je zlatarjem bila v pomoč in vodilo pri oblikova- nju knjiga vtisov z razstav, letos pa se prvič pojavlja tudi ocena publike. Strokovna žirija je že pode- lila plakete, sedaj pa sledi še ocena publike. Vitrine z izdelki, ki pridejo v poštev, so ošte- vilčene in za izdelke, ki bodo prejeli največ glasov, bodo ob zaključku razstave prejeli obli- kovalci in zlatarji zlato, sre- brno in bronasto plaketo, kot priznanje za svoje delo po oceni in mnenju publike. Značke fn Aurea v tej TOZD je danes zapc- slenih že 200 delavcev, a že sedaj razmišljajo o razširitvi in še eni proizvodni hali, kar pomeni, da gredo značke do- bro v promet. Pogovarjali smo se z oblikovalko Albino Jan- žič, ki letno oblikuje in pripra- vi osnutke za proizvodnjo za 10O0 značk, kar je že lepa številka. Poleg tega kreira še plakete, obeske za ključe in medalje. Njeno delo je razno- vrstno in zahtevno, saj je vsa- ka značka drugačna. »Dostikrat je zelo težko za- dovoljiti stranko, če ima le-ta napačno predstavo o izdelku in želi imeti na znački, ki je majhna, dosti podatkov. Naj- laže naredim kreacijo po svoji presoji, seveda ob upošteva- nju zaščitnega znaka in po- sebnih želja naročnikov. Če je stranka zadovoljna, sem vesela,« In kako je s kvaliteto značk? Albina priznava, da bi bila lahko kvaliteta dosti bolj- ša, če naročnik ne bi vztrajal pri svojem osnutku ali pa bi Takšen je motto letošnje zlati ljubimo lepoto, skladnost, har ločitev Zlatarn Celje, ki so sv| skovalcem te tiadicionaine m bila zato le malo višja cena izdelka. Dostikrat so vzrok mnogih težav tudi prekratki roki. Ob raznih prireditvah spomladi in jeseni, je velik naval in takrat je dosti teže narediti uspešno in kvalitetno kreacijo, če pa je časa do- volj, ni problemov. N Albini prav gotovo, stranka direktno k je tako dosti manj i da se kakšna stvai Albina potem naredi pri večjih serijah pa v AUREI tudi vzorce Novi poslovni prostori Zlatarstva v Trbovljah, zgrajeni leta 1972, ki so zagotovili boljše delovne pogole, a za nadaljnji razvoj so prostori že pretesni Komplet najmodernejše oblike iz belega zlata in granul čistega rumenega zlata Uspešen komplet Ateljeja za zlatarstvo Ljubljar»a ATARNE m- fEVAlEC Istave, ki je zatorej naša. Vsi, ki I sodobne oblike, pozdravljamo od- rjanje skušale približati vsem obi- je. Kombinacija rumenega zlata in prozornega ali pleksi stekla, v katerem je vdelan trikotnik ier okovje z zelenim pniksom Komplet ovratnice in prstana iz belega zlata, briljantov, rde- če korale in poldragega kamna lapis lazuii J Vazzaz: »Največje zadovoljstvo mi pomeni, če je f«k, pri katerem sodelujem, nagrajen.« l>icer pa dobi Albina v krat- ni pomoč, saj sama ne ore vsega dela. povemo, da je delovna lanizacija Zlatarne Celje pisala anonimni natečaj tu- • za zunanje oblikovalce za oblikovanje značk za olimpia- do v Mosl-cvi. Albina je za na- tečaj prejela 2. nagrado, s tem, da 1. nagrada ni bila po- deljena. Tudi to je dovolj zgo- voren dokaz njene uspešno- sti. Zlatarstvo Trbovlje Prav gotovo je v zlatarstvu najidealnejše, če je oblikova- lec tudi zlatar in graver, kot je Zdravko Dolinšek, član ko- lektiva, ki ima 51 zaposlenih. To je razmeroma mlad kolek- tiv, ki je leta 1975 prejel eno zlato in eno srebrno odličje ter srebrni in bronasti grb Celja. Kaj predstavlja Zlatarstvo Trbovlje na letošnji razstavi? Pet kompletov je danih v oce- no žiriji in publiki! Tu je še kolekcija splošne proizvodnje za naslednje leto kot nianifestacija gledalcem. Ta zajema prstane, zapestnice in ovratnice po dostopnih ce- nah. Vlado Zaje je zlatar in mo- de-lar, ki že vrsto let sodeluje pri kolekcijah za zlatarske razstave. Povedal nam je, v čem je njegov uspeh — mo- dele izdeluje z občutkom, pre- danostjo,' skratka s srcem. Zaveda se, da je oblikovna zamisel le prva etapa in da izdelek potrebuje notranji na- vdih, šele takrat zaživi v pra- vi luči. Zlato je sicer kovina, ki ima prednost pred drugimi kovinami, a je to še vse pre- malo, če se ne dela z njim z občutkom in če ni team- skega dela. In kakšne so na- loge zlatarjev? Zasledovati dogajanja in smeri v tujini, predvsem kaj je mogoče narediti oblikovno ter s tehnične plati. Želje? Zelo koristno za nadaljnje delo bi bilo, če bi se na raz- stavi sestati vsi oblikovalci in izdelovalci Zlatarn Celje in se konstruktivno pogovorili o svojih izdelkih. Ivan Mravlje je zlatar in modelar. Potožil je, da je bilo časa za razstavo zelo malo, ker se je zavlekla spomladan- ska kolekcija. Težavno je iti v korak z za- hodnimi izdelovalci nakita, ker je pri nas še vse preveč ročnega dela. Manjkajo izra- zito komercialni sejmi s pred- stavitvijo proizvodnje posa- meznih TOZD. Nakit je tudi del oblačenja, zato bi bilo zelo primerno sodelovati s tekstilnimi! tovar- nami v obliki revij — večkrat in v različnih mestih. Ob koncu še to — Zlatar- stvo Trbovlje se tvorno vklju- čuje v izvoz, in sicer v Skan- dinavijo, Nemčijo, Švico in Avstrijo ter Kanado. ATELJE ZA ZLATARSTVO LJUBLJANA Tudi modelarka in zlatarka Ateljeja za zlatarstvo Ljublja- na, Vera Vazzaz, ki zelo ljubi svoje delo, meni, da je letoš- nja ocena publike zelo pozi- tivna. Zaradi boljšega sodelo- vanja s potrošnikom in kot vodilo oblikovalcem in proiz- vajalcem, katerih delo dosti- krat ostaja anonimno (zlatar- stvo, modelarstvo, okovanje in poliranje). Rezultati dela že tradicjja postaja, da v času zlatarske razstave ne razmišlja^iK) ie o likovnih stvaritvah celjskih zlatarjev, temveč tudii analiziramo re- zultate. Zlabarne Celje .so v sedmih mesecih letošnjega leta plan celotnega prihodka presegle za 2 odstotka m celotni pri- hodek napram letu 1976 pove- čale za 14 odstotkov. Kljub temu pa zlatarji z rezultati niso najbolj zadovoljni, saj bodo dvig cen osnovnih suro- vin in zamrznjene cene konč- nih izdelkov bistveno vplivale na rezultate v rtasledojih n>e- sec4h. Z gradnjo novih proizvod- nih in poslovnih prostorov se bistveno povečujejo tudi pro- izvodne kapacitete, ki nare4vezano- sti poslovnih funkcij v okviru delovne organizacije. In ravno na tem področju aktivno delajo v vseh TOZD. Tudi XI. zlatarska razstava v Celju je poziv vsem obisko- valcem, da sodelujejo pri oce- ni in oblikovanju nakita, ki je postal naš vsakdanji sprem- ljevalec. Albina Janžič — oblikovalka v AUREI Ivan Mravlje — zlatar in mo- delar Vlado Zajc — zlatar m mode- ! lar Zd:avko DoUnšek — oblikova- lec in zlatar-graver 10. siran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 1977 23- september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 11 AZIJA ZAGOTOVITI VSAJ OSNOVO NAJREVNEJŠIM Amikeite o zaposlovanju so pokazale, da bo potrebno v državah azijskega kontinenta najti do 1980. leta zaposlitev — 180 mililjonom mladih lju- di različnih kvalifikacij ali celo brez njih, ljudem, ki se pr/ič javljajo na urade za flaposlovanje. Ustanavljanje teh uradov, raznih vaških delavnic in od- pirainje tečajev, na katerih pridobiva kmečka mladina kvalifikacije, so samo neka- teri vidiki sodelo\'anja Med- n^odne orgajiizacije dela (ILO) na tem ogromnem ob- močju držav v razvoju. Azijski regionaLni projekt za napredovanje zaposlenosti je eden od instnmientov so- delovanja z oseirmajstimi dr- žavami, katerim ILO pomaga pri raziskavah potreb po za- poslitvi in iskanju novih mo- žnosti izobraziti mlade ljudi v tistih poklicih, ki so za ekonomski in socrlalni razvoj njihove dežele najbolj po- trebni. Tako so v Bangladešu namenili pozornost javnim delom na kmetijskih površi- nah, v Indiji so se osredoto- čili na razvoj kmetijstva in fekaiioa zaposlitve tistih, ki sicer imajo diplomo, ostajajo pa brez dela, v Tajlandu od- pirajo tečaje za pridobivanje strokovnih kvaUfikacij, na Filip inil-i iščejo boljše mož- nosti za večje zaposlovanje mladih z višjo i:K)brazbo, v Pakistanu pa raziskujejo mo- žnost za gradbena dela, kjer bi bilo mogoče zaposliti veli- ko število ljudi brez kvalifi- kacije. Tudi drugod je pro- jekt usmerjen v odpiranje takšnih načrtov, ki angažira- jo veUko število Ijudd. Razvoj zaposlenosti in nje- na rast postaja vedno po- membnejši čiaiitelj v progra- mih tehničnega sodelovanja ILO. To je tudi odgovor na vedno pogostejše zahteve čla- nic, ki iščejo pomoč pri orga- niziranju šol in tečajev za kvalificirane delavce. Tako se načrti posameznih sektor- jev gospodarstva povezujejo z načrti nacionalnega izobra- ževanja. Z omogočanjem pri- dobivanja strokovne izobraz- be nezaposlenim mladim lju- dem skušajo doprinesti k uresničitvi enega od prio- ritetnih ciljev držav v raz- voju: produktivni zaposleno- sti. Lanska svetovna konferen- ca o nezaposlenosti je vzbu- dila pozornosti tudi na ra- čun strategije borbe proti si^omašt^al. To je konferen. ca formulirala z željo zado- voljiti osnovne potrebe si- romašnih slojev prebivalstva: hrana, stanovanje, obleka, skrb za zdravje in izobraže- vanje Azijfki regionalni projekt se je takoj angažiral na ure- sniči tv teh nalog, in to z ustanavljanjem nacionalnih skupin za planiranje ter za- poslovanje. Povdarek pa je tudi na odpiranju novih de- lovnih mest, kjer je prvenst- veno omogočeno zadovoljiti prej omenjene osnovne po- trebe Takšna skupina že dela v Iranu, pričakujejo pa nji- hovo formiranje tudi v dru- gih državah v obdobju ene- ga leta. Gre za Bangladeš, In- donezijo, Ma.lezijo, Fihpine in Siri Lanko. Istočasno pa poizkušajo tudi na večjem vključevanju azijskih strokovnjakov v program ILO. Več držav ima velike rezerve neizkoriščenih talentov. Njihovo aktivira- nje v produktivnem delu bi predstavljalo majhen a ven- dar pomemben korak k ure- sničevanju cilja — rasti za- poslovanja na tem območju. NAŠ PROIZVODNI PROGRAM SCH1EI>EL - YU — DL\1N1K je troplasten dimnik Porabi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajcvanjem In toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL — YU - ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja. SCHIEDEL — VXJ — JAŠKI ZA SMETI — enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah In poslovnih poslopjih SCHIEDEL - YV ODPRTI KAMINI so novo.st na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje tn omogočite prijetno In estetsko gretje. MONTA2NE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu. STIBO lERMOBLOK je betonski blok s posebnim stjropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO BLOKOM. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO in MONTIRAMO Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063 ) 710-740. 710,741. 710-719. 710-773. Enota: Proizvodnja In prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Pre- boldu, tel. št. (063 ) 722-027 , 722-078. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala. _ Razstavljali bomo puhalnike »TAJFUN« in obračalnike »SEN- TAL« 200 ali 220. Ob priliki obiska vam bomo nudili vso strokovno tehnično razlago ter se do- govorili glede eventualnega nakupa. Puhalnik »TAJFUN« je nepogrešljiv stroj na vsaki kmetiji. Z njim lahko vskladišči vso krmo en sam delavec. Primeren je tudi za skladiščenje zelene krme, slame, listja in celo žita. Ker se dajo cevi in kolena poljudno spajati, se lahko uporablja za različno visoke in oddaljene prostore. Za puhalnike bo veljal poseben sejemski popust 5 odst. Obračalnik »SENT.AL« je traktorski obračalnik delovne širine 200 ali 220. Je izredno izpopolnjen in trpežen. Vzmetne vile izdelujemo po posebnem tehnolo- škem postopku, da se ne lomijo in zato dajemo tudi za te enoletno garancijo. Nosilne jermene vil napenja posebna vzmet, da so jermeni kljub raztegova- nju enakomerno napeti. Naš naslov: POZD »TAJFUN« 63225 PLANINA PRI SEVNICI, tel. 063 783-141, žiro račun 50700-501-11534. 12. stran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 1977 Tehno-mercator je zaključil I. polletje z zadovoljivim rezul- tatom, predvidevajo pa, da bo rezultat v II. polletju bistveno boljši zaradi poživitve prodaje v avgustu in septembru. Ob tem naj zapišemo, da letos Tehno-mercator zaključuje prvi del investicij svojega razvojnega programa. Do konca leta bodo pokrite investicije modemih skladiščnih prostorov VELE- PRODAJE v Bukovžlaku, krediti za Veleblagovnico T pa so tudi že izplačani. Tehno-mercator sedaj prehaja v 2, fazo, ko se skuša organi- zirati po principu tako imenovanih blagovnih skupin. Tako or- ganiziranost narekuje zakon o združenem delu ali novi dohod- kovni odnosi. V ta namen bodo v precejšnji meri posegli v organizacijo TOZD Maloprodaje in TOZD Veleprodaje. Povezava s proizvodnimi delovnimi organizacijami se je pričela predvsem v sferi veleprodaje. Da pa bi vse to dosegli, so začeli resno raz- mišljati o možnostih za integracijo s sorodnimi delovnimi orga- nizacijami. Vsem proizvodnim hišam v Jugoslaviji so poslali preko 60 sporazumov, ki zajemajo sistem obračuna, metodiko določanja kalkulativnih postavk in ceno dela na izvinii način. Proizvodne organizacije načelno omenjene sporazume spreje- majo, konkretne odgovore pa bodo dale oktobra in novembra. ko bodo dobile tudi od ostalih trgovskih organizacij podobne ponudbe, na podlagi katerih se bodo lahko odločale. Pri Tehno-mercatorju so trdno prepričani, da današnji čas terja večje DO, — posebno v posameznih strokah. Saj je le na tak način možno solidno uskladiti odnose s proizvajalci in opti- malno izkoristiti razpoložljive kapacitete. SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA Predvidevajo v prvi vrsti močan razvoj v smeri kemije, za kar so delno že ustvarjeni pogoji z novimi skladiščnimi prostori v Bukovžlaku. Potrebno pa bo še dograditi kapavOitete. Prav tako bodo močno razvili možnosti za prodajo gradbenega materiala s poudarkom na gradnji silosov za cement in ostalih predelav odnosno dodelav potrebnega gradbenega materiala; kot je prire- zovanje ostrešij, upogibanje železa, polnjenje cmentnih vreč ipd. Ob tem bodo pojačali tudi industrijske tire, da bodo kos vsem tem zmogljivostim. Tehno-mercator trenutno organizira tako imenovane pro- dajne centre po vseh večjih mestih Jugoslavije. Delovna organizacija pa se skuša vključevati tudi v novo nastajajoče poslovne skupnosti kot sekundami ali tercialni dobavitelj. 23. september 1977 NOVI TEDNIK SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 13 OD VSE- POVSOD v CELJU 21ČNA KLETKA — Tako jo imenujejo ljudje. Stoji pa na delu Stanetove ulice v Celju, od križišča z Vodnikovo pa vse tja do Mi- klo.šičeve ulice. Toda, komu- nalci je niso postavili zaradi divjih zveri, čeprav je tudi na ta račun slišati že marsikate- ro pikro, marveč predvsem zaradi del, ki so se začela na tem območju in bodo trajala vse do pomladi prihodnjega leta. — V bistvu gre za za- menjavo vseh komunalnih na- prav, priklljučkov, kot elek- tričnih vodov, ETT voda, ka- nalizacije, ne nazadnje tlaka in podobno. Tu bodo vgradili povsem novo kanalizacijo. Ce- vi bodo imele premer 80 cm. In kar je najvažnejše, kanali- zacijo bodo poglobilil in tako odstranili nevarnost poplav v kleteh, ki je bila doslej zara- di nizke kanalizacije prepogo- sta. — Stanetova ulica bo do- bila tudi novi tlak. Po rekon- strukciji bo zaprta za ves promet. V tem času bo delno re.šen odvoz blaga za trgovine na eni strani ulice, za druge bo še vedno odprto vpraša- nje. Po prvih računih bo ob- činska komunalna skupnost za ta dela odštela okoli 2,5 milijona dirarjev. GRŠKA KFJRAMIKA — Hkrati z zlatarsko razstavo v lapidarju Pokrajinskega muze- ja, bo kolektiv tega muzeja odprl v svojih razstavnih pro- storih tudi razstavo 2sbirke gr.ške keramike, ki izvira iz šestega do četrtega stoletja pred našim štetjem. 40 ULIČNIH SVETILK - Na začetku oktobra bodo v starem mestnem jedru posta- vili štirideset ličnih uličnih svetillk, ki prav tako sodijo v program tako imenovane mestne opreme. Doslej smo v Celju že na mnogih predelih dobili klopi, po.sode za cvetje, stojala za kolesa, v zadnjem času tudi nove koše za odpad- ke. Zdaj pa so na vrsti ulič- ne svetilke. Na vsak način le- pa pridobitev. 700.000 OBISKOVALCEV — Po podatkih, ki so na voljo si je dosedanjih devet sejmov obrti ogledalo okoli 700.000 ljudi. To je prav gotovo lepa številka, kii govori o priljub- ljenosti in ugledu te obrtniš- ke prireditve. Največ jih je bilo doslej na devetem sej- mu sto tisoč. Organizatorji letošnjega jubilejnega desete- ga sejma pričakujejo nov rekord. DIJAŠKI DOM — Celje bo dobilo nov dijaški dom z zmoglivostjo 480 postelj. Stal bo na območju med Ljubljan- sko cesto in Maglajevo ulico, torej na prostoru stare celj- ske plinarne in vodovoda. Di- jaški dom bo imel vse pred- videne prostore za dijake, ra- zen igrišč, ki jih bo dom ko- ristil v šolskem kompleksu. Dom bo stal bliže Malgajevi ulici, proti Ljubljanski cesti pa bodo zaklonišča in tudi telovadnica. Parkirne prosto- re, ki so bild po uoisiej ve Ijavnem zazidalnem nMčni na tem območju, bodo nado- mestili s predvideno garažno hišo v zazidalnem načrui bolniškega kompleksa. KOLIKO TOZD V ŽELE- ZARNI ŠTORE — Člani de- lovnega kolektiva železarne v štorah se bodo na referendu- mu 5. oktobra lestos odločili o novi samoupravni organizi- ranosti. Po predlogu, ki je bil minule dni v javni razpravi na zborih delovnih ljudi, bi naj imeli v železannd trinajst temeljnih organizacij . združe- nega dela in šest delovnih skupnosti skupni služb. 14. stran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 19771 OTROK IN SMRT NAJ POJASNIMO OTROKU SMRT STARŠA? Je že tako, da je statistika dokazala naslednje: današnja civilizacija poleg vseh ugod- nosti in zadovoljstva, ki jih daje, jemlje vec življenj, kot je bil to prmer v nerazvitih družbah. Bolezni, nesreče, umori — deset tisoče življe- nj ugasne vsah dan in pred tem niso obvarovani niti ljud- je v najboljših letih, za ka- tere običajno rečemo, da so »na višku življenjske moči.« In tako ostajajo za njimi ot- roci soočeni z nenadomestlji- vo izgubo enega od staršev, ot- roci, ki še niso emotivno zre- li, da bi lahko prenesli stra- šno izgubo. Samo lani je v ZDA, n. pr , ostalo brez ene- ga od staršev tri tn pol mili- jona dečkov in deklic mlaj- ših Gid 19 let. )-( Dozorevanje teh bodočih o.iebnosti predstavlja veliko odgovornost za družbo, pou- darjajo ameriški strokovnja- ki. Kako m kaj povedati ot- roku o smrti matere al; oče- ta? Kako se obnašati? Ali bo otroku laže, če mu po verna, da oče ali mati »spita«, aU pa bo bolj naravno in miuij boleče, če bo žalc^t lahko razdelil skupaj s preostalim staršem? S takšno dilemo so soočeni milijona očetov in mater, m prav ta je izre±ie- ga pomena za bodočnost ot- roka. In \o ne za tisto nepo- sredno bodočnost, temveč ti- sto, v kateri bo moral biti ot- rok samostojna, odgovorna in stabilna osebnost. Prva posledica strašne iz- gube je — povsem normalno — depresija, ki zajame otro- ka. Otrok išče vzor v staršu, ki je ostal živ, in ga skuša — vkoltkor ta hrabro prenaša tragec^ljo — posnemati. Ni te«žiko u.ganiit-', koliko zataje- vane neizražene žalosti, bo- gatega spektra najfinejših in najglobljih občutkov, lahko pozneje vpliva na formiranje arele osebnosti Umrli je navadno »obtožen« za nepričakovan odhod, več- krat pa iz njega naredimo idola brez napak, osebnost, ki jo je pozneje nemogoče naj- ti. Posledic je več: nesposob- nost za vzspostavitev stika z osebami istega in drugega spola, življenje v »svetu ide- alnega«, emoti\'na nestabil- nost. Kot prvo je tu nekaj, kar so psihoanalitiki imenovali »letna reakcija«. Ta termin ima več pomienov. Nanaša 'se na depresijo in celo fizično bolečino, ki se pojavUja v času, vezanem na smrt ljub- ljene osebe. Te reakcije se lahko pojavijo v obdobju le- ta, ko je umrl eden od star- šev, zatem, ko pride otrok v leta, ko je njegovega očeta ali mater zadela smrt ali celo, ko ima njegov otrok toliko let, ko jih je imel sam tedaj v času hude izgube. Patološke "letne reakcije« se pojavljajo pri osebah, ki so že pred tragedijo .kazale znake emotivne nestabilnosti in lahko privedejo takšne lju- di do alkoholizma ali samo- mora. )—( Otroku je potrebno pojasni- ti okoliščine in vzrok smrti, jasno v takšni meri, koUkor so jo sposobni razumeti. Na- vadno -C je ta siposobnost ve- čja, kot mislimo. Obstaja namreč še ena psihična ob- remenitev, ki se pogosto po- javlja — oibčutek krivde. Otrok, ki ga nismo spozna- li s pomenom in vzrokom iz- gube, lahiko misli, da je s svo- jim obnašanjem, porednostjo in jezo, ki ji jo povzročal, povzročil smrt ljubljene ose- be. Vse to pa je zelo težko izkoreniti iz zavesti otroka, ki tako postaja še nesrečnaj- ši in nestabilnlejšd. Psihoanalitiki se strinjajo v trditvi, da poleg pojasnje- vanja smrti staršev, ima va- žno vlolgo tudi ustvarjanje stališča o osebnosti umrlega. Poudarjanje pozitivnih zna čilnosti umrlega v normalni meri, lahko daje otroku veh- ko tolažbo m ga pravilno us- merja. N. pr., otrok lahko postane močna osebnost s poudarjanjem lastnosti, ki jih je umrU spoštoval in cenil ter z usmc-janjem tja, kamor bi oče ali mati gotovo želela. Na ta načm otrok ne bo imel občutka krivde ali izgublje- nosti, temveč občutek odkri- vanja smisla življenja tn ure- sničevanja zahtev, ki so nor- malne in ne idealne. V Chicagu so lani odprii pr- vi svetovni specializirani psi- hološki center namenjen ot- rokom, ki po tra(gediji v dru- žini niso uspeli najti normal- no p>ot, in staršem, ki niso znaU pc>magati otroku po iz- gubi. Naloga je težka. Tera- pija je popolnoma individu- alna in se spreminja od pri- mera do primera. Poleg ot- rok iščejo pomoč pri Centru tudi številni socialni delavci, učitelji in drugi. Center or- ganizira posebna predavanja, seminarje ' in posvetovno službo za vse zainteresirane. Tako dobiva problem, ka- teremu do sedaj nismo name- njali velike pozornositi, in ga ni mogoče zanemariti, takš- no mesto v družbi, kot ga zasluži. Verjetno bodo prime- ru tega Centra sledili tudi strokovmjaki drugod v svetu. 23. september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 15 ŽIVLJENJE OB NENAVADNI HIŠICI: utimt ifunt JOŽICE KOCMAN Njega dni so prerokovali vreme kar se da preprosto: če je lezel močerad navzgor, potem je bilo lepo vreme, če se je nad gorami zbirala megla oa niziko letele ptice in glasno vreščale je bilo gotovo, da se bo na zemljo spustil dež. Res je, da je v večini primerov takšno pre rokovanje di'žalo, za dalj ča- sa pa le ni moglo obveljati. Razvoj z oblaki in močera- di sicer i.i opra,vil, v ozadje Pa jih je vendarle potisnil in tako so se kmalu po vojni na podeželju prvič pojavile lepo pobeljene hišice na viso- kih nogah, v katerih se je stiskalo cel kup inštrumen- tov, prava paša za radovedne oči. Takšno Mšico je ljubljan. ska Hidrometeorološki zavod postavi! že leta 1949 tudi na Planini pri Sevnici tik župniš- ča in takrat se je a zbiranjem podatkov ukvarja domači duhovnik, tri leta pozneje pa so hišico prastavili v Visoče pri Planina. Zbiranje podat- kov ki jih je bilo treba ne- kajkrat na dan odčitati z in- štrumentov, je prevzel mla- di Kolman, ki je bil tiste ča- se precej bolan na pljučih in se je zdravil. Kolmanova sestra Jožic? je vneto zasle- dovala 'iratovo delo in kma- lu ji skrivnost vremenskih podatkfv ni bila več nezna- na. 1956. leta je vzela delo v svoje roke in mu je zvesta še danes. »Tistiki-at sem bila trikrat^ v Ljubljani na tečaju, pripo- veduje Jožica z Visoč, kjer so -lam natančno povedali, kako ravnati z inštriiJiienti. Vsako jutro ob sedmih pa popoldne ob 14. uri in zvečer ob devetih obišč-^m hišico, ki stoji na dvorišču, prepišem z inštnimentov podatke o tem- peraturi, vlagi zraka smeri in jakosti vetra, količini pa- davin, po uri zmerim dolžino dneva, vestno zabeležim vsa- ko grmenje, nevihto, roso, slano, -.vje, točo, skratka vse, kar se dogaja v ozračju!« Delo je zanimivo, ugotavlja Jožica, a jo s trdijni veami priklepa na Planino, na roU no Vi.soče. Za dalj čajsa ne more oditi z doma, podatke je treba rediio izpisovati in jih pošiljati v Ljubljano: vsakih ieset dni in enkrat mesečno, če kakšen dan iz- koristi za islet, še gre — ta- krat jo nadomesti brat, ki se je ob sestri prav talco naučil streči muhan\ čedne hišice na visokih nogah, ki zahteva celega človeka. Vsake tri mesece ji iz Ljub- ljane pošljejo dvesto starih tisočakov, za ta denar pa mo- ra Jožica še marsikaj posto- riti. »Ukvarjati se moram še s finološkim opa,zovanjem ra- stlin. Zasledujem rast drevja, žita, vsaki'šnih posevkov, tra- ve, zapisujem si, kdaj začno cveteti rame rastline in jih potem spremljair v vseh fa- zah njihovega razvoja vse do- jeseni!« živeti z naravo je vsekakor lepK) in koristno. Dan za dnem ^ožica potuje po doma- čih travTiikih in gozdovih in prisluškuje za nas nevidnemu življenju. Nekoliko neobičaj- na'zaposlitev iz dneva v dan bolj postaja del nje same. 'vlILENKO STRAŠEK NAJPREJ SETEV, NATO ŽETEV z giasbo je v Celju zadnja lete. vselej križ. že vse od časov Felloivsov smo v Ce- lju progrešali kvaliteten za- haino glasbeni oziroma pop ročk ansambel. Kratek pre- blisk so prinesle Spnkope, za njimi smo se nekaj mese- cev veselili Spominov, ki so s svojo izvirnostjo in izključ- no la^-tnimi skladbami naka- zali dobro pot, vendar jim je zmanjkalo moči, da bi jx) njei pogumne je stopili. Za Spomini smo imeli še Celjs. ke grofe, ki so delovali le kratek čas, precej obetali, pa zato manj dosegli. In to je bilo doslej vse, kar se je v glasbi mladih v Celjti doga- jalo zadnja leta. Seveda, niti ne omenjamo števMnih kavarniških ali bolje rečen/'.- »vrtnih« glasbenih zasedb, katerih edini cilj je, da v počitniškem času za- sluzijo kak dinar in privabi- jo čimiieč gostov, pa čeprav z glasbo sumljive kakovosti in tudi nekakovostno izva- jano Morda pomeni nova sku- pina, '£i je nastala na celjski gimnaziji, nov preblisk vsaj kar zadeva glasbo mla- dih. Obeti so, vendar smo že zaradi izkušenj ^ skupi- nami, ki so nastale in iz- ginjale čez noč, še skeptič- ni. Morda pa se s štirimi mladimi glasbeniki, ki so s^i nadeli lepo ime Žetev, obeta le nov list v celjskem glas- benem življenju mladih. Kdo je pravzaprav žetev? To S'0 štirje mladi gimnazij- ci, ki so se našli povsem slu. čajno, nekajkrat skupaj mu- zicvrali. brez namena, da bi iz njihovega muziciranja na- stala stalna skupina. Kaj kmalu pa so spoznali, da jih veže .jnbezen do enake glas- be, da ima,jo nanjo podob7ie poglede in da si želijo isto, namreč dati slovenski pop glasbi nekaj novega, st^eže- ga. So povsem akustična skii- pina in igrajo tudi specifič. no glasbo. V zasedbi imajo tr' akustične kitare in vio- lino ob glasbi znanih ame- riških folk skupin (npr. Crosby Steels and Nash, itd.J gojijo samostojno, nad- vse zanimivo, instrumental- no in vokalno dodelano glas- bo. . V njihovih pesmih se občutena besedila izmenju- jejo z romantičnimj zvoki violini., pa domiselnimi soli akustičnih kitar. Seveda je to le osnova, na kateri bo skupina žetev morala .še graditi če bo želela doseči več. Vsekakor želimo, da bi jim uspel prodor med mlado celjsko in slovensko občin- stvo, rci je že kar nekam na- sičene z glasno ročk glasbo. Njihova glasba je sprostitev, užitek zato ujmmo, da se bodo lahko kmalu predstavili širšemu občinstvu. Vseka- kor jih bo uredništvo našega Radia in Novega tednika pred- stavilo na eni od prihodnjih javnih radijskih oddaj, s tem pa tudi najširšemu ob činHvu v občmah celjskega območja. Upajmo le, da bo skupna setev pogojila boga- to »žetev«. B. S.