PoStnlns plačana y gotovim. Leto m, štev. 178 Ljubljana, sreda 5« avgusta 1931 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492 im 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11-842. Praha čislo T5?.180. Wien št 105.241. Uredništvo: * -Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ie 3126. Maribor: Aleksandrova ce9ta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nj. Vel. kralj o pravcu svoje politike Važna vladarjeva izjava francoskemu novinarju — Vsaka bodoča sprememba sistema uprave bo le se ojačlla fugoslovensko narodno in državno poutiKo Pariz, 4. avgusta. AA. Agencija Havas tere vojne spomine, ki so mu posebno objavlja intervjuv, ki ga je Nj. Vel. kralj dragi. Nato pa me je nepričakovano Aleksander I. izvolil dati Havasovemu vprašal: dopisniku Gastonu Casteranu o priliki »Prihajate iz Beograda? Kaj je no- sprejema v Han-Pijesku. Poročilo se vega.^ e. f g,asi. »Govori se, Veličanstvo, o skorajsnjih »Po prekrasni cesti, ki se vije kakor velikih izpremembah.« # ognien trak skozi gozd in sotesko Bos- »O izpremembah? Ni izprememb. To ne, sem prišel v Han-Pjesak, lovski najmanj. Ah mar se m lasno, da je deh- kraj, izpremenjen v kraljevo rezidenco, nitivno dognana »n ustvarjena ugoslo- kier me je Nj. Vel. kralj blagovolil spre- venska narodna in državna pohbka.« jeti za nekaj minut na razgovor. Na »Ne samo to. Vehcasntvo! Govori se prostrani jasi sredi gozda stoji nekaj celo o izpremembi sistema uprave.« hiš in na eni izmed njih se vije troboj- »o tem sem dovolj jasno govoril. Ta niča, okrašena z zlatim vezenjem, lo sistem je začasen in kakor hitro pride je kraj, kamor je prišel vladar, da se za čas izpremembe v tem pravcu, bo ta nekaj dni v tišini odpočije. samo taka, da se bo čim bolj ojačila se- Po nekaj minutah čakanja v predsob- {janja Smer narodne in državne politike, iu, obloženim s svetlim lesotn, so se od- vendar se na povratek v ono staro in prla vrata. Nj. Vel. kralj, ki je sedel za škodljivo prejšnje stanje ne more niti pisalno mizo, visoko obloženo s knji- misliti, niti se jugoslovensko javno živ- gami in dokumenti, je vstal in mi prišel ijenje ne sme v bodoče gibati v plemen- nasproti z nasmehom na obrazu in mi skill? verskih ali regijonalnih smereh, podal roko. Oprostil sem se vladarju, Moja vjada dela iu bo delala samo v da ga motim v njegovem odmoru, čigar tej sm8rj.« pravo vrednost sem šele zdaj prav raz- ^ gm Veličanstvo, te besede iimel., ko sem se uzivel v atmosfero te- biaviti?« ga mirnega kraja sredi gozda. J ' Nj. Vel. kralj je najprej obudil neka-_»Da, svobodno'.« S posebnim zakonom se zaradi krize v lesni industriji dovoljujejo razne olajšave, med drugimi podaljšanje obstoječih pogodb o sečnji Beograd, 4. avgusta. AA. Nj. Vel. kral/j čl. 5. Olajšav iz čl. 1. in 4. tega zatona je na predlog ministra za šume iti rude in se lahko poelužijo saimo tista podjetga, ki po zaslišanju predsednika ministrskega so vse dospele državne terijatve iz pogodb sveta predpisal in proglasil zaikon o ugod« pred letom 1929, posebno pa vse terjatve n ost i h lesni industriji za omdljenje lesne iz prejšnjih preliminarijev iz leta 1928 ln krize. 1927 v celoti poravnala. Čl. 1. V svrho pobijanja krize v lesni čl. 6. Minister za šume in rudnike bo industriji se minister za šume ki rudnike s pravilnikom predpisal podrobno ravna« pooblašča, da sme ne glede na zakon o nje pri izvrševanju tega zakona, državnem računovodstvu in na odredbe čl. 7. Ta zakon stopi v veljavo, fco 6« ibstotječih pogodb: __ razglasi v »Službenih novinah«. 1. odrediti znižanje ali odgoditev čednih preliminarijev za leto 1931 in 1932. Odgo« ditev preliminarijev v celotj se sme odre« diti samo sporazumno s prizadetimi lesni« mi industrijami. 2. v zvezi z znižanjem m odgoditvijo preliminarijev pri dolgoročnih pogodbah dovoliti v celoti ali pa delno in 6orazmer» no odgoditev plačila kupnine, odnosno predujmov nanjo za les iz teh preliminari« jev; 3. izkoriščanje znižanih in odgodenih 6eonih preliminariijev prenesti, kjer se to da. na prihodnje preliminarne; kjer se to zaradi krabkosti trajanja pogodb ne bi šlo, dovoliti primerno podaljšanje dotič« nih pogodb. Čl. 2. Minister za šume in rudnike 6e pooblašča, da sme pri kratkoročnih pogodbah dovoliti plačevanje kupnine v obro« kih, če se kupnina primerno zavaruje. V takih primerih, kjer bi to bilo upravičeno, «me minister za šume in rudnike dovoliti, da se dotiene pogodbe podaljšajo, vendar naidela do poteka rdkov dovoljenega plačevanja v obrokih. Čl. 3. Minister za šume in rudnike se pooblašča, da sme glede na lesno krizo iz« jemno od določil čl 99 a zakona o držav« nem računovodstvu podaljšati termine sečnje, predelovanja in izvoza lesa, če ee to pokaže za upravičeno,, tudi če ne obsto« je v pogodbah predvideni elementi (po» žar, poplave in podobno). Te r>ke sme minister za gozdove in rudnike podaljšati tudi za nad eno leto. Čl. 4. Minister za šume in rudnike «e pooblašča, da sme dovoliti plačilo kupnine in odnosnih predujmov nanjo, če se kup« nina popolnoma zavaruje, v obrokih, toda samo za les v preliminarijui leta 1929 in 1930. Ta?co plačevanje v obrokih ne sme trajati delj kakor 3 leta: v tem roku se mora dolg poplačati v celot] z obrestmi vred. Pravilnik zakona o žandarmeriji Beograd, 4. avgusta. AA. Na osnovi Hena 119. zakona o žandarmeriji in v smislu zakona o uveljavitvi zakona o žandarmefiji z dne 27. septembra 1930 ie minister za vojsko in mornarico predpisal pravilnik za izvršitev odredb zakona o žandarmeriji. Krvave posledice prepovedane Ijnbezni Zagreb, 4. avgusta č. Kakor je bflo j avli eno, je bil te dni umorjen v Sesvetib pri Zagrebu kmečki hlapec Rudolf Bajsa. Umoril ga je hlapec Stjepan Malčic. dogovorno s svojo ljubimko kmetico Veroniko Boc. Bajsa je namreč zvedel, da je Malčič ljubimec Bocove, ter je grozil, da jo bo izdal njenemu možu. V strahu, da bi ju v resnici ne izdal, sta ga ubila. Oba sta bila aretirana ter privedena v zapore zagrebške policije. Malčič je na policiji izpovedal, da ga je nagovorila njegova ljubimka, naj ub:ie Bajsa in da je Bocova letos meseca marca umorila tudi svojo taščo. Veronika Booova je mirno priznala, da je vse to resnica. Njena tašča Magda Bocova, stara 65 let, je bila pogosto bolna ter je bila samo v napotje doma. Razen tega je tožila, da bi se rada osvobodila svoj« bolezni in umrla. Dne 25. triarca je bilo tašči zopet slabo, zaradi česar je Veronika hotela napraviti konec in jo je zadavila. Ljudje so sicer mnogo govorili, da i e starka nenadoma utnria, vendar pa m nihče sumil, da bi bil izvršen zločin. Zbudilo je seveda med prebivalstvom veliko senzacijo, ko so sedaj odkrili tudi ta &rd ziočin. Janko Lesničar Celje, 4. avgusta. Danes opoldne je bilo od strani poljedelskega ministrstva v Beogradu telefonsko sporočeno v Celje, da se je v nedeljo na brzovlaku pri Zemunu smrtno ponesrečil direktor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Cupriji g. Janko Lesničar. Tragična, nepričakovan na novica je vse osupnila, zakaj pokojnik je bil še v nedeljo čil in zdrav v Celju, kjer je pravkar preživel svoj enomesečni dopust. V nedeljo zjutraj se je namenil k povratku v Cuprijo in je na Zidanem mostu sedel v zadnji vagon direktnega monakovskega brzo vlaka ,kjer pač ni slutil, da ga bo tako nenadoma dohitela smrt (Podrobnosti o njegovi tragični smrti objavljamo na prvi strani. Op. ur.) Janko Lesničar je bil ne samo v Celju, temveč po vsej Sloveniji in tudi po vsej državi znana in upoštevana osebnost. Rodil se je 14. maja 18S4 na Hu-mu pri Ormožu. Gimnazijo je študiral in absolviral v Mariboru, nakar je odšel na Dunaj in se je vpisal na veterinarsko visoko šolo. Ze v prvih akademskih letih je pokazal velik dar za gospodarsko in politično organizacijo ter jo v društvu veterinarjev in v »Sloveniji« kmalu igral veliko vlogo. Ko se je L 1906 povrnil v Celje, je takoj stopil v ospredje vsega tamošnjega javnega življenja. Prevzel je uredništvo »Domovine«, ki jo je vodil do 1908, nato pa je postal glavni urednik »Narodnega Dnevnika«. Ko je ta prenehal, je Lesničar urejeval borbeni celjski »Narodni List«, obenem pa je bil stalni štajerski urednik »Slovenskega Naroda«. V pričetku vojne, takoj po odhodu Miloša Štiblerja k vojakom, je vstopil v Zadružno zvezo; postal je potem njen ravnatelj in jo je vodil do mirne likvidacije v letu 1927, ko je bila Dre-nevšena v Žalec. Janko Lesničar se je nato posvetil zopet novinarstvu in je urejeval celjsko »Novo Dobo« vse do svojega imenovanja na ugledno pozicijo v Cupriji, kamor je odšel 1. decembra 1929 in kjer je postal direktor tamkajšnje Oblastne zadruge za poljedelski kredit. Janko Lesničar je bil mož velikih sposobnosti in blagega srca. Pred vojno se je posebno živahno udejstvoval v Zvezi narodnih .društev in je bil obenem kot previden, trezen, a odločen politik eden glavnih strebrov Narodne stranke rta Štajerskem. Ves je bil vdan skrbi za lepšo bodočnost tlačenega slovenskega rodu, zato je povsod sistematično in energično ustanavljal podružnice prosvetnega in organizatoričnega dela. Sam je priredil nešteto predavanj in je živel v neprestanih stikih s kmetskim ljudstvom. Prvi je na Štajerskem uvedel skioptična predavanja za izobrazbo najširših plasti slovenskega ljudstva. Tudi med vojno je nadaljeval svoje narodno delo, kolikor je bilo pač takrat mogoče. Zlasti je zbiral okrog sebe mladino in jo bodril in pripravljal za Jugoslavijo. Mladina mu je bila sploh pri srcu in posvetil se ji je skupno s svojimi celjskimi prijatelji z nesebično ljubeznijo in neusahljivim idealizmom. Po prevratu je bil Janko Lesničar več let odbornik in gospodarski referent v celjskem občinskem svetu. Do konca 1. 1929, do svojega odhoda iz Celja je bil tudi predsednik Celjskega doma in podnačelnik I. Južno-štajerske vinarske zadruge, dve leti predsednik Zveze slovenskih posojilnic, ki je lastnica celjske Zvezne tiskarne, nadalje je bil več let član glavnega tarifnega odbora v Beogradu. Povsod so visoko cenili njegove izredne zmožnosti. Nedvomno je, da ž njim izgubimo enega največjih in najsposobnejših gospodarskih strokovnjakov v državi in da je z njegovo smrtjo zadana jugoslovenske-mu zadružništvu globoka rana. Upoštevaje odlične vrline pokojnega Lesničarja ga je Privilegirana agrarna banka postavila na važno mesto v Cupriji, kjer je v poldrugem letu svojega bivanja na vsem teritoriju bivše stare Srbije med bosansko in bolgarsko mejo reorganiziral in na novo ustvaril več sto kmetijskih zadrug. Njegovo veliko in idealno prizadevanje za kmečki blagor je bilo vzrok, da so ga bratje Srbi takoj po prihodu srčno vzljubili. Pokojnika pa je dičila tudi visoka inteligenca in ljudomilost, zaradi katere je bil povsod priljubljen in upoštevan družabnik. Globoko obžalujemo smrt plemenitega tovariša tudi vsi jugoslovenski novinarji. Z bridko prizadeto soprogo in 10-letnim sinčkom Jankom sočustvujejo poleg nas še nešteti znanci in prijatelji. Kot žrtev podlega zločina je padel mož, kakršnih je tako malo med nami in ki so nam baš v današnjem razvoju mlade Jugoslavije krvavo potrebni. -Janku Lesničarju večna slava! Na ruškem pogorišču Požar v tovarni za dušik v Rušah fe v glavnem udušen — Včeraj so že začeli pospravljati Zasedanje mešane komisije v Vrnjački banji Beograd. 4. avgusta, č. Centralna mešana komisija za likvidacijo dvolastniških posestev na ijPe-trograd« na trotoar. Po prevozu v bolnico je umrL Poročno potovanje princese Tleanc Budimpešta, 4. avgusta, g. Princesa Ile-ana in Anton Habsburški bosta jutri popoldne odletela iz Budimpešte na Dunaj, kier bosta preživela nekaj dni- Bolezen Lloyda Georgea London, 4. avgusta. AA. Snočnji buTletln 0 zdravstvenem stanju lorda Lk>yda Geor-gea ugotavlja, da se bolnikovo stanje stalno popravlja in da je zadovoljivo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Prilično stalno, malo spremenljiva oblačnost, zmerno toplo- — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodu sekundarnega barotne-terakega minimuma preko naše zemlje, ki je povzročil okoli Zagreba veliko neurje, točo in viharje, je barometerski pritisk ponovno narasel in povzročil razvedrenje. Barometerski pritisk je splošno narasel za 1 do 5.3 mm, največ na severozapadu, najmanj na jugu. Danajska vremenska napoved sa sredo: Nobene bistvene spremembe. Večinoma jasno in zelo toplo; ponekod krajevne nevihte. Naši kraji In ljudje Kraljev zastopnik na gasilskem slavja Impozantna blagoslovitev gasilskega prapora v Gradacu — Kumstvo ie prevzel kralj Aleksander — Velika nacijonalna manifestacija Bele Krajine Gradac, 2. avgusta. Belokrajinski gasilci so težko pričakovali minilo nedeljo, saj je ta dan z gasilsko slavnosrtjo v Gradacu bila z najvišjega mesta počaščena naša lepa Bela Krajina. Pro» stovotj.no gasilno društvo Gradac je prosilo za kumovanje novemu praporu ljubljenega in junaškega kralja. Vladar je prošnji velikodušno ugodil in blagoslovitev se je izvršila na najsvečanejši način. Prisostvovala ji je vsa Bela Krajina po svojih zastopnikih. Idilični Gradac se je sijajno okrasil, kar daje najboljše izpričevalo tudi vrlemu županu, ki je istočasno tudi dolgoletni načelnik gasilnega društva. Od kolodvora do kraja vasi ob cesti proti Metliki so bile postavljene smrečice, slavoloki s pozdravnimi napisi kralju, gasilski zavednosti in bratski jugoslovenski ljubezni. Vse hiše v zastavah in okrašene z zelenjem, a tam za Sutejevim gradom je bil močno dekoriran prostrani Tropinik. Tu se je vršilo veliko slavje. Na predvečer ije bila baklada z godbo sušaške garnizije ter podoknica ku« mici ge. Mileni dr. Zalokar je vi, hčerki društvenega načelnika g. Julija Mazelleta ter kumici in kumu motorne brizgalne zakoncema Šutej. V nedeljo že pred 9. uro so se pričele zb'rati gasilske čete. Belokrajinska župa šteje danes že 24 društev. Ob 10. se je vršil sprejem gostov, došlih z vlakom iz Kar-lovca; dospeli sta tudi društvi Metlika in Bubnia.rci s svojima praporoma. Društvo Črnomelj pa je z 12 gasilci in praporom dospelo z avtobusom. Povorka je s kolodvora odkorakala pred Mazelletovo hišo, kjer se je vršil oficijelni sprejem. Prvi je dospel z avtom pomočnik bana savske banovine g. dr. Stevan Hadži, kmalu za njim re enako dospel z avtom zastopnik Nj. Vel. kralja, polkovnik 53. pešadijskega polka i t K ar lovca g. Kragujevtč v spremstvu zastopnika komandanta armije majorja g. Erdelica. Tz Metlike je dospel z^ avtom tudi načelnik metliškega sreza g. Karla va* irts. Društveni načelnik je ob igranju državne himne toplo pozdravil zastopnika kralja, ki mu je ljudstvo priredilo burne ovaoiie. Nato je zastopnika kralja pozdravila v imenu osnovne šole v Podzemlju učenka Vida Pezdirčeva iz Podzemlja z besedami: »Pozdravljen odposlanec velikega, .Tngoslovena! Pozdravljen odposlanec velikega junaka. Sokola, kralja Aleksanr tira I.!« Kraljev zastopnik j« mlado učenko po-Irubil. Zatem je izvršil pregled gasilskih čet. a po končanem pregledu jim je zakli-cal: »Pomoz Bog vatrogasci!«, nakar so mu gasilske čete strumno odgovorile: »Bog Ti pomogao!« Raport je kraljevemu zastopniku podal podnačelnik belokrajinske gasilske župe g. Rajmer Anton iz Metlike, ki je imel vodstvo gasilskih čet pri vsej svečanosti. Vseh gasilcev je bilo v vrstah 242. Gasilci so nato v štirih četah odkorakali v Tropinik, kjer se je vršila služba božja na prostem. Po maši je imel nad pol ure trajajoči govor župnik g. lic iz Podzemlja. Ko je izvršil blagoslovitev, ije k praporu pristopila kumica ga. Milena Zalokarjeva ter pripela tra trake v narodnih barvah z napisi. Zatem se je vršilo zabijanje žebljev. Zastopnik kralja je pristopil k pra« poru in izrekel sledeče: »Zabijajuči ovaj čavao isporočujem vam Njegove želje, da poradite i nadalje u samopregorenju oso-bito o slučaju ognjene stihije, kad ugro-žava da umišti sve one tekovine, što si je čovek teškom mukom stekao. Kao što ste dosada kroz 43 godine iskazivali svoju požrtvovalnost u radu, tako se na dam da če* te i u buduče poči istim pravcem podovom novoosvečenom zastavom.« — Drugi žebelj je zabil podban g. dr. Stevan Hadži, za njim bivši minister dr. Niko Zupanič. župan Mazelle in župni podnačelnik g. Rajmer. Vseh žebljev je bilo zabitih okrog sedemdeset. Nato je društveni načelnik^ izročil novi prapor društvenemu praporšča« ku g. Mi knu Mazelletu oipozarjajoč ga, naj se zaveda, kdo je veliki kum prapora. Po praporščakovi zaprisegi je Jurajevčičeva Rezika deklamirala pozdravni govor kumici. a Pezdirčeva Pepca pesem »Rešitelj«. Nato sledeče defiliranje čet je bilo vzorno. V Šutejevem gradu se je vršil popoldne banket za odlične goste, na katerem so bile izrečene zdravice kralju, banu, navzočemu podbanu, armijskemu generalu g. Ma-riču kumici in belokrajinskemu ženstvu, sreskemu načelniku metliškemu ter gostitelju g. Šuteju. Zlasti so odlični gostje poslušali govor g. dr. Nike Zupaniča, ki je podal historiijiat Bele Krajine s stališča delavnosti za jugoslovenstvo in omenjal vse one vrle može^borce za jugoslovensko idejo, ki so iztekali iz Bele Krajine. V Tropiniku se je veselica spremenila t pravo narodno manifestacijo, ko je društveni načelnik ponovno pozdravil kralja, a zlasti, ko se je poslovni kraljev zastopnik, ki je obljubil, da bo vladarju zvesto poročal o velikem navdušenju belokraijin-skega naroda za Jugoslavijo. S slavnosti je bila odposlana vladarju vdanostna in ministrskemu predsedniku pozdravna brzojavka z izrazi neomahljive zvestobe. Usodna vožnja kmetske matere Na povratku s trga je padla pod voz in podlegla poškodbam pušča štiri sirote Za- Novo mesto, 4. avgusta. Sedaj je sezona za maline in njih kup-revalce, ki kupujejo ta žlahtni sadež pri nas predvsem v podgonjanskih vaseh. Vasi Suha dol, Gaberje in Brusnice so kraji, kjer maline v solnčnih gorskih obronkih kar najbujneje uspevajo in od koder jih največ dovažajo na naš trg. Tudi v nedeljo jih je bilo mnogo na gu. Med ostalimi prodajalci je bila 37-let-na vdova Marija Matkova iz Gaber ja št 81 s svojo 17-ktno hčerko Marijo. Obe sta nabrane maline takoj prodali in se z izkupičkom podali proti domu. Med potjo ju je dohitel z vozom trgovec Anton Tra- Velik gozdni požar Novo mesto, 4. avgusta. Včeira? so pohiteli alarmirani gasilci _ v podgsrjansko pogorje, ker je pri vasi Rnju-šoe gorel gozd, ki ije bil zažgan od ostankov ogorkov, katere, so po ognju pustili mjuški pastirji, ki so imeli svojo živino ▼ jutranjih urah na paši Dopoldanski veter je ogorke razpihal in tleče raznesel po gozdu, kjer se je mahoma vžgala trava, je in ostala stebla, ki so pričela goreti z visokim plamenom. Dasi se ta gozd nahaja v precej globoki kotlini, se je videl velik, gost valeči se dim v Novo mesto, kjer je bilo po mestni sirerri gasilstvo alarmirano h požara. Na kraj požara so odhiteli naši gasilci s svo» jim avtomobilom in motorko, prišli pa so tudi gasilci iz Uršnfh sel, Kamene in iz Šimhela. Ker ni v bližini nikake vode, »o ostali na pogorišču gasilci iz šmihela, Id so napravili v ograženem delu dolg prekop in tako ogenj lokaliziraii. PotfareJo je v celem 3 ha mladega gozda, katerega lastniki so kmetje iz Rnmšč in poganški graščak g. Langer. Ravno na sličer način je letošnjo pomlad pogorelo pod Mihovcem kmetom 12 ha gozda. Požig na samotni kmetiji Dolenjske Toplice, 4 avgusta. V noči od 30. na 31. julija je na nepoznan način nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Vmcenca Povšeta na Selih pri Toplicah. Goreti ije pričel okrog polnoči pod, na katerem je bilo mnogo sena. Prvi je zapazil požar domači hlapec, ki je spal v mlinu ter hitro zbudil _gospodinjo, ki je bik sama doma z otroci, medtem ko je gospodar dan prej odpotoval po opravkih v Karlovec. Žena in hlapec sta hitela vleči vozove na varno. Takoj nato je začelo v zvoniku biti plat zvona. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Podturoa, ki so zabranili, da ni pogorelo vse s^ hišo vred. Pogorel pa je pod, kozolec, čebelnjak s čebelami in hlev. v katerem je bila krava, ki se je odtrgaja, zbežala rn se tako rešila. Pogorelo je tudi mnogo sena in žita. v , Kako je nastal požar se ni moglo se dognati, zlasti ker stoje vsa poslopja s h:so in mlinom na samem, precej oddaljeno od vasi, sumi pa se. da je ogenj podtaknila zlobna roka. Škoda je precej občutna, zlasti še. ker jc gospodar zaradi neuspele trgovine z lesom zabredel v težaven gmotni položaj. Zavarovalnina niti od daleč ne krije nastale škode. vizian iz Bršljina, k! se je namenil ▼ Gaberje po maline. Obe sta ga prosili, da ju vzame na svoj voz, da prideta čim prej domov. G. Triavizan je rade volje ustregel. Ko pa so dospeli v Brusnice, je hote« la nesreča, da je Matkova padla z voza in prišla pod zadnja kolesa, ki so šla preko njenega trebuha iin rok. Nesrečnica se je zaradi hudih bolečin takoj onesvestila. Bila je za prvo silo prenesena na nelai bližni pod, od koder jo je njen sorodnik, posestnik Deželan Jože prepeljal v novomeško žensko bolnico, kjer je včeraj dopoldne zaradi hudih . notranjih poškodb umrla. Pokojna vdova je zapustila 4 osirotele otročiče, ki so že pred par leti izgubili svojega očeta. S težko prizadetimi sirotami sočustvuje vsa brusniška fara. Prizorišče požarne katastrofe v Rosah Ogromni stetofl dftna so s® dvigaj Iznad gorečih skladišč. Večja stika predočnfe podolžno fronto ruške tovarne s poslopjem oprave, za katerim grozotni čnri oblak dima najbolje pričuje, kako mogočno se Je razbohotil besni element. Kakor poročamo na dragem mesta, Je vsaka nova nevarnost v območju ruške tvonmce odstranjena. Posledice suše v Prekmurju Dolnja Lendava, 4. avgusta. Letošnije leto je izredno vroče .in suho prav od početka. Vročina noče popustiti in tudi dežja noče biti, vsaj v izdatnejši množini ne. Vročina s sušo ima svoje ne-povoljne posledice, ki so posebno za našega kmeta prav hude. Letos se je pričakovala v Prekmurju rekordna žetev. Vendar pa je pri mlačvj nastopilo razočaranje. Rž je obrodila še razmeroma dobro, pšenice je pa bilo zelo malo. V silni vročini je namreč dozorevala prenaglo, zaradi česar se zrnje ni moglo razviti in ije ostalo drobno. Tudi^ ostali poljski pridelki vidno zaostajajo. Krompir je droben in ne more rasti. Koruza pa je na nekaterih mestih skoraj čisto suha. Izredno so prizadeti kraji okrog Turnišča in Beltincev. kjer koruze sploh ne bo. Boljše je v krajih ob Muri. Najbolj prizadeti po vročini so travniki, kijer se letos otava ne bo kosila. To ima za posledico, da se seno že sedaj plačuje po 100 Din za siot. Veliko pomanjkanje krme povzroča, da kmetje silijo z živino na trg, kjer so cene tudi že zaradi tega silno nizke. Lepe bike so plačevali na zadnjdh sejmih po 4 do 5 Din kg. Krave pa sploh nimajo cene. Ako ne bomo kmalu dobili izdatnejšega dežja ne bo tudi prosa niti ajde. Huda bo pa tudi za repo, ki ije kmetje v suho zemljo ne morejo sejati. Nepovoljna letina v že itak težkem gospodarskem položaju vpliva na kmete silne nepovoljno tako. da se ljudstva skoraj" loteva obup. Današnji gospodarski položaj prekmurskega kmeta se zrcali v naravnost neverjetnem pomanjkanju denarja. Treba bo pomoči an razbremenitve, sicer bodo prišli zelo hudi časi. Marij Šimenc na Bledu Naš popularni pevec, tenorist g. Marij Šimenc preživlja večji dol svojih počitnic na Bledu. Stalen gost je tudi v kopališču, da si v vodi in solncu naberee novih mod za težko delo prihodnje sezone. ' I Vihar na Mont Blancu LENI RIEFENSTAHL, SEPP RIST in RENST UDET Vsi posnetki tega prekrasnega umotvora so delani v naravi v kraljestvu večnega ledu v višini nad 4000 metrov. Letalec Udet pristane na ledeniku. Telefon 2124. Tridesetletnica mature ljubljanske VID. a leta 1901. V ponedeljek 3. t. m. so se v Ljubljani v hotelu Bellevue zbrali tovariši, ki so napravili maturo leta 1901 v Vin.a razredu na Državni gimnaziji v Ljubljani. Zbrali so se razen okrajnega glavarja v Zwettlu na Nižjeavstrijskem, Rudolfa Junowicza, ki je bil zadržan, in duhovnika v pokoju Simona šimonca iz Ljubnega v Savinjski dolini, ki je bolan, vsi tovariši, ki so še živi in sicer (na sliki, počenši od spodaj od leve na desno): profesor Jožef Marn, profesor dr. Janko Pretnar, univ. prof. dr. Pavle Grošelj, P. Viktor Kopatin S. J, prof. dr. Valentin Rožič. prof. Anton Lov-še, urednik Franc Terseglav, banski svetnik Branko Fišer — župnik Janez Boršt-nar, višji želtzn. uradnik Andrej Maselj, načelnik Adsl tf Ribnikar, bibliotekar v Gradcu Jožef Geba, kontrolor Mestne hranilnice Matija Rodč, magistratni ravnatelj v Mariboru Alojzij Kochler, postajenačel. v Hartlebnu na štajerskem Kari Pauli-tsehek in vodja protezne delavnice v Ljubljani Anton Tominc. Najprej ao se spomnili svojih dragih pokojnih tovarišev: ministra dr. Gregorja Žerjava, }ur. Albina Domicelja, župnika Nikolaja Jamska, start uradnika Franca, Kustra, župnika Alojzija Lebena, jur. Antona Poklukarja, sina rajnega deželnega glavarja kranjskega, uradnika K. B. Viktorja Rohrmanna, žet uradnika Ivana škorjanca, Vaclava Tušarja, trgovca v Cerknem, žrtev fašistične roke, žel. uradnika Franca Mediča, poštnega uradnika Lu-dovika Mikuša, zdravnika dr. Adolfa Klauerja (umrl v Celovcu), inženjerja Karla Rettmeyerja (umrl na Dunaju) in šuberja Franca, ki je umrl že kot maturant. Radostno so pozdravili v svoji sredi 88-letnega profesorja gosp. Avgusta Westra (na sliki v sredini). Jubilante so pismeno iskreno pozdravih bivši profesorji g. dr. Oskar Gratzy pl. Wardengg iz Gradca, č. g. kanonik dr. Ivam Svetina in prof. g. Anton Bartel. V torek dopoldne so jubilanti obiskali na ljubljanskem pokopališču grobova svojih tovarišev ministra dr. Gregorja žerjava in župnika Nikolaja Jamška. vaše zdravljenje je uspešnejše ako Vaše srce in živce varuje KAV/1 HAB Z motornim kolesom v lokomotivo Strahovita smrtna nesreča mladega Savinjčana na Jezici Ljubljana, 4. avgusta. Na Jezici ob železniškem prelazu se je pripetila davi huda nesreča. Bilo je okrog 8.32, ko je pri vozil iz Ljubljane proti Jezici tovorni vlak. Železniško čuvajno službo je opravljal tedaj Alojzij Železnik, ki je stal na svojem mestu ter je kakor običajno, ker tamkaj cesta ni zaprta z zaporami, opozarjal z rdečo zastavico voznike, avtomobaliste m kolesarje, naj pazijo na prihajajoči vlak. Dočim so vsi vozniki pra-vočastno obstali, pa varnostnih znakov nista opazila veleposestnikov sin Ivan Jošt iz Gotovel? pri Žalcu in njegov brat ki sta se pripeljala po cesti na motociklu. Železnik jima je še v zadnjem trenutku mahal z zastavico, a sta oba prezrla tudi ta znak — in sledila je silovita nesreča. V precej hudem diru je Ivan Jošt za-vojil z motoctklom v lokomotivo, in sicer od strani. lokomotiva je motorno koto potegnila pod kolesa, dočim je Ivana Jošt a odbila v stran, kjer je obležal nezave- sten * težkimi zunanjimi in Se hujšimi notranjimi poškodbami. Zadaj na kolesu sedečega brata je enako vrglo proč. a se mo k sreči ni ničesar pripetilo. Strojevodja je takoj opazil nesrečo. Hotel jo je prav za prav preprečiti, vendar ni mogel stroj« pravočasno ustaviti. Težko ranjenega mladeniča so takoij prenesli . v bližnjo gostilno Tavčarjev dvor, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga mili. Obenem so tudi telefonirali reševalni postaji v Ljubljani in je bil ponesrečenec kmalu prepeljan v splošno bolnico. Tam so se pričeli zdravniki takoj truditi okrog ponesrečenca, vendar je ostal njihov trud zaman, kajti Jošt tje imel hudo pretresene možgane in še druge poškodbe, ki jim je okrog 11.30 podlegel. Ponesrečeni mladenič je bil star šele 28 let Bil j« kot sin uglednih staršev in pa zaradi svojega prikupnega značaja znan daleč po Savinjski dolini. Pač bridek udarec za družino. Manipulacije lesnega trgovca s kavcijami Opeharil ]e 14 oseb za 7S.800 Din Ljubljana, 4. avgusta. Pred letom so prišle na dan velikopotezno zasnovane manipulacije lesnega trgovca Franceta Isteniča s kavcijami France, rojen 1889. na Brezovici, je na pogled ponižen človek, toda namazan z vsemi sredstvi. Po novinah je anonciral, da sprejema knjigovodje, poslovodje in uradniške moči in sicer le take, ki so zmožni kavcije. Ustanovil je že leta 1923. posebno družbo »Unita« z o. z. v LjubljanL Bahal se je, da ima njegova družba velike poslovne zveze na vseh mednarodnih lesnih tržiščih, celo v Braziliji. Mnogi privatni nameščenci so mu verjeli ter so mu izročili kavcije po 2 do 10.000 Din. Kavcije je obljubil obrestovati po 15%, a denarja ni založil pri kakem zavodu, marveč ga je poraba za svoje premetene špekulacije. Podjetje Je slabo Slo. Do lani Je 14 osebam izvabil 78.800 Din kavcij. Ko so oškodovanci uvideli, da ne morejo zlepa priti do svojega denarja, so Isteniča ovadili policijt Bil je 5. junija aretiran ter Je presedel v preiskovalnem zaporu 6 mesecev. Opeharil pa je tudi nekega gospoda za 150.000 Din, a ta ni vložil proti njemu ovadbe. Pred malim senatom, kateremu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, se je moral danes France Istenič zagovarjati zaradi goljufije in prestopka malomarnega ban-krotstva. — Ali se čutite krivega? Istenič je svečano odvrnil: — Ne! V splošnem povem, da nisem imel namena, koga goljufati. Glavni neuspeh moje trgovine je bil ta, da sem vedno padel v nesrečo in da so me drugi izkoriščali. Brigal sem se, da bi prišel na zeleno vejo, toda vedno sem zdrknil doli. Jaz sem skromno živel, včasih si nisem še poštenega kosila privoščil, če gre povsod navzkriž, potem je logično, da mora denarja zmanjkati. Denarja pa ni dobro držati v miznici. Bilo bi pač neumno, da bi denar plesnel... Obtoženec je nato prav obširno pripovedoval, kakšno smolo da je imel pri poslih in kako ga je vedno preganjala nesreča. Priznal je, da so mu res izročili kavcije v skupnem znesku 78.800 Din. Omenil pa je, da je bil nekaj časa v Milanu, a nato v Zagrebu in obžaluje, da ni mogel postati gospod, ker je mnogim nasedel. Imel bi zaslužiti nad 4 milijone dinarjev, pa mu je spodletelo. Obtožnica navaja, kako Je France Istenič malomarno vodil knjigovodstvo in da kljdb svoji insolvenei ni pravočasno prijavil sodišču kotucurka. Tvrdka »Unita« je bila protokolir&na pri trgovskem sodišču, glavnica Je znašala 20.000 Din. Sprva je — Sodba: 16 mesecev robije bil njegov družabnik neki France Piškur, ki pa ga je kmalu zapustit Zaslišanje obtoženca je trajalo nad Z ure. Po zelo dolgem čitanju raznih spisov Je bila razprava ob 14. končana. France Istenič je bil obsojen na 16 mesecev robije, v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, a za dobo 3 let mu je sodno prepovedano voditi samostojno trgovino. Po sodbi je Istenič glasno pripomnil: »Ker se čutim popolnoma nedolžnega, prijavljam takoj revizijo.« Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Roparski napad na Pivki Podnart, 4. avgusta. Velike gasilske tombole v Kranju v nedeljo se je udeležil tudi Miha Bizjak, Žagar pri g. Rudolfu Miklavčiču v P od na rtu. Po tomboli se je podal v gostilno g. Ma-jerja v Kranju, kjer je našel nekega znanca, ki je sedel v družbi dveh neznanih fantov. Prisedel je k njim in ko so se nekaj časa razgovarjali, je plačal tudi za vino. Ko je slednjič Miha dejal, da se zpu mudi na vlak, mu je znanec prigovarjal, naj se rajši pelje z njim s kolesom do Podnarta, Bizjak sprva s tem ni soglašal, pozneje pa se je le vdal. Odpravljali so se že v mraku in ko je Bizjak plačeval, so poleg njegovega omizja videli tudi drugi, da ima pri sebi tisočak in še nekaj denarja. Bizjak se je res nekaj časa vozil s svojim znancem, a ker mu je bila ta vožnja neugodna, jo je mahnil sam po cesti naprej. Oba neznana fanta, ki sta bila z njim pila, sta se tudi poslovila od njega. Ko pa je prišel Bizjak blizu vasi Pivke, je naenkrat skočil iz obcestnega grmovja pred njega neznan moški, ki ga je udaril najprej po glavi, potem pa ga je začel daviti. Od močnega udarca nad levim očesom je bil Bizjak ves omamljen, zrušil se je na tla, neznanec pa mu je raztrgal obleko, ugrabil listnico in zbežal nazaj v grmovje. S težavo je izropani Žagar nadaljeval svojo pot v Podnart ter drugo jutro roparski napad prijavil orožnikom. Domače vesti * Petinsedemdesetletnica prof. A. Mušiča V Zagrebu Je predvčerajšnjim proslavil «voj 75. rojstni dan znani klasični filolog univerzitetni profesor rojak dr. Avgust Mušič. V imenu filozofske fakultete v Zagrebu, na kateri je dr. Mušič deloval skoraj 40 let, mu je čestitala delegacija, sestavljena iz dekana prof. dr. Hauptmanna in dveh profesorjev. V imenu akademije znanosti in umetnosti pa mu je čestital predsednik dr. Gavro Manojlovič. I>r. Avgust Mušič se je rodil na dolenjski Krki. Gimnazijo je absolviral v Novem mestu, univerzo pa v Zagrebu. Specijaliziral se je v Leipzigu in Berlinu ter vživa velik sloves v znanstvenem svetu. * Novi gostje na Bledu. Rodbina g. ministra na razpoloženju dr. Peleša je iz Zagreba dospela na letovanje na Bled ter se nastanila v hotelu Jekler. * Ceškj gostje in naš Bohinj. Skupina čeških gostov i z Olomouca z g. dr. B. Vy-biralom na čelu nas je naprosifa za objavo naslednjih vrstic: Preživeli smo mesec dni v Bohinju in sicer v Stari Fužini, kjer nam je g. A. Ražem izkazal vso postrežljivost vrlega bohinjskega gospodarja. Zapuščamo Bohinj z nepozabnimi vtisi in s tolitkirr navdušenjem za prirodne lepote Gorenjske da bomo komaj čakali dne, ko zopet pridemo v Bohinj. Ostanemo njegovi vneti pro-pagatorji in smo preverjeni, da bo z nami in za nami prihajalo vedno več naših rojakov. * Nove poštne dopisnice. Minister za promet je odredil, da se takoj puste v promet poštne dopisnice po 1.50 Din, veljavne za mednarodni promet. Dosedanje dopisnice po 1.50 Din z naslovom Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca« se vzamejo iz prometa. Kolikor pa so že v prometu, obdrže veljavo do 31. oktobra 1931. Po izteku tega roka pa se ne bodo več odpravljale niti zamenjale za druge poštn€ vrednotnice. * Izplačilo rent westfalskim rudarje«. Kr. uprava dravske banovine objavlja: Westfalskim rudarjem, ki se nahajajo v domovini, se zaradi neposlovanja bank v Nemčiji za mesec julij 1931 n-iso mogle do-poslati njim pripadajoče rente. Prizadeti naj bodo po tej poti obveščeni, da rente niso ustavljene ali propadle. Naš konzulat v Diisseldorfu bo skrbel, da bodo čim prej mogoče doposlane upravičencem. * Udeležencem sokolske prireditve t Dobavi v nedeljo 9. t m. bo za povratek proti Zidanemu mostu na razpolago brzo tovorni vlak št. 48 ob 22. * Vodstvo zagrebškega zoološkega vrta ostane nespremenjeno. Kakor javljajo zagrebški listi, je direktor tamkajšnjega zoo loškega vrta dr. Omorza umaknil svojo deroisijo. Njegovo razmerje z mestno občino ostane nespremenjeno. * Poroka. V Framu sta se v nedeljo poročila g. Ivan Šetinc, tehnični uradnik v Mariboru in g oslica Jasna Trstenjakova učiteljica. Iskreno čestitamo! * Novi grobovL Pogreb g. dr. Romana iR a v n i h a r j a, odvetnika in rez. peš. kapelama I. bo jutri ob pol 15. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo krsta položena v rodbinsko grobnico. — Na Glin ca h VI. je po daljšem boleh&nju umrl državni upokojenec g, Martin Jenko. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 18. na viško pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Zborovanje agrarnih interesentov. Zve« za Slovenskih agrarnih interesentov skli cuje za nedeljo 9. t. m. zborovanje dele« gatov novoustanovljenih pašniških in gozd nih zadrug in zaupnikov Zveze. Zborova« nje se bo vršilo ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Milklošiče« va cesta. ZaTadi važnosti dnevnega reda raj pošlje na zborovanje vsaka zadruga r9aj enega delegata, zaupnikii Zveze pa naj pridejo po možnosti vsi. * Kočevski Dijaški dom. Za gojence iz tujih šolskih okolišev bo napravilo vodstvo Dijaškega doma v Kočevju skupno prošnjo na prosvetni oddelek za dovoljenje prešolanja. * Naša glasba na Češkem. V prihodnji seziji bosta na sporedu simfoničnih koncertov Narodnega gledališča v Brnu izvajam' dve skladbi slovenskih komponistov in sicer Osterčeva suita za orkester in Škerjančev »Preludij, arija in finate« za godalni orkes-ter. Obe skladbi bo dirigiral kapelnik opere v Brnu g. A. Ba'.atka, kr nam je še v najlepšem spominu kot dirigent ljubljanske opere. * Uprava Hubadove župe JPS vsem včlanjenim moškim zborom! Vabimo vas na sodelovanje v povodu slavnosti odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju v dneh 5. in 6. septembra. Po železnici četr-tinska vožnja. Ljubljanski zbori naj takoj študirajo naslednje pesmi: Dr. B. Ipavic »Bodi zdrava domovina«; F. S. Vilhar »Naša zvezda«; vsi zbori pa E. Adamičevo Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke nomeniio najvišjo. druze najnižio. 4. avgusta. Ljubljana 7, 764.7, 19.8, 65, tiho 0 —, —; Maribor 7, 764.0, 18.2, 93, NWl, dež, 2.7; Zagreb 7. 762.9, 19.3, 92, SSE2, 8. —, —; Beograd 7, 763.8, 20.6, 87, tiho, 9, dež, 0.6; Sarajevo 7, 761.5, 18.8, 66. tiho, 0, —, — ; Skopi je 7, 759.9, 24.8. 56, Wl, 1, —, Temperatura: Ljubljana —, 18.2; Maribor 25A 13.3; Zagreb 32.6. 18.4; Beograd 35.7, 18.4; Sarajevo 35.3. 142; Skoplje 31.4, 17.2. Solnce vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19.24. Luna vzhaja ob 21.45, zahaja ob 10.41. »Molitev« (Ti, ki si ustvaril, s fanfarami) in himno »Bože pravde« (unisono v G-duru.) * Največji planinski dom v JugosfavfJl. V zadnjih dneh je bila dovršena kolavdaoi-ia novega planinskega doma na Mosoru v Dalmaciji. To je, kakor poročajo, največji planinski dom v Jugoslaviji. Novi dom je uspeh požrtvovalnega dela agilnih splitskih Mosorašev. * Parobrod »Kraljica Marija« odpfal v Grško. Iz "sušaškega pristanišča je predvčerajšnjim vdrugič ob dalmatinski obali odplul proti Grški naš največji parnik. Na njem je 120 potnikov, ki pa se bodo večinoma izkrcali v Splitu, Dubrovniku in Ko-toru. Prihodnje potovanje »Kraljice Marije« je določeno na dan 2. septembra. * Slavje jugoslovenske primorske omla-dine v Kranju. Pred Dar meseci se je posrečilo krajevni organizaaiji jugoslovenskih emigrantov v Kranju, ki je dremala, noži-v:t; svoje delovanje s tem, da se je prelevilo v društvo »Zarja«, ki je začelo z vsemi močmi delovati To delo je zadelo marsikje na odpor, vendar pa navdušene mladine ni moglo ničesar ustaviti na njenem potu. Delala je naprej z vsem elanom in bo v nedeljo 9. avgusta t 1. stopila pred javnost s prireditvijo na vrtu gostilne gosp. Graiserja na Primskovem. Narodna veselica ta dan bo sad večmesečnega dela im zato upamo, da bomo v vseh prijateljih mladine in jugoslovenske misli našli dovoli razumevanja in podpore. Da bo veselica ustrezala tudi kulturnemu namenu, se bo vršil pred veselico ob pol 15. koncert. Na sporedu bodo glasbene točke, ki jih bo izvajala Kovinarska godba z Jesenic in pevske točke, ki jih bo zapel mešani zbor prosvetnega društva »Tabor« iz Ljubljane. Vljudno vabimo vse meščanstvo in okoliško prebivalstvo, da se te mladinske prireditve udeležii in s tem dokaže svoje razumevanje za delo mladine. — Odbor. 4 Srečen dobitnik. V vasi Genterovoih pri Dolnji Lendavi je čevljar Jošar zadel na četrtinsko srečko drž. razredne loterije 100.000 Din. Jošar je bil tega lepega denarja res potreben in zdaj pravi, da bo takoj začel zidati hišo. * Samomor zaradi bolezni. V Pančevo je v svojem stanovanju izvršil samomor 601etni Stevan Damjančič. Ko so domačini spali, je Damjančič na tihem zapustil spalno sobo ter se v predsobi obesil. Šele zjutraj so ga našli mrtvega. Vzrok samomora je baje onemoglost in neozdravljiva bolezen. * SmederevsSco grozdje se že Izvaža.- Pred nekaterimi dnevi se je iz Smedereva odposlala prva partija letošnjega grozdja. Pošiljka je šla na Dunaj, kjer se grozdje prodaja po 15 do 20 DSn kilogram. V Strjede-revu se grozdje prodaja sedaj po 3 do 5 Din za kg na trgu. Kakor vse kaže, bo oe-na grozdja letos znatno nižja kakor lani. * Požar pr! Zrečah. V Ljubnici pri Zre-čah je zaradi vnetja saj v dimniku nastal v hiiši posestnika Simona Maleca požar, ki je upepelil hišo in gospodarsko poslopje ter vse že spravljene pridelke. Pogorelo je tudi vse pohištvo in obleka. * Velik požar v Karlovca. V Karlove« je v soboto zvečer izbruhnili požar v industriji kartonaže ter v avtogaraži, ki je zgorela z avtomobilom vred. Plamen je objel tudi delavnico, ki je s poslopjem vred do temelja pogorela, škoda se ceni na 250.000 Din, ki je deloma krita z zavarovalnino. * Žrtev morja. V Bolu na otoku Braču je pri kopanju v morju utonil profesor trgovske akademije v Sarajevu Said Ferha-dič, vodja ferijalne kolonije. * Utonil je pri kopanju v Savi pod vasjo Stožice 11 letni Ignac Presetniik, učenec 5. razreda osnovne šole na Jezici, doma iz Stožic št. 35, po domače Jesharjev. Z drugimi otroci se je kopal v Savi in v neki kotlini obračal v vodi drevesni štor, ki se je zasukal tako, da je dečka pritisnil pod vodo, od koder se ni mogel rešiti na površje. Mlajši 9 letni brat Ivan ga je klical: »Nacek pojdi ven!« Ker pa se Naoek ni pokazal več iz vode je začel bratec klicati na drugo stran Save ljudi, ki so potegnili že mrtvega dečka iz vode. Ta skrajno žalostni primer naj bo v svarilo staršem, da ne puščajo otrok samih k vodi. Škoda dečka, ki ie bil priden učenec in je hodil tudi pridno telovadit k deci Sokola na Ježnci. * Sloveujgraška kronika nesreč. Poročajo nam: Zeno slovenjgraškega mesarja in posestnika g. Antona Kuharja je pri pasiranju ceste podrl neki kolesar in je dobila težje poškodbe na glavi. Verčkovnik Jožef iz Sp. Klama je pri nabiranju sliv padel z drevesa in si zlomil levo roko. Žolgar Ludvik, mizarski pomočnik iz Golave buke, je pri vožnji desk prišel pod voz in mu je zmečkalo desno nogo. V sreskega kmetijskega referenta g. Vernika, ki si je vračal na motornem kolesu domov, se je zaletel neki kolesar. Čeravno s.ta oba vozača padla na oesto, sta k sreči oba ostala brez poškodb. * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko te škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane s— Poziv nčiteljstvu. Danes prispejo ob 1935 na glavni kolodvor angleški učitelji in učiteljice ter učiteljski kandidati e. Navedeni bodo bivali dalje časa v dravski banovini ter si bodo ogledali znamenitosti in lepoto naših krajev. JUU, sekcija za dravsko banovino, in ljubljansko učiteljsko društvo vabita vse v Ljubljani bivajoče učiteljstvo, da se sprejema angleških tovarišev v čim obilnejšem številu udeleži. Posebno so vabljeni vsi tovariši in tova-rišice, ki so došli v učiteljske tečaje v Ljubljani. Zvečer bo skupna večerja v hotelu Miiklič. Oni tovariši, ki bi se želeli če kuputeje fotoaparat, nikakor ne pozabite ogledati si pri nas precizne Voigt-landerjeve kamere. Zahtevajte pravkar izišli brezplačni fotocenik. DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5 265 udeležiti večerje in podrobneje seznaniti z angleškimi tovariši, naj se zglasijo pri tajništvu sekaije JUU. Gostje bodo bivali v Bohinju, odkoder bodo delali izlete v razne kraje po Gorenjskem. V tem pogledu poziva JUU sekcija za dravsko banovino zlasti članstvo radovljiškega učiteljskega društva, da gre gostom v čim izdatnejši meri na roke in jim nudi vso gostoljubnost. o— Ravnateljstvi drž. moškega in ženskega učiteljišča sporočata: Ker je ministrstvo prosvete z odlokom od 31. julija 1931 S. n. br. 25.286 sporočilo, »da se nijedna odredba zakona o izmenama i dopunama u zakonu o srednjim školama od 20. julija 1931 godine, S. n. br. 24.285. nece prime-niti i na učiteljske škole«, ostanejo določbe glede začetka ponavljalnih izpitov, kakor tudi vpisovanja učenoev in začetka šolskega leta, ki so objavljene v izvestju za šolsko leto 1930-31, veljavne in se prejšnji razglas ravnateljstev razveljavlja. u— Mestna ženska realna gimnazija. Prošnje za sprejemni izpit za I. razred je treba vložiti vključno do 26. avgusta. Sprejemni izpit za I. razred bo 27. avgusta ob 8, Vpisovanje gojenk za I. do 8. razred bo od 1. do 3. sepetmbra. Popravni in razredni izpiti bodo 24. in 25. avgusta. Nižji tečajni izpit bo od 1. do 5. septembra, višji pa od 5. do 9. septembra. Natančnejši razpored na črni deski v vestibulu. Otvoritvena služba božja bo 13. septembra in pri-četek 14. septembra. Vpisovanje, v trgovski tečaj bo 14. septembra, v gospodinjsko šolo »Mladiko« pa 29. in 30. septembra. a— Odbor JAD Triglava v LJubljani poriva svoje člane, da se v on večjem številu udeleže dne 14. in 15. t m. Triglavan-skega zbora v 'Ptuju. Ta zbor ne bo navaden počitniški sestanek, ampak manifestacija triglavanske tvornosti, miselnosti ki vzajemnosti. Vsak, ki se namerava udele-žiiti zbora, se mora najkasneje do 6. t m prijaviti pripravljalnemu odboru za Trigla-vanski zbor v Ptuju. Prijave sprejema in daje pojasniJa društveni tajnik Mate Zaj-šek Stud: iur. v Ptuju. Vožnja iz Ljubljane v Ptuj 'bo v okviru skupin četrtinska! Odbor. s— TovarlSU v oče)] SiMke pravoslavne občine. Odbor Srbske pravosl. občine se je odločil, da priredi vsako prvo sredo v mesecu tovariški večer v restavraciji »Zvezdi«. Apelira na svoje člane in prijatelje, da te večere Srn števflneje posečajo. Prva tak večer bo drevi ob 9. v restavraciji »Zvezdi« o— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu j članstvu pretužno vest da je nenadoma j preminil njegov zvesti m dolgoletni član brat dr. Roman RavaSiar, odvetnik v Ljubljani. Naša' dolžnost je, da ga spremimo v čim večjem številu na poslednji poti. Zbirališče članstva v četrtek ob pol 15. pred mrtvašnico pri St. Krištofa. Obleka civilna z znakom. Pokojnika ohranimo v častnem m trajnem spominu! Zdravo! Odbor. a— Uprava kopališča SK Ilirije opozarja občinstvo, da veljajo znižane uradniške vstopnice le od 12. do 16. ure in samo proti izkazu z uradniško legitimacijo in event še s člansko izkaznico. Ob nedeljah in praznikih uradniške vstopnice niso veljavne. o— V prijazno štepanJo vas se bomo v nedeljo trm noma namenili Ljubljančani. Cemu tudi ne? Ni ga kmalu lepšega kraja in bolj gostoljubnih ljudi, kar že itak vemo, novo pa ie to, da bo štepanjski Sokol v nedeljo praznoval lep jubilej: 20 letnico obstoja. Zatorej v nedeljo vri na letno telo vadišče poleg Kregarjeve gostilne! o— »Dane»ng« v hotelo »Tivodi« vsak večer. Ples, mednarodni ar tis ti! Cene običajne! u— Gradbena dela pri mostovih. Pri tromostovju gradbena dela sedaj zopet hitreje napredujejo. V soboto so zbetonirali desni most, ki je v glavnem že dokončan. Potrebna so samo še razna manjša dela. Zdaj je več življenja pri gradnji levega mostu, kjer je urejen opaž za lok ter bodo pričeli s polaganjem armature. Tudi pri Trnovskem mostu so v teku pripravljalna dela. Dva stara k amen i ta opornika so začeli že podirati in jeii kopati v svrho postavitve zagatne stene lev« breg, kjer pri-ono kopati temelj za novt opornik. o— Mlada obupanka. V Kopališki ulici v Mostah si je hotela v ponedeljek zvečer okrog 20.30 končati življenje 21 letna delavka KJ^ra A Tisti čas je opazil Klaro neki ključavničar, ko je baš pfla iz male stekleničice in se hip nato zgrudila na tla ter se iela zvišati v hudih bolečinah. Ključavničar je takoj pristopij k dekletu in dvagnivši steklenico ugotovil, da je bila v njej oetova kislina. Takoj Je obvestil o dogodku bližnjega stražnika, nakar je bila nesrečnica prepeljana z reševalnim vozom v bolnioo. Tu so ji izprali želodec in je dekle že izven nevarnosti. Kot vzrok svojega dejanja je navedla obupanka, da se Kratko malo naveličala življenja, o— Tatvina v kopališču. Tatovi, ki opre-zajo na razne prilike, pri katerih se okoriščajo s tujim blagom, so povsod na delu Zlasti so podjetni tatovi, ki se gibljejo med kopalci na prostem, zato beleži kronika največ tatvin ob Savi v Tomačevem. Drzen tat pa se je našel tudi v kopališču Ilirije. Ukradel je včeraj soprogi veletr-govca z vinom Marceli Bolaffio torbico z damsko uro v vrednosti 1500 Din. u— Kolesa zopet izginjajo. Iz neke veže na Marijinem trgu je bilo v ponedeljek odpeljano črno pleskano kolo delavca Ivana Mežnarja. Drugo kolo je bilo ukradeno Francetu Tomšetu na Kongresnem trgu. Tatvine koles so čedalje bolj pogoste in iih menda sploh ni mogoče preprečiti. Lastniki namreč vedno premalo pazijo na svoja kolesa in jih puščajo nezaklenjena. Tako seveda imajo tatici prav lahek posel. n— Dve nesreči. Delavec Ivan MareKč zaposlen pri regulacijskih delih Ljubljanice ob Grudnovem nabrežju, je vozil včeraj popoldne v malem vagončku ilovico do brega. Ko pa je privozil z malim vagon-čkom med dva kupa mokre ilovice, mu je nenadoma spodrsnilo in je padel za va-gončkom tako nesrečno, da se mu je leva noga dobesedno zaobrnila. Iz sklepov so mu skočile kosti in ima ponesrečenec tudi nategnjene kite in žile. Prepeljali so ga v bolnico, kamor so spravili popoldne tudi 7 letnega sina delavke Josipa Lustika iz Zg. Šiške 186, ki se je polil po telesu z vrelo kavo. Dečko je dobi! pri tem hude opekline in se bo moral zdraviti dalje časa. Iz Celja e— V lufija Je amrto v GeJ|u 15 oseb, od teh 4 v mestu, 11 pa v bolnica. V okoliški občini je umrlo v juliju skupno 13 osen Reševalna postaja pa je imela v preteklem mesecu 45 intervencij. Avtomobil je dosedaj že več ko dokazal kako nujno Je b* potreben. e— Dve nesreči. V bofofci sta morala poiskati zdravniško pomoč 7 letni učenec Franc Slokan iz Celja, ki si je na poti na Ainski vrh v gozdu nad Gozdno restavracijo pri padou poškodoval levo roko, in pa 29 letni trgovec Franc šventner z Vranskega, ki je padel v nedeljo zvečer po nesrečnem naključju z moto cikla in si občutno poškodoval desno nogo v kolenu. e— Žrtev nočnega napada. Dodatno k tej notici, ki smo jo objavila v nedelio, napro-šeni sporočamo, da g. Kovač iz Vojnika ni bil napaden zahrbtno, temveč mu je zadal rani kot napadalec označeni F. baje v silobranj. Kako se je ziadeva v resnici dogodila, bo ugotovila preiskava" in pa sodi-scc» e— Samo še danes hi Jutri morete obnoviti srečke UL razreda. Žrebanje bo r torek lita Iz Maribora Na željo ljubljanskega občinstva prirede v drugič KUBANSKI KAZAKI D2IGITOVKO IN VE2BE NA KONJIH v sredo 5. t m. ob tiri zvečer pri elektr. razsvetljavi na igrišču SK Ilirije. 10227 a— Veliko tombolo priredi v nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne Olepševalno in tuj« skosprometno društvo v Framu pri Mari« boru. Pripravljeni so jako praktioai in dragoceni dobitki, kakor celotno pohištvo za spalnico, vredno nad 4000 Din, 1 kolo, 700 Din v gotovini, 1 prašič, 35 kg bučnega olja, več eežmjev drv in nad 300 manjših in večjih daril od domačinov in raznih tvrdk v vrednosti do 20.000 Din. Karte so po 3 Din. a— Nenavadno gosta megla, kar je b* Maribor zelo reddk pojav, je visela včeraj v prvih jutranjih urah nad meetom in oko« lico. Prvi avtomobili so morali prižgati luči. Megla je zapustila na nasadih prav izdatno roso, vendar jO je močno avgusto-vo solnce kmalu pregnalo. a— Poškodba strojev v tovarni Doktor in drug. Ko so včeraj zjutraj prišli na delo delavci v znani tekstilni tovarni Doktor in drug v Tvorniški ulici, so opazili, da je nekdo v nedeljo ali morda že v 6oboto popoldne porezal niti na desetih tka!nih strojih za platno. Škoda znaša okrog 1000 Din. Očividno gre za maščevanje. a— Zaradi trpinčenja živali je pt¥jair* Ijen krovec Fran M., ki je vozil s tako sestradano kobilico, da eo ee ljudje javno zgražalj in zbirali okrog uboge živali. Kljuse se je jedva držalo na nogah, ter je bilo nazadnje že sploh boso tako, da ee je že krhala loževina. M. je moral kobilico takoj pedjati domov in se ne sme z njo po« kazati na utoci, dokler se ne bo opomogla. a-— Tatvina »rebrne šatulje. Zastopnik francoskega konzulata v Mariboru Henrik Furer 'je optaril, da mu je v soboto nekdo odnesel fe zaprte jedilnice precej veliko srebrno šatuljo za cigarete. Tat je najbrže izkoristil priliko, ko se je g. Furer mudil na vrtu in je stanovanje 6amo zaklenil ter pustil ključ v ključavnici. a— Slabo plačilo. Včeraj popoldne ao pripeljati v mariborsko bolnico iz Cniure« ka 5$«le»tnega posestnika Štefana Režonja iz Vratje vasi v Ajpaiški kotlini. Mož je poskušal miriti delavce, zaposlene pri re* gulacijfi Mure, ko so se zaradi neke malenkosti sprli. Pri tem pa ga je nekdo tako obdela), da je moral idkafi pomoči v bol> n«. a— Nezgode. Posestnik Karel Golob rz Sp. Ho5 je padel med delom tako nesreč« no, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. — 15«letni Stanko Verzei si je pri padcu s kolesa znatno poškodovaj desni laket, Henrik Dobnik pa se je pr,i enaki nezgodi randl obe Toflci. Prvega ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico, ostala dva pa sta morala iekati prve pomoči na reševalni po6ta$. a— Strela zanetila požar. V ponedeljek popoldne, ko se je vlfla na Maribor in okolico močna ploha, je med silnim grme« mjem treščiHo v veliko gospodarsko poslopje veleposefltn^ca Janeza Sušca v Ho« tinji vasi. Ogenj se je tako naglo razširil, da je bilo mogoče rešiti samo živino, ki pa je blila budi že močno omamljena od di« ma. Razen poslopja je požar uničil tudi vse gospodarsko orodje m vozove in zgo* relo je 8 svinj. Radi močnega vetra so bfla v nevarnost] tudi vsa sosedna posfopja fn so imeli gasilca mnogo truda, da so pre« prečili večji razmah ognja. Skoda znaša nad 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. a— Zakonsko zvezo so skleniti pretekli teden v Mariboru: Ivan Čifoed. mizar in Frančiiška Liililk; dninar Štefan Černivec in Matilda Nerat ter čevljarski mojster Franc Sinkovič in Štefanija Novak, zaseb« na uradnica. a— Rojstvo, noroka, bi smrt Merseca julija je zagledalo luč sveta v Mariboru 109 otrok in sicer 67 moškega in 42 ženskega spola, hladna zemlja je pokrila 45 oselb, porok pa je bilo 23. a— Nesreče in nezgode. Pri stavbni tvrdki Nassimbeni zaposleni 36 letni delavec Andrej Fekonja je padel med delom in dobil pri padcu hude poškodbe. — V Krčevini je padla 46 letna vimcarka Terezija Cerk iz Počehove tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. — V Strikovcu pri Sv. Iliju pri Slovenskih goricah je padla 66 letna posestnica Apolonija Herič po neprevidnosti v globok obcestni jarek ter si je zlomila levo roko v zapestju. 5 letni sinček kleparja v delavnici državnih železnic v Mariboru. Ivsna Klampterja je ob po-vratku svojega očeta, ki je tudi vnet gasilec, plezal včeraj na gasilni avto, ki se je pravkar vrnil iz Ruš. Pri tem pa je padel in dobil na glavi tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnioo. — V Ribnici na Pohorju je padel 4 letni sinček veleposestnika Frana Miklavca po stopnicah ter si zlomil desno roko v laktu. — Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsK« bolnico. Iz Trbovelj t— Posestvo, ki ga je kupfl g. Vinko Pavlin od Parasuhovih dedičev, ni bflo kupljeno za 330.000 Din, ampak za 380-000 Din, kar s te>m popravljamo. t— Srečke državne loterije naj se Se d» nes obnoves. Iz Ptuja J— Ha državni realni gimnaziji v Ptsjs se bodo vršili popravni in vsi ostali izpiti v času od 24. avgusta do 1. septembra. Učenci, ki žele vstopiti v L razred, naj vlože v času od 24. do 26. avgusta prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, opremljene 8 šolskim izkazom in rojstnim listom. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 27. t m. ob pol 9. Vpisovanje dijakov (-inf) se bo vršilo od 1- do 5. septembra. Razpored »■ pirtov in vpisovanja je objavljen na oglasni deski. Iz Dolnje Lendave Tfbotapci<, s katero hoče naše gasilno društvo počastiti petdesetletnico smrti slavnega pisatelja in politika Josipa Jurčiča, se bo namesto na Veliki Šmaren, kakor je bilo prvotno določeno, uprizorila v nedeljo 9. t m. ob 15. Ker pa je novi, v Gasilnem domu zgrajeni oder mnogo premajhen v ta namen, se bo morala igra vršiti pod prostornim kozolcem posestnika Bregarja. Vsi igralci, tako fantje in ueKieta. so se dobro naučili svojih ulog, vendar se takoj vidi, da bodo zlasti igralci glavnih ulog izdatno stopali v ospredje- V nedeljo vsi na Muljavo! SOKOL Občni zbor Ruskega Sokola Odbor Ruskega Sokola v Ljubljani je po dovršitvi evo(jega uspešnega organiza« cijskega dela imel svoj občni zbor dne 19. julija v Narodnem domu. Br. starosta Iva-novski je pozdravil navzoče člane in v kratkem očrtal delovanje Ruskega Sokola in njegovo zgodovino. V teku 4 mesecev se je število članov 6koro potrojilo. Br. podstarosta Pče^jniikov je poudaril neoi>» hodno potrebo, da se vsi ruski rojaki uedinijo v edini slovanski organizaciji So« kolu, in je izrazil svoje veselje nad po« žrtvovalnim delovanjem vsega članstva v pravcu razširjanja slovanske nacijonalne misli. Število članov Ruskega Sokola je doseglo že 56. to je tretjina ruskega prebivalstva v Ljubljani. Sledila so izvajanja br. tajnika, blagajni« ka, načelnika m revizijskega odibora, na« kar je bfl izvoljen naslednji odbor: staro« sta univ. prof. dr. Aleiksej A. Kopi!»v, podst?rosta bivši kapetan bojnega broda Andrej A. Pčelijntikiov, načelnik prosvet« nega oddeTka general Vladimir Želtenko, tajnik br. Georgij Popov, zapisnikar br. Valentin Siricp, blagajnik br. Jvan De-La» kijer, načelmriik br. Aleksander Šengelaja, gospodar br. Peter Krasjuk, načelnik in« form. odd. br. Vasilij Tretjakav, odbomi« ki br. Aldksander De-Make, Vladimir Per« vago in Nikolaj Tkačjev, rezervna odbor« pika br. Nikolaj Tarasov in Aleksander Levenec. V reviziijskj odbor so stopili br. Nikolaj Rihter, Vasilij Mančič in Mihael Stiškovdkij, rezervna člana sta br. Ivan Železnov in br. Peter Kretov. Po volitvah se je novi brat starosta prof. Kopilov zahvalil prejšnjemu odboru in posebej br. Ivanovskemu za požrtvovalno delovanje m izrazil upanje, da bo tudi <» s pomočjo bratov nadaljeval pot uedinje« nja Slovanov v Sokolskem taboru. Ob 22. je brat starosta zavašil občni zbor. GOSPODARSTVO Naši državni papirji Finančna kriza ▼ Srednji Evropi, pred-▼setn v Nemčiji in Madžarski, ni pokazala neposredno nobenega vpliva v našem gospodarstvu. Težkoče dunajskega Kreditan-stalta so imele že pred nastopom finančne krize v Nemčiji za posledico, da so naši denarni zavodi vrnili dunajskemu trgu kratkoročne kredite, kar jim pa spričo likvidnosti ni-bilo težko. Naša kratkoročna zadolžitev v inozemstvu nikoli ni bila znatnejša in je ob koncu pret leta znašala le nekaj nad 400 milijonov Din, danes pa je seveda še neprimerno manjša. Zato ni čuda, da je kriza nezaupanja zapadnega kapitala «>a mimo ni< brez vsakih potlodic. Do kakih dvigov hranilnih vlog pa sploh ni prišlo. Le posredno so nejasne in nesigurne razmere na evropskih in ameriških denarnih in efektnih tržiščih (povzročile nekak refleks na našem trgu. Iz razumljive previdnosti je Narodna banka povišala diskontno mero, ker se je obrestna mera dvignila ludi na prostem denarnem trgu paralelno s podražitvijo inozemskih kreditov. Naši denarni zavodi so spričo nejasne situacije še povečali svjoe likvidne rezerve, čeprav so odplačevali večje inozemske kredite, deloma celo prostovoljno, kar je v inozemstvu napravilo najboljši ulis in je znova utrdilo zaupanje. Na drugi strani pa opažamo zadnji čas ob-čutnejše nazadovanje državnih papirjev. Kar se tiče dolarskih papirjev (Blairovo posojilo) j« nazadovanje tečajev pripisati edino okolnosti, da so v Newyorku in Loti-donu, zlasti zadnji teden, znatno padli tečaji vsakovrstnih obligacij in vseh državnih papirjev; seveda tudi naši papirji niso bili izvzeti. Naši tečaji dolarskih papirjev pa so nazadovali le posili in pod pritiskom fcmanjih notacij; pri tem pa so se vedno obdržali za nekaj točk nad inozemskimi n« taci jamu Drugače Je bfflo glede ostalih državnih papirjev, zlasti Vojne škode, ki je že v juliju nazadovala predvsem pod vplivom delovanja špekulacije. Gotovi krogi in posamezniki, ki iščejo v sedanjih razmerah svoje koristi na škodo splošnosti, so v po-čertrku julija pričeli v zvezi s Hoovrovim moratorijem ra znaš a ti neresnične vesti, češ da se v moratorijskem letu tudi kupon Vojne škode ne bo izplačal in da bo sistirano žrebanje obveznic za amortizacijo. Ta prozorna in zakulisna igra pa je imela za posledico, da je tečaj padel precej pod 400. Menodajni krogi so proti tem govoricam nastopili z odločnim demantijem, vendar bi bilo na mestu, da bi povzročiteljem izmišljenih alarmantnih vesti in kaznjive špekulacije stopili malo na prste. Špekulacija je v svojo korist nočno izrabila tudi situacijo, ki je nastala zaradi številnejših prodaj promptne Vojne škode od strani trgovine in industrije, kjer je ta papir zelo priljubljen za polaganje kavcii pri državnih dobavah. Take p»rodaje pa se niso izvršile r večjem obsegu in tudi le v primerih, ko j© prodajalec nujno potreboval denar. Na tečaj pa so končno v večji meri vplivali tudi večji angažmani v Vojni škodi zaultl-mo junij in julij, ki jih zaradi prehodne napetosti na denarnem trgu ni bilo mogoče dati v report. Zaradi teh nevšečnih okolnosti so danes tečaji naših državnih papirjev tako nizki, da nudijo že do 10% obrestovanja, Vojna škoda, kjer je merilo obrestovanja zaradi možnosti dobička pri amortizaciji in pri žrebanju na dobitke drugačno, pa nudi danes samo na podlagi kupona 7 %• Obrestovan i e državnih papirjev je že skoro ugodnejše, kakor obrestovanje naših bančnih delnic, kjer pa dividenda ni zasigurana, kakor so obresti državnih papirjev. Pri tem je zanimivo, da so tečaji naših bančnih in industrijskih delnic v zadnjih mesecih le deloma nazadovali. Situacija glede državnih papirjev je taka, da se lahko vsak trenutek pod vplivom ugodnejšega razvoja evropskih finančnih razmer spremeni v hausso- Ker je naša publika zadnja leta pokupila mnogo državnih papirjev za naložbo prihrankov, in sicer na priporočilo bank in denarnih zavodov, ki eo sedaj prišli nasproti svojim komitentom v neprijeten položaj, je razumljivo, da ie iz zagrebških bančnih krogov izšla misel, da se osnuje bančni sindikat, ki bi pri sedanjih nizkih tečajih kupoval naše državne papirje, slično kakor so to pred leti z uspehom storile češke banke. Sindikat čeških bank je tedaj pokupil za 2 milijardi KS državnih papirjev, kar je pripomoglo da znatne okrepitve tečajev. Pozneje je ta sindikat z dobičkom prodal vse te papirje, nakar se je razšel. 2e ustanovitev takega sindikata bi pri nas ugodno vplivala na tečaje. V zagrebških bančnih krogih so mnenja, da bi se taka akcija dobro izplačala tudi v primera, da bi se v ta namen najeli inozemski krediti, n. pr. francoski po do 7 %, kajti pri današnjih tečajih se v državne papirje naložen denar obrestuje po 9 do 10%. in bi sindikat imel poleg dobička na obrestih še znaten dobiček na tečaju. Dejansko je danes prilika za nakup državnih papirjev zelo ugodna, ker se tako naložen denar potem stalno obrestuje po 9 do 10% in še več. Na drugi strani pa tudi špekulacija ne računa z daljšim trajanjem sedanje situacije, kar se kaže zlasti v razmeroma visokih tečajih Vojne škode za ultimo december. Razlika med promptnim tečajem in decemberskim tečajem znaša 10 in še več točk. V normalnih razmerah pa razlike med promptnim in decemberskim tečajem skoro ni, ker notirajo naši državni papirji na borzah brez narasle vrednosti kupona. Kdor danes kupi promptno Vojno škodo in jo istočasno proda za december po tečaiu, ki je za 10 točk višji, ima poleg obrertovanja od 7 % (v obliki narasle vrednosti kupona, ki se posebno obračuna) še zasisruran dobiček na tečaju od 10 točk, tako da se mu taka naložba brez vsakega rizika obrestuje po 14—15%. Kupcev za de-eembersko Vojno škodo je tudi pri višjih decemberskih tečajih vedno dovolj, kajti trtrovci in industrijci, ki 90 zaradi trenutne nelikvidnosti primorani prodati efektivno Vojno škodo, jo istočasno kupujejo za poznejše termine, zlasti za december, k«*r ta papir redno potrebujejo za kavcije zlasti pri dobavah in se hočejo istočasno s prodajo efektivnih obveznic po nizkem tečaju zavarovati, da pozneje ne bi bil! primorani kupiti ta papir po 400 aH še več. Splošno se torej računa z znatnim izboljšanjem tečajev do konca leta, in to ne samo v razmerju, kakor je danes višji decem-berski tečaj, temveč še v znatno večji meri. Naš izvoz v prvem polletju Generalna direkcija carin je pravkar izdala podroben pregled naše zunanje trgovine v prvem polletju, iz katerega posnemamo naslednje zanimive podatke: 2ito. Pšenice smo v letošnjem prvem polletju izvozili komaj 531 vagonor (lani v prvem polletju 11.876 vagonov), in sicer za S.8 milijona Din (lani za 239.3 milijona Din); koruze pa smo izvozili 18.909 vagonov (lani 31.350 vagonov) v vrednosti od 170.7 milijona Din (lani 347-1 milijona Din). Izvoz žita je bil torej letos znatno slabši nego lani in znaša v tem pogledu primanjkljaj nekaj nad 400 milijonov Din. Kakor znano, znaša ves primanjkljaj izvoza v prvem polletju nasproti lanskemu prvem polletju nekaj nad eno milijardo Din, tako da odpade na primanjkljaj pri izvozu koruze in pšenice % vsega primanjkljaja. Lanski presežek v pridelku pšenice smo v glavnem izvozili že do konca leta, tako da je po novem letu kmalu izvoz prenehal. Vsega smo v gospodarskem letu 1930. /31. (od 1. julija do 30. junija) izvozili le 14.700 vagonov pšenic«, dočim je znašala cenitev našega izvoza ob priliki lanske letine 25 do 30.000 vagonov. Kakor se je izkazalo, je bila ta cenitev preoptimistična. Kmetijsko ministrstvo je tudi svojo uradno cenitev lanske pšenične letine pozneje precej reduciralo. Za novo kampanjo pa se menda ni bati, da bi nas preugodna ceniiitev letošnje letine dovedla do enako napačne kalkulacije, kajti ministrstvo je letos svojo cenitev letine setavilo zelo previdno. Izvoz naše pšenice se je v zadnjih gospodarskih letih gibal naslednje: vagonov milii- Din 1925./26. 34.500 753 1926./27- 23.450 659 1927./28. 2.160 67 1928./29. 21.240 530 1929./30. 62.260 1.350 1930./31. 14.700 251 Kakor je iz gornjih številk razvidno, kaže naš izvoz pšenice v posameznih gospodarskih letih velike spremembe, kar je odvisno od tega, koliko pridelek presega potrebo domačega konsuma. Izvoz psenicne moke je močno nazadoval in je znašal le 114 vagonov (lani 419) za 2.4 milijona Din (lani 13.5), izvoz otrobov pa se je držal približno na lanski višini in je znašal 654 vagonov, odnosno 6.2 milijona Din. Seveda je "treba upoštevati, da smo v prvem polletju 1927 izvozili še za 52 milijonov Din, v prvem polletju 1926 pa celo za 76 milijonov Din pšenične moke in otrobov. Ži rina. Naš izvoz živine se je v letošnjem prvem polletju še prilično držal na lanski višini. Izvoz konj je že v letu 1930. nazadoval, letos pa smo i» številu dosegli lanski izvoz. Izvozili smo namreč 16.044 konj v vrednosti 30.7 milijona Din nasproti 16.700 komadom, odnosno 35.4 milijona Din v lanskem prvem polletju. Izvoz goveje živine je po številu glav kakor tudi po vrednosti nekoliko nazadovat V prvem letošnjem polletju smo izvozili 50.987 glav goveje živine nasproti 55.230 in 53.503 glavam v prvem polletju zadnjih dveh let; po vrednosti pa je ta izvoz zaradi nazadovanja cen padel na 113.3 miljjona Din nasproti 139.2, odnosno 141.0 milijona Din v predhodnih dveh letih. Izvoz svinj se je po številu v letošnjem prvem polletju ponovno povečal; izvozili smo namreč 108-797 komadov svinj (101.621, 74.818). Po vrednosti pa je ta izvoz nazadoval na 113.3 milijona Din (121.4, 114.0). Izvoz drobnice, ki se je Lani močno povečal, je zopet pade] na višino iz leta 1929. in smo izvozili 106.880 komadov za 15.8 milijona Din. Lep napredek pa opažamo v pogledu izvoza pernate živine, ki se j® povečal od 17.9 milijona Din v prvem polletja 1929., odnosno od 43.2 milijona Din v lanskem prvem polletju na 51.8 milijona Din v letošnjem prvem polletju. Živalski proizvodi. Izvoz mesa se je obdržal na lanski višini in je znašal 75.1 milijona nasproti 76.4 milijona Din v lanskem prvem polletju in 96.8' milijona Din v prvem polletju 1929. Izvoz masti, ki je bil zadnja leta minimalen, pa se je letos močno razvil in je v prvem polletju dosegel 63 vagonov za 104 milijona Din. Tudi izvoz jajc je bil še prilično ugoden. Letos smo izvoziji 1959 vago-noT jajc (lani v prvem polletju 1962, predlanskim pa 1179 vagonov), za katere smo izkupili 303.1 milijona Din (lani 331.7, predlanskim 225.3). Nazadovanje opažamo torej le po vrednosti in ne. po količini. Končno je še omeniti izvoz sirovih kož. ki je letos precej nazadoval, zlasti po vrednosti, in sicer od 32.1 na 19.2 milijona Din. Kovine in kemični proizvodi. Nazadovanje cen bakru je povzročilo, da je vrednost izvoženega sirovega bakra pri skorro nespremenjeni količini ("letos 1165, lani 1191 vagonov) padla od 257.3 na 156.5 milijona Din, torej za preko 100 milijonov Din. Izvoz svinca na je padel od 24.6 na 4.1 milijona Din. Tudi izvoz cementa 8» je zmanjšal od 83.7 na 71.6 milijon« Din, izvoz kalcijevega karbida od 12.4 na 9-5 milijona Din in izvoz kalcijevega cijanamida od 15.5 na 9.3 milijona Din. Končno se je izvoz ekstraktov za strojenje zmanjšal od 36.9 na 28.1 milijona Din. = Uveljavljen j« trgovinsko pogodb« z Avstrijo. V »Službenih Novinah« od 3. t 01. je objavljen razpis finančnega ministra o uveljavljenjn trgovinske pogodbe z Avstrijo. Razpis pojasnjuje carinsko tarifo ln spremembe po novi trgovinski pogodbi. = Izvozni kartel za mehki les. Jugoslo-ven«ko-ru murski izvozni kartel sa mehki les bo v doglednem času popolnoma organiziran. Kakor znano je minister za šum« in rudnike ob priliki velike .konference o lesni krizi v marcu obljubil, da bo ugodnosti za izvoz lesa preskrbel le pod pogojem, da se lesna industrija organizira. Kakor zatrjuje »Politika« bo nameravano znižanje izvoznih in luških tarif za 20—25 odstotkov dala država kartelu, ki bo tako imel v rokah sredstvo, da svoj« člane prisili, da se držijo dogovorjenih cen. Te popuste bo kartel obračunal s člani na pol leta, pri onih članih, ki se ne bodo držal! cen, pa bo razliko zadržal kot kazen. = Povišanje dovoljene vrednosti denarnih pisem in zavojev v poštnem prometu s inozemstvom. V zvezi z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije je finančno ministrstvo odobrilo, da se sme v pismih in za- j vojih s označeno vrednostjo pošiljati ▼ ino- ' zemstvo do 100.000 Din, tn fioer pe dow danjih pogojih. Izvzete so le države, v katerih je maksimum označenja vrednosti manjši od te vsote. = Izgledi za svetovno vinsko letino. Mednarodni poljedelski urad je izdal poročilo o stanju vinogradov v Evropi in Severni Afriki in prihaja do zaključka, da bo letošnji prideiek po količini v Franciji, Španiji in Italiji srednji, v Jugoslaviji, Bolgariji in v Severni Afriki pa prav obilen. = Letošnji tobačni pridelek v Jugoslaviji. •V Hercegovini se je že pričela letošnja trgatev tobaka, ki pa bo po mnenju strokovnjakov za 50% slabša, kakor je bila lanska. Število odobrenih stebelc v celi Hercegovini znaša 185 milijonov. Vzrok slabe trgatve je v glavnem velika suša. Kljub suši pa je tobak ostal zdrav ter bo kvaliteta odlična kakor redkokdaj v prošlih letih. Žal so tudi kobilice v nekaterih krajih uničile do 30 % tobaka. Vsa trgatev bosansko - hercegovskega tobaka je namenjena za eksport. = Dobave. Strojni oddelek direkcijo drž. železnic v Ljubliani sprejema do 5- t. m. ponudbe glede dobave 30 kg jeklene pločevine in 270 kg jeklene žice in do 8. t. m. glede dobave kazalnih stekel, vodokaznih cevk, obločnic za plinsko razsvetljavo, šip za strojna okna in gorilcev; gradbeni oddelek pa do 6. t. m. glede dobave 100.000 kg portiandskega cementa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave 10 tisoč kg karbida; do 17. t m. glede dobave 850 komadov stekel raznih dimenzij, 750 m okroglih jeklenih vrvi, železnih nosilcev, merilnih aparatov, 300 kg lanenega firneža in 600 kg svinčenega minija. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. t m. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnikov, 3000 kg masti za jamske vozičke, 750 komadov plošč eternita, 2400 komadov žebljev za etemit, 500 kg gline, 100 kg sadre, 50 kg kleja, 300 m balat-jer-men ter glede dobave raznega lesa. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 500 doz toaletnega mila, 1000 kg pridatka za kavo, 50 kg popra, 50 kg sladke paprike, 300 kg ocetne kisline, 500 kg leče in 1000 kg papirnatih vrečic. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 4. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Deviza Curih se je ponovno nekoliko okrepila, prav tako tudi deviza Dunaj. Ostale devize pa so se gibale v okviru včerajšnjega tečaja. Na zagrebškem efektnem tržišča je vojna škoda obdržala v glavnem_ včerajšnje tečaje in se je trgovala za aranžma in kašo po 355; v terminih pa ni bik) prometa. Od ostalih državnih vrednot se j« trgovalo 7% Blairovo posojilo po 69 m 70. Na tržišču bančnih papirjev je prišlo do prometa v Union banki po 150, v Jugo banki po 67 in v Poljodelski po 53.5. Na tržišču industrijskih delnic pa ni bilo nikakega prometa. Deviz«. Ljubljana. Amsterdam 2274.56 — 2280.90, Bruselj 787.90 — 790.26, Curih 1099.65 do 1102.95, Dunaj 793.38 — 795.78, London 274.19 — 275.01, Newyork 5630.16—5647.16, Pariz 221.30 — 221.96, Praga 167.14 — 167.64, Trst 295.13 — 296.03. Zagreb. Amsterdam 2274.06 — 2280.90, Dunaj 793.38 — 395.78, Bruselj 787.do 790.26, London 274.19 — 275.01, Milan 295.13 — 296.03, Newyork kabel 5641.16 do 5658.16, Newyork ček 5630-16—5647.16, Pariz 221.30 — 221.96, Praga 167.14—167.64, Cntih. Zagreb 9.09, Pariz 20.12, London 24.93, Newyork 513. Bruselj 71.55, Milan 26.83, Madrid 46.30, Amsterdam 206.85; Dunaj 72.10, Sofija 3.7175, Praga l5.19o, Varšava 57.425, Budimpešta 90.02B0, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 86 bi-, 7% Blair 78 bL, Celjska 130 den.. Ljubljanska kreditna 120 den^ Praštediona 960 den. Ruše 145 den., Stavbna družba 45 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in k asa 354.50—355, za september 360 den-, za december 363—364, Investicijsko 7«—84, agrarne 44—4«, 6 odet- begluške 59_60, 8 odst. Blair 78—84, 7 odst. Blair 68—70, 7 odst. Drž. hip. banka 70 do 72; bančne vrednote: Praštediona 957.50 do 965, Union 150—155, Jugo 67—68, Poljo 53.50—55, Ljnhlj. kreditna 120 den., Srp-ska 190—192.50, Zemaljska 120 den., industrijske vrednot«: Našička 760—800, Gut-anann 110 den., Slaveks 25—30, Slavonija 200 den., Drava 220—235, šečerana 210 do 213, Brod vagon «0 blago, Vevče 120 den., Dubrovačka 300 deau Trbovlje 225 do 228. Beograd. Vojna Skoda 850 zaklj., za december 363 — 370, investicijsko 82-50 den., aerarne 46.50 den., Narodna banka 6000, 6-O0 zaklj. _ Blagovna tržišča SITO "-f Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147.50 — 150, pri navadni voznini po 152.50 — 155. + Novosadska blagovna borsa (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 12 va gonov pšenice, 2 vagona ječmena, 12 vagonov koruze, 8 vagonov moke, 6 vagonov otrobov Sn 1 vag. fižola. Pšenica: sremska, nova, 78/79 kg 162 — 164; 79 /»0 kg 168 do sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. Oves: baški. sremski in slavonski novi 150 — 152.5. Jefmen: baški in sremski, novi, 65/64 kg 1175 — 122.5. Kornza: baška in okolica Sombor 100 — 108.5; ba-natska 96 — 96; sremska okolica Indjija 100 do 102.5; okolica Šid 102 — 104. — Fižol: sremski beli, 2% 230 — 240. Otrobi: baški, stari 110 — U5. — Moka: baška, banaška »0< in >00< 290 — 300; >2< 270 — 280; >5< 250 — 260; >6< 225 — 235; »7< 180 — 190; >8< 125 — 135; sremska, slavonska >0< in »00< 270 — 280; »2< 250 do 260; »5< 240 — 250; »6< 220 — 230; >7< 170 _ 180; »8< 125 — 135 +' Somborska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 115 vagonov. Pš«nie»: sremska, slavonska, nova, 79 kg 163 — 165. Oves: baški, sremski, slavonski 140 — 142. Rž: baška 150 — 155. Ječmen: bašk!, sremski, novi 120 — 125 Koruza: baška 100 — 102. za avgust 101 do 103, ladja Dunav 101—103. Fižol; baški, beli uzančni 205—235 Otrobi: baški 110 do 115. Moka: baška >0« in »00< 260—280; »2< 245-265; >5< 235-350; >6< 225—235; I »7< 175-185. 1 Znamenite prazgodovinske najdbe Blizu Veltkega Bečkereka so odkrili grobove iz kamenite dobe, prve v vsej južnovzhodni Evropi Beograd 4. avgusta. V začetku julija se je podala iz Beograda ekspedicija Narodnega muzeja pod vodstvom kustosa dr. Miodraga Grbiča na terensko delo v vas Botoš. ki >j-e 20 km oddaljena od Velikega Bečkereka. Povod te ekspedicije je bila privatna inicijativa in to v prvi vrsti poročilo in povabilo učitelja Nikolica iz Botoša, ki je že sam iskal v svojem kraju prazgodovinske ostanke. Že v prvih desetih dneh svojega dela je ekspedicija naletela na izrazite grobnice, naši a pa je v njih samo dve lobanji, a nobenega drugega dela okostnjakov. Zaradi tega se iz teh najdb ni dalo sklepati o dobi, iz katere izhajajo. Mislilo se je celo, da so te loban je iz turško-madžarskih vojn. Bile pa so tudi domneve o kameniti dobi in sicer v zvezi s teorijo, da so tedaj pokopavali samo glave, dočim so trupla vrgli zverinam. Enajsti dan pa je prinesel senzacijo: našli so namreč tri grobnice s se» dečimi in močno zgrčenimi okostnjakii. Pokopavanje mrličev v takem položaju ie znano iz najstarejših dob, pa tudi iz mlajše kamenite. bakrene in bronaste dobe. Ker pa v grobnicah razven okostnjakov ni bilo ničesar, eksoediciia zopet ni mogla določiti dobe. To se je dalo ugotoviti šele pozneje, ko so v eni grobnici našli tudi mrtvaški dar in sicer sekiro, ki je tipična za mlajšo kamenito dobo. S tem ije bila starost odkrite grobnice točno dokazana. Pozneje so odkopali še sedem grobnic z enakimi okostnjaki. Pokopavanje mrličev v sedečem stanju je najstarejše, trajalo j« tisoče let in se ie opustilo šele okrog 15. stoletja pred Kristusom. Znano je tudi, da so bili v bronasti dobi grobovi izkopani od vzhoda proti zapadu. Tako so izkopani siccr tudi grobovi, najdeni v Botošu, a ker pri njih ta orijentacija ni povsem točna, je to zopet znak in dokaz večje starostu Iz najdbe teh desetih grobov se da sklepati. da jih mora biti v bližini še več in pa da bodo prej ali slej naleteli tudi na ostanke kake večje naselbine. Iz mlajše kamenite dobe je v Jugoslaviji odkritih že več naselbin. Tako n. pr. pri Vinči, Butmiru, Pločniku itd., a pri nobenih teh na» selbin niso naleteli na grobnice. Iz tega ije nastala že prej omenjena teorija, da so v kameniti dobi metali mrliče zverinam, kakor je bil to običaj tudi pri starih Per-zijcih. Z važno najdbo pri Botošu ta teorija odpade in je tako rešena velika znanstvena uganka. Tudi med prazgodovinskimi ostanki, ki so bila najdenj v Bolgariji, Rumuniji in na Madžarskem, ni takih grobnic. So sicer nekatere, a je njihova starost jako problematična. Ne daleč od Velikega Bečkereka, prt Aradovcu je beograjski Narodni muzej ž« prej odkril ostanke naselbine iz kamenit« dobe, ki so pa tudi brez grobnic. Ker pa gTobnice ne morejo biti brez naselbin Hi tudi ne obratno, bo treba nadaljevati temeljito raziskovanje. In kakor vse kaž«, bodo prišli na dan še prav zanimivi in zgodovinsko važni ostanki. ŠPORT Hazena praske Slavije na turneji po Jugoslaviji Slavila (Praga) : Atena 6:5 (2:2) Ha ženska družina praške Slavije je na turneji po Jugoslaviji odigrala včeraj svo-ijo prvo tekmo proti ljubljanski Atenl Sama prireditev je imela oficijelen značaj, ker je ljubljanski župan g. dr. Puc prevzel pokroviteljstvo in tudi s svojo prisotnostjo počastil tekmo. Prireditev so po* čast:li tudi zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti g. polkovnik Novakovič, češkoslovaški generalni konzul, g. inž. Šev-čik s podkonzulom g. Cihelko, zastopniki češkoslovaško-jugoslovenske lige, zastopnice Jugoslovenskega ženskega saveza na čelu s predsednico Kluba Primork, go. Mašo Gromovo iin zastopniki hazenskega pod saveza na čelu s predsednikom, g. dr. Ma-jerjem. Prijetno so nas iznenadili s svojo prisot« nostjo gojenci francoske vojaške pirotehnične šole, ki se nahajajo na turneji po naši državi in mnogi najboljši reprezentan-ti jugoslovenskega plavalnega športa, ki se nahaja pri nas na seniorskem državnem prvenstvu. Tudi ljubljansko športno občinstvo je s številnim posetom želelo dokumentirati svoje simpatije do lepega ženskega športa in domače Atene. Pred pričetkom tekme so bile Čehoslo« vakinje pozdravljene po zastopnici Atene ge. Kroftovi in predsedniku hazenskega podsaveza dr. Majerju; družina Atene pa j« gostom izročila lep lovorjev venec. Točno ob 16.30 sta se javili sodnik« gospodu Sancinu družini v postavah: Slavi ja: D-vorakova, Raimlova I ia I, Stepankova, Šoltvsova, Cahlikova (SIK Ky-jov) kot gost in Dusilova. Atena: Černetova. Brodarjcva, Kaiserjeva, Schiffrerjeva, Bernikova, Cimpermano va (SK Mura) kot gost in Šmuoova. Tekma je bila odigrana zelo ostro. Pri tem sta se odlikovali zlasti obe obrambi. Tehnično in taktično sta se nahajali obe družini na isti višini; dočim tj« Atena v Eilju kombinatorno dominirala. pred go- m pa je bila netočna, »o Pražanke ravno pred golom s preciznim dodajanjem zmešale obrambo Atene. Prvi polčas in zlasti prvi del drugega polčasa je pripadal Ateni, dočim je Slavija proti koncu pritisnila, izenačila naskok Ate» ne in odločila zmago v svojo korist. Atena je takoj v fronti in beleži po Om-permanovi že v 6. min. prvi gol; v 11. minuti zviša ista igralka za Ateno na 2 : 0; šele sedaj se Pražanke znajdejo in beležijo do polčasa dva zgoditka. Začetkom drugega polčasa ije Aten« zopet v napadu in Ireleži po Šmucovi tretji zgoditek. Slavija se odtrga, pritisne Ateno v obrambo in v 10. min. izenači. Atena zopet prevzame inicijativo v svoje roke, prevladuje v polju in v 13. min. prevzame vodstvo s 4 ; 3. Slavija šele sedaj začne igrati s polno paro, v 15. min. izenači, v 17. min. zabije peti gol v 19. min. pa zviša rezultat n« 6 : 4 v svojo korist. V tem razdobju je obramba Atene bila znatno popustila, toda Cimpermanova prinese novo svežost v ti m Atene, povede ga za seboj in v 34. min. zniža z efektnim agoditkom na 6 : 5. Atena je še v napadu, izenačenj« visi v zraku, toda sodnik od-zvižga zelo temperamentno in zanimivo tekmo. Sodnik g. Sbncfn je M objektiven, toda oškodoval je obe strani. Razvidno je bilo, da ni imel dolgo piščalke v ustih. Pri Pražankah bi kot najboljšo igralko morali omeniti branilko Raimlovo, ki je imponirala s svojim dobrim postrranjem m mirnostjo, pri Ateni pa v lrrilski vrsti kot najboljšo Kaisenjevo, Cernetovo v golu. v napadu Cimpermanovo in Šmucovo. Sifrerfeva in Brodarjeva s« morata odvaditi ostrosti, kajti ravno s to sta oškodovali svojo družino za dva gola, ko so .Slavij anke izenačil« in prevzel« vodstvo. Ob zaključku naj še omenimo, da je re-. rultat, ki ga je dosegla družina Atene nad vse časten, kajti dosegla ga je proti najboljšemu češkemu klubu in s tem nadvse častno zastopala naš hazenski šport. Državno prvenstvo v vodnih skokih Karlova«, 4. avg-usta č. Danes so se vršile na kopališču KSU tekme za prvenstvo Jugoslavije v skokih za juniorje in seni-orje. Te tekme bi se morale vršiti že na Sušaku, bile pa so preložene v Karlovac, ker na Sušaku niso postavili predpisane deske. Tfekme so se udeležili klubi Jadran iz Splita, Bob M Beograda, Concordia iz Zagreba, Ilirija lz Ljubljane in KSU. Iliri- ja je postavila največje Število tatemovaJ- cev. Lanski prvak Jugoslavije Kordelič, član Ilirije, zaradi bolezni ni nastopil. Dopoldne so tekmovali Juniorji. Zmagal Je Branko Ziheri (Ilirija) z 58.78. Drugi J« bil Fran Pribovšek (Ilirija* 43.72, tretji Skrbinšek (Ilirija), četrti Pavlift (IHriJa), peti Kaliterna (Jadran). V skokih dam juniork aa 3-metersM deski je 'zmagala Marica Ivančevič (Jadran) 42.24, druga Danica Šimunac (KSU) 41.28, tretja Lampretova (Ilirija 28.6, četrta Kr-žanova (Ilirija) 26.68. Pri skupnem številu točk klubov je prvak v juniorskih skokih Ilirija s 37 točkami. Sledita Jadran • 15 in Karlovac z 8. Pri skokih seniorjev na 3 m so bffl doseženi naslednji rezultati: 1. Grilc (Karlovac) 142.02, 2. Anussijevlft (Ilirija) 110.72, 3. Cerček (IErija> 102.24, 4. Popo-vič (Bob), 5. Maiterjan (Jadran), 6. <5a-brovšek (Ilirija). Pri skokih dam seniorki na 5 ln 10 m je nastopila Pretnarjeva (Ilirija) brez konkurence ter Je tako dobila prvenstvo Jugoslavije za dame. Pri skokih seniorjev na 5 in 10 m so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Grilc (Karlovac) 103.50, 2. Strnad (Ilirija) 93.54, 3. Kos (Ilirija) 88.68. skupnih točkab. klubov v skokih Je IHriJa na prvem mestu z 61 točkami, 2. KSU 26, 3. Jadran 15, 4. Bob 3. Sodniki za nedeljske tekme Za nedeljske prvenstvene tekme so no- ven za ljubljansko tekmo Primorje : Grad-janski določeni že vsi sodniki, ?n sicer: Zagreb: Hašk : Ilirija g. Goranič. Beograd: Jugoslavija : Slavija g. Andra. Sarajevo: BSK : Sask g. Zivanovič. Skopi je: Jug : Soko g. Molenkau Split: Hajduk : Concordia g. Joksfč. Subotica: Račka : Vojvodina g. Stakič. Šabac: Mačva : Sand g. Am«s. Veliki Bečkerek: Obilič : GradjansJri g. Mazič. Osijek: Slavija s PSK g. 3e*Sd Službene objave LNP Seja k. o. dne 30. julija. Kaznuje ee po paragrafa 13. k. p. igr. Trček Ivan z 10 (deset)*tedensko zabrasoo igr«, t. j. do 2. avgusta. Suspenz se s tem ukine. Proti igr. Skrajna rju Josipa se tik ine po« stopanje. G. Zupančič Ivan, 5Lan SK Sirije, ae za« radi nepristojnega obnašanja pred k. o. kaz« nuje po paragrafu 39. k. p. z 8 (osem)*me-6ečno zabrano vršenja vsake funkcije. Pozi« va se SK Ilirija, da ofcvesti LNiP o izvršitvi kazni. Igr. Žunk Slavko se kaznuje po paragrafa 20. z uporabo paragrafa 7 s štirinajstdnevno zabrano igre, t. j. do 14 avgusta. Igr. Frangež Ernest se kaznuje po para« grafu 24. in 28. ter upoštevajoč določbe pa« ragrafa 6. in 7. s 6 (šest)®tedensko zabrano igre, t. j. do 12. septembra. Kaznuje 6e po paragrafu 20. igr. Rachle Ivan z 8 (o6em)*mesečno zabrano igra, t. j. do 29. decembra t. 1. Suspenz se s tem ukine. — Tajnik II. Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 20. seja upravnega odbora, v prostorih Delavske zbornice. Gospodje; inž. Debelak, Kuret, ravnatelj Šetina, Kovač, Novak, M« Jo vrh. Kralj, inž. PeMč, Pevaiek Josipi. Buljevič N., inž. Kuljiš, dr. Kosti Janko, Friedl, Vospernik, Logar in Dorčec naj blagovolijo udeležiti se današnje seje. —» M. Rvbar, predsednik. Službeno iz LPP. Seja upravnega odbora bo danes v sredo ob 19. v kavarni Evropi. Udeležba vseh odbornikov strogo obvezna. Smučarski klub Ljubljana sporoča na številna vprašanja glede nedeljskega pik« nika v Planici, da je prireditev brez vstopnine. .Snega ni, torej brez dilc! Oprema poljubna, kakor se pač kdo počuti. Svira prvovrstna godba, zabava bo smučarsko domača, kot vse klubove prireditve. Prihod ali s sobotnim večernim, ali popoldanskim vlakom, odnosno z nedeljskim turi-stovskim. Od postaje zložne hoje eno uro in pol Vse drugo se pa pomenimo v Planici. SK Ttirija (nogometna sekcija). Sestanek L moštva danes ob 18.30 v klubski sobi v »Evropi«. Važno! Na današnji trening naj pridejo vsi juniorji zaradi sestave moštva za junaorske pokalne tekme Redna seja načelstva bo jutri ob 30.30 v »Evropi«. Juntorske tekme za pokal SK Ilirije se prično letos v soboto oz. nedeljo 8. in 9. t. m. Prijavni rok je do četrtka, 6. t. m. ob 18 na naslov SIK Ilirija, kavarna »Evro« pa«: istotam se izžrebajo v četrtek ob 18.30 nasprotniki za prvo kolo. Natančen razpis prinaša včerajšnji »Športni list«. >JUTRO« 5t. 178 6 srega, 5. V!E 198Z —rr* Letalo za 34.000 Din Tvrdka Michl na Češkem je zgradila letajo z motorji, ki razvijajo 15 do 20 ks. Imenovala je letalo motoavietto in zahteva zanj samo 20.000 Kč ali 34.000 Din naše veljave. Aeroplan že izdelujejo v serijah in upajo, da ga bodo čim najbolj razširili, kar je verjetno, kajti konstrukcija ni posebno zamotana, letalo pa doseže brzino 110 km na uro in porabi samo tri in pol litra bencina v 60 minutah. Ura vožnje z motoavietto bi torej bila razmeroma poceni. Masarykova liga za propagando zračnega prometa si je nadela nalogo propagirati nov tip letala širom države in je že sklenila kupiti 28 motoaviett ter napraviti zanje posebno pristajališče v Kralu-PJju- Prebivalstvo Rumuntfe Statistični urad v Bukarešti objavlja statistične podatke o zadnjem ljudskem štetju. Po tej statistiki ima Rumunija 18,024.296 duš. od katerih odpade na Sed-mograško 3,218.277, na Besarabijo 2 milij. 843.414. in na Bukovino 854.237 prebivalcev, . Žrtev radiologije Radiolog dr. Piana iz Genove je poertaf! popolen invalid. Delal je 25 let v radiolo« škem zavodu genovske bolnice im si je te* kom tega časa tako pokvarH ude pri po* okusih z radijem m Rontgenovimi žarki, da je moral 17 krat pod operacijski nož, ki mo pa zdaj nič več ne pomaga. keT je tako pohabljen, da je popolnoma nesposo« ben za vsako delo. Svetovno zlato Zlate rezerve Zedinjenih držav A meri« ke, Francke in Anglije se po zadnjih ce« nitvah finančnikov delijo takole: Amerika ima zlata za 4950 miiijonov dolarjev, Francija za 2300 miflijonoiv dolarjev in An« glija za 650 milijonov dolarjev. Te tri države razpolagajo torej z dvema tretjinama vsega zlata na gvatu, kj ga je 12 milijard dolarjev. Viljem izgtfbfl 300.000 mark Po vesteh berlinske »Germanie« je iz* g ubil bivši cesar Viljem pri polomu evan« gefljske gradbene zadruge Devaheim 300.000 mark, ki si jih je bil dai nakazati, a mu jih niso mogli pravočasno izpiačati. »Nocoj se mi je sanjalo, da sem imel pred seboj velikanski krožnik lepo zapečenega, dišečega beefteaka.« >S čebulo ali brez čebule ?< »S čebulo seveda.« »No, dobro, da se to ni sanjalo meni. Saj veš, da ne prenesem čebule.« Pri banki za mednarodna plačila v Baslu se je po sklepih londonske konference stvo-ril poseben konsorcij, ki bo skrbel za to, da se ne bo denar odtegoval iz Nemčije kakor je bilo zadnji čas pred finančno krizo. Na sliki vidimo člane konsorcija. Zgoraj levo: Nemec dr. Melchior, v sredi Layton, izdajatelj angleškega finančnega lista »Economist«, zraven: Moreau, bivši guverner Francoske banke. Spodaj na desni: Ernest Francqui, bivši belgijski finančni minister in gospodarstvenik, poleg njega Italijan Beneduci, na desni Bindschdler, generalni ravnatelj švicarskega Kreditnega zavoda. Psihoanaliza na zatonu? Ko se nismo hoditi po dveh V angleških listih čitamo o čisto svoje« vrstni prazgodovinski nafldibi v Avstraliji, najdbi, ki lahko postavi na glavo doseda« nja znanstvena naziranja o izvoru člove« škega rodu. Profesor Oolin Mackenzie, rektor av« stralskega anatomičnega zavoda, je našel in preiskali mrtvaško lobanjo doslej neznane vrete. Lobanja je pripadala ženski, ki je živela nekako pred milijonom Jet. Mackenzie (jo je pokazal v avsbraitekem zdravniškem društvu, ki se je popolnoma pridružilo njegovemu naziranju, da gre za lobanjo žemr&e, ki ni bila starejša od 30 let. Čelne kosti pri tej lobanji so močno utisnjene, tako da ni bilo v glavi 6koro nič za možgane. Tudi v pogledu velikosti je lobanja redkost. Je namreč izredno majhna in prof. Mackenzie sodi, da člrv veški rod s takšnimi lobanjami še ni no« sil glave pokoncu. Kaj se lahko primeri ločenca, če ne pazi na ženo tmfl potem, ko je zveza že razveljavljena vnovič cvmožila. Njuna pota so Sa potlej daleč narazen. Po določbah zakona pa velja še 302 dneva po izvršeni ločitvi zakona za očeta otroka mož, ki je do reč enega dne živel z ženo v zakonski skupnosti. Na podlagi tega je oblast vpisala za očeta novorojenca ločenega moža, kar se je zdelo tem naravnejše, ker je bila zveza ločena samo dva tedna pred porodom. Mogoče bi bil »oče* vse življenje ostal brez vednosti, da ima sina iz prvega zakona, da se m primerila fantu smola, ki je naravnost zahtevala očetovega pristanka. In ker ni hotel »oče« priznati svojega očetovstva, kar bi zopet lahko imelo daleko-sežne posledice, kajti oče je premožen in bi moral razdeliti premoženje po smrti na enake dele med otroke iz prvega in drugega zakona, je prišlo do tožbe, v kateri ne zahteva sin od »očeta* nič drugega kakor pristanek na zakon, kar pa je zopet istovetno s priznanjem očetovstva. Posili očetu zdaj ne preostaja nič drugega, kakor tožiti že davno ločeno ženo, da se njegovo ime izbriše iz očetovske rubrike v matični knjigi. Ce se mu to ne posreči. bo na večne čase ostal oče sina, ki ni njegov sin in bo moral prevzeti tudi obveznosti, ki sledijo iz takšnega razmerja. Zares roman, ki ga more napisati sama življenje! Semmelmannova preteklost Semmelmann, ki so ga prosili petek pok cm pali na Dunaju v spremstvu enega samega pogrebca, njegovega brata, je bil mož jako pisanega življenja. Njegov oče ie bii spre* vodnik na železnici in je pripadal meščanskim stranicam. Semmelmann je obiskoval najprej realko, potem je stopal v vojslko, kjer je služil zadnje leto za telegrafista, ko pa se je začela likvidacija armade, se je vdinil za pisarja in je ponaredil več li« stin. s katerimi je dosegel čin poročnika. Deloval je kot vohun v Turčiji, potem se je vrnil domov ii se pridružil ofcimejnisn tolpam v Gorngi Šdeziji, kjer je ostal do 1-. 1919. Tam je ukradel nekemu tovarišu pištolo in pobegnil, da ne bi prišel v pre« iskavo. Na pobegu 6e je ustavil v Gorli« cah. potem se je vrinil v neko rfdadišče v Gattingenu. prestopil v državno hram« ho im dob čl slednjič elužfoo pri policiji v Berlinu. Tatvina pištole pa je prišla na dan im je moral dati tej službi slovo. Zato je poskušal svojo srečo v banki, kjer mu pa ni dišalo delo. Ponaredil je vnovič dokumente in se uvrstil zapet v gornješle« zi.islko obmejno četo, zdaj v činu nadpo« ročniika. Obenem 6e je približal narodnim socialistom, s katerimi pa se je kmalu spri i ti šel zategadelj v nasprotni tabor, med komuniste. T| so mu dali nalog, da mora zanje vohuniti po oficirskih društ* vih, kar je tudi dedail pod Lažnim ime« nom dr. Finka. S 'komunisti pa je zopet kmalu prišel v konflikt in ko je hotel vnovič obrniti plašč po vetru in prestopiti k hitlerjevcem, ga je zadela krogla, ki mu jo prinesla smrt Posoda fz aluminija Predsodek, da je posoda iz aluminija strupena in zdravju škodljiva, je napotil znanega francoskega kemika G. Bertrarv da, da je v družbi z učenjakom Serbe-scuom preizkusil strupenost aluminija. Znanstvenika sta dognala, da je strupenost aluminija uprav malenkostna, š« manjša kakor pri niklja in železu, o katerih so razširjeni med ljudmi podobni ugovori, da škodujeta zdravju. Ameriška poroka Iz Frankfurta poročajo: Neki ameriški privatni docent, ki se mudi na zdravljenju v Baden-Badnu, se je seznanil s prodajalko, ki je napravila nanj takšen vtis, da jo je prosil za roka Osem ur po snubitvi jo je vzel na ženo. Badensko justično ministrstvo je privolilo v zvezo, da se je mogla poroka izvršiti tako hitro. Ženin izhaja iz švicarske rodbine, ld je dala že več učenjakov. Vsak dan ena Advokat dr. Sievers pripoveduje v »Hamburger Fremdenblattu« nenavadno a resnično zgodbo. Pred 19 leti se je ločil neki Hamburgovec od svoje žene, s katero ni imel otrok. Ločen je bil po lastni krivdi. Pozneje se je oženil z drugo žensko, s katero ima otroke. In 19 let potem, ko je izreklo sodišče ločitev od prve žene, je potrkal na njegova vrata mladenič, ki se mu je predstavil za sina ter ga prosil, naj mu dovoli stopiti v zakon, česar ne more storiti brez očetove privolitve, ker še ni polnoleten. Fant se je namreč zaplel v razmerje z dekletom, ki je zanosilo z njim in bi s poroko rad popravil svojo mladostno zablodo. Lahko si mislimo, kako je bilo očetu pri srcu, ko je pod 19 letih izvedel, da ima otroka in celo sina. Stvar mu je bila tem manj razumljiva ker je že dve leti, preden je sodišče izreklo "ločitev, živel brez žene, s katero je bil poročen. V ločitvenem procesu se je malo brigal za obravnavo. To se je nad njim maščevalo. Zadovoljil se je le s končno odločitvijo, ki je bila zanj ugodna, drugega mu ni bilo mar. Kakšnih 14 dni po ločitvi je ločena žena povila sina. Da je v drugem stanu, seveda ni dala vedeti možu spričo važne odločitve, ki je imela pasti na sodišču. A kakor se je ločeni mož zopet oženil, se je tudi ona Vse to napravijo žleze Magnus Hirschfeld poroča o interesant-nem slučaju iz svoje prakse. Predstavili so mu 10-letnega dečka iz okolice Berlina ki tehta 54 kg in meri akolu prs 100 cm ter lahko strga s svojimi mišicami do 5 mm debelo verigo. Tudi najmočnejše lisice, kakršne uporablja policija za zločince, razčleni z enim udarcem, vzdrži pa težino konja, če stopi nanj tudi z jezdecem v sedlu. Ta deček je samo deset let star in v pogledu duševnosti pravi otrok. Ob vsaki priliki joče. Ima pet let mlajšega brata, ki mu včasih ponagaja in če mu v nagajivo-sti vzame miško iz porcelana s katero se igrata, začne mali Herkules divje tuliti. še bolj nego to je pa čudno, da je bil ta 10-letni Herkules, ko je prišel na svet, čisto majhen otrok in tako šibek, da so dvomili, če bo živel. Pred tretjim letom je prestal težko pljučnico in vnetje trebušne mrene, šele po tej bolezni se je začel močno razvijati. Večinoma se hrani s sadjem in zelenjavo, a ne posebno dosti. Po sodbi Magnusa Hirschfelda gre v danem primeru za notranje sekracijske anomalije, ki so povzročile mogočen razvoj mišic. V dečku deluje neka žleza nadnor-malno. Katera žleza je to, učenjak ni mogel ugotoviti. Ipženjerji izenačeni z delavci Kakor poročajo iz Mo^k-ve, je izdal izvršilni odbor ruske vlade naredfco, ki do« loča, da se imajo izboljšati življenjski po« goji inženjerjev in tehnikov. Njjih plače se izenačijo s prejemlki industrijskih de» lavcev, česar doslej ni bilo. Pri premestit« vah z vodilnih mest na službovanje v industrijskih revirjih se jim ne sme znižati plača. Osebna dohodnina se pri plači nad 500 rabljev ne bo pobirala progresivno, ampak se bo obdavčila s 3 in pol odstotka. Španska zgodbic^ »Europe Nouvelle« pripoveduje mižno zgodbico, ki prav dobro kaže razmerje Špancev do duhovščine pod novim reži« mom. Neki menih prosjak je prišel v Madridu pred aristokratsko palačo v Paseo de la Castallama in je hotel po stopnicah navzgor. Vratar ga je ustavil z besedami: »Gospod marka prepoveduje vstop bera« čem«. Menih potegne s teatradično gesto raizjpeflo s Križanim iz kute, ga pomoli vratarju pod nos in reče: »Ali boš tudi temu branil tja gori?« Nato vratar: »Ne, pTav gotovo ne. Ampak dovolite, da gre sam brez vas«. Koncentričen ogenj na teorije prof. Frenda v zadnjem času je izšla kopica brošur tn knjig, ki močno napadajo stvaritelja psihoanalistične teorije prof. dr. Freuda. Napadajo ga zaradi njegovih naukov, češ da so zelo pomanjkljivi in pravijo, da gre slava Freudove psihoanalize h koncu. Med drugimi obravnavata Freudove komplekse Albrecht Friedlander iz Freiburga v Breis-gau in Siegfried Placzek iz Berlina. Prvi ostro kritizira psihoanalitično zdravljenje, drugi pravi, da je Freudova metoda zgrešena in zelo nevarna bolnikom. Temeljni nauk prof. Freuda pravi, da so sanje izpolnitev želja. Ni ga, ki ne bi se mu v življenju primerilo, da je kdajkoli v podzavesti izrinil kakšno misel iz možganov. Te »pregnane« misli zahtevajo svoj davek in določajo barvo ter dajejo vsebino našim sanjam. Freiburški profesor Alfred Hoche pa izpodbija Freudovo trditev, da človek prežene neprijetne doživljaje v podzavest, odkoder se mu vračajo v drugi, strašnejši obliki. Njegovo stališče je, da dobe »izrinjeni« doživljaji konkretno podobo v maščevanju, prepiru, joku, besnosti, resignaciji ali spovedi. Ko so se na ta način izvihrali, izgube življensko moč in jih ni več. To, kar imenuje Freud tipičen du ševni proces, ni nič drugega, kakor stranpot duševnega življenja. Freudova hipoteza, da nastajajo živčne motnje in bolezni na podlagi izrinjenih doživljajev, je zgre šena. Kar smatra utemeljitelj psihoanalize za normalen pojav, je samo izjemna prikazen. »Ce vzamemo,« pravi prof. Hoche, >da so duševno zdravi možje prenesli doživljaj kot je n. pr. bila bitka na Sommi, brez posledic za svoje duševno življenje, se zdi naravnost smešno, da se poloti petdesetletne ženske psihoza zato, ker ni kot deklica reagirala, ko jo je vščipnil svak v mečo. Kdor zaradi takšnih doživljajev zboli, mu ni treba šele zboleti, ker je bil bolan že poprej, čeprav v tem pomenu, da je bil samo nagnjen k bolezni.« Napadi na Freuda so vznemirili profesorjevo okolico, ki že reagira v prilog utemeljitelju psihoanalize. Na odločitev, kdo bo zmagal v tem boju, pa bo treba še nekoliko počakati. Moderna betonska zgradba, ne srednjeveški grad Ogromna betonska zgradba, po kateri bo speljan preko reke Labe v Magdeburgu takozvani Sredozemni kanal, ki bo spajal vse proti severu tekoče nemške reke Uspešna metoda prof. Rolliera v Leysinu — Vlsavsko sotnce podpira gibanje zdravih in bolnih udov Dunajski zdravniški vestnlk objavlja predavanje, ki ga je imel nedavno znani strokovnjak za kostno in kožno jetiko, švicarski profesor Rollier iz Leysina, zdravilišča svetovnega slovesa za takozvano kirurško tuberkulozo. Rollier razpravlja v tem sestavku o zdravljenju jetike na podlagi skupnega učinka dela in višavskega solnca. Večina bolnikov, ki jih je dobil prof. Rollier v zdravniško nego, je bila bledih lic, malokrvna, njih koža je bila zaradi noše sadrenih ovojev odrgnjena in poškodovana Pod vi savskim solncem se je njih zdravje kmalu popravilo, žarki niso učinkovali samo na kožo, prodirali so globlje, proniknili so do mišic in celo globlje, do kosti in sklepov, za kar ima prof. Rollier dokaze na rontgenskih slikah. Naravno vi- Dviganje „St. Philiberta" šavsko solnce dela resnične čudeže. Ono blaži bolečine, zatira bolezenske kali in utrjuje telo, da postane odporno proti vnetjem. V 28 letih beležijo v Leysinu samo tri primere ,da je moral bolnik pod nož, ker ni bilo mogoče drugače odstraniti bolezni. Rollier pa je napravil še korak naprej. Odpravil je pri svojih pacientih vse sadre-ne ovoje, ki so prej ovirali bolnike v gibanju. Prepričanje, da je gibanje eden najmočnejših zdravstvenih činiteljev, ga je napotilo do tega da je predpisoval bolnikom različna dela z bolnimi udi. Težišče dela je bilo najprej v zdravih udih in ti so šele naknadno pritegnili obolele člene k gibanju. Metoda se je izborno obnesla Pa tudi vpliv na duševnost bolnikov ni izostal. Zavest, da so navzlic bolezni zmožni telesnega dela je v mnogih obudila voljo, ki jim je pomagala do ozdravljenja Na podlagi vseh teh izkustev je prof. Rollier uvedel obvezno delo v zdravilišču in danes je njegov zavod tako urejen, da pletejo odrasli bolniki koše in pohištvo iz protja, opravljajo lahka mizarska dela ter preidejo pozneje, ko se jim zdravje že popravi, celo k poljskemu delu. V monakovskem zdravniškem vestniko se zavzema dr. Schnurrer za to, da se uvede metoda prof. Rolliera tudi v drugih zdraviliščih za pljučne bolezni. Kajpada zavisi delo in njegova oblika od zdravniškega veščaka, ki bo ravnal vedno individualno in bo poskušal s splošnim delom šele v primerih, ko bo prva stopnja pri bolnikih že z uspehom končana. Po nad mesec dni trajajočih napornih delih se je posrečilo dvigniti potopljeno izletniško ladjo »St. Philibert«. Dvignili sta jo nemški ladji »Kraft« in »Wille«, ki sta opremljeni s pripravami za takšna dela. Na sliki vidimo potapljača, ki je preiskoval lego ladje, preden so jo zavlekli na plitvino. Konsorcij za finančno pomoč Nemčiji »Britania«, jahta angleškega kralja pri zadnji regati v Rydeu Devetnajst let ni vedel da ima sina Plavolasci in morska bolezen Angleški kirurg dr. Beaumcmt, ki jc služil 38 let na ladjjah in 6e je pred kratkim umaknil v zasluženi pokoj ter je nad tisočkrat prevozil Ocean in obiskal vse de« žefle na svetu pravi, da je ves čas 6voje zdravniške prakse na morskih vožnjah iskal primernega sredstva proti morski bo« lezni ne da bi se mu bila posrečila njego« va sestava. Še danes, pravi dr. Beaumomit, sem v tem pogledu tam, kjer 6em bil, ko sem nastopil svojo prakso na prekomor* ni!kih. Ni se nu posrečilo rešiti problema. Vendar sem pa v dolgoletni praksi dognal, da morska bolezen prizanaša plavolascem, medtem ko postajajo temaolasi Igudje njen najnesreonejši plen. Lady Astor in kravja dekla Bernard Shaw in Laidy Astor, ki 6ta bila v Rusiji, sta med drugim obiskala Leninovo komiumo v Kiršanovem Taflonu pri Tambovu. Komuno so ustanovili pred šestimi leti. Danes ima 1000 članov, raz« polaga s 500 ha zemlje in ima 10 traktorjev ter 800 Ikrav. Shaw je pozorno premotril vse naprave, si ogledal stanovanja delavcev, hleve in njive. Laidy Astor se je spustila v razgo« vor z neko kravjo deklo, ki ji je jako nazorno sftikala prednosti socialističnega družabnega ust roga v primeri s kapi tali« stičnim družabnim redom. Iz Leninove komune sta se Shaw in Laidy Astor od« pefljala v vas na kmete, kjer sta 6i ogle« dala življenje poljedelcev. Shaw je 6 svo« jim obiskom v Rusiji zadovoljen. so odkrili pred nekaj dnevi v Eyziesu. Kip je delo kiparja Darda in dopolnjuje eyzieški prahistorični muzej Kip pračloveka Harry Sinclair Drago: Seviljski pevec Vsaka njena beseda je bila Juanu novo presenečenje. Ali je bilo mogoče, da nj bilo to dekle še nikoli v svojem življenju na sejmu? Kje je potem odrasla? Juan ji ni mogel verjeti in jo je na tihem že obsodil, da je prekanjena sleparka. A vendar, gledala ga je tako vzneseno in s tolikšno ljubeznijo, da jo je Juan, ki mu j s to tiho oboževanje ugajalo, sam pri sebi poprosil oproščenja. Ne, to ni bila sleparka, ta nedolžna zamaknjenost ni mogla biti laž! »Nu prav. Ali vidiš ona vrata? Pojdiva venkaj pa te popeljem na sej srn.« Marija je od sreče trepetala v njegovi bližini. Pozabila je na samostan, pozabila na brata in malo je manjkalo, da ni pozabila celo na Elogorodico, h kateri je že od svojih otroških let tako goreče molila. Juan je pravkar hotel odpreti vrata, da bi stopil z Marijo »a ulico, ko je začul v daljavi glas zvonca, ki ga je dobro poznal. Še malo in ta glas je utonil v trušču in hrupu tarnajočih, kričečih glasov. Z naglo kretnjo roke je skril Marijo za vrata in se, od strahu ves bled, tudi sam stisnil k zidu. Marija ni poznala žvenkljanja policijskega voza, a vendar je z nagonom začutila, da preti enemu izmed njiju dveh nevarnost. Pomislila je, da bi ta nevarnost utegnila pretiti njej. Iščoč zavetja, je z obema rokama objela Juana in se stisnila k njemu. Vreščeči glasovi so se bližali in skozi mrežnato ograjo je Juan videl, kako so redarji na svojem vozu peljali na policijo Grka, Mavra, njegovo ženo in še nekaj prodajalcev s trga, očividno zato, da bi pričali, kako je bilo. Truma radovednih uličnih paglavcev je dirjala za vozom in z glasnim smehom dražila jetnike, med tem ko so oni glasno ogovarjali krivici, ki se Ura j« b8a zgodila. »To vpije v nebo!« je kričal Maver. »Človek, ki se nruči ta dela, mora v zapor, tatovi se pa rzprehajajo po ulicah.« »Brani me, ne daj me!« je drhte prosila Marija; a Juan, katerega so njegove lastne misli preveč vznemirjale, ji je z roko zaprl usta, da ne bi zbudila pozornosti redarjev, ki so šli prav tedaj tik mimo vrat. Ko je nevarnost minila, je Juan opazil, da mu je bila Marija o vila roke okrog vratu. Videl je pa tudi, da je bila to pri njej samo gesta prestrašenega otroka, ki išče zaščite. Resno ji je pogledal v oči in se prvikrat vprašal, kaj je neki storil ta otrok, da se tolikanj boji redarjev. In zdajci je dal s pridušenim žvižgom duška svojemu presenečenju. Spomnil se je, kako sta mu bila snoči redarja pravila, da je neka novinka pobegnila iz samostana. Vprašal se je, ali ni prav to dekle tista ubežnica iz samostana sester avguštink. »Ali so odšli?« je vprašala Marija m vzdignila glavo. Juan je zamišljeno pokimal. Vse njegove misli so se ukvarjale z vprašanjem, kako bi najlaže izvedel, ali je njegov sum pravilen ali ne. Marija je prestrašeno gledala za rzginjajočim vozom. »Pojdiva zdaj,« je vzkliknil Juan, zadovoljen, da je nevarnost minila. »Oh, počakaj malo! Pozabila sem nekaj zelo važnega,« je prosila Marija. In že z urnimi koraki pohitela tja, kjer je bila pustila svojo obleko. Juan je pazljivi zasledoval vsako njeno kretnjo. Videl je, kako je Marija pobrala obleko, ki je ležala na tleh, in jo povezala v majhno culo. Ze je hotela spet planiti k njemu, ko se je nečesa domislila. Juan je z začudenjem videl, kako si je dekle vzelo izza vratu zlato svetinjico, jo pobožno poljubilo in jo obesilo tja, kjer je prej visela njena obleka. To njeno pošteno dejanje je prepričalo Juana, da je res begunka iz avguštmskega samostana. »Zakaj si to storila?« jo ji vprašal, odpiraje vrata. »Zato, da plačam obleko,« je odgovorila Marija. »Za preprosto obleko si dala zlato svetinjo? Ne, to je preveč!« Ze je hotel stopiti tja, kjer se je v jutranjem solncu lesketala sveti-njica Gospe Sedem žalosti. »Ne, ne! Ostani tu! Naj imajo svetinileo — to je Kak vse, kar sem imela,« je zaprosila Marija. Juan je skomignil z rameni. »Sicer pa, dekletce, lahko bi mi povedala, kako ti je ime?« jo je vprašal, zakaj o pravilnosti svojega suma je bil zdaj prepričan. »Marija!« je bil kratek odgovor. »Marija?« je ponovil Juain, čuteč, kako se mu nekaj stiska okoH srca. »Oh, kako lepo si izrekel moje ime! Da. Marija Consuelo. Ali ti to ugaja?« Juan se je od iznenadenosti naslonil na zid, da «de so dovoljene le v časro od všte* tega 15. septembra do všetega 15. januar« iaT To velja tako za posamezne lovce, ka* kor tudi ?a 6kupne love. Ban more posameznim lovskim upravi« čencem izjemoma dovoliti, da polove ali odstrele divjačino tudi v lovopustu, toda vedno le določeno število posamezne vrste in za določen rok. Preden izda dovoljenje, zasliši ban Slovensko lovsko društvo v Ljubljani, ki je dolžno podati izjavo tekom 8 dni. Glede kozoroga zasliši ban v smislu § 5. zafkona o zaščiti redkih in- za Slovenijo tipičnih in za znanstvo p omemba nih živali in rastlin in o varstvu jam, z dne 22. februarja 1922. tud Muzejsko dru« stvo (odsek za varstvo prirode) v Ljub* Ijani Kdor prestopi doloSbe te naredibe, se kaznuje po 61. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od Din 10.— do Din 1000.—, ob neplačilu denarne kazini v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Denarne kasni se izrekajo v korist dr« žavne blagajne (61. 70 zakona o notranji upravi). Ta naredba stopi v vezavo dne 15. t. m. Grdo ravnanje Rajhenburg, 4. avgusta. V št, Vidu pri Planini je postala Marija Pevčeva žrtev napada svojega moža Ivana. Ko se je zjutraj odpravljala k maši, je mož navalil na njo ter jo s kamnom tolkel po glavi in po hrbtu, dokler se ni onesvestila. Pustil jo je ležati na tleh, sobo pa je zaklenil. Nesrečno ženo je šele tašča zvečer, ko je prišla domov, rešila in spravila v posteljo. Iz Kozjega so poklicali zdravnika, ki je močno poškodovani ženi nudil prvo pomoč. • ^ •--,•.... .. Marija Pevčeva biva sedaj s svojim malim otrokom pri svojem očetu, proti možu pa so kozjanski orožniki uvedli preiskavo. Zadeva, nad katero se zgraža vse prebivalstvo, bo prišla pred sodišče. „Kandid" je Izšel! Ali že poznate Volterja? Čitajte! Izdala »Tiskovna zadruga«. SVECICE, MAGNETI, DINAMO, ELEKTRIČNE SVETTL-1KE ZA BI CIKLE IN MOTOCIKLE, MAZNIKI, SMERNIKI, BRISAČI ZA ZAŠČITNO STEKLO itd. 22* 2 Glavno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke Robert Bosch A. G. Stuttgart FRANK I DRUG, zagreb, gunduliceva ulica 40. Tretje katera EDINA izdeluje to blago najboljSega materijaia ln prodaja najceneje Z3 ftrODe Jos' R- Puh' Ljubljana naročajte le pri domači tvornici, Iz Gradaška uL št, 22, tel. 2513 251 "j" Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 3. avgusta nenadoma preminul naš ljubljeni sin odnosno brat, gospod Dr. Roman Ravnihar advokat in rezervni pešadijski kapetan I. ki. Pogreb bo v četrtek, dne 6. avgusta ob dveh in pol od mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo pokojnikovo truplo shranjeno v domači grobnici. Molilno za mir pokojnikove duše! FANT RAVNIHAR roj. PERME, mati; DR. VLADIMIR RAVNIHAR, ETBIN RAVNIHAR, podpolkovnik v pok., brata.

r»jmem. Naslov pove ogl. edd. »Jutra«. ' 34319-1 Mehanika specialista za popravila mo torjev in avtomobilov — iščem za takoj. Pismene porudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Specialist«. 34776-1 Prodajalko »n^dno, sprejmem takoj v mlekaroo. — Pismene ponudbe Tia oglasni oddelek ».Jutra« pod »Mlekarna«. 34796-1 Učenca t Vra.no jn stanovanjem v bSi «1 p r p j m e slaščičarna Em. IHcb, Maribor — Sov. 3. 34805-1 Abiturient 4ajo rnštrukcije v v * e h predmetih. Naslon v ogl. od d »1 ko »Jutra«. 34734-4 Učitelj t diplom, izpitom. sprejme fnšt-okoije in pripravlja za sprejemni rapii na srednje šole. Ponndbe na oglasni oddelf-k »Jutra« pod šifro »Učitelj - odličnjak«. 34680-4 Camernikova šoferska šola tfuhljana, Dunajska e. 36 (Jogo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, konoesijonirina Prospekt 15 ustom j — pi iite ponj! Sil Inštruktorja Banesljšvega, za matematiko iščem za. pe+ošolca. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 34781-4 Absohenfmjo trg. tečaja, sprejmem kot inšt.Tuktorico. Cenjene po-mdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. mesec«. 34797-4 Inštruktorja za dijaka, ki rma pona.vljalni izpit v srbohrvaščini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober inštruktor«. 341788-4 {EEEEM Sedlarski in lakirar-ski pomočnik ■vojaščine prost, išče službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34723-2 Gospodična t znanjem nemščine, želi službo k otrokom. Naslov po™ oglasni oddelek Jutra 34722-2 Mlekar, strokovnjak vešč vseh v mlekarsko f rroko spadajočib del — agronom — išče zaposlitev za 'takoj ali pozneje. Ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlekar« 34732-2 221etni iant vojaščine prost, z dobrim spričevalom, želi v triletn učno dobo k mehaničarski ali ključavničarska obrti. — Koče j Miha, pošta Stari trg ob Kolpi. 34710- Mlada Nemka katera je že bila na stavljena v zobotehnlč nem ateljeju. Išče služ bo kot asistentka pri zobozdravniku. Ponudbe pod »Vestna in marljiva« na oglasni odd. »Jutra«. 34583-2 Fina kuharica (HerrschaftskSchin) z dobri mi letnimi spričevali, išče službo v boljši hiši ali na graščini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Fina kuharica«. 34440-2 Gospodična absolventinja Kovačevega tečaja, z znanjem knjigovodstva, stenografije, slovenske in nemške ter vešča strojepisja, išče nameščenje v pisarni ali večji trgovini — tudi na deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 238-2 Stenotipistinia 3 prakso, išče poipnldansko nameščenje. Ponudbe pod »Din 650« na oglasni od delek »Jutra«. 34739-2 Natakarica ki ima osemrazredno ljudsko šolo, stara 19 let, želi mesto začetnice v kaki gostilni, karearni ali restavraciji. Nastopi po 8 dneh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34761-2 Kontoristinja samostojna knjigovodka zmožna slov., nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, z večletno pisarniško prakso, sprejme vsako pisarniško mesto. — Ponndbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »1000«. 34759-2 Trg. pomočnica začetnica, izrežbana v me-i stroku manufakturi, špeceriji, galanteriji, železnim i,n delikatesi, išče službo — najraje v mestn. Nastopi lahko takoj ali por.neje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •»4526«. 34737-2 Kuharica zmoifna dobre kuhe in pripravljena delati vsa ostala hišna dela. išče službo pri boljših ljudeh. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Redoljubna«. 34755-2 Tesar, poslovodja tehnično srednjo šolo in mnogoletno prakso, išče mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiv poslovodja« 34765-2 Mlekar išče delo. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra«. 34767-2 Blagajničarka zanesljiva, želi mesto t ituir^j 'tnrAoSij ing^ir^ kaj sličnega. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod St. 300«. 34785-2 Plačilna natakarica z letnimi spričevali, kavcije zmožna, išče dobro službo, ali vzame na račun. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Prvovrstna moč«. 34800-2 Kuharica zmožna samostojno voditi gospodinjstvo ali kaj sličnega, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34780-2 Kopalno banjo veliko, dobro ohranjeno in pisalno mizo prodam. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 34720-6 Vinske sode od 50—8001 prodam v Mariboru, Tattenbachova nI. št 21. 34686-6 Štedilnik železen, emajliran, naprodaj na Zaloški cesti št. na vrtu. 34460 Dve kolesi dobro ohranjeni, znamke »Diirkopp« in »iPuch«, za menjam za motorno kolo 220—500 c-m'. Event. tudi nekaj pridam, če bo motor odgovarjal moji želji. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31707-11 Kupim Peč za kopalnico na drva, rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peč«. ,34521-7 Puhasto perje čisto, Sobaoo, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din to čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetja L. BROZOVIČ, ZAGREB Hiea 82. 22-« Otroški voziček malo rabljen, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« Celju. 34562-6 Fotoaparat 10 X 15 anasti-gmat, prodam ali zamenjam za dobro ohranjeno kolo. Smole. Rožna dolina, cesta XV/15 34758-6 Žganjekuho kompletno garnituro — kotel za 100 litrov in 6 kadi za namakanje, mecesnov mpregnčran les, od 150 do 1800 litrov, vse samo 2 leti v rabi, proda Homan Železniki nad Sk-ofjo Loko 34812-6 Pletene steklenice od 10—30 litrov, nove -kot priložnostni -nakup proda Homan, Železniki nad Škof j o Loko. 34811-6 7 ksJLV Radio-aparat štiricevni, z zv-očnikom in komulatorjem, prvovrsten materijal, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove glasni oddelek »Jutra«. 34787-9 JMmia 1H>%+(49> Motor s prikolico pri-ma dobrem stanju, znamke BMV, naprodaj na Stari pota 9. 34638-10 Šoferji! Kdo mi najde kupca za avtomobil, da ga prodam. Dobi lepo nagrado! Natančnejše informacije pri sobarici hotela »Zam-orc«, Maribor. Avto je v odličnem tanju. 34802-10 Redka prilika! Avto »Minerva«, kupč, s cilindri, registrovan, ki porabi 161 bencina, popolnoma brezhiben, radi od-potovanja. poceni naprodaj —• Pojasnila daje sobarica hotela »Zamorc« v Mariboru. 34801-10 Predno kupite rabljen avtomobil, odnosno motocikl, oglejte si dobro ohranjena vozila, katera ima v zalogi po naj-ižjih cena.h O. žužek v jubljand, Tavčarjeva 11. 34779-10 l Mlad oskrbnik priden in inteligenten, za vsako delo pri boljši go-podi (Herrschaft), želi premeniti službo do 30. avgu-ta 1931. Star je 32 let, neoženjen ter govori slov. im nemško. — Prevzel bi službo oskrbnika, postrež-nika ali sluge boljše gospode. Razume tudi nekaj vrtnarstvu. Eventuelno položi tudi kavcijo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Priden in pošten oskrbnik«. 34768-2 Gospodična absolventinja -trg. tečaja, vešča knjigovodstva, slov. korespondence, stenografije ter strojepisja, išče službo pisarni ali večji trgovini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 34799-2 Žagar dobro isvežban v vsakovrstnem lesu, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34806-2 Kapitaliste drnžabnike Za razširjenje manjšega rudnika v Sloveniji, iščemo. Ponudbe na naslo>v: č. K., Ljubljana, poštmi predal 146. 34656-16 Kdor posodi 18.000 Din za dobo 1 leta, mu vrnem 20.000 Din. Ra-ranoija sigurna Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovec«. 34793-16 Kdor vloži 50.000 Din ali več, dobi stalno službo. — Le resne osebe pridejo v poštev. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija«. 34792-16 Moško kolo pripravno za otroke in odrasle, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34749-11 2 moški kolesi poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 39795-11 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod lz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna. 70 Jugoslov. dukate velike in majhne, s sliko Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice izdeluje in prodaja ovlaščena kovnica A. D. Beograd, Vojvode Mišica št. 43. Dukati imajo drž. žig; dobivajo se v vseb bankah in menjalnicah. — Kovnica plača žigosan in nežigosak " takoj ali novem-lek »Jutra« pod značko T mestu, pod Rožni- »Vino toč«. 34764-19 | kom 113 Mirju. — Po- ntid-be na oglasni ndd»lek w . | I »Jutra« pod šifro »Polnčna LOK3I I lega 222«. 31585-21 za ključavničarsko obrt. s stanova njpm iščem v bližini Ljubljane. Naslov v,. oglasnem oddelku »Jutra«. ,n 11500 m TTts- P" aogo-34734-19 voru oddam stranki brez otrok na Opekarski c. 32. 34733-21 Stanovanie Stanovanje po možnosti komfortno, išče V najlepšem - letoviškem Id'ru.zvina treh ,<,se1?- ~ !.„.:„ „ I oudbe na oglasni oddelek Pozor, trgovci! Kupim parcelo oziroma eno- ali dvodrn-žinsko hišico (vilo) v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazna lega«. 33875-20 Hišo s trgovino najraje pri Ljubljani kn-pim. V poštev pride tudi hiša brez trgovine, na dobri točki, ki bi bila pripravna za trgovino. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »F. K.« 34691-20 Vinograd, posestvo eno najlepših blizu Ormoža z inventarjem prodam. Ponudbe na oglasni oddelek •Tutra« pod šifro »Tdealna lega«. 34609-20 2 trgovski hiši novim trg. inventarjem brez blaga, k temu spada več gospodarskih objektov aTOndiran vrt in veliko dvorišče, s 6 orali plodne emlje prodam radi bolezni. Nahaja se v prijaznem trgu bivše Štajerske, na najboljši policiji, napram neznatni konkurenci Posestvo daje brez vštev-ega trg. lokala rn pripa-ajočega stanovanja nad 22.000 Din letne najemni-e. Obe hiši imata davčno olajšavo. Plačilni poboji u^rodTH. Dopise na oglasni oddelek ».Tnt.ra« pod šifro Promet 1927 2 mil'io7ia«. 34602-20 kraju Gorenjske oddam v najem trgovski lokal, na najprometnejšem mestn, z inventarjem, .po potrebi tudi s stanovanjem. Cenjene »Jutra« pod šifro »Nujno«. 34746-31/a Stanovanje ponudbe na ogla«, oddelek o »ob, kuhinje in pritiklin »Jutra« pod šifro »Trgov- tričlanska družina v ski lokal 700«. 34706-17 | mestu — po možnosti v okolici Florijanske ulice Podružnico dobro idočo oddam z vsem inventarjem v najem. Na razpolago lepo stanovanje. Zi prevzem potrebno Din 100.000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33927-17 I za takoj. — Ponudbe pod I šifro »Siguren plačnik« na I oglasni oddelek »Jutra«. 31745-21/a Opremljeno stanovanje »obe in kuhinje oddam v Kamniški ulici šterv. 19. 34741-31 Stanovanje prostorne »obe ia kuhinje, z elektriko ter vodovodom takoj oddam — najraje stranki brea otrok. Keržin, Ižanska cest* 21. 34762-21 (Preiselbeer), pristne, I .. koroške, dobavi od 5 te Krasno stanovanje naprel po dnevni ceni I s 3 sobami, kopalnico in Henrik Zechner, trgo- I pritikMnami takoj oddam vec, Llbeliče. Koroško. I za Bežigradom, po zmerni 34575-33 | ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31750-21 Več skladišč v Kolizeju oddamo v najem. Pojasnila daje pisarna Heinriohar, Gosposvetska ensta 13. 34732-17 Brusnice Jabolka, hruške in razno drugo sadje raz Stanovanje 2 večjih in 2 manjših »ob, sobe za služkinjo, kuhinje in pritiklin, tik sodnije oddam s 1. novembrom. — pošilja stalno po najnižji S, 1 « "ovemerom. _ dnevni ceni Josip D o n . P^be z opi- O., r 1 I <3fim rodhin-ctih Manav ni Slov. Bistrica. 34704-34 »rim rodbinskih članov na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mesečno 1800«. Stanovanje 3—4 sob, bolj v centru išče stalna stranka brez malih otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »CenteTStiin«. 34774-21/a Stanovanje 2 sob in pritiklin, ali 1 velike sobe in pritiklin išče zelo mirna boljša stranka treh oseb. V poštev pridejo stanovanja samo v neposredni bližini mesta — najraje na Poljanskem, Šentpeterskem ali Kolodvorskem okraju. Pismene ponudbe na ogla.sni oddelek »Jntra« pod šifro »September-November«. 34775-21/a Komplet, stanovanje odstopim stranki brez otrok z odkupom pohištva, za dobo enega leta. Cena Din 30.000. plačljivo v naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lepo stanovanje«. 34791-21 Stanovanje 2 sok in kuhinje, v novi hiši takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 34789-21 Zračno sobo s strogo separiranim vhodom in uporabo kopalnice takoj oddam v vili »Kana ria«, Kolezija, Zeleni pot št. 4. 34737-23 Sobo lepo opremljeno, s posb-nim vhodom, elektriko in souporabo kopalnice oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34740-23 Opremljeno sobo svetlo in zračno, s poseb nim vhodom, elektriko ter paTketom oddam s 15. av gustom ali 1. septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34760-23 2 gospodični sprejme na stanovanje Pire Pred škofijo štev. 10/n. 34756-23 Stanovanje obstoječe is 2—3 sob In potrebnih pritiklin. blizu Nunske cerkve iščeta dve odrasli osebi, ki sta čer. dan odsotni. Ponudbe pod šifro »Snažno in mimo« na oglasni oddelek »Jntra«. 34782-21/a Kot sostanovalca v lepo sobo siprejinem gospoda v Hrenovi ul. 19/1. 34695-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom i.n hTa-no ali brez oddam v Sp. Šilki, Černetova uli<"a 81. 34723-23 Sostanovalca sprejmem na stanovanje v Pleteršnikovi ulici št. 32. 34724-23 Dve lepi sobi z vsem komfortom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34717-23 Dva gospoda -prejme na stanovanje Dr-bančič, Hrenova ulica 19. 34715-23 Prazno sobo strogo 6eparirano, išče uradnica. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna«. 34754-23/a Sobo lepo in zračno, 1 zajtrkom ali brez, takoj ali s 13. avgustom oddam 2 oseba ni — najraje gospodoma po zmerni ceni. — Vlad. Mandeljc, Stari trg 17/111. 34766-23 Dedek Zakaj se ne oglasiš? Želim Te videti! — Pozdrav. 34709-24 Gospodična želi dopisovati z gospodom visoke srčne in umske kulture. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubljana — izmena misli« 34751-24 3. avg. 1931 Cirkus Amar Prosim damico, kn je sedela desno od častnika, da dvigne pismo v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifre. »Divna«. 34753-24 UU4 LLLL* Prazno sobo s poseb. vhodom in elektriko, pripravno tudi za pisarno, takoj oddam na Starem trgu štev. 19/H. 34727-23 Pošteno gospo kot sostanovalko sprejme Grimpner, Florijaaska ul. št. ET7. 34736-33 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj, ali s 1. eptembrom oddam v bližini tehnične srednje šole. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Soba 86«. 34771-23 1 ali 2 gospodični ki želijo posečati Legatov tečaj skupno z mojo hčerko, sprejme na stanovanje i.n hrano Simon Hrastnik, Pob rež je pri Mariboru — Slavko Vrazova ulica št. 6 Cena zelo nizka! S4803-23 Jabolka in hruške Ta namizne razpošilja po Din 4 kg fraoko vsaka železniška postaja po 30 kg prot.i povzetju G. Drec-bsler Tuzla. Bosna. 34769-34 Sobo oddam 1 ali 2 goepodična- Naslov v oglasnem »Ehrbar« klavir naprodaj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 3480-1-26 SivcUi Psa ovčarja 15 mesecev starega prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31743-37 Dotična dobro poznana oseba, ki je v soboto 1. avgusta popoldne na kopališču Ilirije našla zlato d a m s k o zapestno uro »e poživlja, da jo najkasneje do srede opoldne odda pri kopališčni blagajni. V nasprotnem slučaju se zadeva prijavi policiji. 34697-28 Suknjič temnoplav je bil izgubljen od kolodvora do zvezde. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v Trnovem, Mivka št, 15. 34503-28 Singer šivalni stroj dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. Na ogled med 1.—3. popoldne v trafiki na Miklošičevi cesti Zaslužijo se pletilni stroji v sezijl v nekaj tednih sami, prodaje se zaradi preuredbe obra'a popolnoma ohranjeni, telo poceni: &'40 po 850, 8/50 po 1000. 8/60 po 1300, 8 ključni 8/90, ročni jaquard ni 8/80. motorni jaquardn' 10/120, raschel-stroji, navi jaini, čupalni in razni spe cijalni šivalni stroji. Vol neno predivo »Kamgarn« v vseh barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Oiri! Vajt, Celje. 224-29 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clav&n« je mast N Šivalni stroj nov, nerabljen, najmodernejši, vsled smrti žene prodam tistemu, ki bi obroke po 150 Din mesečno plačeval naprej. Vplačanih 500 Din trpim sam. Ponudbe na »glasni oddelek Jutra« pod »Priložnost«. 34592-29 Cfrt+t Modroce predeluje in čisti Simo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg St. 2. 129-30 Posteljne mreže Izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Ko-menskega ul. 34 fna-sproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. Takojšnja postrežba. 34545-30 Največjo čevljarno v Savinjski dolini prodam. Pismene ponudbe na podružnico »Jirtra« ▼ Celju •pod značko »St. 1*. 34809-30 Vzidne štedilnike lepega domačega izdelka, vseb vrst kupite najceneje v kleparski in ključavničarski delavnici Tomaža Sušteršiča. Sodraftca 110 pri Ribnici. 34783-30 pif^rmiui^e Informacij, pisarna »Triglav* pojasnjuje in rešuje vse vrste vojaških zadev, nemudoma in poceni. Ljubljana, Pražakova 8 (med sodnijo in glavnim kolodvorom). 34608-31 Priporoča se naravni domači 228 malinovec tvrdke »Malina« d. z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. št. 4. Dobite r lekarnah, droge-rijab ali naravnost it evor-nice in glavnega skladišča Čuvajte se ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Telefon 2059 **Pr suh e ra o g suha drva PogaSnJk, Bohoričeva St. S Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25(1. 214-2« Kovcsfl Nofuctt. Najiurrete itaSaska pa-: teta* železna zelo praktična »loiliiva postelja m tapeciranim' madracom —< praCtična ca vsaka bilo« hotele, za pntujuče oso-' be io nočne službe. Siaw ne D!*' 390—. Razpotij ljan poštoro ia iejcini-com po povsetjo^' Lesena airffoaka patent.) na zelo praktična tloi-Ijiva posteia s tapecira-' ntm madracom. — Stane: Din 280__ potiska pacata, poslefa složKiva praktična za' touriste. vojake m za.' ierijalne kolonije. Stane Dia 359.—, Liegestafci pr&fetičaa t* leianie is sedeči«. Sta- Po tem imam d isto fo» hano perje k* po Dia . čisto belo gosje k? po Dia 13«— h) tisti f«b kg po Diiv 256-—. U BROZOVIČ. ZAGREB me* 82. m. Naznanilo preselitve Sporočamo, da s 1. avgustom 1931 preselimo svojo pisarno Razpošiljalnica »OMNIA« — Šapira, dosedaj Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/L, na 10230 Ljubljana, Dunajska c. 36 S4778-21 oddelku »Jutrac. 34798-33 št. 34, 34730-29 Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenska revije »življenje in svet"? Let>o posestvo gostilno — na križišču cest, na deželi oddam v najem ali prodam r vsem inventarjem. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Celin pod značko »Nastop takoi« 34366-20 Lena vila v ev1,stanovanjska — M5rn centra naprodaj. Ponndbe na orrlaoni oddelek »Jutra« ood šifro »Dom 192«f. 345412-90 Majhno posestvo ki bi bilo primemo to čevljarsko obrt. v bližini kakecra mesta na Dolenlskem kupim ali vzamem v nalem. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 34454-20 iišo s trg. lokalom n vrtom, davka prosto — prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34743-20 Novozidano hišo 2 sobami, kuhinjo, vežo, kletjo in vrtom, v bližini železniške postaje Zalog prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34744-20 Hrastovi plohi nežamani I in II kupim 1 vagon. Debelina 90, 110, 130 mm, dolžina 2.50 do 3 m, širina 25 cm. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takojšnja dobava«. 34731-15 Hrastovih plohov prima. snhih, debelih 7 can in dolgih 2 m, 6—10 m* kwpi sodar Ivan Pire, šolar, Dravlje pri Ljubljani. 34777-15 I Dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo. — j Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34718-22 | Dijaka nižje srednje šole sprejmem na stanovanje in hrano. Soba lepa in zračna, v gradu Tivoli. Vprašati pritličju, levo. 34770-22 | Dva dijaka iz boljše rodbine, »prejme na stanovanje učiteljska d-ružina. Na razpolago klavir, nemška konverzaciaj in event. inšt.rukcija. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Strogost 7931«. 34469-23 | V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod Ivan Jošt v torek, dne 4. avgusta 1931 nenadoma preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 6. avgusta 1931 ob 9. dopoldne na pokopališče pri Sv. Juriju v Gotovljah. Gotovlje, dne 4. avgusta 1931. Žalujoča rodbina JOŠTOVA. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ysi j Ljubljani.