3 nč. 96. številka. (v Trstu, t torek zvečer dne 11. avgusta 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" iz h »j a po trikrat na teden t fieatih danjih ob torkih, 6etrtkiti in sobotah. Zjutranjo izdanje iz-hnj» ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje utin«; za leristimesec . f. I.—, imven Avstrija f. 1.50 ta trt meseo. . „ 3.— . , . 4,.t0 ca pol let« . . . 6.— , , 9.— »a VH8 leto . . » 12.— . , „18.— Naročnino Je plačevati naprej na nareibe brez priložene naročnine se uprava ne ezira. Pominaične številke se dobivajo ▼ pto-(tajalninah tobaka v Trutu po S nvf. izven Tr^ta po 4 nvč. EDINOST Oglasi ae račaue po tarifa v petitu; s& naslove z debelimi črkami ae pladuje proator, kolikor obaega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oplasi itd. se računajo po pogodbi. Vai dopiai naj ae pošiljajo uredništvu alica Gaserma M. 13. Vsako pismo mors biti frankovano, ker nefraakovana ae na aprejjntajo. Rokopisi ao ne vra&ajo. Naročnino, roklaniuoijo in oglase apro-jema upravniiitvo ulica Molino p i«. -colo h«t. U. nadat. Naročnino in oglate je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije to proste poštnine. G11 il liftičnega dpuitvi za Primorsko. „t eđimoMit J« mu«". Slovensko ljudstvo in slovenski pismeni jezik. V 63. številki lista „Sfldsteierische Post" Čitali smo članek, ki nam je bil pisan prav iz srca. Pravo za pravo smo bili opozorjeni na ta članek od odličnega rodoljuba s pozivom, naj bi i mi ponatisnili ta članek. Ker pa so se ravno v poslednji čas v naši ožji domovini primorski kopičili razni važni dogodki, koje smo morali po Bvoji dolžnosti beležiti in tolmačiti, ni nam bilo mogoče, da bi bili takoj ustregli označeni želji, kakor smo morali več ali manj zanemarjati marsikojo neprimorsko stvar. Čitatelji, ki umo nrav in važnost boja na Primorskem za v e s slovenski narod, nam gotovo ne štejejo tega v zlo. Člankar v „Stidsteierische Post" odgovarja na klevete nemških nasprotnikov naših, češ, da Slovenci nimamo nikake kulture in da pismeni jezik naš je nenaravna zmes, ker ni vzrasel iz naroda. Ta ista klevetanja in laži imajo pri rokah tudi naši laški nasprotniki, sosebno po Istri. Da, to je tudi glavno mamilo, kojega se poslužujejo italijanski zastopniki na Dunaju, kadar hote narobe slikati istrske odnoSaje ter zavajati osrednjo vlado na kriva pota. I oni trdć, da po Istri ni ne Hrvatov ne Slovencev, ampak ljudstvo da govori v vsakem selu prugačno narečje, pri čemer seveda — tako povdarjajo — niti govora ni o kakem pismenem jeziku, kojega bi ljudstvo razumelo. Tako je neka fina laška butica navela nekoč celo vrsto narečij, ki se baje govore med onim priprostim ljudstvom, ki je pa v resnici i zklj učljivo hrvatsko in slovensko in ki velikim veseljem in pridom Čita ali si daje čitati naše hrvatske in slovenske noviue, Pozuavalci razmer nam gotovo pritrdć, da ravno nade uovine mogočno vplivajo na razvoj naroda po Istri. A kako bi bilo to mogoče, ako bi ljudstvo res ne umelo hrvatskega ali slovenskega jezika, ako bi jezik, v kojem je pisala novina, ne bil jezik čitajočega ljudstva ?! Nerazumljena beseda je mrtva beseda, a mrtva beseda ne more oživljati otrpnelih človeških src. A naša srca po Istri bila so v mrtvilu še pred nekoliko leti. PODLISTEK. Karanfil s pesnikovega groba. Hrvatski Spisal Avg. S e n o a ; poslovenil Cvetko. Albert seveda ni mogel razumeti te popol* noma zdrave logike, ter je tragično resnobo vskliknil z Otelom : Izdajstvo! Še enkrat je šel zvečer pod okno nezveste, da bi vsaj za belimi zastori videl še enkrat črno silhueto neverne; a idejal ni imel časa pokazati se in druzega dne dobil je moj Albert po pošti vse svoja posnemanja Heiuejeva uljudno opazko nazaj: ,da sprevidi, da omožena gospa ne more obdržati na noben način rokopisa druge možke roke". V ostalem pa ga zagotovlja iskrenega prijateljstva, itdM. To je bilo v začetku počitnic. .Prijateljstvo !• nasmejal se je Albert gorko, mečkaje pisemcejjto je lep, sijajen cvet, v katerem je skrit strup nezvestobe. Kaka ironija! Prijatelj!« pristavil je obupnik, ,ne morem več dihati zraka, kjer je izdaja. Jaz pojdem v čisto deviško naravo, v divne kranjske gore, da si tam ohladim srce. Pojdi tudi ti! Hočeš?" Kdo jih je oživel ? Naša materina beseda, naš živi jezik, kojega se poslužujejo naše novine. Hočete-li boljega dokaza, da je jezik, v kojem so pisane naše novine, res jezik našega ljudstva ? Ali bolje rečeno: to je dokaz, da narod ima svoj živi pismeni jezik, kojega ume popolnoma. Toda prepustimo sedaj besedo člankarju v „Sttdsteierische Post". Isti piše: ,Od onega časa, ko se je jelo slovensko ljudstvo aktivno ndeleževati politike, menim od tedaj, ko je isto izprevidelc, da je že vzraslo nemškemu varuštvu, izpostavljeno je to ljudstvo najluđim in najzagriženejim napadom od strani Nemcev in odpadnikov. V boju, ki se že desetletja sem usiljuje slovenskemu narodu od strani Nemcev, sosebno pa od strani mnogoštevilne vojske slovenskih jani-čarjev-nemškutarjev (in Italijanašev. Op. ured.), ostalo je to ljudstvo vsikdar zmagovalno zlic veliki premoči nasprotnikov. To pa zato, ker je njega stvar pravična. Ljudstvo, ki je bilo že v zadnjih zdihljejih vsled postopanja Nemcev in se je že smelo misliti, da je skoro položć v grob za vedno, okrevalo je, ojačilo se ter jelo razvijati se toliko v narodnem, kolikor v gospodarskem pogledu. Na. tem seveda strasti* jesa Nemcev (In lta-lianissiinov. Ured.), ki uiti niso mogli pojmiti, kako more biti ljudstvo, kojemu so usodili oni, da je pojedč z glavo in lasmi vre4, v zadnji hip tako drzno, da protestuje odločno proti taki proceduri. Ker so uvideli, da v poštenem boju ne morejo storiti škode obsovražljenim Slovencem, da jih ne morejo uničiti, posegli so pa potem po sredstvih, ki so se izkazala že mnogokrat: po laži in obrekovanju. Tako sredstvo, s kojim menijo najobčutneje škodovati ugledu in dostojanstvu naroda slovenskega, je trditev — povračujoča se zopet in zopet — da Slovenci nimajo nikake lastne kulture, da njih pismeni jezik ni izišel iz živega narodnega jezika, ampak da je to svojevoljno sestavljen umeten jezik, kojega niti ne razume inož iz ljudstva ; kraj vsega tega pa da nimajo Slovenci nikake narodne literature. Kakor rečeno, te trditve so že j a k o stare, „Hočem", odvrnil sem mu, i u tukaj začenja povest .zgubljene ovce". Predno začnem govoriti o naši mladeniški odiseji, dovolite, da vam predstavim tudi drugega junaka te povesti, to je — sebe ! Tega vas ne bode žal. Znam, da je nekoliko nesramno, dasi je to navada pri mnogih piscih in učenjakih. N6, moj greh ni tako velik. Ne vzbuja me k temu neči-mernost ali slavohlepje, ampak to je iskrena izpoved mojega srca. Kjer je pa moje srce, tam moram biti tudi jaz. Nočem rabiti preveč beaeilij. Znak moje ponižne osobe je: Zagrebški siu. Vi razumite gotovo to besedo, ker veste, kaj je Zagreb. Ko vam pravim o zagrebškem sinu, se morate takoj spominjati nekaj bledega, ali nekaj pisanega, ali kakor pravi Francoz „sujet iudecis". Zagrebška deca je bila tudi doma odgojena v tujem duhu: mali Zvonimirčiči in Dušančiči, male Zorice in Zlatice nemčevale so strašno, — potem pa še nemške šole, kjer smo morali popolnoma zameniti svojo hrvatsko kožo z kozmopolitičniui frakom. Tudi jaz sem bil tak zagrebški švabčič. Zarana poznal seiu Schiller-ja, Zschoke-ja, Burger-ja, kakor deček sem vkradel materi Bulwer-ja, Dickens-a, Viktor-ja Huga ; „Rienci", „Pikvikeri", „Notre dame de Pariš", bili so mi že v desetem letu dobri znanci, dasi jib nisem prav razumel. Ko sem pa Cul v štir-najstem letu prvi krat „Gundulič", mislil sem, da je to morda kak kajduški poglavar. Razjezil sem se, sram me je bilo, da ne znam ničesar o tem. Hrvatsko sem razumel, ali kakor branjevka. Na srečo smo dobili profesorja, primorskega Hrvata, človeka, kakor da je sam med. Kapljo po kapljici čiste hrvaščine vlival je v našo dušo, da-si se je jezil naš krivonosi vodja, kolikor mu je bilo drago. Bil sem rešen — na pol rešen; gotovo so mislili vsi ljudje o nas, da smo zgubljeni popolnoma. Kakor mlada bilka o vetru sem bil jaz, ko sem se napotil v jeseni v kranjske gore se svojim prijateljem Albertom. Da bi bila romantika dovršena, preskrbela sva si tudi romantično obleko. Suknjo od ruskega platna, okolu pasu širok jermen, visoke čevlje, čutaro, klobuk so širokimi krajci, koc, dre-uovko in telečak iz črne kože. V teločak spravil sem nekoliko perila, krtačo in Schiller-jeve pesni. Polna nestalnih nad in željna pustolovin sva šla posebnim ponosom nekega večera mimo črnoru« mene mitnice iz belega Zagreba v beli »vet. (Pride še.) rekel bi, premlatene, in so že davno ne vzdržljive ker so razveljavljene neoporečnimi dokazi. Sličnih trditev se drži tudi renegat Teut-ward \Vede (iz Sevnice) v članku ,d a s N e u-slovenische und die slove 11 isehe Schriftsprache", koji članek je bil priobčen v listu „Deutsche Wacht" št. 40 iu 41. Njegova izvajanja se završujejo se zahtevo, da naj bi ubogo ljudstvo za božjo voljo rešili izpod teže novoslo-venskega pismenega jezika ter se potrudili, da se povzdigne v sedlo narodni jezik, kojega program bi bil — „folkskašpraha — materina š p r a h a*. Mi smatramo za svojo dolžnost, da odgovorimo na ta izvajanja, da z jedne strani najodločneje zavrnemo napade iu zaletavanja na čast in dostojanstvo našega naroda, na drugi strani pa da pokažeiro, kako daleč se drzne poseči renegat-ska duša v svoji nesramnosti. Kakor znano, so se naši predniki baje v prvi polovici VI. stoletja priselili 11a zemlje dauašnje Avstrije. Razim onih pokrajin, ki so še nam v last, njih potoncem, zaseli so še vso Štirsko, vso Koroško, dele Zgornje in Dolnje Avstrije, kos Tirolske notri do Pusterske doline, del Beneške in veliki del sajmdue Ogerske. Dovolj je znano tudi, kako so pa Nemci — Bavarci in Franki — podjarmili do tedaj svobodne iu samostojne Slovence. Odgovoriti nam je torej na vprašanje: V kako raz-razmerje so stopili potem zmagovalci do podjarmljenih? Ali je bilo to razmerje ugodno? Ako pomislimo, da so naše očete pokristija-nili s e s i 1 o meča, ne pa po oznanjevanju resnic v materinem jeziku ; ako pomislimo, da so do tedaj svobodnega slovenskega kmeta ukovali v verige sužujosti, da so povsodi, kjer-koli so bivali Slovenci, zasajali med nje nemške naseljence, potem moremo reči — in to je najmileje, kar moremo reči — da vedenje Nemcev nasproti Sloveucem ni bilo ravno dobro. Ako pa si od bližje pogledamo vse to, potem se uverimo, da je bil temu jedini uaiuen — po-nemčevanje Slovencev. Naloga Švabov med Slovenci je bila naloga nasilnega ponemčevanja iu ta naloga jim je bila do današnjega dne. Kdor to taji, ta svojevoljno pači zgodovino. Nikar naj nam ne pravijo tega, da Slovenec se je po svoji volji dal ponemčiti; kajti prekričečimi barvami je zapisala zgodovina ta dejstva. Ta dejstva stoje tu pred nami v vsej svoji ostudni nagoti — vodila jih je jedino le poželji-vost po pogoltnenju naroda slovenskega. Ako bi bilo res — kar trdi namreč „Deutsche \Vacht —, da je bil tedaj v prsih vsakega Nemca jez za Slovence, svarilna vest namreč, ki je branila, da Nemci niso brezobzirno izkoristili svoje moči, potem bi bilo danes drugače z našim narodom. Toda, Bogu bodi potoženo 1 Tako je narod slovenski — to treba pripo-znati — v zadnjih stoletjih res zaostal v kulturi za svojimi sosedi. Pravijo, da na tem so bila kriva socijalna zla srednjega veka. Res to! Kdo pa je bil med Slovenci neposrednji p r o v-z r o č i t e I j tega zla?! Sine ira e* studio, oprti le na dejstva zgodovine — pokazali smo cisto vestjo na one, ki so poradili našo minolost in ki bi hoteli porušiti tudi našo sedanjost in našo bodočnost — na naše »ljube" prijatelje — Nemce. Veliko veliko so zagrešili Nemci na Slovencih v teku stoletij, toda najhujšega zla jim niso mogli prizadeti; posrečilo se jim je pač, da so Slovence potisnili nazaj, da so jih decimirali, a jedno se jim ni posrečilo, da bi jim bili ugrabili najdragoceneji zaklad — po očetih podedovani jezik materini! Pomislimo le, kako so — in temu ni vzgledu — kako so nemški veliki posestniki podjarmili kmeta in kako so udušili ustaje, ki so sledile po-tem! Da, ganljivih povesti o nemškem človekoljubju in o nemški kulturi bi mogla pripovedovati slovenskimi kostmi nasičeno polje okoli Brežic in s kivjo napojena Sava! Zato moramo le občudovati nenavadno žilavost našega naroda, ki si je — vzlic vsemu neo-pisnemu trpljenju, vzlic vsem nezgodam in krutemu tlačenju, — ohranil tako čisto dedSČino po svojih očetih, svoj materini jezik. Ali pa je res, kakor trde naši nasprotniki, da je jezik slovenski napolnjen nemškimi besedami, in da bi se porušil, ako bi mu odvzeli te besede ? Kaj še! Denimo, ali no pripoznavamo tega, da bi bilo v slovenskem jeziku res, kakor je izračunil Teutward Wede — 25 # od Nemcev izposojenih besed, je vendar jezik slovenski vzlic temu, kar se dostaje izvirnosti jezikovnega zaklada, vsaj tako čist kakor nemški, koji poslednji ima v sebi daleč preko 30$ tujih besed. Da pa so si Slovenci največ izposojevali pri Nemcih, tega jim pač ni smeti šteti v zlo, ker so bili isti nad jedno tisočletje v vedni duševni zvezi z Nemci in so še danes. Iz narodnegajezika razvijal se je polagoma v teku s t o 1 e t i j — in to moram povdariti — sedanji slovenski pismeni jezik. Isti torej ni svojevoljno sestavljen umeten jezik! Poskusiti hočem, da dokažem to v kratkih potezah. (Zvršetek pride.) DOPISI. Bazovica, dne 5. avgusta. (Izv. dopis.) Redki so dopisi iz našega okraja, v Vaš cenjeni list, ali kaj hočete: pri nas je že tako, da ne sme vse v javnost. Mnogi oporekajo radi: čemu treba obešati vse na javni zvon J* Dš, res je tako, ali preveč molčati tudi ni zdravo! In čemu bi nam bili potem časniki ? ! D&, pasjih dni bi Bi želele izvestne osebe v našem okraju, in to ne samo v topli poletni dobi, ampak tudi v najhujšem zimskem mrazu. Le oni naj bi se gibali in gonili vodo na svoj mlin, vedno in povsod le onil A mi, — ? mi naj bi lepo molčali in mirno spali spanje pravičnega. Vera, da se mi bode očitalo: nu, se je že zopet oglasil oni neslani dopisnik! Ali kdo bi se menil za take naslove! Na dan torej z dogodki. Kakor vsako leto praznovali smo tudi letos v nedeljo dne 24. julija t. 1. takozvauo cerkveno obnašanje. Navadno je, da se vsako leto na omenjeni dan okrasi zvonik zastavami, med katerimi ni nikoli še izostala naša trobojuica, kakor tudi letos ne. Da-si ni bilo to po volji marsikateremu naših nasprotnikov, vendar si do letos ni upal nobeden, da bi reagoval proti našemu praporu. Letos še le je prevzel to nalogo naš veleslavni okrajni zdravu k, gosp. Sussa (Suša), kateri je surovo zarenčal nad tukajšnjim vaškim načelnikom: perche la lassa meter sul campanille quelle ban-diere schiave ?! (zakaj ste dali razobesiti na zvonik tiste zastave ščavov). Na ta ukor ni vedel odgovora preponižno udani Capovila. Oni gospod je tudi naročil našemu Capovillu, da mora opozoriti one mladeniče, ki bodo obdržavali letošnji navadni ples (šagro), predno jim izroči dovoljenje za to, da ne smejo razobesiti nobene slovenske zastave, kar je tudi storil ponižno ubogljivi Capovilla. Ali — kakor je bilo videti minolo nedeljo, — ni imel ni najmanjega vspelia ukaz zdravnikov oziroma Capovilov, pač pa se je videlo na Urbančičevem dvorišču gostilne ,Pri lipiw, kjer je bil ples, na jezo in nevoljo gosp. zdravnika in njega somišljenikov, vihrati večinoma velike nove slovenske tro-bojnice. Tak je bil torej odmev zdravnikovemu ukazu in podrejenega mu capoville. Prav, tako je prav ! Da-si smo Slovenci že tako krotki in pohlevni, asojamo se vendar staviti ponižno vprašanje do gosp. okrajnega zdravnika. Odgovorite nam: ali ste kakor zdravnik v našem okraju poklicani, da v istem nadzorujete zdravstveno stanje ter obiskujete bolnike, ali mari za to, da zastopate politično oblast in žalite našo narodnost ter zabranjujete razobeševanje slovenskih zastav ?! Mari bi ne biio bolje za Vas in Vaš ugled, ako bi se pečali le z svojim zdravniškim opravilom in bi bili z ljudstvom nekoliko bolj uljudni ? 1 Izogibajte se narodnim bojem, ako hočete, da bode imelo ljudstvo zaupanje do Vas. Ker pa se utikate v stvari, ki ne spadajo v zdravniško prakso, je le naravno, da pojemjje to zaupale. Mari mislite, đa Vam mestni zastop po Vaši smrti postavi spomenik za zasluge, ako bodete revne bolnike, nevešče italijanščini, izpraševali, zdravili in se jim vsiljevali v italijanščini, mesto ▼ slovenskem jeziku, katerega Vi dobro razumete in je ob enem tudi Vaš jezik! Saj ste rodoma Dal-matinec, torej Slovan. Ali, kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. — Ali razumete! ? Kuuećuu bodi povedano Vam In vsej Vasej družbi enkrat za vselej, da ,bandiere ščave" mi ne poznamo. Naša slovenska trobojnica je deželna zastava nam bratske vojvodinje kranjske, kar mislim, da bi moralo biti znano tudi Vam in vsem Vašim somišljenikom. Kakor Vam mora biti znano, da se nahaja ta lepi kos slovenskega ozemlja še na avstrijskih tleh in ne tam kje v lačni italijanski Kalabriji! Torej tudi nje zastava ne zasluži še, da bi jo Vi nazivali „bandiera sciava" (ščava). Mi nismo sužnji, le stranka Vaših somišljenikov bi hotela, da postanemo sužnji! Ako pa hočete gospoda res videti ščave in njih bandiere, obrnite se tja doli proti Afriki v Menelikov tabor, kjer neki počiva pod strogim varstvom črnih „barbarov* mnogo sinov in zastav veleslavne italijanske avite colture. Onim vskliknite: poveri nostri ščavi. Sapiente sat! ? S---č. Politiike vesti. V TRSTU, dne 11. »vgusta 189«. Za združenje slovenskih poslancev. O potrebi zložnega postopanja vseh slovenskih in hrvatskih poslancev nočemo govoriti danes. Kjer je vsa tako jasno, ue treba zgubljati besed. Kdor ne vidi ali noče videti te potrebe, o tem moramo reči, da noče, da pride naša delegacija do primerne veljave in žnjo narod do svojih pravic. „Slovenec* od minole sobote nam je prinesel izjavo, ki nas je — odkrito bodi povedano 1 — konsternirala. Vsega dolzega govorjenja kratki zmisel je ta, da se o d k 1 a n j a z 1 o ž n o delovanje. Dolgo je sicer utemeljevanje te odklonitve, ali tako nesrečno, da ne more biti ite-srečneje. Tu čitamo pač celo kopo, po velikem delu res opravičenih rekriminaoij glede na postopanje glasila narodue stranke. Ali tu ne gre za sedaj za združenje strank na Kranjskem, ampak za zložno postopanje poslancev na Dunaju. In ponavljamo : kdor je proti zložnemu postopanju sedanjih in bodočih poslancev na Dunaju, ta se lahkomišljeno igra z usodo naroda. Odnošaji sami nas uprav s palico silijo vkup, in mi hočemo i vstrajati v svoji trmi ?! O te nesrečne rekrimina- cije ! Ako bi hoteli zasledovati prav natanjko, bi našli tudi v „Slovenčevera" taboru marsikoje nesoglasje. Kako kričeče nasprotje je bilo marsikedaj med krščanskimi govori te stranke na Kranjskem in pa med postopanjem nje poslancev na Dunaju? Kjeje bilo takrat pravo načelo: ali v Ljubljani, ali na Dunaju? Zakaj so o volitvi v delegacije konservativni poslanci glasovali za „liberalca* Višuikarja ? Že ta primera kaže, da državni poslanci ne morejo urejati svojega postopanja se tesnega stališča — kranjskega prepira. In koli velik je preobrat — zadoščenjem pa priznavamo, da preobrat na bolje — v pisavi .Slovenca* o slovanskih vprašanjih! Še pred par leti čitali smo izjave najstrastnejega slavofobstva in nagega zanikanja narodne ideje, danes je to — drugače! Tudi o naših tržaških razmerah, oziroma o naših konservativcih je menda .Slovenec® danes drugačnega menenja nego je bil pred par leti. Informacije so druge, zato je tudi pisava drugačna. — Izjavo „Slovenčevo" obžaljujemo torej od vsega srca, in ako je bila podana v spo-razumljen ju z vodstvom stranke, zabeležiti jo treba za bodoče čase, ko bode morda narod moral britko plačevati račun .boja za načela". Ali se gospodje ne zavedajo grozne odgovornosti, ki jo prevzamejo, še že ne drugače, pa z ozirom na one „umirajoče", v kojih imenu je nedavno povzdignil svoj glas poslanec Spinčid. V bolje označene naj sledi tu še brzojavka, ki jo je prejel aSlov. Narod" iz Olomuca: „Tukajšnji mladofieški .Pozor" prijavlja sita-vacijski članek z Dunaja, v katerem ae razpravlja o združenju vseh jugoslovanskih poslancev v jeden klub in o izvajanjih, katera so o tej priliki in z ozirom na dotični članek v »Slov. Narodu" priobčili nemški in češki listi. Zlasti se bavi z glasilom dra. Riegerja s .Hlasom Naroda", kateri je skušal uplivati, naj omogočijo Mladočehi, da se sestavi parlamentarna večina brez nemških liberalcev. Grof Radeni — pravi član k ar — je od početka svojega vladanja obžaloval razcepljenost 23 jugoslovanskih poslancev na tri skupine. Da je to zoper zdravi razum in zoper interese južuili Slovanov, so dotični poslanci sami uvideli, še predno je grof Badeni prišel na krmilo. Badeni je le izrazil, kar so Hrvatje in Slovenci že prej sami želeli". Tu treba male opombe. Bog ne daj misliti, da se moramo združiti le zato, ker grof Badeni tako želi in da bi bodoči slovenski poslanci imeli komodiieje življenje v bodoči večini. Naši poslanci se morajo združiti, ker tako zahtevata zdrav človeški razum inživljenski interes naroda slovenskega. Onim pa, ki niso zmožni za najmanje inte-lektnelno žrtvo za ta življenski interes naroda, onim bode dajati prej ali slej težak odgovor pred sodnim stolom naroda. Kdo je duša gibanju v Makedoujii? Ii Aten poročajo: Načelnik in vodja in v obče organizator vsega gibanja v Makedoniji je 45letni Makedonec Anastazij Bruphas. Ta mož je igral velik« ulogo že leta 1878., povodom ustaje. O njegovih dejanjih živi med narodom mnogo pravljic, ki so, sev6, veo ali manj pretirane. Bruphas bil je mnogo let v južnozapadnem gorovju Makedonije. Tam je vršil ulogo nekakega maščevalca proti Turkom. Zajedno je razsojeval prepire med Grki, Kocuvlahi in Albauci. Ljudstvo ga je čestilo liki svetnika Pred tremi leti se je preselil v Pirej in odprl tam malo prodajalnico. Javnost se ni brigala zanj. Kakor pa so je pokazalo sedaj, je Bruphas ves ta čas pripravljal ustajo v Makedoniji. Večkrat je skrivaj odpotoval v Tesalijo, kjer je v Larisi pridobil več častnikov za svoje načrte. Zajedno pa je bil v zvezi z bogatimi Grki, živečimi v inozemstvu. Le-ti so mu dtya!i deuarnih sredstev. Grški vladi se uiti sanjalo ni o rovanju Bruphasa. Sedaj stoji na čelu upornikov in vodi vse gibanje osebno. V Tesaliji je zbral kakih 250 mož, ki so udrli v treh oddelkih v Makedonijo in dospeli po razlifinih potih do blizu Monastira. Bruphas je proglasil proklamacijo do makedonskih Grkov, s kojo jih poživlja, da naj pograbijo za orožje. In haš ime Brupliasovo je ono, kojemu največ zaupa vse tamošnje krščansko prebivalstvo! Položaj na Kreti. Iz Aton poročajo na Dunaj, da Turki na Kreti z nova počenjajo krutosti. Okolu 1000 Turkov napalo je neko selo v okolici Kandije. Umorili so tri duhovnike in nekoliko ženskih. Turki so počenjali strašanske krutosti. Jednemu ujetemu kristijanu n. pr. so odrezali ušesi, potem so ga sežgali živega. Oropali so petero cerkev, poplenili in sežgali dve vasi. Iz Londona javljajo včerajšnjega dne, da so evropske države pripravljene uvažiti predlog, došel od Dunajske vlade, kak6 je definitivno rešiti kre-čansko vprašanje. Avstro-ogerska vlada predlaga namreč, naj se zasnuje nepristranska komisija, ki naj prouči pritožbe Krečanov in zatem naj pritiska na sultana, da uvede potrebne reforme, s katerimi zadovolji kristijane in mohamedance. Ta predlog pravijo, našel je splošno odobravanje. Vprašanje pa je vendar, da-li bode možno izvesti ga, in, kar je glavna stvar — kedaj? Slednjič zabeležimo še službeno poročilo, došlo včeraj iz Aten gledć klanja pri Anopolisu. To poročilo pravi, da so Turki minole sobote naskočili na Anopolis in pomorili 30 kristjanov. Di-plomatje pa se hladnokrvno posvetujejo in pogajajo, kakor da življenje kristijanov na Kreti ne bi bilo vredno piškavega oreha in jim je pač vse jedno, da-li jih Turki pomori par stotin več ali manj ! Pod katerimi pogoji bi Menelik vrnil qjete Italijane? Iz Rima poročajo na podlagi informacij iz merodajnega vira, da bi Menelik vrnil ujete Italijane neposredno Italiji, in jih ne bi izročil papežu, ali Rusiji ali Francoski, ako Italija pristane na te-le pogoje: 1.) Pogodbo miru med Abesinijo in Italijo mora podpisati kralj Um-berto osebno. 2.) Meja Eritreji bodeti reki Mareb-Belesa in 3.) Italija mora skleniti z Abesinijo trgovinsko pogodbo, ki bode dovoljevala izvažati abesinske pridelke v pristanišču Masava. Glede teh Menelikovih pogojev pa zattjqjejo politiški krogi italijanski, da italijanska vlada sikdar ne more pristati na prvo točko, kajti kralj da bi prej odstopil, nego bi podpisal pogodbo z M en el i kom. — Kak6 neki to? Mar je kralj Um-berto osebni nasprotnik Abesinije ? Ali pa smatra Abesinijo kakor od Italije zavisno državico, s kojo se .velesili" Italiji ni smeti pogajati, dasi se je pokazalo o poslednji vojni, kdo je mogočneji : Italija ali Abesinija ? Različne vesti« Osebna vest. Policijski ravnatelj tržaški, dvorui svetovalec Josip Tschernko, odpeljal se je minole nedelje za nekoliko tednov na dopust. V vodstvu ravnateljstva ga bode zastopal policijski svetovalec Kr. B u s s i c h. Imenovanja na poftti. Računarski asistentje poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu Fran Pendl, Hektor Huber in Narcis Miche-1 i c h imenovani so računarski oficijali. Smrt starega kapucinca. V tukajšnjem kapucinskem samostanu umrl je včeraj lajik brat Krispin da S. Severino. Stari brat Krispin bilje po tržaškem mestu splošno znana oseba, kajti vsako jutro je obhodil pol mesta in na stotine prodajalnic, prosć milodare za samostau. Nov notar v Bovcu Minister za pravosodje imenoval je notarskega kandidata drja. Alberta Rumerja notarjem s sedežem v Bovcu. Menda se ne motimo ako rečemo, da mož — ne zna slovenski. Začeli so zopet! To pot sicer nekoliko kasno, ali začeli so jo zopet svojo staro igro. V resnici smo se kar čudili, da niso takoj začeli. Drzni in nesramni so dovelj v to. Pač grozen, velikansk je moral biti prvi utis po dovršenem zločinu v Lošinju, da je cel6 zlobnim poročevalcem lažiliberal-nik listom izbil iz roke klevete in laži, tako, da se je to put zgodilo, kar se menda ni zgodilo še nikdar: da c e 1 6 .P i c c o 1 o* s e n i drznil teptati resnice". Njega prvo poročilo o zločinu v Lošinju je bilo seveda tudi nekoliko zavito, ali za onega, ki ume čitati z razumom, je bilo tudi to poročilo najsijajneji dokaz, daje vse res, kar smo pisali m> o strašnem dogodku v L o a i n j u 1 To je bilo v prvi hip — sedaj pa so že prišli zopet do sape in pričela se je stara igra. Oni in isli »Piccolo*, ki je resnici primerno pripovedni o stvari in opisoval elementarno ogorčenost med ljudstvom proti ubijalcema, isti „Piccolo", ki ni vedel žal besede o umorjenem, isti .Piccolo" meče sedaj kamenje na grob nesreč- ' | nega mladeniča. Seveda mrtvi ne morejo odgovar-, jati, niti kaznovati drznega Žida kakor zaslužijo • akrunitelji grobov. Zdaj še le — ko so dobili, Bog ve od kje, potrebna navodila, jeli so pripovedovati, da je bil vsega kriv le umorjeni sam, ker je izzival. Izzival! Ti ljnbi Bog. seveda izzivljamo! : Ako se ljuba italijanska gospoda čutijo provocirani I že s tem, ker i mi dihami božji zrak, potem prav res ni mogoče drugače, nego da je v Istri provokacija na dnevnem redu. Tu bi moglo pomagati le to jedino sicer nekoliko radikalno sredstvo — da bi namreč vse istrske Slovane poslali — za Ostermannom : Potem ne bi bilo več .izzivanj", potem bi bil mir na — grobovih! Toda denimo, da je bilo vse res, kar pripoveduje „Piccolo* o vedenju Ostermannovem; denimo, da je izzival in da se je upiral stražarjema. Mi sicer ne poznamo natanjko predpisov, veljavnih za različne organe javne varnosti, a toliko menda stoji, da smejo rabiti orožje le v skrajni sili. Ali pa je bila taka skrajna sila, ko sta stala dvaoboroženamožaproti neoborožeuemu mladeniču kakih 20 1 e t ?! Ali je bila res tolika nevarnost za njiju osebe, da sta morala pognati sabljo v prsa človeku, ležečemu pod njima na tleh in že obnemoglemu?! Ali je res zahtevala sila in potreba, da sta že mrtvo truplo neusmiljeno vlačila po tleh F 1 Ne tega gotovo ne določajo dotični predpisi ! pač pa bi bila morala stražarja — in če sta bila stokrat nedolžna — tak dogodek nemudoma prijaviti oblasti in poslednja bi bila morala postopati proti njima. Stražarja nista storila te svoje dolžnosti ker sta bila v trdni, ali krivi veri, da nista zagrešila ničesar posebnega. A ravno to dejstvo priča, kak6 zdivjani so odno-šaji v Istri, in kak6 so naši nasprotniki do cela udušili pravni čut med onimi, do katerih seza njih upliv! S kratka : vprašanje, kdo je izzival in provzročil spopad, je tu čisto postranska stvar, ampak glavna stvar je barbarski a za-jedno skrajno kukaviški čin ubijal-s t v a Ostermannovega 1 Brezprimerno nesramno se vede tudi puljski .Giovine Pensiero*. Tu pase mora človek gnusom obrniti v stran, ko vidi gnile vzrastke na telesu časnikarstva. Ubijalca Ostermannova sta nedolžni ovci, a morilci! (assassini) so — poslanci K o-s u 1 i c h in družba. Ako se torej poslanec poteza za pravo naroda, zajamčena v zakonih in zmislu programa, na katerega podlagi je bil voljen, in ako njega politiški nasprotniki fanatizo-vani do skrajnosti, porivajo sablje v somišljenike istega poslanca, je po nazorih Časnikarskih klati-vitezov iz najtemnejših d6b srednjega veka morilec — poslanec, ne pa oni, ki je v svoji zdivja-nosti nničil mlado življenje. „Gorjč, gorjč, ako se bode nadalje širila ta grosovita demoralizacija, gorjć, ako se ne stopi na vrat brezvestneže , ki na toli nesramni način zavajajo ljudstvo v zločinstvo, mešajo mu na peklenski način pojme o pravem in nepravem! In najžalostneje na tem je to, da niti ni zadoščenja za tako gaženje Časti in dobrega imena druzih ljudij. Grozna, nečuvena je psovka, ki jo je viknil zastrupljeni „Giovine Pensiero" na poštenjaka Kozulida. In vendar le-ta ne p o j d e tožiti Za razumnenje dovolj. Za vse to, kar se nam dogaja po Istri, moramo si preskrbeti zadoščenja le — s a m i v podvojenem delu za osvobojenje našega ljudstva iz gospodstva toli d e m o r a-lizovane stranke. Še nekoliko pripomb o slavnoatl v Komnu treba da zabeležimo danes. Najprvo treba omeniti, kar se je šepetalo nekako poluglasno po vsem Komnu, da je namreč na dan slavnosti nekaj uradnikov zbežalo iz Komna, ker so se bali priti v dotiko — s panslavisti. Ako pomislimo, da so v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu* izključljivo le mirni in pošteno preživljajoči se delavci in da to društvo še nikdar ni imelo neprilik od strani javnih oblasti radi svojega nastopanja ; ako pomislimo nadalje, da je iz „Slovanskega pevskega društva* že v zmislu pravil izključena politika; ako pomislimo, da je bilo poleg teh društev med izletniki tudi lepo število c. k. uradnikov — potem smo dovoljno označili za lojalni slovenski narod žaljivo postopanje dotičnih uradnikov komenskih. Mi ne zahtevamo od nikogar — ker tudi nimamo pravice v to —, da bi se udeleževal naših veselic, ali da Li prihajal z nami v dotiko — visoka gospoda ne more med plebejce —, ali proti temu moramo že izreci besedico protesta, ako hote izvestniki laskati se sistemu s tem, da — sumničijo nedolžne. Ako hoče kdorsibodi — tu ne mislimo le na dotično j komensko gospodo, — vzbujati domnevanje, da t naše nastopanje v državnopravnem pogledu seza ! tjakaj preko črnorumenih kolov, proti Vztoku, potem je to — prosta kleveta; ako pa veljajo kakor .panslavizem* že naša kulturna stremljenja, naša borba za politiška in narodna prava, naša ljubezen do lastnega rodu tn jezika, naša ljubezen do lastne grudi, naše prizadevanje v ta namen, da bi narod dozoreval politiški in se v isti meri osvobojeval iz varuštva izvestnih gospodov, menečih da je narod zavoljo njih tu in ne oni zavoljo naroda ; ako znači panslavizem prepričanje naše, da zakoni o ravnopravnosti so za to tu, da se izvršujejo praktiški, in nadaljnje prepričanje, da že interes države zahteva apodiktiški, da se na Primorskem mora jačiti slovenski živelj — kamo-li da bi smeli dopuščati, da se mu območje krči! — in slednjič, ako znači panslavizem, da se tudi mi primorski Slovenci držimo po vsem svetu veljavnega pravila, da si namreč iščemo zaveznikov in somišljenikov za narodno in politiško borbo tam, kjer jih moramo iskati — med sorodnimi in sokrvnimi plemeni te monarhije avstro-ogerske; potem seveda s m o i n ostanemo panslavisti, če tudi bi radi tega izvestna komenska gospoda tristopetinšestde-setkrat v letu morala bežati iz Komna iz strahu pred — panslavisti!! V zavesti o korektnosti svojega postopanja na vse strani se ne bojimo — minoli so tisti časi, ko smo se poskrili, če je koji .prijatelj* in .varuh* ljudstva le mahnil po grmu — nobene klevete nič, kamo-li tako smešno malenkostnega postopanja, kakorsno se je baje zljubilo minole nedelje izvestnim gospodom v Komnu. Gospodje ho mahnili po vodi, toda mokri so le — oni sami! S tem se poslavljamo od dotičnih gospodov. Ker pa je že tako lepa prilika, Črhnimn še besedico na drugo adreso, kjer iz drugačnih vzrokov stavljajo na proskribcijako listo naše narodne slavnosti: Minolo nedeljo bilo je na slavnosti v Komnu tudi par duhovnikov. Le-ti so videli, kako se vrše slavnosti. In ker že v Gorici ne dajejo vere nam, prosili bi dotične velečastite duhovnike, da bi oni sporočili na izvestno stran o vsem, kar so videli, in da bi tudi odkrito povedali svoje me-nenje, da-li se rea kvari narod na takih veselicah v verskem ali moralnem pogledu!!! Dobro, res prepotrebno bi bilo, da bi se v konservativnem taboru jeli pogosto oglašati objektivni glasovi, kakoršen je bil n. pr. oni iz Istre, ki se je oglasil te dni v .Slovencu*, da bi izprevideli enkrat ljudje, kako neo-pravičeu je tisti fanatizem, kojega sila je obr-njena le proti svojim lastnim rojakom in proti vsem onim ustanovam v narodu, ki ne nosijo na pročelju izvestne goriške marke. Vspored izletu pevsk. druitva .Slava* pri av. M. Magd. Sp. na av. Goro pri Gori: 1. Odhod iz Trsta, dne 14. t. m. ob 9. uri zjutraj, z laškim vlakom. Zbirališče vdeležencev pred kolodvorom južne železnice; 2. Dohod v Gorico ob llVa Ul'» S. V Gorici se raziđemo, vsakemu je dano na voljo razgledati si mesto i. t. d.; 4 Odhod na sv. Goro, kadar komu drago; 5. V soboto točno ob 10. uri predpol. peta sv. maša na sv. Gori, pelo bode pevsko družtvo „Slava* ; 6. Obed v Solkanu, v prostorih g. Možetiča p d. pri Droču, iu sicer ob 1. u. pop.; 7. Ob 4 uri pop. začne se pevska zabava ravno tam, ki bode trajala do 10. ure zvečer. Pristop tej zabavi je svobodno vsakomur; 8. Poslovitev in odhod iz Solkaua ter ob 11 % uri odhod iz Gorice. Na svobodni zabavi bode pevalo društvo „Slava". Kdor se hoče vdeležiti te jedke slavnosti, ima čas do petka, dne 14. t m. in sicer do odhoda na postaji, kjer naj se blagovoli prijaviti navzočemu odboru radi listka po znižani ceni. Odbor. Javno dobrolvorstvo v Trstu. Meseca julija t. 1. razdelilo je glavno ravnateljsvo za javno dobrotvorstvo potom nadzorništva mestne ubožnice: na staluih mesečnih podporah ubožnim rodbinam in posamičnikom 2111 gl.; na izrevlnih podporah 1267 gld., nadalje 57 parov že rabljenih čevljev, 3 cdeje in slamujake, 50 komadov različnih oblačil, 11 povsem novih oblačil in slednjič zunanjim ubožcem 25.200 porcij juhe. Samomor. 32letni mešetar Josip Kari Basevi skočil je po noči od sobote na nedeljo v novem pristanišču v morje. Jeden čuvajev je sicer čul nekaj pljuskniti v vodo, ker pa je potem ostalo vse mirno, ni se dalje obziral na to. V nedeljo našli so truplo blizu pomola št. 1 ter je prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Basevi je bil pred par leti ostavil ženo in otroke in stanoval skupno s svojo ljubico, neko malopridno žensko, Ker pa so mu te dni zaprli ljubico, vzel si je Basevi to tako k srcu, da se je utopil. Nesreča na ulici. Včeraj predpoludne vozil je 221etni izvošček Karol Gergolet iz Treta z dvema konjema vprežen tovorni voz preko trga 8. Gio-vanni. V tem je hotela preko trga 781etna prodajalka jajc Josipina Tavčar. Nesreča je hotela, da je starka prišla pod voz. Obležala je okrvavljena, ne da bi dala znamenja življenja. Ljudje so jo prenesli na bližnjo zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatoval, da si je starka udrla črepinjo. Poslal jo je v bolnišnico, toda, jedva so jo donesli tja, umrla je. Izvošček Gergolet se je prostovoljno stavil policijskemu ravnateljstvu. Tam so ga zaslišali na zapisnik in ga zatem izročili preiskovalnemu sodniku. Razni svedoki so izjavili da Gergolet ni zakrivil te nesreče vsled neopreznosti. Popravek. V današnjem zjutranjem izdanju * rečeno je med trgovinskimi brzojavkami in vestmi pod rubriko Trst, da nam parnik „San Rocco" pripelje prihodnji teden iz Brazilije kakih 300.000 vreč kave. V resnici jih pa pripelje le kakih 30.000. Drzna tatvina. Minolo noč ulomili so drzni tatovi v prodajalnico kolonijalnoga blaga trgovca Antona Maccarija. Ta prodajalnica je na vogalu ulice Fontanone in Cavana. Tatovi so ukradli 80 gl. v srebru in 20 gld. drobiža iz pisalne mize, koje ključavnico so raztrgali s sekiro, in iz prodajalne mize kakih 12 gld. drobiža. Tatovi so se zatem pogostili z gnatjo, salamom, sirom itd. ter so si večerjo poplavili, izpraznivši nekoliko steklenic vina. Praznu steklenice so pometali križem po prodajalnici. In ti drzni lopovi ostavili so vidne znake svojega obiska celć v tem, da so vporabili prodajalnico — za stranišče. Neverojetno drzni bili so zares ti tatovi, kajti pomisliti je, da je ulica Cavana jedna najživahnisih ulic tržaških in da v tej ulici ne izmrć življenje niti po noči. Policija je pričela poizvedovanje, da zasledi te drzne in zajedno nesramne hajduke. Sodnijako. 161etniM. Markolin iz Trsta, pristojen v Videm na Laškem, bil je do nedavno gojenec I. tečaja tukajSnje trgovinske in pomorske akademije. V šoli se je M. večkrat v prisotnosti svojih sošolcev izrazil jako žaljivo o Nj. Vel. cesarju in je počenjal vsakovrstnih zaničujočih činov nasproti podobi cesarja. To je došlo šolskemu ravnateljstvu do znanja in isto je po končani disciplinarni preiskavi izključilo M. iz akademije ter izreklo njega izključenje iz vseh šol Avstro-Ogerske. Včeraj pa je stal M. pred sodiščem, obtožen žaljenja Nj: Veličanstva. Sodišče ga je obsodilo na pet mesecev težke ječe. Je zmota kratka — dolg je kžs. Iz nearečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil F. R. Pvlak. (Dalje.) VIII. Ko nam žalost uaše telo in dušo pretresa, tolaži nas z milimi besedami : „Žaluj! žalovati moraš, kajti poslal sem ti nezgodo, da se učiš ceniti srečo, ter da se v gmotnem blagostanji ne prevzameš, temveč začneš misliti in skrbeti tudi za dušni blagor. Povrni se zopet v naročje moje, kajti moja roka te vselej in povsod varno vodi 1* ln ko se čutimo zopet v zavetju ter se naša žalost jame spreminjati v veselje, vpraša nas : „Znašli sedaj, kedo je pri tebi in kedo je s teboj ?u — —----Oh kolikokrat je ljubi Bog mene tako pozdravljal in me tolažil, a jaz sem molčal. — —----—----- Ouj! ključ je zahreščal. Kosilo dobim.-- kakor gredo moji domačini, dokler ne pride čas, da pojdejo k popoldanji službi božji ? Ne čutim se niti trudnega, niti zaspanega. Pa, ko bi bil doma, vlegel bi se pod domačo hruško na zeleno i trato ter bi bral do popoldanje službe božje kaj | iz molitvene ali kakšne druge koristne in poštene knjige. Ko bi prišel iz cerkve, povabil bi svoje tovariše na našo trato ter bi jim pripovedoval, kar sem bral. Županov Tone pa bi nam povedal, J kar sta novega prinesla časnika: „Mir" in »Slovenski Gospodar*. Skalarjev Jože pa bi nam povedal, kar je bral v „Domovini" in .Dolenjskih Novicah". Vem, da bi se nekateri norčevali, rekši i „kako so modri", pa naj bi se norčevali; sčasoma bi se vendar prepričali, da so dobre knjige in dobri časniki za mlade ljudi najboljši prijatelji, ki umejo človeka kratkočasiti, voditi ga po varnih potih ter mu tu in tam kazati skrivališča, od koder lahko opazuje nečimerni svet ter tako razločuje hndo od dobrega, škodljivo od koristnega. Spoznava pravico in krivico ter si s tem blaži srce, vedri dnha in krepi voljo za vse lepo, dobro in blago. In tako bi sčasoma postali vsi prav pridni, pošteni in blagi mladeniči, ljubi Bogu in ljudem. Naš krog bi se čem dalje bolj množil in tisti, ki bi nas sprva zasmehovali, bili bi gotovo naši prvi občudovalci. Oh, koliko sem že zamudil v svojem življenju! Vse, kar sem storil po mojem meneqju za blagor duše, je tako malo, da se je v hudobijah mojih razkadilo, kakor dim. Kaj pa sem storil dobrega za svoje telo ? Pripravil sem je na pot, ki pelje v pogubo, in to gotovo ni nič dobrega. Ob, kakšeu račun bi bil to, ako bi ga moral podati Vsemogočnemu v tem trenotku. Sedaj vidim, kako potrebno mi je, da neprenehoma prosim ljubega Boga, da bi me še dolgo ohranil pri življenju. In ravno tako potrebno mi je, da ga neprenehoma prosim : „Ne pelji nas v skušnjavo, temuč reši nas vsega hudega!" — Vzdigni se torej, revno srce moje! Glej, v jamo sva padla. O, vzdigniva se in zapustiva to zmoto za vselej. Vzdihujva k božjej milosti in imejva trdno zaupanje, da nama pomaga bolj stanovitnima biti. Podaj va se spet na pot ponižnosti nazaj. Le bodiva srčna in odslej bolj skrbna. Bog bo nama pomagal, da bova močna zadosti! K popoldanji službi božji zvoni. Pojdeino-li uii jetniki v cerkev? Čuj! paznik odpira vrata; morda pa vendar poj demo. „V cerkev I* Hvala Bogu! — — —--—--— Zbrani smo bili v istej sobi, kakor predpoludne. Prišli so tudi č. g. duhovnik, pa ne v maš-nišketn oblačilu, ampak v svoji navadni obleki. Prebrali so nam najpoprej sv. evangelje, potem pa pridigovali o treh evangeljskih svetih, ter nam naposled priporočili, naj beremo o tem še v knjigi „Filotea" in sicer 11., 12. in 14. postavo. Po pridigi molili smo litanije vseh svetnikov. Sedaj smo zopet v sobah zaprti, in vsak ima čas premišljevati svojo preteklost skozi 14 ur, dokler se nam zopet za trenotek ne odpro vrata. (Pride Še) Najnovejše iti. Poldan je miuol. Kosilo sem opravil. Kaj pa naj počnem sed«y; mari naj grem malo počivat, Dunaj 11. Včeraj bilo je tu na raznih krajih mesta deset socijalno-demokratiških shodov, ki so razpravljali o delovanju občinskega zastopa du-uajskega. Dva taka shoda razpustila je policija. Reka 11. Ogerski minister za trgovino ni potrdil izvolitve Antona Walluschniga (Valr.šnik) podpredsednikom reške trgovinsku in obrtne zbornice. Borolin 11. Ogerski miuisterski predsednik baron Banffy dospel je danes semkaj. Atene 11. Vesti o krutostih, ki so jih počenjali Turki vAnopolisu, vzbujajo neopisno ogorčenost Žrtev bilo je 31, med temi 2 otroka in 4 duhovniki. Duhovnika Jeremijo so Turki strašno oskrunili in ga zatem sežgali. — Govori se, da je bilo v Apokoroni revolucijonarno zborovanjp, ki je proglasilo združenj« z Grško in provizorno vlado. Novi York 11. Poslednje dni je tu strašna vročina. V Novem Yorku in okolici umrlo je v 6 dneli 120 oseb za solnčarieo. Tudi iz drugih pokrajin poročajo o žrtvah vročine. Tr^ov!r>(,ko brtojimuho In vesti. 3na1mp«it:». Pfc«nio* jo>»en 6.3'J-U.81 Pamiion /a spomlad 189« 6.72 do« 74 —.-. Oves /.* jesen 5.11—5*12 lt#. 7h j6801) 5.31 —5 32 Koruza za uvg.-Hupt. 3.51 — 8.55 maj juni 18P7 nova f. 3.45—8.60. Pitanim, nnft o i ki!, f. 6 5.5 « 70 79 k 0 «.«5—6.75.. od 80 kil. t. 6.70—6.Uii cd nI. f. fi-75 - 6 85 -I 82 kil. for. .--. _», ._ prol -iS 50 .V glavah (aodih) 3976-.- K'.T-*, :ifm .foo-i i»i>fHfM 2» avgust 6l'75 december 60.25, malo bolje. il^mlrn-j. f!Ki>ion ........t ivvcrjii... n- repteniber 52.25 -a december 50.25. za marc 1897. f. 5025. Malo bolje. «i n«\jMUiA n»«>*>»&* 11. avgusta 66. 'Vživtii » pHpirtu „ „ v Hrabru A Tstrijuk a r»»»iMv v zlrt'u „ v hromih Kreditne akcijo . , London 10 Lat. . . ^n|io!«oni..... '20 murk . . 100 itni;. |«r danes 101 60 101-60 123 35 101.20 360 25 119 70 9.50 11.73 včrraj 101,«5 101 65 123 U<» 101.20 H58 — 119 70 'J.50'/, 11.73 44 25 44 27*/, Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni v Gospodu preminol, previden se svetotajstvi za umirajoče ob ^ 3 uri zjutraj dne 8. t. m., v 71 letu svoje dobe brat, oče in d«-d, gospod Martin Presen Pogreb preblagega se je vršil dne 9. t. m. ob 4. uri pop. Ob enem izrekamo najsrčnejo zahvalo vsem onim, ki so nam za časa bolezni in ob smrti izkazali svoje sočutje. Bog plati tisočkrat. AVČE, dne 10 avgusta 1896. Žalujoči ostali. Zahvala Podpisano se zahvaljuje tudi tem potom častitim občanom komenskin n:t presrčnum vsprejemu in gostoljubnosti, izkasnni nuni o priliki izleta in veselico v Komnu. Posebno zahvalo izreka g. županu A. Kovafiiftu zn njega veliki trud in požrtvovalnost o pripiavah za to veselico in lep sprejem, kakor tudi za oskrbo in uredbo potrebnih nam proHtoroT, ZabvNljuje se g. A. Lebanu, naduoitelju za srčni pozdrav v imenu Bralnega društva. Zahvalo izreka tudi g, obč. tajniku Prelcu, kateri nam je bil pri roki t vsaki potrebi. Zahvaljuje se veem onim požrtvovalnim rodoljubom komen-kim, ki so se na kateri koli način trudili, da na& izlet in veselico poveličajo ter so nam v tem ali onem nasvetovati V svojem in imenu i/letnikov se zahvaljuje go*pej vd. V. Bandel za dobro postrežbo in nkraftonje prodorov. — Izreka so zahvalo gg. pevkam, tamburašem in pevcem na marljivosti in požrtvovalnosti, njih vodjem pa še posebno na rodoljubnem trudu in kone^uo presrčno zahvalo g. Tončk* na njeni izborui d.k'^n-.rii' V Trstu 11. avgusta 189«. Predsednico „Slovanskega pevskega društva" Fran Pollć, Ivan Koomuv, predsednik. tajnik. v 18-19 letu svoje dobe, i/, dobro hiše, dovršivši drugo k. realko, išče službo v slovenskem ali nemškem jeziku, najraje v katei i pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost, uredništvu „Edinosti- ulica Caserma štev 13. Zaloga pohištva tvrdke Ale s sandr o Levi M in z i Trst, Via Riborgo, 21 in Plazza Veochia št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, aH na železniško postajo, ne da bi za to računi! stroške. Usojarn se niže podpisani javiti slavnemu občinstvu, da sem svojo gostilno v Bazovici „Pri Lipi" oddal drugemu voditelju. Jamčim za točno postrežbo z najboljšim vinom in kuhinjo. Odličnim spoštovanjem Josip Urbančič. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.