ZAKAJ IMAJO STROJE IZ NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE : Predelali bodo po 6000 ton semena 24. oktobra bodo s slovesnostjo ob 80-letnici kombinata odprli na Rudniku nove delovne pro-store delovne organizacije SEMENARNA TOZD Proizvodnja. Ogromni sejalec, kot zaščit-ni znak podjetja, že dolgo opozarja na U novi objekt v naši občini. S svojo prijazno kretnjo pa tudi vabi vse, da bi nekaj več izvedeli o njem. To nam je omogočil pogovor z direktorjem omenje-ne temeljne organizacije in s predsednikom grad-benega odbora proizvodno-oskrbnega centra Loj-zelom Avšičem. Pol leta že tečejo delovne operacije v tej novi, obsežni zgradbi. Kaj pravzaprav dela v njej 70 delavcev in delavk? »Pred prodajo čistijo in pakirajo semena. To smo preje delali na Selu pri Raduhovi vasi. Sedaj bo potekal prctežni del nalog na Rudniku, le del drobnih semen in cvetja je ostal še na prejšnji lokaciji.« Na Gosposvetski cesti ste imeli tesne prostore, ki niso omogočah primeme strojne opreme. Ima-te tudi dovolj strojev? »Iz Nemške demokratične republike smo uvozi-li liniji za čiščenje debelo zrnatih (žitarice, grah, krmni grah, itn) in drobno zrnatih (lucerna, trave, oljna repica, krmne rastline) semen. Prva ima zmogljivost pet, druga pa dve toni na uro.« Koliko sta vredni liniji? »Vsa nova strojna oprema v centru je zahtevala 102 milijona dinarjev.« Zakaj ste uvorili ti liniji iz Nemške demokratič-ne republike. Zakaj ne iz ene od razvitejših za-hodnoevropskih držav? »Ti stroji so cenejši, to bi bil prvi del odgovora. V drugega pa bi navedel podatek, da nismo smeli uvoziti strojev iz zahodne Evrope, ker tako dolo-ča zakonodaja. Žal pa jo izvajajo samo v Slove-niji.« Navedla sva liniji za čiščenje semen. Pa drugi novi stroji? »Iz NDR smo dobili tudi tračno sušilnico za dosuševanje semen. Nov je tudi polnilni stroj EI Niš, ki omogoda polnenje vrečk od 50 do 2000 g. Dosedaj ste predelali okrog 150 ton semen. Sezona pa se šele pričenja. »V proizvodno oskrbnem centru na Rudniku bomo letno dodelali okrog 6000 ton semen. To pa . so semena za vrtnine in krmne rastline in žitarice iz neposredne okolice Ljubljane in s Primorske.« Tlorisna površina centra je 5.500 kvadratnih metrov, uporabna pa okrog 7000 kvadratnih me-trov. Kaj je razporejeno na tej veliki površini? »Štiri desetine površine zavzemajo skladišča. Med njimi imamo tudi tri komore, v katerih hra-nimo semena po režimu posebnih temperatur in vlage. Na zalogi je za okrog 500 milijonov dinar-jev semen. To nas obvezuje zakon o rezervah, saj vemo, da niso vse letine enake in, da je potrebno včasih tudi pokriti nenaden izpad zaradi naravnih nesreč. Kljub temu, da je to obveza, ki jo nam daje republiški sklad za rezerve, pa jo moramo v celoti nositi finačno sami. Zadnji ias bi že bilo, da bi uredili ugodnejše kreditiranje teh semenskih zalog. Kako hudo pa bi bilo, če jih ne bi imeli, naj navedem ob primeru kumaric. Letno potrebuje-mo okrog 4000 kg semena, lani pa smo ga pridela-li le 100 kg. Izpad smo pokrili iz omenjenih re-zerv«. Prav gotovo je v tej zgradbi tudi pakimica. »Seveda. V njej nasujejo stroji na leto seme v 16 milijonov vrečic, ter v veliko število vrečk po 50 -2000 in vreč po 20 do 50 kilogramov.« Boste imeli v novem centru tudi laboratorij in upravne prostore? »GP Grosuplje bi jih moral narediti do konca, ker pa meni, da smo mu priznali premalo podraži-tev, dela ni dokončal. Ta njegova neizpolnitev pogodbene obveznosti je sedaj na arbitražnem sodišču. Nam pa bo neurejenost teh prostorov povzročala nekaj časa precejšnje težave pri delu.« Ob že zgrajenem objektu imate še tri hektare zemljišča. Koliko je naložbena vrednost Proizvod-no oskrbnega centra SK Semenarna Ljubljana ob Dolenjski cesti? »700 milijonov gradnja in oprema in 80 milijo-nov obratna sredstva. 70 milijonov nam je na začetku posodil izvajalec, 10 milijonov smo zbrali združenih sredstev, 301 milijon je kredit Ljubljan-ske banke-Gospodarske banke Ljubljane, ostalo pa so naša sredstva« Preje ste aavedli kot uporabnika prostorov re-publiški sklad za rezerve. Ta ni sodeloval pri investiciji s sredstvi? »Obljubili so nam 50 milijonov dinarjev, a ob-ljube niso izpolnili. Pri tem skladu je najhuje to, da te pošiljajo »od kljuke do kljuke« in, da običaj-no pristaneš na koncu pri banki. Ta je prispevala svoj znaten del, sklad pa, kot sem že povedal, nič.« Pomemben del dejavnosti ste torej prenesli iz Gosposvetske ceste na Dolenjsko cesto. Kako ocenjujete realizacijo te naJožbe v vaši delovni organizaciji? »Pravimo, da smo preskočili iz srednjega veka v 20 stoletje.« STANE JESENOVEC