Kratka zgodovina neke »gostinske« avanture am-ama" ni več O usodi restavracije-taverne Am-Am v Guncljah smo že večkrat pisali v Javni tri-buni. Ko je to taverno prevzel Megrad, TOZD Družbeni standard, je že kazalo, da bodo vse razprtije okrog te restavracije pozabljene in da je končno prišel čas, ko bo začel Am-Ani poslovati tako kot večtna gostinskih obratov — s solidno postrežbo, dobro prehrano in zmernimi cenami. Toda spet se je zataknilo in sedaj bo Kompasov motel Medno skušal rešiti Am-Am slabega slovesa. • Pobrskali smo po nakaterih starih šte-viikah Javne tribune, 'V katerih smo objavljali zapise o razvoju. taverne Am-Am in sedaj je prav zandmrvo brata, kaj vse so pred leti po-vedald odgovorni tcrvariši in kaj je zapisalo novdnarjevo pero. Pa pojdimo po vrsti. • Leta 1974 smo v 110. številki Javne tri-bune pod nasilovam »V Guncljah je spet mir« izpod peresa Milavana Dimitriča zapisali med drugim tudi naslednje vrstice: • »Zadružnl dom v Guncljah, ki ga uprav-lja krajevna skupnost, je zadnje tedne pravo gradbišče. Pritličje razkopavajo delavci Me-grada, ker bodo preuredili dosedanje prosto-re. Iz dosedanjega, precej zanemarjenega lo-kala, bodo naredili sodoben objekt družbene prehrane. Poleg restavracije bodo uredili av-tomatsko kegljišče. Preurejena restavracija bo velika pridobitev za to KS, ki se doslej ni mogla pohvaliti s kakšnim ugodnim loka-lom.« • Pisec nadalje piše, kakšne prtiblerne je imela krajevna skupnost, da je izselila za-sebnega gostilničarja Ivana Lisjaka, da je nato lahiko oddala prostore Megradu, da bo zgradil abrat družbene prehrane, v katerem ne bo več »šankarjev«, pijancev, pač p_a bo to obrat za prebranjevanje »širokih l.judskih množic«, kot bi lahko malce ironično zapisali. • Tako je brlo leta 1974. In patem je bila taverna dograjena in z obratom družbene prehrane spe't ni bilo nie. Restawacija Am-Am je slovela kot ena izmed najdražjih slo-venskih restavracij, v katerih si lahko za ve-čerjo v dvoje zaipravM celo premožemje. Res je sicer, da si v tej restavraoiji dobil eksfclu-zi-wie jed,i in ipijače, toda si jih tudi eksklu-zivno plačal. Obratovalo je tudi kegljašče, ki pa še zdaleč ni bilo namenjeno družbeni pre-hrani, pač pa so se v bifeju ob kegljišču zbi-rali »šanlkarji in pijanci«. Tudi o teh pojavih smo v Javiii tribuini nekajkrat zapisali kritič-ne besede, predvsein v fotokroniiki. • No, Javna trifoiuna je še naprej zasJedo-vala dogajanja v Am-Amu in v 140. štev&Lki smo v Tetu 1977 izpod peresa spodaj poclpi-sanega avtorja pod naslovom »Bo Am-Am še bav^bav?« otojavili razgovor s takratnim di-rektorjem Megrada, TOZD Družibeni stan-dand Francem Horjakom. Med drugim smo zapisali: • »Ekskluzivnost restavracije Am-Am je preteklost. V tej nekdaj zloglasni restavraciji sedaj ponujajo menije, ki stanejo od 35 do 45 dinarjev, postrežejo pa tudi z »običajnimi« vini, ki stanejo 50—60 dinarjev liter. Megrad si ni nikdar želel restavracije, ki bi diferenci-rala občane, ki bi jih kategorizirala na tiste z bolj debelo denarnico, ki si bo kdaj lahko privoščil kosilo v Am-Amu in tiste, ki jim denarnica tega ne dopušča. • Zaradi različnosti pogledov na poslova-nje taverne med vodstvom taverne in ostali-mi zaiposlenimi v Megradu je prišlo po tej preusmeritvi (z višjih na ndžje cene, z eks-kluzivnih jedi in pijač na »normatoe« jedd in prjače, op. pisca) tudi do kadrovskih spre-memib, tako da se je zaimanjalo kar okrog 80 odstotkav zaposlenih. »Vsako soboto bomo v taverni vrteli klasično plesno glasbo in prav gotovo bo ta poteza naletela na ugoden odmev, saj tovrstnega lokala v Ljubljani do-slej ni bilo,« smo med drugim zapisali Ieta 1977. • Toda očitno tudi potlej ni bilo vse tako, kot so si mekateri predstavljali. Očitno po- teza ni naletela na ugoden odmey in v zvezi s taverno dolgo časa ni bilo slišati nikakršnih pre¨jivih novic. Vse do jeseni leta 1978, ko je sanitarna inšpekcija lokail zatprla za me-sec dni. Toda ta mesec se je razvleikel na tri mesece, ko je bil lokal zaprt, Megrad pa se je med tem časom domenil z motolom Med-no, da on prevzame poslovanje taverne Am-Am (in ostalih prostorov) za dobo pet let in skuša doseči ugodnejše rezultate kat so jdh Megradovci. • O načrtih Kompasa — Motel Medno nam je direktor Franc Matko dejal: »Am-Ama ni več. Sedaj se bo resta-vracija imeno-vala Penzion pri Janezu (zaradi Kompasove-ga Janeza, maskote Kompasa). Prek Kompa-sovih agoncijskih služb bomo skušali v ta penzion pripeljati čim^več gostov. Nekaj sob za prenočevanje je bilo že prej urejendh nad ta"verno, za ostale pa smo se dogovordli z ne-katerimi zasebndki, tako da bomo lahko v Guncljah .prenočili vsaij en avtobus gostov. Imeld smo precejšnje kadrovske probleme, zato tudi nismo odprli še vseh prostorov. Kegljišče in restavracija ob njem sta odprta od 1. februarja, ositale dele pa bomo odprli 15. aprila. Seveda moram poudariti, da bodo cene v Penzionu pri Janezu drugačne kot so bile pTej — se pravi nižje.« • Tako torej. Celo zgodbo bl tu lahko zaikiljučili, vendar se nanT sama po sebi od-pira vrsta (vprašanj. Na iprimer: leta 1974 so hoteli v Guncljah sodoben obrat družbene prehrame. Toda razočaral jih je zasebni go-stiilničar Ivan Lisjak, razočaral jih je Megrad. Ali je oibrat družbene iprehrane v Guncljah res tako potreben, če očitno tudi po reorgani-zacdji. taverne Am-Am ni bilo zaniimanja za obroke družbene prehrane. Ali so bili mogoče kadrovski proMemi tisti, kd so odvračali ob-čane od obiska Am-Ama. Dejstvo je, da so bila v Am-Am vložena precejšnja družbena sredstva, ki pa ndso prinesila pričaikovanega učinika. Dejstvo je, da v Gunoljah spet za-čenjajo vse -znoiva. Lahko bi se tudd viprašali, kdo so krtvci za nastalo siituacijo. Res, cela koipica vjprašanj, na katera pa tokirat ne mo-ramo odgovordti. : France Kmetič POPRAVEK V prvi letošmji številkj gla-sila nam jo je zagodel tiskar-ski škrat. Pri objavi »Sfclapa o številu delegatskih mest« je bido .pod tekočo številko 5 iz-puščeno število delegatsikih mest »2« in poid tekočo števil-ko 9 število »1«. PODODBORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV (Vb) Veliko časa si je društvo upoikojencev v šišiki prizadevalo, da bi oikrepilo aiktivnost po krajevmih skupnostih. Končno smo le uspeli, da smo onganizirali ipododbore ,pri KS. Na območju DU je sedem KS: Milan Maj-cen, Hdniko SmreJkar, Ljubo Šercer, Lkostroj, Komandant Stane dn Dravlje s Kosezami. Na tem področju žrvi ipribližno 5.000 upokojen-cev, od tega jih je naših članov kamaj 2.200. Društvo upokojancev si je prizadevailo in iskalo čimvečjo povezavo po KS, vendar ni-smo dosegli zaželenega uspeha. Prepričani smo, da bodo novoizvoljeni ipod-odbori (reševaili probleme utpakojencev. Njiho-va dajavnost je predvsem naslednija: pravo-časno obveščanje o izletih, obiskovanje bolni-kov, medsebojno spoznavanje in krepitev to-variških odnosov, čimveč krajevnih izletov y nairavo, ipridobivanje novih članov in športni-kov za rekreacijo, ki je pri nas na abmooju Šdišike zelo uspešna.