itev. 38.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-—
U Uubljonl, o četrtek, dni 16. februvorlja 1905.
Leto xxxin.
ol leta „
za p
za četrt leta „ „ za en mesec „ „
13-650 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ ,, 5'— za en mesec „ „ 1*70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
13 h 11 „
Inserati: Enosfop. petitvrsta (72 mm): za enkrat
za dvakrat .... za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
uredništvo «dvorlJ^ na'd tiskarno). _ RoUopiSi se
ne vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
RD| DO?
Peterburg, 11. febr.
Ruska armarda na mandžurskem bojišču bi bila mogla svojo nalogo proti Japoncem izvršiti samo tedaj, ko bi ji bilo uspešno pomagalo vojno brodovje. To je pa postalo po boju dnč 28. jul. nemogoče. Rusija bi bila morala imeti tudi na Vzhodu mnogo večjo armado; v mirnem času bi bilo tam treba 300000 mož; treba bi bilo preskrbeti železnico iz Ljaojana ali Mukdena h korejski meji in utrditi Harbin. Vsega tega ni bilo. Zato ni čuda, da se ni dala lansko leto končati vojska. Primera angleške vojske z Buri ne velja. Burov je bilo malo; njihove vojne sile niso bile or-ganizovane, artiljerija je bila slaba, pehote niso imeli; a kar je poglavitno: Buri niso imeli brodovja. Vendar so se pa morali Angleži boriti dve leti in poslati na bojišče domala vse svoje čete.
Zdaj šele je naša mandžurska armada ogromna sila, pa tudi zdaj se ne smemo prenagliti. Verjetno je, da Japonci ne bodo poizkušali več, kar so nameravali izprva, vreči nas za Mukden. Pričakovali bodo naših napadov in še-le, ko bi nas kaka napaka oslabila, bi nas jeli sami napadati. Ko se o taja morje, se utegnejo zagnati proti Vladi- I vostoku in nam tam napraviti silno škodo. I Vendar pa pravega napada na Vladivostok : ne morejo izvršiti, dokler se jim ne posreči j odrezati železnične zveze, kar je pa domala j nemogoče, dokler ne razbijejo naše armade j pod Mukdenom. Na vsak način bodo pa za- 1 voljo vpliva na javno mnenje poizkusili svojo srečo tudi pred Vladivostokom.
Kaj naj storč Rusi? Prvotni vojni na- ! črt se mora izpremeniti. Brezdvojbe je bil i načrt ta, da se najprej zmaga na morju, j potem pa vdere v Korejo. Ta načrt se ne more izvršiti, ker ni brodovja. Brez tega ne more ruska armada izgnati Japoncev iz j Koreje. Zdaj more le razbiti sovražno ar- j mado in njene ostanke pognati v Korejo, j To pač ne bo popolen poraz; pač pa bo mogoče na njegovem temelju skleniti časten mir.
Če pa eskadra admirala Roždestvenskega more naprej in pride v Vladivostok, potem bo položaj ves drugačen. Strokovnjaki pravijo, da je mogoč dohod te eskadre v Vladivostok še le po boju na morju, oslabivši japonsko brodovje. V tem slučaju zaigra morje glavno vlogo in končni uspehi bodo popolnoma novi. Težišče vojnega načrta je odvisno od sreče druge eskadre na njeni nevarni poti.
PeMko-Kotehetski shod.
(Izvirno poročilo) Z Dunaj a , 14 febr. 1905.
Pedagoško-katebetski shod smo pričeli. Udeležuje se ga sedaj 150 do 200 katehe-tov iz vseh delov Avstrije, oglašenih pa je okoli 500 za oba kurza. Cehi, Poljaki, Slovenci in Hrvati, celo dva pravoslavna Srba iz Slavonije zborujejo skupno z Nemci vseh kronovin Slovencev je zraven, kolikor vem, sedem. Tekoči teden so zbrani večinoma katehetje in profesorji srednjih šol, pripravnic in sorodnih zavodov. V ponedeljek dopoldne je imelo občni zbor »Društvo vero-učiteljev na srednjih šolah avstrijskih".
Glavni sklep je bil, da prevzame imenovano društvo dunajske »Christlich-pedagogische Blatter" za svoje glasilo, v katerem bo v lepi edinosti s kateheti meščanskih in ljudskih šol kazalo, kako bodo vsi vzgojitelji mladine najlažje dosezali. svoj namen. Ako bode list vse to prinašal, kar je bilo obe-tanega, bo prav zanimiv in podpore vreden. Člani imenovanega društva, sedaj 177, bodo dobili list od l. marca t 1. brezplačno, za prihodnje leto pa se zviša letnina od 5 na 6 K. Vsekako pride list ceno.
Prvo predavanje v katehetskem tečaju je imel P. E s s e r , ki je izredno pregledno in zanimivo podal zgodovino in bistvo tako-zvane descendenčne teorije.
Vseučiliščni protesor dr. Svvoboda je za njim dokazoval, kakega pomena so za kateheta vednostna potovanja po onih svetih krajih, o katerih mu je tolikrat govoriti, po Italiji, zlasti Rimu, in sveti deželi. Podal je tudi načrt, kako naj bi se potovalo, da bi rodilo patovanjo mnogo sadu. Da pri tem ni nihče ugovarjal, ni dvomiti. A živahna debata se je vnela, kaj pa s supliranjem ta čas. Morda vendarle pojde, zlasti, ako bo naučno ministrstvo voljno podeljevati v ta namen tudi ustanove.
Profesor S t e i n e r iz Prage je predaval o predmetu „cerkvena zgodovina na realkah" Pokazal je v živih besedah, zakaj je zlasti na realki posvetiti temu predmetu vso skrb, manj pa je podal migljajev in navedi!, kako naj se postopa pri pouku na realkah, kjer so realije glavni predmet ter se pri pouku modernih jezikov nevedč kdaj ! navzame dijak modernega, veri in cerkvi ne ! ravno prijaznega duha. Pri tem predavanju ; je bilo nad 200 poslušalcev, j Ob 8. uri je bil pri »Senatorju" po | zdravni večer, na kojega je prišlo poleg večine obiskovalcev tečaja mnogo odličnjakov. ! Poleg rektorja univerze dr. Schindlerja prišli so kot odposlanci raznih oblasti, dež. odbora, dež. šol. sveta, okrajnih šol. svetov, I izmed slovanskih drž. poslancev je prišel ' d r. S t o j a n. Predsednik pripravljavnega : odbora, vseuč. prof. dr. S w o b o d a je s i krasnimi besedami pozdravil vesel pojav, da se je pričel premikati čoln, ki ga vodi duh < miru in dela, nad tema pa plava duh božji.
Avstrija je bila odlična katehetska šola. j Stari Oglej se je stoletja kosal s Solnogra-dom, — kjer je bil tudi prvi katehetski shod — za iste vzvišene namene, kakor jih ima | vsak katehet. Tudi očeta naših katekizmov, 1 sv. Kanizija, je dala Avstrija.
Zatem so govorili razni govorniki. Z navdušenjem so bile sprejete zlasti pozdravne besede dvornega svetnika K u m m e r j a , od dež. šol sveta, ki je povdarjal, da mera biti ves pouk na verski podlagi, vse v verskem duhu. Zato naj se borimo do končne zmage.
Dr. Gessmann je pozdravil v imenu dež. odbora ter povdarjal, da je bilo i v zadnjih letih prva skrb oblasti, dati du-j hovniku v šoli tisto mesto, ki mu pristoja. Zakaj glede vednosti in znanja duhovnik nikakor ne zaostaja za svetnim učiteljstvom. A težave ima mnogo hujše v svoji službi kot katehet Pomislimo le na čas, v katerem ti bije najhujši boj vseh združenih nasprotnikov proti katolicizmu Svetni učitelj ima tudi veliko trpljenja prestajati, a v verouči-telju gleda svet nositelja katolicizma, zato ga tem huje napada. Zato pa pozdravlja solidarnost katehetov. Pozdravlja vse zborovalce tudi v imenu lepega Dunaja. Da je sledilo burno odobravanje tem besedam, kdo dvomi.
Lepo je govoril tudi okrajni šol. nadzornik Hoffer ter vseučiliščni profesor dvorni svetnik H i r n. V naših krajih nismo vajeni takih pozdravov v imenu najvišjih deželnih oblasti, dasi tudi pada po katehetih. Proti koncu večera je došla tudi od Nj. Veličanstva zahvala za pozdrav.
Držovnizbor.
D u> a;j ,^15. febr. Avstrija inftOgrska.
Vsi listi sejjdanes* bavijo z^včerajšnjim govorom min. predsednika barona Gautscha. Vsi soglašajo v tem, da je govor napravil ugoden vtis. Posebno odstavek v govoru j gledč najnovejših dogodkov na Ogrskem je i vzbudil splošno odobravanje. Baron Gautsch j sicer ni bojevit politik in državnik, a če on j reče, da ne bode varoval avstrijske koristi : nasproti ogrskim rastočim zahtevam le z j besedo, marveč tudi v dejanju, smemo tudi , verjeti njegovim besedam. Baron Gautsch je Avstrijec od pete do temena in stoji ali pade za to svoje prepričanje. Ravno ta odstavek njegovega govora je bil očividno naperjen proti dr Kčrberju, ki je sicer tudi lepo z besedami v zbornici naglašal avstrijsko stališče, a v znani Silvestrovi noči pri Sacherju podpisal Szellu, tedanjemu ogrskemu min. predsedniku, novo nagodbo z Ogrsko, ki je j za Avstrijo slabša od prejšnje.	i
Bil je pač za monarhijo zgodovinski j trenotek, ko je Frančišek Košut prvič v svojem življenju na dvoru stopil pred vladarja. Milostno ga je sprejel vladar, a tudi povedal mu svoje mnenje, da je program mažarske neodvisne stranke v svoji celoti neizvršljiv. Vtndar pa vladar ni načeloma zavrnil Košutove zahteve glede gospodarske ločitve od Avstrije
In to je vprašanje, ki mora zanimati vse avstrijske kroge, v prvi vrsti parlament. Na dnevnem redu je namreč velevažno vprašanje, kaj naj stori avstrijski parlament, ako dozori vprašanje gospodarske ločitve. Sedanje razmerje sloni na nagodbi iz 1 1867, ki se ponavlja vsako desetletje. Po obliki in po bistvu je ta nesrečna Beustova na-godba vsako deseto leto povod dolgim obravnavam in vedno večjemu nasprotju med obema polovicama monarhije Sklenili so jo na vrat na nos, zato pa je tudi v vsakem pogledu provizorno delo.
Pogoj nove nagodbe pa je medsebojno sporazumljenje obeh polovic in sicer ustavnim potom. Ako se torej kaj premeni v dogovoru, morata to premembo odobriti avstrijski in ogrski parlament Obe vladi sicer določita dogovor ali nagodbo, ki pa ima le tedaj veljavo, ako jo potrdita parlamenta. Ako torej Ogri upajo, da vsled znanega do govora nova nagodba 1. 1907. kar avtomatično stopi v veljavo, se jako motijo. Baron Gautsch je včeraj izjavil glasno, da hoče to vprašanje rešiti .v popolnem soglasju s parlamentom". In parlament je opetovano pokazal, razni govorniki v poslanski in gosposki zbornici so izjavili, da Avstrija ne bodi še nadalje molzna krava ali potrpežljivo jagnje za mažarske šoviniste. Avstrija želi z Ogrsko skupnosti, a ne za vsako ceno, ki jo narekujejo Mažari. Upajmo, da je konec vladi § 14, da avstrijska vlada ne bode za »divji zakon" med Avstrijo in Ogrsko žrtvovala avstrijskih koristij. V tem oziru jo bode gotovo podpiral parlament.
Ako pa se zgodi, kar zahteva Košut in njegova stranka, potem pa bodo Ogri drago plačevali svojo gospodarsko samostojnost. V tem slučaju Ogrska ni več naš zaveznik, marveč le stranka, kateri more Avstrija narekovati svoje pogoje.	,
Sicer pa se bode s tem vprašanjem še temeljito bavil nagodbeni odsek.
Proračunska razprava
! utegne jutri biti končana. Seveda je to le ! začetek, kajti proračunski odsek bode mo ' ral biti jako marljiv, da izvrši svoje delo v dveh mesecih Na vrsto pride v zbornici medtem najprvo refundacija, oziroma po-1 oblastilo za vlado, da pokrije v zadnjih letih iz blagajnic izdane svote s potrebnim posojilom, nato drugo branje zakona glede vojaških novincev.
Današnji prvi govornik dr. C h i ar i se je največ bavil z ogrsko krizo ter izjavil v
f lnra\?ništ\>0 je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravnisivo ^sprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
imenu nemške ljudske stranke, da hoče odločno podpirati vlado v obrambi avstrijskih koristij nasproti Ogrom. Zagovarjal je tudi pričete železniške zgradbe in nameravane „vodne ceste".
Dr. R i z z i se je med drugim zadiral nad govorom dr. Ploja glede slovenskih šol v Trstu
Grif Sylva-Tarouca je zagovarjal avstrijsko stališče nasproti Ogrom ter pripomnil, če že pride do ločitve, naj se to zgodi, preden se Ogri ojačijo na avstrijske troške.
Rusinski poslanec Romanczuk je ponavljal stare pritožbe proti vladi in Poljakom.
Odgovarjal mu je poljski poslanec dr. vitez Starzynski, obenem pa našteval dolgo vrsto potreb in želja gališkega prebivalstva.
Dr. I v č e v i č se je toplo zahvaljeval novi vladi za obljubo, da hoče odslej skrbeti tudi za južne dežele, osobito za Dalmacijo.
Grof Sternberg je tudi danes vzbujal mnogo veselosti.
Zadnji govornik je bil dr. H e r o 1 d , ki je najprvo z vso odločnostjo zavrnil grofa Sternberga, kateri je trdil, da je češko časopisje podkupljeno od vlade. Govornik je tudi z ogorčenostjo zavrnil grofa Sternberga, ki je izkušal osmešiti češke pos'ance, da se v parlamentu borč celo z obstrukcijo le za češke ulične napise. V nadaljnem, jako stvarnem govoru je dokazoval, da je narodna avtonomija na Češkem nemogoča. Ako pa se izvrši, kakor to zahtevajo Nemci na češkem, imeli bi Cehi več dobička, nego pa Nemci.
V tem vprašanju torej Slovečci ne soglašamo s Cehi. To je tudi vzrok, da ideja narodne avtonomije v zbornici nima ugodnih tal. Umevno pa je, zakaj se Cehi ne sprijaznijo z narodno avtonomijo. Cehi so v raznih nemških mestih in občinah v manjšini. Tu upajo tekom let ojačiti in pomnožiti svoj živelj ter razširiti svojo narodno posest. Sicer pa bi bil avtonomen nemški del češke dežele prvi korak čez prusko mejo. Ccško stališče je torej naravno, četudi ne odgovarja naUm željam in smotrom.
K boju proti letim,
Priobčuje »Kranj ska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih".
(Konec.)
Dokler pa dežela nima najpotrebnejših dobrodelnih zavodov, dokler obstoječi ne morejo izpolnje-vati svoje naloge ali le nepopolno, dotlej ne more tudi oskrbovalnica za jetične osebe pričeti svojega važnega in človekoljubnega dela. Kaj koristijo vse naredbe, kaj hasni največja požrtvovalnost, če je danes v istini nemogoče, nakloniti ubož-nemu ozdravljivemu jetičniku zdravje, neozdravljivega, ki je neprestano nevaren svoji rodbini in svojemu obližju vpričo nalezljive svoje bolezni, pa odstraniti in primerno spraviti.
Enketa, ki se skliče, se bo torej morala baviti tudi s temi razmerami, in skleniti bo resolucijo, ki naj označi hitro napravo omenjenih dveh zavodov kot nujno potrebo.
Prav tako nujna bi bila naprava p a -viljona za pomoči potrebne otroke pri Elizabetni otroški bolnišnici. V tega naj bi se sprejemali slabotni, k je-tiki nagnjeni in škrofulozni otroci, ki jih je s primerno hrano in zdravitvijo še lahko rešiti, pa tudi zdravi, ki so doma izpostavljeni nplezljivi bolezni ter jih je zategadelj odpraviti iz nevarnega obližja. Tehnično bi bilo lahko urediti paviljon za oboji namen, ne da bi bili otroci drug drugemu nevarni.
Vkljub ogromnim težavam in vkljub še pičlim sredstvom, ki so dosedaj došla, noče podružnica biti nedelavna. Ze sedaj namerava-delovati v zmislu oskrbovalnice, tako,
da bo pomagala s svetom posebno potrebnim, jetiki izpostavljenim rodbinam, jim dajala živil, da bo razkuževala perilo in stanovanja, pri čemer ji je že obljubil svojo pomoč mestni fizikat, i. t. d. Hoče pa tudi ubožnim, ozdravljivim jetičnim osebam pokazati sredstva in pota za sprejem v zdravilišča v drugih krajih, po svojih denarnih razmerah plačevati stroške za zdravljenje, omogočiti primerno bivanje na deželi v okrepčavo po bolezni i. t. d.
Namera trdna pa ji je tudi, da pridobi sčasoma primernega sveta ob morski obali, kjer bi zgradila zavetišče in odpočivališče za slabotne in k jetiki nagnjene oskrbovance iz naše dežele za poletni in zimski čas.
Skrb poklicanih činiteljev, pred vsem deželnega zbora pa je, omogočiti n o r m a 1-n o , veljavnim človekoljubnim nazorom in higijenskim zahtevam primerno oskrbovanje bolnikov in s tem započeti uspešno zatiranje jetike na Kranjskem!
Rusko - jnponsica uojsKa.
Na fronti.
Peterburg, 14. febr. Današnje vesti od 11. t. m. konštatirajo mir na zahodni fronti. Nasproti Čantanhonanu koncentrujejo Japonci velike sile ter podaljšujejo svojo fronto v južni smeri, da preprečijo obko-ljenje. — Preskrbovanje z Živili na zahodni fronti je mnogo lažje, vasi niso razrušene, vreme je toplejše, mraza je le 5 stopinj. Na vzhodu se podnevi tali. Ponoči je 20° mraza. Od Šaha do Linšinpua so baje Japonci zgradili ozkotirno železnico. (Linšinpu leži pa tik ob Šahu, torej je ta brzojavka neum-ljiva Morda je na mestu Šaho umeti Sahepu. Ured.)
B e r o 1 i n, 15. febr. „Lokalanzeiger" poroča iz Tokia: Sedaj je došla k Sahu cela Nogijeva armada.
Saharovo poročilo.
Saharov poroča 14. t. m.: Naše topništvo je 13. t. m obstreljavalo Nanganci ter razdrlo zidovje, za katerim je bil skrit sovražnik, ki je streljal na naše utrdbe. Ko so pričeli naši topovi s šrapneli streljati na Japonce, so ti zbežali. Napad 12. t. m. na most med Goonplinom in Fanzeti-nom je izvršilo ob 4. zjutraj 200 Hunhuzov ter oddelek japonske konjenice. Napad je bil naperjen proti mostu in proti strelskim jarkom, ki so bili zasedeni od mejnih straž. Med tem ko so se ruske čete branile, so obmejni lovci z bajoneti napadli Japonce. Ti so zbežali, pustivši na mestu 2 mrtveca. Ruski podčastnik, ki je odbil japonske napade, se je približal mostu kateremu so se Japonci posamezno bližali, da razstrele šine. Po več salvah so se morali Japonci umakniti. Približno 70 Japoncev je obkolilo na južni strani mosta stališče mejne pred-straže. Ko se je predstraža umaknila v Fa-zetun, so Japonci razdrli več šin ter pritr dili na brzojavne drogove z melinitom napolnjene karteče. Ko so ruske čete dobile pomoč iz Fazetuna so se Japonci razkropili, ko so razstrelili brzojavne drogove. Del ruskih lovcev je bil odposlan, da varuje sela; drugi so zasledovali sovražnika 25 vrst daleč.
Pohod japonske konjiče.
Berolin, 14. febr. Iz Peterburga poročajo: Japonska konjenica, močna en polk, ki je hotela pri Fanceapunu razstreliti most, seje nenadoma pojavila ob železniški progi med Mukdenom in Harbinom. Ta drzni čin je vzbudil v ruskem taboru veliko presenečenje. Splošno se sodi, da seje ta pojezd, podobno kakor oni generala Miščenka, izvršil preko kitajskega ozemlja, ker na drugi strani gorato ozemlje ni prikladno za konjico.
Grippenbergova ofenziva.
Peterburg, 14. febr. Visoka vojaška osebnost potrjuje, da je Grippenbergova armada pričela prodirati na povelje iz Peterburga. Grippenberg je na potu v glavno mesto. Nesoglasja s Kuropatkinom so poravnana. Vzroki ruskih neuspehov pri Sandepu.
Pariz, 14. febr. „Echo de Pariš" poroča iz Mukdena: Poslednji neuspehi pri sandepu ter pri razstreljevanju japonskih utrdb imajo svoje vzroke v nedostatkih topništva. Pokazalo se je, da baterije, ki so bile poslane, da razstrele japonske utrdbe, niso imele zadostnega števila granat in so streljale s šrapneli, katerih učinek na mogočne japonske utrdbe je bil jako slab. Kuropatkin je že pred nekoliko meseci želel popolno oboroženje topništva, toda odločilni peterburški krogi ne ustrežejo niti najmanjši njegovi želji. Ta brezobzirnost je vzrok Kuropatkino vi ne volji. Ko je odhajal na bojišče, mu je sam car dal poroštvo, da bo dobil vse, kar bo želel, da doseže uspehov. Toda ta obljuba je ostala obljuba.
Japonske sile.
„Ruskij Invalid" piše o japonskih silah v Mandžuriji: Japonska fronta je dolga 80
vrst; na desnem krilu stoji Kuroki s 85000 možmi (76 bataljonov, 19 eskadronov in 306 topov); v centru stoji armada generala Nodzu, močna 65 000 mož (60 bataljonov, 9 eskadronov in 198 topov); na levem krilu je armada generala O k u a , pomnožena s četami N o g i j e v e armade izpred Port Arturja; skupno štejeta ti dve armadi 115.000 mož (98 bataljonov, 23 eskadronov in 342 topov). Cela japonska armada šteje 234 bataljonov, 51 eskadronov in 846 topov, ali 265.000 mož.
Tretje brodovje.
L i b a v a , 15. febr. Danes opoldne je odplulo tretje brodovje.
Brodovje Roždestvenskega.
Pariz, 13. februarja. Eskadra Rož destvenskega je v najboljšem stanu blizu otoka M a v r i c i j a.
Japonsko brodovje.
Tokio, 15. februarja. Na Japonskem zgrajena rušilca „Acioke" in »Subuki" s hitrostjo 29 milj sta bila danes izpuščena v morje. Dogotovljen je tudi rušilec »Arare* in je v Jokohami pripravljen, da odplove. Ruske premogovne ladje in Japonci.
London, 14. febr. Član mornariškega štaba je dejal včeraj v Tokiu: Naši poveljniki bodo obstreljevali in potopili vse premogovne ladje, ki bodo spremljale ruske bojne ladje, brez ozira na njihovo narodnost.
Zaplenjena parnika.
V bližini Jessa sta bila 14. t. mes. zaplenjena dva angleška parnika, „Apollo" in „Scotsman", ki sta vozila v Vladivostok premog in živila.
Mir je blizu?
.Beri. Tageblatt" priobčuje pogovor svojega dopisnika z Nemirovičem Dančen-kom, ki je sedaj v Peterburgu, da si nekoliko oddahne od vojskinih težav. Nemirovič Dančenko je dejal, daje nadaljevanje vojske za Rusijo popolnoma brezupno. Zakaj, tega iz gotovih vzrokov noče povedati, posebno ker generalni štab zanika, da bi se v kratkem imele izvršiti kake izpremembe pri nadpo-veljstvu. — Temu zanikanju seveda ni dosti verjeti.
Stvari sedaj stoje tako, da se v dvornih krogih že razgovarjajo o miru. Car je že pred časom dobival od nemškega cesarja pisma, da bo Nemčija storila vse, da Rusija doseže časten mir. Kmalu bo prišel trenutek, ko se o miru ne bo le govorilo po ministrskih in poslaniških pisarnah, ampak bo ta misel stopila med svet in dobila realno obliko.
Steselj
je 15. t. m došel v Port 5>aid. Člani francoske kolonije so mu izročili šopek cvetic in a d reso.
Port Artur.
Tokio, 15. februarja. V Port Ar turju se sedaj nahaja le 8000 mož rezervistov starejših letnikov. Kitajski kuliji delajo noč in dan, da napravijo utrdbe. Za sipljejo jarke, ki so jih napravili pri obleganju Japonci.
Vladivostok.
Pariz, 15. februarja. Ker je obiskalo carja v Carskem selu več velikih knezov, so se razširjale govorice, da bo car izdal novo izjavo Resnica pa je, da se je šlo za vprašanje o brambi Vladivostoka, kamor danes odide po carjevem naročilu gen. Abaca z obširnimi pooblastili.
Tirolski in kranjski deželni načelnik.
Graški listi poročajo: Včeraj je v zbornici dolgo časa govoril z ministrskim predsednikom Gautschem tirolski cesarski namestnik Schwartzenau. Poslaniški krogi so prepričani, da bo kranjski namestnik baron Hein imenovan za tirolskega namestnika. Vladni krogi pa izjavljajo, da so te vesti za sedaj še prenagljene. — Tirolski Nemci zahtevajo, oa Schwartzenau odstopi.
Sibenik obmorska trdnjava.
Listi poročajo, da mornariški krogi resno proučujejo vprašanje o utrditvi Sibe-nika. Ze rajni nadvojvoda feldmaršal Albreht je načeloval posebni komisiji, ki se je ba-vila z načrti, kako utrditi sibenik in Split. A načrtov niso izvršili, ker ni Ogrska dovolila zgraditi potrebnih železnic, z ozirom na Reko, brez katerih pa je obmorska trdnjava brez pomena. Sedaj so se pa razmere izpremenile. Razmere naše državne polovice z Ogrsko so vsak dan slabše, potrebno je gospodarsko dvigniti Bosno in razmere med Italijo in našo državo niso vkljub vsem zatrditvam rajnih naših in laških birokratov ravno prijateljske. Dolgo obmorsko obrežje med Puljem in Kotorom nima nobene trdnjave. Vis, ki se je izkazal 1. 1866., ni več trdnjava, a za trdnjavi sta ugodni mesti Ši-benik in Split Ako bo utrjen Šibenik, bodo f tudi zgradili železnici Split Bugojno in Knin- j Ogulin. Če hoče ostati Avstrija gospodarica 1 Jadranskega morja, mora brezpogojno utrditi Sibenik. Ze z ozirom na ljubega našega so-
seda Italijana se mora skrbeti, da bo Šibenik utrjen. Italijani so namreč lani določili posebno brodovje za Jadransko morje in nameravajo utrditi Benetke, Jakin in Tarent. Le hoče Avstrija, da bi je ne presenetili v kaki mogoči vojski, mora skrbeti za utrdbe ob dalmatinskem morskem obrežju.
Število dijakov
na avstrijskih vseučiliščih narašča. Od leta 1899 je število narastlo za 4000. Koncem 1. 1900 je bilo na vseh avstrijskih vseučiliščih 16.775 dijakov, a koncem zimskega poluletja 1903/04 je znašalo število 20.135. Modroslovne fakultete, ki so v 90. letih imele najmanje dijakov, kažejo sedaj naj-veči priraščaj, dočim medicinske fakultete nazadujejo glede števila. Na modroslovnih fakultetah je v treh letih število slušateljev poskočilo od 2830 na 6176 Tudi število ženskih slušateljic se je pomnožilo. V zadnjih štirih poluletjih je bilo vpisanih 2517 slušateljic; od teh je največji del pripadal modroslovnim fakultetam.
Zadeva kongrue.
Dotični dr. Stojanov predlog so podpisali: Poljaki, Rusini, Mladočehi, češki agrarci, konservativno češko veleposestvo, katoliško narodna stranka na Moravskem, katoliško središče, ^Slovanska zveza", ustavoverno veleposestvo, italijanski klub, nemški agrarci, nemška napredna stranka in krščanski so-cialci; niso pa podpisali predloga: socialni demokratje, nemška ljudska stranka, obe vsenemški frakciji, jugoslovanski napredni klub, (v katerem sta dr. Tavčar in „extra statum" dr. Ferjančič) ter češki narodni so-cialci Freslovega kalibra.
Naučni minister o italijanski pravoslovni fakulteti.
Naučni minister p 1. H a r t e 1 se je včeraj razgovarjal s poslanci o premestitvi italijanske pravoslovne fakutete v Koper. Rekel je, da o tem niti govora ni in dostavil, ko je z roko pokazal proti dvorani drž. zbora: „Tu se bo rešilo to vprašanje". Zagotovil je končno, da v tej zadevi ne bo storila vlada nobenega koraka, dokler ne bo zbornica rešila tozadevnega zakonskega načrta, katerega ji je predložila vlada.
Z Balkana.
V Monastir so pripeljali 24.000 Mavser-jevih pušk in 5 in pol milijona patron. — Puške in patrone so namenjene za II. razred turških redifov ali reservnikov. Hadi paša, kateri ima povelje nastopiti proti vstašem, še ni pričel z operacijami.
Pašicevo ministrstvo se je včeraj pogajalo z zastopniki francoskih in nemških tovarn za topove. Vlada hoče imeti v boju za nabavo topov proste roke in je zato hotelo izposlovati, da se francoske in nemške tovarne ne bodo udeleževale poizkušenj o streljanju s topovi.
Nedolžnost nadškofa v Va-lenciji.
Madridški list „Pais" je podlo napadel in obrekoval nadškofa v Valenciji. Vse liberalno in socialno demokraško časopisje je tudi pri nas priobčevalo te španske laži o nadškofu. Nadškof je tožil urednika lista „Pais" in madridsko sodišče je obsodilo urednika lažnjivega lista zaradi razžaljenja časti in zaradi obrekovanja v triletno ječo in štiriletno prognan-s t v o t e r na 3000 peset denarne kazni.
Položaj na Ogrskem.
Cesar je danes zaslišal Szella in We-ckerla. Tudi grof Khuen Hidervary je bil pri vladarju. Ogrski državni zbor bo imel svojo prvo sejo jutri. Predsedoval ji bo starostni predsednik Jožef Madarasz. Združena opozicija bo kandidirala za zborničnega predsednika grofa Apponyija. Listi poročajo, da je položaj jako zavozljan, ker del neodvisne stranke noče zapostaviti svojih zahtev z ozirom na armad o. Dunajsko časopisje se sedaj jako peča s Košutovo osebo. Cele strani pišejo o njem in modrujejo o vsaki njegovi besedi in migljaju. Celo vladno časopisje pripravlja svoje bravce na izpremembo sedanjega razmerja med obema državnima polovicama na način, kakor si ga želč Ko šutovci.
Angleška zbornica
razpravlja sedaj o adresi na kraljev pre-stolni govor. Angleški minister za unanje stvari, marki of Lansdovne, je izjavil, da bi nepremišljeno posredovanje za mir v sedanji rusko japonski vojski imelo lahko resne posledice. Zbornica je po daljši debati odobrila adreso.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Komisija, ki se posvetuje o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države na Francoskem, je imela 14. t. m posvetovanje. Poročal je minister za bogočastje Bienve- j nue Martin. Minister je hvalil vladni načrt in rekel, da se bo izvršila izprememba, ne
da bi se kratila prostost vesti in žalile navade prebivalstva. — Francoski senat je 15. t. m. odobril več oddelkov vojaškega zakona. Odklonil je predlog, naj se vojaška služba v Algiru zniža na eno leto, dasi sta predlog zagovarjala vojni minister Bsrteaux in minister za notranje stvari Etienne.
Dogodki na Ruskem.
Ruski ministrski svet se je 14. t. m. pečal z vprašanjem, kako postopati z drugo verci. Rešili so končno staroversko vprašanje. Upravni uradniki na železnični progi Kijev-Voroneš so pričeli stavkati. Poseben odsek v Peterburgu pod predsedstvom trgovinskega ministra se je posvetoval o zakonskem načrtu glede kongresov borzijancev. Načrt bo nakazan državnemu zboru. Kongresi borzijancev bodo razdeljeni v splošne in pa v kongrese za trgovino z žitom. Na rusko Poljskem delavci že delajo malone v vseh tovarnah. Višji policijski mojster je izjavil, da se bode mogle izpolniti delavske zahteve le, ko bo nastal zopet mir. Tudi v Lodzu so pričeli delavci večinoma zopet delati. Varšavski generalni guverner Cerkov je šel na dopust, njegov naslednik bo generalni poročnik adjutant Ostaziev. Moskovski vseučiliščniki so izjavili, da do septembra ne bodo obiskavali predavanj, ker odgovarja na ljudske zahteve vlada s salvami.
V	varšavskih tiskarnah je stavka končana. Lastniki tiskarn so črkostavcem priznali 9urni delavnik in jim zvišali plače za 11%.
V	Sosnovicah delajo v nekaterih manjših delavnicah. Aretacije delavskih voditeljev so na dnevnem redu. V Pabijanioi so streljali kazaki v četo stavkujočih delavcev. En mož je bil ubit, sedem ranjenih.
Volitve v Rumuniji.
V	Rumuniji so imeli 14. t. m. volitve. Volil je I. razred 75 poslancev. Izvoljenih je bilo 58 konservativcev in 11 pristašev združene opozicije. Danes voli II. razred.
Stavke.
V	rudnikih za svinec in srebro v Kon-tiyu, okraj Chrzanov stavka 500 rudarjev. Lastnik rudnika je pruski milijonar Bloeche. — V ratiborskem okrožju stavka 2469 premogokopov. ~ V Weitefeldu stavka 3000 delavcev v tovarnah za izdelovanje črevljev. — V Parizu stavka 3000 kovinarjev.
Portugalska zbornica
bo sestavljena takole: Vladna stranka ima 113, konservativci 33, liberalci 3, neodvisna stranka 2 in narodnega mišljenja tudi 2 poslanca.
Dnevne novice.
Ornig contra Tavčar. Odkrito in brez fraz smo povzeli iz Tavčarjevega nastopa v državnem zboru tisto resnico, ki jo je naš list in so jo naši poslanci že večkrat povdarjali, da imamo namreč Slovenci brez strankarske razlike več skupnih reči, ki bi lahko v njih složno nastopali. Liberalci so toliko časa nesposobni za tako delo, dokler se drže načela, da je prva reč boj proti klerikalizmu. Mi smo iz Tavčarjevih besedi dokazovali, da sam njegov nastop izpričuje, da to načelo ni resnične. Stavili smo tudi konkretni predlog, naj že zdaj, ko sta dve poslanški mesti kranjskega veleposestva za deželni zbor prazni, skupno poizkušamo volivniboj. Nismo ponujali bratskih objemov, nismo vabili na kako spravno pojedino, marveč na skupni, v vsakem slovenskem programu brezdvoj-beno dani boj proti krivični premoči nemštva v deželni zbornici. .Slovenski Narod" tega predloga ne omenja, naš nastop pa imenuje brezstidno licemerstvo. Predobro vemo, kaj ga skrbi. S takim nastopom bi počila slovensko nemška zveza. Da bi zabitim svojim koštrunom zakril, kako s svojo zvezo zdržujejo krivično nemško nadvlado na Kranjskem, in kako v tem naravnost izdajajo slovenske koristi, upijejo nam o brezstidnem licemerstvu Taka beseda nič ne boli. Kot brezstidni li-cemerci, če hočete, prihajamo iznova in pravimo: Naznanite pogoje, da skupno naskočimo veleposestvo. Pri tem vam puščamo svobodo, da nas lahko zmerjate, kakor vam drago. Samo to si zapomnite : Brezobzirno vas bomo razkrinkali, kadar boste s svojim zmerjanjem hoteli zakrivati narodno izdajstvo.
Ljubljansko nemštvo in nepristranska armada. Nastop našega poslanca Pogačnika proti temu, da morajo biti častniki ljubljanske gar-nizije člani nemške kazine, je v ljubljanskih slovenskih krogih vzbudil splošno odobravanje. Ljubljančani bodo prav hvaležni poslancem, če v tem oziru ne odnehajo prej,
predno se ta krivica ne odpravi. Informirali smo se in izvedeli, da kadeta takoj, ko postane častnik, ne da bi ga vprašali, zapišejo v nemško kazino, in mu kar od plaie odtegnejo prispevke. Vsak častnik mora povprečno plačati na mesec 2 kroni za kazinsko nemško društvo. Ker je častnikov v Ljubljani okolu 200, morajo torej prispevati častniki na leto 4800 kron za vzdrževanje nemštva v Ljubljani in da nemški civilisti za častniški denar za svoje društvo kupujejo knjige, prirejajo veselice itd. Ce imajo drugod častniki svoje posebne častniške kazine, zakaj bi tega v Ljubljani ne bilo? Z najodločnejšimi sredstvi naj se nastopi proti tu opisanim razmeram, ker častniki lahko svoj denar bolj pametno porabijo, nego da se jih sili podpirati nemško kazino.
Dr. Brumen - Ornig. V članku Ornig contra Tavčar dne 13. febr. smo zapisali te* le besede: Ptujski Ornig je tožil „Sloven. Narod*, odnosno dr. Brumena kot pisca nekega članka. Dr. Brumen nas prosi, naj priobčimo to-le njegovo pojasnilo: Jaz nisem pisec dotičnega članka, radi katerega sva odgovorni urednik »Slovenskega Naroda" gospod dr Ivan Tavčar in jaz pod obtožbo stavljena. Inkriminirani članek ose-buje take — da se tako izrazim — malenkostne in neznatne zadeve, za katere se jaz nisem nikdar brigal in se tudi ne maram brigat'. Jaz tudi z inkriminiranim člankom ne stojim v nobeni posredni ali neposredni zvezi ter sem dotične svoje dokaze v pre-titožbi, vloženi proti I. Ornigu in tovarišem navedel in ponudil. Dr. An t. Brumen odvetnik.
—	Promoviran je bil na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g Rud. A b r a m, sin umrlega predsednika ,Tr žaške hranilnice in posojilnice".
—	Smrt v tujini. Ponesrečil se je v rudniku v Colorado v Sevemi Ameriki Jernej Smerka. Bil je takoj mrtev.
—	Nemci v Domžalah. Nemško pevsko društvo »Andreas Hofer" v Domžalah je dobilo društveno zastavo, katero je podarila gdč. Mina Oberwalder.
—	Trgovsko-obrtno društvo v Gorici naznanja: Pri občnem zboru dne 9. t. m. so se izvolili ter konstituirali kot odbor sledeči gospodje: Jernej Kopač, svečar in posestnik v Gorici, predsednik; Ignac Kovač, trgovec z lesom, krč mar in posestnik v Ajdovščini, podpredsed nik; Rudolf Drufovka, blagajnik in obenem tajnik; Anton Jeretič, Albin Krega v, Anton Ivanov Pečenko, trgovci v Gorici, Alojzij K r i ž n i č , kotlar v Kanalu, L u c i j a n Kovačič, trgovec in posestnik v Sv. Luciji, Gabrijel Gaspari, trgovec in posestnik v Komnu, Franc Stolfa, trgovec in posestnik v Sežani, Franc P r i n č i č , trgovec in posestnik v Ko-zani, kot ostali odborniki. Društvo se je ustanovilo jeseni leta 1898. Radi neugodnih političnih razmer se pa isto ni moglo raz vijati, in to posebno iz razloga, ker se je društvo premalo izogibalo političnih struj. S tega stališča se je pri občnem zboru in še posebej pri odborovi seji dne 13. februarja t. 1. povdarjalo, da je društvena naloga v prvi vrsti stanovska in strokovna, in da je načeloma izključeno ne le vmešavanje v politično delo, marveč se ima društvo skrbno ogibati sploh priti v dotiko s katerosikoli-bodi stranko. Eno najhvaležnejših nalog ima trgovstvo in obrtništvo na Goriškem, kjer je od njegove organizacije takorekoč odvisna gospodarska in politična usoda dežele. — Po domače se to pravi: Obrtniki in trgovci, ki so v društvu, so spoznali, da če hočejo kaj pametnega doseči, morajo najprej hermetiško zapreti svoje društvo, da ga ne doseže strupena, vse dobro moreča »kobariška burja".
—	Nadvojvoda Jožef Ferdinand je bil te dni inkognito v Celovcu.
—	Nove lOkronske bankovce
po 10 kron bo izdala avstro-ogrska banka dne 25. t. mes. Sedanji lOkronski bankovci bodo veljavni za plačilo ali zamenjavo do 28. februarja 1907 pozneje se jih bo samo zamenjavalo, po 28. februarju 1913 pa se tudi v zamenjavo ne bodo več sprejemali. Novi bankovci bodo 135 mm. široki in 80 mm. visoki, violetne barve, na eni strani bo pedoba avstrijskega orla in nav edba vrednosti v raznih jezikih avstrijskih narodov, na drugi strani pa grb dežel ogrske krone.
—	Slab zaslužek so imeli letošnjo zimo Pivčani v Slavoniji. Prišli so že domu, ker dela ni več. V Ameriko jih je šlo letos s Pivke veliko in sedaj se zopet odpravljajo. Ubogi kmet, kje boš dobil de lavcev!
—	Oče v svinjaku. Iz ribniške okolice se piše, da je neki nečloveški sin imel 881etnega očeta zaprtega v svinjaku, ki se je nahajal v živinskem hlevu. S;le bližajoči orožniki so rešili očeta iz tega nedostojnega bivališča.
—	Akcidenčna tiskarna Maksa Sebra izborno .dela". Strojček bo od dolgega časa zarujavel, ker je ušel prvi stavec. Gospodar sam pa mu ne zna delati kratkega časa.
—	Veliki sneženi zameti in viharji. Zadnjo nedeljo in naslednje dni so bili na Solnograškem veliki sneženi viharji. Promet na nekaterih železnicah se je moral ustaviti. Hiše v gorskih vaseh je tako zapadel sneg, da se okna nič ne vidijo iz snega. V hišo ali iz hiše je mogoče priti le, ako se skozi sneg izkoplje luknja.
Velik led na Donavi. Pri Paksu ob Donavi na Ogrskem se je v donavski strugi nagromadilo toliko ledu, da voda ne more odtekati Boje se katastrofe. V dveh dneh je Donava narastla ondi za 2 metra. Voda še vedno narašča. Oblasti so storile vse mogoče odredbe v obrambi proti vodi. — Strašen mraz in grozni bli-c a r d i (sneženi orkani) divjajo v Severnem Teksasu in Novi Mehiki. Živinske črede so silno trpele Bojazen vzbuja v Kan-zasu usoda indijanskih rodov, ki prebivajo v Indijanskem teritoriju; težko, da bi mogli renesti tako vreme. — Na Rumunskem morejo vsled silnega snega voziti samo po eni železniški progi.
—	Družba sv. Cirila in Metoda. Občinski odborniki hajdinski so zdražili priprosto cev za smodke na 7 K 39 h ter ta znesek doposlali našemu glavnemu denarničarstvu. Nasvet je izšel od pri-prostega narodnega kmeta prav v tej občini, ki stoji na braniku naše slovenske domovine. Ko radostno beležimo to vnemo za narod med našim kmečkim ljudstvom, priporočamo vsakojake iznajdljivosti v prid naši družbi.
—	,,Napredni Obrtnik". Strokovni organ maloobrtničkog naprednog sta-liša. V Sisku je jel izhajati v tiskarni J. Dujaka hrvaški obrtni list. Celo leto stane 6 kron. Urejevan je dobro. Slovenski mali obrtniki se dozdaj še niso dvignili do samostojnega glasila Priporočamo jim hrvaški list. — Opozarjamo pri tej priliki, da je nedavno izšla lepa knjiga F. Hefele: »Naši domači obrti", ki točno opisuje vse panoge domačega obrtništva na Hrvaškem.
—	Goriške novice. V nedeljo so se v Solkanu v neki gostilni med igro sprli in stepli trije Slovenci s tremi Lahi. Slovenec Štefan Culot je nevarno ranjen; po glavi jih je dobil nekaj Lah del Vecchio. Boj bi bil imel še mnogo hujše posledice, ko ne bi došla orožnika odvedla štirih ostalih bojevnikov v zapor. — V ponedeljek zjutraj je 400 zidarskih delavcev vslužbenih pri dunajski »Uaion-Baugesellschaft" pri zgradbi goriškega kolodvora jelo stavkati, ker jim podjetništvo ni hotelo zvišati plače. Podjetniki so brž ustregli delavski zahtevi in v torek se je delo že zopet pričelo. — Zavoljo dekleta, ki ga mu je prevzel, je v nedeljo zvečer vrgel Rud. Merljak kamen v Alberta Klančiča, ga zadel na usta in mu izbil 7 zob — Schulverein se čuti v Gorici tako močnega, da napravlja predpustno veselico in maškarado pri Dreherju. Laški listi delajo zanjo reklamo
—	Nemško petje se vsiljuje. .Domoljub" piše: Nemško so peli sv. Štefana dan pri službi božji v dragarski podružnici na Travi. Desedaj se kaj takega ni čulo. Pavel Turk, slovenski prvoboritelj na kočevski meji, stopite krepko na branik za naše svetinje!
—	Ženitev se podraži. V finančnem ministrstvu se pečajo z mislijo naložiti davek na dote. Dota do 3000 kron bi bila davka presta.
—	Maska je zgorela. Po Reki je hodil preoblečen v severnega medveda 171etni Adolf Marzon. Obleka se mu je vsled neprevidnosti vžgala. Dobil je take rane, da bo težko okreval.
—	Nova vojna ladja »Nadvojvoda Karol" bo meseca aprila oddana avstrijski mornariški upravi.
—	Ravnateljstvo „Lloyda". Laški listi poročajo, da so v jugoslovanskih in laških parlamentarnih krogih jako ogorčeni nad sklepom industrijskega sveta, da se »Lloydovo» ravnatelj it vo premesti iz Trsta na Dunaj ter da nameravajo uprizoriti proti temu skupno parlamentarno akcijo.
—	Poročil se je včeraj trgovski agent g. Cesar Menardi z gdč. Fino A p i h.
—	Podaljšanje vipavske železnice. Z Dunaja se poroča, da v ministrstvu resno mislijo na podaljšanje vipavske železnice. Menda se zanjo zanima v prvi vrsti vojaška oblast, ki, kakor znano, baš sedaj pomnožuje vojaške čete ob italijanski meji
—	Od umirajoče žene v zapor. »Domoljub" poroča; Neusmiljena sod-nija je v Ribnici. Neki mož iz Dolenjevasi je imel odsedeti nekaj malega v zaporu rib-
niške sodnije. Njegova žena je med tem smrtno zbolela. Res so spustili moža za par ur domov, toda kmalu je bil za njim sed-nijski sluga, ki je od vedel moža od umirajoče žene nazaj v zapor. z>ena je tudi umrla. Vsakdo pa lahke vč, koliko nujnih opravkov je v hiši radi mrliča, le ribniška sodnija tega ne vč, ki je imela gospodarja vseeno ped ključem in pustila doma same otročiče. Tudi na Turškem menda ni slabše 1
—	Poroka. Včeraj se je poročil g. Josip B r i c , učitelj, z gdč. Metode V o -dopivčevo iz Dornberga
* — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prijavlja, da so znašali treški za božičnico, ki se je priredila na družbinem otroškem vrtu na Jesenicah glasom predloženih računov 231 K 07 b, a nabranega je bilo v to svrbo 290 K 42 h. Cisti preostanek 59 K 35 h pa je bil vodstveni blagajni v poslan.
—	Umrl je v Vipavi gospod Ivan D o 1 e n e c , c. kr. stotnik v pok.
—	Vsled napada na župni-šče na Vojskem pri Idriji so bili obsojeni Franc Kogej in Jakob Erjavec, 17 let stari dninar Peter Likar in 18 let stari hlapec Jožef Gnezda vsak na šest tednov težke ječe.
—	Strajku v Nabrežini so se
pridružili tudi kamnolemci, take da je stavka splošna
Štajerske noulce.
š Dražba. Iz Leskovca pri Ptuju. Dne 21. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne bode pri c. kr. okrajnem sodišču v Ptuju na dražbi prodano posestvo .Kmetijskega društva v Leskovcu". Posestvo obsega hram, v katerem je gostilna z mesarijo, (ledenico), veliko gospodarsko poslopje s prodajalno za razno blago, hlev itd. Posestvo leži ob okrajni cesti Ptuj-Trakostjan (Hrvaško) tik župnijske cerkve v Leskovcu, tedaj v sredini Haloz. Delaven in podjeten človek, kateri ima nekaj svojega denarja, razumen trgovec bi izvrstno izhajal.
š Samoumor. V Malem Lošinju so nedavno potegnili iz morja mrtvo truplo mladega moža, ki se je v hotelu v listo tujcev zapisal : Franc K a 1 a n , trgovski pomočnik iz Celja. Sedaj se je dognalo, da samomorilec ni Kalan, ampak trgovski pomočnik Ivan Kobilca, sin pred leti v Celju umrlega izdelevatelja dežnikov.
š Umrla je v Žalcu hišna posestnica Josipina W e b e r. — V okolici Vojnik je umrl kremenit slovenski kmet Jos. D remi p. Moh, star 74 let. — V Arclinu pri Voj-niku je umrl Jakob Kovač, znan kot »stari Grilec" daleč na okolu. star 64 let.
š Veteransko društvo v Bre žicah bo v prihodnjih binkoštih imelo slavnost blagoslovljenja nove društvene zastave.
š Šolske vesti. Dež. šolski svet je izrekel zahvalo učiteljevi soprogi gospej Elizi Vrečko za vodstvo šole v Slovenjem Gradcu, nemško šolo v Vojniku razširijo v trorazrednico.
š „Savinski Sokol" v Mozirju vabi k občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 19 febr. 1905, točno ob 3. uri popoldne v »Narodni gostilni" v Mozirju
š Osebna vest. G. K Klander, notarski kandidat pri dr. Firbasu v Mariboru, je vstopil v pisarno g. dr. Barleta v Kozjem.
š Radi postopanja ljutomer skega sodnika Doksata so v drž. zboru interpelirali poslanci Zičkar in tova riši.
š Spečega očeta umoril je
Št. Lovrencu v Slov. Goricah 1 Sletni Janez Arnuš. Udaril je očeta s kolom po glavi in ga trikrat zabodel. Umorjeni oče je pred leti umoril svojega svaka. Sin je umorjenemu očetu ukradel 360 K.
š Nemški štajerski pevci pn-rede letos svoj X. Siingerbundesfesf v Celju, kjer se že vrše priprave za krepko haj-lanje.
Ljubljanske noulce.
Interview z Luco Krpanovo.
Luca je delala baš svojo toaleto, ko sem vstopil v njen chambre separč; sramežljivo sem se hotel umakniti, a ljubeznivo me je povabila: »Nič se ne ženirajte! Me dame od gledališča nismo tako natanko! Kar vstopite!"
Vstopil sem torej, dasi jo je umival hlapec baš po stegnih.
»Vi ste že drugi žurnalist, ki se inte-resira za sijajni moj debut na slovenskem odru", je govorila Luca. .Povzročil je mnogo zavisti med ljubljanskimi konji in kobilami; zlasti Rajtguznov konj iz Turkovega hleva strašansko intrigira! Toda Krpan mora imeti elegantno kobilico, ne pa nerodnega konja! To potrjuje že naša literarna zgodovina. Sklicujem se tudi na avtoritete Levstika in dr. Glaserja, da nima Turkov konj prav nobene pravice do moje vloge! Med gledališkimi umetniki pa je ruvanje za vloge in nevoščljivost nekaj tako stalnega,
da me vse intrige prav nič ne bole! — Da imam že danes več talenta kot vsak ljubljanski osel, je dokazala opera »Mignon", kjer se je Jaruov osel pri ljubljanski pre-mijeri tako grozno blamiral, da so mu precej po predstavi odpovedali engagement. To mi je povedal gospod intendant Janko. Tudi Krjavljeva koza nima prav nikakega talenta za oder, kajti prvič svoje vloge sploh ne zna, dasi jo igra že štiri leta, ter meketa ravno takrat, ko bi morala molčati! Saj ste brali zadnjič »SI. Narod", ki se je norčeval iz takih .domačih" moči! Gosp. dr. Starč mi je pravil, da išče novo in inteligentnejšo kozo.
»Ali mislite, Luca, sprejeti stalen engagement v Ljubljani ?"
»Ne, gospod! Sicer me je pohvalil sam avtor in me je sprejelo slavne občinstvo z najviharnejšim ploskanjem, kar me je zelo veselilo, in tudi ovac je v nedeljo popoldne pe naših ulicah so mi bile prav všeč — toda peiščem si kmalu drug engagement, ker mlade umetniške začetnice v Ljubljani preslabe plačajo ter morajo le molče štatirati! Stare umetnice ne puščajo mladih talentov na površje! Ker imam šele 27 let, morem do 50. leta torej napraviti drugod najsijajnejšo karijere! Tako mi je svetovala »cesarica" Katarina". Dobila sem že povabila, da gostujem v Celju in Mariboru, — s Trstom se pa šele pogajam."
»Kako pa sodite vobče o svojih kolegih in kolegicah ?"
»Oprostite, na to vprašanje ne smem odgovoriti, ker nočem intrigirati, kakor nekateri kritiki, ki hvalijo eno pevko, da žalijo dve drugi, ali pa poj6 himne enemu pevcu, da jezč vse druge. Jaz sem nesebična in osebnosti ne poznam. (Pri tem se je hudomušno smehljala. Menda je mislila na večerje pri »Roži".) Samo toliko rečem, da sem slovenska kobila; zato sem tudi jako častilne ponudbe Brtinnhild nemškega gledališča B Wolfa odločno odklonila, ker nočem sodelovati v nemški Wagnerjevi operi ,Walkure" v družbi Frickinih kozlov v vlogi kobile „Graue". Jaz ostanem zvesta slovanskim odrom!"
Predovičev hlapec je bil medtem Luco omil in s slamo oddrgnil spredaj, spodaj in zadaj ter jo odvedel na dvorišče, kjer jo je vpregel v mesarski voz. Smehljaje je še dejala Luca:
»Vidite, slovenski umetnik mora živeti za poezijo in prozo, sicer bi moral poginiti! Toda: »Vrtmena Luci bodo se zjasnila in lepše zvezde kot sedaj sijale!" Do svidenja!" Poslovil sem se.
lj Električni voz je ustavila.
Marija Trškanova vdova iz Hradeckega vasi se včeraj ni hotela umakniti na dolenjski mitnici električnemu vozu, tako da je moral veznik voz ustaviti, da se ni pripetila kaka nesreča.
lj Nesreča na cesti. Na tla podrl je včeraj popoldne izvošček Ivan Kozjek iz Šiške sprevodnika Jakoba Duhovnika. Kozjek je peljal z Dunajske ceste v Prešernove ulice in je vpil na Duhovnika, naj se umakne, ker se pa ta le ni umaknil, ga je konj podrl in ga lahko poškodoval.
lj Popadljiv pes. V Bohoričevih ulicah je lOletnega sprevodnikovega sina Rupreta Krainca neki pes ugriznil v desno nego. Dotični pes je baje napadel že več ljudi
lj Lena služkinja. Marija Vrhun-čeva na Dolenjski cesti je imela služkinje A. A., ker je bila prelena, ji je službo odpovedala. Ko je služkinja odšla, je zapazila neka druga stranka, da ji je zmanjkalo iz podstrešja več perila.
lj Društvo ,,Marijina bratovščina" ima to nedeljo dopoldne v .Mestnem domu" svoj običajni letni občni zbor. Kako vrlo uspeva to društvo, kaže dejstvo, da število novih članov od leta do leta raste. Bratovščina je na solidni podlagi, kajti njeno premoženje se po voljno obrestuje in akoravno se je preteklo leto izdalo za pogrebe 8735 K, društveni kapital vsled tega ni prav nič prizadet. Umevno je, da bode pri bodočih pogrebih vpeljati treba marsikaj novotarij, za katere se pa še sedaj ne ve, ker ni do danes od nobene strani niti najmanjšega pojasnila, kako se bodo vršili pogrebi na zelo oddaljeno novo pokopališče. Člani smejo biti prepričani, da se bo pravočasno vse potrebno ukrenilo, kar bo služilo društvenim koristim. Želeti je le v bodoče mnogobrojnega pristopa k bratovščini, katera vrhu svoje naloge z raznimi podporami tudi svojih revnih članov ne pozabi.
lj Gorska artiljerija. Za Ljubljano določeni dve bateriji bosta nastanjeni v nekdanji Nušakovi vojašnici v Trnovem. Vsaka teh baterij ima po štiri topove ter po šest mul, ki se rabijo za službo pri topovih v gorskih krajih
lj Mraz, ki je zadnje dni zopet pritisnil, je ob periferiji mesta povzročil, da so hidranti zamrznili, in jih je bilo treba z gorkoto spraviti do funkcijoniranja. Mraza in snega
se pa š; tovalci.
ne bomo iznebili, prerokujejo kme-
Na občnem zboru »čebelarskega društva" je bil namestu odstopivšega g. Cernogoja izvoljen za predsednika g. ravnatelj Pire.
lj Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani ima v nedeljo ustanovni shod Rožna dolina je delavska naselbina na lepem kraju; večino hiš je postavilo Slovensko delavsko stavbno društvo. Iz srca pozdravljamo vsak napredek tamošnjih prebivalcev in tudi namen, ki si ga je postavilo olepševalno društvo. V druščini, ki zdaj hoče komando v tem društvu nad drugimi, jih pa neradi vidimo. Podlež, ki je lani lagal o stavbnem društvu po „Narodu* zasluži, da mu z ajdovico zakurijo na pot iz Rožne doline.
lj Marijina kongregacija go-spodičen pri uršulinkah je imeta v ponedeljek, 13. t m., slavnostni večer. Kakor vse dosedanje prireditve, dela tudi ta slavnost kongregaciji veliko čast. Spored je otvoril Schubertov : Marche Heroique, s posebno ročnostjo in pravim umevanjem pred-našan. Sledila mu je glavna točka sporeda, oratorij: Slika iz Jezusovega deti n s t v a. Vsak del oratorija zasluži posebno pohvalo Žive podobe, deloma z več kot 20 osebami, so bile premišljeno, naravnost umetniško urejene, deklamacije krasne govorjene in pevski zbori v vsakem oziru dovršeni. Zbore je spremljalo vrlospretno igranje na klavirju, poživljali pa so jih čisti, zvonki solo-spevi (sopran, mezzosopran in alt). Slikovite žive podobe, deklamacije in krasno petje se je združilo v oratoriju v divne harmonično celoto. Po oratoriju smo čuli izborno deklamacijo pesmi »Izpoved mutca osojskega" (zlož. Ant Funtek). Gdč. deklamovalka se je popolnoma vglebila v pesem in je prav dramatično izrazila posamezna čuvstva. V igri „V posredovalnici", v končni točki sporeda, so se vse gdč. igralke tako dobro zamislile v sveje vloge in se jim tako spretno prilagodile, da so vse vloge dobile kar najboljše zastopnice in da so vsi fini, bistroumni dovtipi v igri prišli do popolne veljave. — Slavnostni večer je počastil s svojo navzočnostjo tudi miL prelat, generalni vikar J. F 1 i s.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Amerike 10 Slovencev in 16 Hrvatov. Iz Slavonije je prišlo 30 šumarjev, med njimi tudi neki Alojzij Lavrič, ki se je bil v šumi vsekal v nogo in se je od kolodvora odpeljal z izvoščtkom v deželno bolnico.
lj Izgubljena je denarnica s 96 K, zlatim medajIonom in enim kjučem.
lj Najdena je kratka častniška verižica.
Razne stvari.
Najnovejše.
Strašno dejanje blaznega. Kapelanu Antonu Stolbi v Sedlecu se je zmedlo, ker je pri sv. vaclavski hranilnici izgubil vse svoje premoženje. Te dni je nevarno obstrelil na cesti sodnega adjunkta dr. Kollarja, ker ga je ta kaznoval radi kaznovanja neke deklice; strel na dež. sod. svetnika dr. Novaka se mu je pa ponesrečil. Nato je ustrelil samega sebe. Bil je takoj mrtev. — Strašna vročina, kakršne že ni bilo 46 let imajo sedaj v notranji Avstraliji. Poroča se o velikanskih požarih. — Grofica Montignozo se baje nikakor noče ločiti od svoje hčerke. Hoče se jo izročiti dvema zdravnikoma za blazne in ustaviti ji mesečne dohodke. Gr®fica je vsled razburjenja obolela.
Telefonska In brzojavna poročila.
Novo mesto, 16. februarja. Glede stavke v poljedelski šoli na Grmu so želje v prilog učencev asanirane.
Dunaj, 16. februarja. „Slovanska zveza" je sklenila v drugem in v tretjem branju glasovati za rifundacijsko predlogo.
Dunaj, 16. februarja. (K. u) Cesar je sprejel demisijo celokupnega ogrskega ministerstva in določil, da posamezni ministri vodijo dalje svoje posle, dokler cesar kaj druzega ne ukrene.
Dunaj, 16. februarja. Danes je imel nemški izvrševalni odbor sejo, v kateri je prosil Derschatto, naj včeraj naznanjeni predlog umakne, nakar bi ga stavile vse nemške stranke. Derschatta je to odklonil. Odbor se je nato zedinil, da Derschatta jutri predlaga poseben odbor 48 članov, kateremu naj se izroče: njegov predlog in vsi predlogi, ki se tičejo Ogrske. Vrše se pogajanja z desnico, da bo predlog kolikor mogoče enoglasno sprejet. Predsednik bo ie jutri odredil volitev v ta odsek.
Dunaj, 16. februarja. V državnem zboru bo danes končana debata o prvem čitanju proračuna. Govorili so S o u k u p , T a m b o s i , ki se je pritoževal o zatira nju Italijanov na južnem Tirolskem, Baum gartner. S t r a n s k y danes ni mogel govoriti, ker je obalel.
Dunaj, 16 febr. Član gosposke zbornice Leitner je umrl star 79 let.
Budimpešta, 16 febiuarja. Danes ob 1. uri je cesar na Dunaju sprejel Kolo-mana Szella, ob 2. uri pa Weckerla.
Dunaj, 16 febr Szell se je izrazil napram nekemu časnikarju, da kriza še ne bo tako hitro končana, ker je jako težka. Andrasjr bo še imel priliko razložiti cesarju svoje mnenje, kedaj se pa to zgodi, še ni znano.
Budimpešta, 16. febr. Desidenti bodo imeli v petek sejo, v kateri bode zavzeli stališče o volitvi zborničnega predsedstva in e konstituiranju zbornice.
Pariz, 16 febr. Vesti o demisiji predsednika Leubeta tu dementirajo.
Tokio, 16 febr. Opaziti je kretanje ruskega konjeništva, ki zapadno cd Tiha-čua poizkuša z močnim topništvom prekoračiti reko. Rilsi so bombardovali središče Ojamevih pozicij. Rusko konjeništvo operira še po število 9000 mož in z mnogimi topovi 30 milj zapadno od Ljaojana.
Libava, 16. febr. Predno je odšla tretja eskadra, jo je pregledal veliki knez Aleksej. Danes je brodovje že na odprtem m erju.
Peterburg, 16. febr. Japonci so zadnje tedne pošiljali med rusko vojsko razna pisma v katerih so poživljali Ruse, naj se udajo. Rusi so odgovorili: Čudimo se, da rabite v vojski z nami taka nevojaška sredstva. Mi poznamo samo eno sredstvo: boj. Glede ujetnikov bodite brez skrbi. V notranje politične razmere v Rusiji se ne vmešavamo. Poznamo samo eno dolžnost, do carja in domovine, ki jo moramo izvršiti.
London, 16. febr. Japonski poslanik Hajaši je izjavil v razgovoru z angleškim časnikarjem, da Japonska rada sprejme mir, če ga predloži Rusija s pogoji, k i b i gotovili obema daljši mir in prijateljske razmere.
London, 16 februarja. Neka brzojavka poroča z bojišča, da sta ob priliki nekega japonskega bombardiranja koncerti-rali godbi dveh ruskih polkov čisto blizu sovražne črte. Ko so Japonci začuli godbo, so ustavili ogenj ter večkrat aplavdirali komadom, ki so jih svirali Rusi.
(Tleteorologlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srediyi zračni tlak 736 0 mm
Pogrebno društvo ,Nar. bratovščine4
naznanja s tem svojim moškim članom, da je
občni zbor
določen na prihodnjo
nedeljo, dne 19. svečano 1905 ob 10. url
v „Mest. domu" na Franc Jožefovem trgu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predstojnika.
2.	Čitanja zapisnika lanskega obč. zbora.
3.	Poročilo računskih preglednikov.
4.	Volitev 3 odbornikov in 3 računskih
preglednikov.
5.	Posamezni nasveti društvenih članov.
Prosi se polnoštevilne udeležbe.
Družbeni odbor
295 j -i___,,Marijine bratovščine".
Oiio vrtnarica
vešča slovenskega in nemškega jezika, želi stopiti v službo v kakem zavodu otroškega vrtca ali privatno podučevati pri kaki boljši hiši. — Pisma naj se pošiljajo na upravništvo »Slovenca".	293 5—1
Razpisuje se
organistova in cerkvenikovaslužba
na Dobravi pri Ljubljani.
Plača od 350—400 gld.
290 2~l Župni urad na Dobravi.
Priporočam se slavnemu občinstvu v izvrševanje	122 8—2
kleparskih, galanterijskih In stavbinskih del 000
122
kakor tudi
8—8
strehe na zvonikih in strelovode 000
ejgsjes po najnižji ceni.QQQ>
Rarol Heuman, &VO&
NiniA**-«-
izurjena kuharica
srednje starosti, vešča v vseh strokah gospodinjstva. Vstopi najraje h kakemu gospodu duhnvniku v mestu ali na deželi. Naslov po^ upravništvo.	275 3—2
Cena škatljici 20 vin. — Manj neg« 11 škat-
ljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.
g
M
»
Št. L
152/5
OKLIC
z a -
f
strankama
- s a	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura po Celiiju	Vetrovi	Neb.	a ta •p " B ■§■»' >- Ph
15	9. zveč.	744-0	-28	sl. svzh.	del. obl.	00
16	7. zjutr.	74 61	— 4'8	brezvetr.	obl	
	2. pop.	746'1	+1-7	sl. svzh.	del. jasno	
Srednja včerajšnja temp. —5 6°, norm. -0'2°.
Tržna poročila
od dne 15. svečana 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 19 86 do 19*88; rž za april 15 40 do 15 42; oves za aoril li'16 do 1418; koruza za maj 14 94 do 14 96.
Pšenica: ponudbe oživljene; povpraševanje dobro, trdno. — Prodaja 26.000 met. stotov nespremenjeno, trdno vzdržano. — Vreme; oblačno.
javne prostovoljne dražbe zemljišča vlož. štev. 47 katastr. občine Petersko predmestje II. del.
V soboto dni 25. februarja 1905 zjutraj ob U. uri vršila se bo javna dražba
gospoda
Josipa Petriča, posestnika v Ljubljani
Martinova cesta hiš. štev. 20 lastnega hišnega posestva vlož. štev. 47 katastr. obč. Petersko predmesije II. del.
Hiša je novo zgrajena, leži na jako ugodnem prostoru, ima celo vrsto sob, dvoran,, skladišč in kleti in je uporabna tako za raznovrstna podjetja kakor tudi za stanovanje.
To hišno posestvo je sodno cenjeno na 55.763 K in znaša tudi vsklicna c*;na 55.763 K.
Na hiši je vknjiženega posojila 45.000, kateri znesek zamore ostati tudi še po prodaji na hiši vknjižen. Sploh ostanejo vknjiženim upnikom njih pravice nedotaknjene.
Ostali dražbeni pogoji so vsakemu na vpogled v pisarni dr. Josip Furlana odvetnika v Ljubljani in v podpisanem uradu med uradnimi urami.
Prodajalec g. Josip Petrič pridrži si pravico da v teku 3 dnij po storjeni dražbi enega od obeh najvišjih ponudnikov ali pa nikogar ne sprejme.
V Ljubljani, 15 februarja 1905.
291 3-1	Avgust Drukar,
tubstitut c kr. notarja Ivana Plantana, kot sodnega komisarja.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanskl sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26- 24
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Mlekar
oženjen brez majhnih otrok	■
za prevažanje mleka v Ljubljano
kateri je trezen in pošten, se takoj sprejme.
Mesečna plača za oba 36 gld. prosto stanovanje in 1 1/2 litra mleka na dan. Ponudbe/ dobrimi izpričevali sprejema Karol Lenče na Laverci pri Ljubljani. 297 4-1
Preklic.
Jaz podpisani Josip Krapež, krojaški mojster v Vipavi, preklicujem vse, kar sem govoril v nedeljo, dne 29. prosinca 1905, povodom predpustne veselice pri „Hribu" o veseličnem odseku kmetijsko rokodelskega bralnega društva, ter obenem izjavljam, da so gospodje veseličnega odseka: Ignacij Repanšek, Alojzij Kodelja in Matej Koder, postopali popolnoma pravilno in pošteno.
Vipava, dnč 9. svečana 1905.
292 1-1
Josip Krapež.
Prevzetje restavracije.
Podpisani si usoja p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da je prevzel v lastno režijo nekdanjo
Hafnerjevo pivovarno m« cesta & a
in bo isto nadalje vodil pod imenom
Soška pivovarna.
Podpisani je bil večletni nadnatakar v hotelu „pri slonu" kakor tudi v Lorberjevem hotelu, na južnem kolodvoru in prvi markčr v Stupanovi kavarni ,, Valvasor" ter se bo potrudil, da bo postregel svojim častitim gostom z najbolje znanim Goškim marčnim pivom, naravnimi vini, izborno kuhinjo kakor tudi abonementi z zmernimi cenami.
Številnega obiska prosi najvdaneje J^jjj f|Q|*j(]{|C
259 3-2