'I pvz? /-v r-»3/ ri V ' i I W È t) *• o lis tjflUVA; LJCoUAmA. kn&fljeva ULICA ŠTEV. 5 TELEFON 31.22 do 31.26 BO E u F1 Si bn NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA INSERATN1 ODDELEK LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ST. 3 TELEFON 38-32, 3S-23 POST. ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 40 DIN o o O D 1 N B N E N KHarlat tfŽito S prvega svobodnega ljudskega vok v nega zborovanja, ki je biio v naši beli Ljubljani v nedeljo pred tremi tedni, je slovensko ljudstvo enodušno postalo maršalu Titu brzojavko, s katero mu je od srca čestitalo k zasluženemu najvišje-mu odlikovanju, ki ga je na čelu jugoslovanskih narodov kot dosledni in junaški borec proti naj-večjemu sovražniku človeštva prejel od Sovjetske zveze, naše velike in zveste zaveznice v vojni in mira. Hkrati pa je ljudstvo slovenske prestolnice v imenu slovenskega naroda v isti brzojavki izrazilo tudi svojo srčno željo s sledečimi besedami: »Slovensko ljudstvo je vam in vaši armadi zaupalo v najtrših, najstrašnejših časih okrutnega gospodstva krvoločnih fašističnih zavojevalcev in vam prav tako zaupa tuđi danes ia v bodoče. Prav zato pa bi se slovensko ljudstvo počutilo globoko vzradoščen® in počaščeno, če bi mu bila dana prilika, da bi ob volitvah v ustavodajno skupščino med Imeni kandidatov v prestolnici slovenskega naroda, v naši beli Ljubljani, videlo tudi vaše ime, tovariš maršal!« Slovensko ljudstvo je vzradošče-no in počaščeno; danes je med imeni kandidatov v prestolnici slovenskega naroda tudi ime tovariša maršala. Maršal Tito je sprejel povabilo slovenskega ljudstva; kandidiral ko v slovenski prestolnici, v središču slovenskega naroda Maršal Tito je med nami la je z nami, kakor je bil med in z nami v dnevih naše borbe. Kaj nam to priča? Povabilo slovenske prestolnice, in to da je maršal Tito to naše povabilo sprejel, nam priča o največjem, kar smo dosegli v teh štirih težkih in junaških letih: priča nam o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Toda ne o bratstvu v besedi, temveč o bratstva v krvi. To pa je dokaz moči naše države in srečne in zdrave bodočnosti naše domovine. Včasih so nara žandar ji otepali v glavo »integralnost in enotnost«, ker sta nas čaršijska klika in dvor razdvajala; danes pa smo vsak na svojem, in to prav zaradi tega, ker smo resnično enotni. To enotnost smo si priborili v junaški borbi ped vodstvom maršala Tita. In kako velika je ta enotnost, nam kaže prav to, da maršal Tito kan- š dldira v Skopijo, Beograda in v Maršal Tito kandidat v Ljubljani Včeraj pftpaidiie je bila predložena v potrditev okrožna kandidatna Usta mesta Ljubljane kot sestavni del Zvezne liste Ljudske telite Jugoslavije z nosilcem maršalom Titom Beograd in Ljubljana v državi, k! je samo ena in naša resnična domovina. Za to. domovino smo se borili vsi, bar nas je poštenih od Soče do Vardarja — za to domovino se je boril in borbo vodil maršal Tito. Maršal Tito ne prihaja k nam kakor predstavnik politične stranke na lovu za glasovi. Maršal Tito je že med nami, kakor je bil med namj in z nami v težkih letih naše borbe. Kandidatura maršala Tita je naša lastna kandidatura za srečno bodočnost, kakor je bila naša borba naša lastna borba za osvebejeaje. In to se pravi: ko kandidira maršal Tito, kandidira v Ljubljani ne samo naša jnnašba prestolnica v letih težke borbe, temveč kandidira vse naše ljudstvo z vsemi svojimi težnjami in zahtevami, kandidira sleherni izmed nas, bi se je boril za obstanek, za osvo-bojenje, za zedinjenje slovenskega naroda v novi Jugoslaviji. V imenu OP okrožnega mesta Ljubljane so predložili mestni vo-livni komisiji Stopar Viktor, delavec, član MNOIO, dr. Plemelj Josip, univerzitetni profesor, član akademije znanosti, in polkovnik Vrhovec Alojzij, podpredsednik MNOIO, v potrditev okrožno kandidatno listo glavnega mesta Ljubljane kot sestavni del Zvezne kandidatne liste Ljudske fronte Jugoslavije z nosilcem maršalom Titom in naslednjimi kandidati za posamezne volivne okraje: Za prvi volivni okraj okrožnega mesta Ljubljane (center, Vič, Bakovnik): Kandidat Josip Broz-Tito, maršal Jugoslavije, Beograd, nar mestnik, Boris Kidrič, predsednik NVS, Ljubljana. ia drugi volivni okraj okrožnega mesta Ljubljana (Bežigrad, Ježica, šiška, Št Vid): Kandidat: Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne vlade in minister za konstituanto, Ljubljana; namestnik: dr. Ferdo Kozak, minister za prosveto, Ljubljana. Za tretji volivni okraj okrožnega mesta Ljubljane (Tabor, Moste, B. M. v Polju): Kandidat: tir. Brecelj Marjan, podpredsednik NVS, Ljubljana; namestnik: Gorjanc Joško, industrijalec, načelnik finančnega oddelka MNOO, Ljubljana, j Okrožni kandidatni listi so predložena potrdila pristojnih okrajnih volivnih komisij o volivni pravici kandidatov, namestnikov in pod-I pisnikov prijave, pristanek Zvezne liste Ljudske fronte Jugoslavije, potrdila Zvezne volivne komisije, da je Zvezna lista z nosilcem .maršalom Titom prijavljena, pismeni pristanek vsakega kandidata, ki ga je overovilo sodišče. Lista je bila predložena v potrditev, dne 1. oktobra ob 17. uri in 20 minut. Podpisana: predsednik: Muc Viljem, tajnik Škulj Hela. Po 24. členu Zakona o volitvah narodnih poslancev v Ustavodajno skupščino objavlja okrožna volivna komisija za Ljubljano kandidatno listo z imeni predlagateljev, tako na svojem sedežu, kakor na vseh sedežih okrajnih volivnih komisij. Volilci imajo pravico v roku 3 dni vložiti ugovor za kandidaturo takih oseb, za katere smatrajo, da nimajo pravice v smislu člena 6 biti voljeni. S Ugovori se izročijo volivni komisiji neposredno ali po Okrajnih narodnih odborih. Komisija takoj sporoči vložene ugovore predlagateljem liste, ki pa imajo pravico izročiti v roku 48 ur odgovor na , ugovore. | Sedež okrožne volivne komisije za okrožno mesto Ljubljano je v ! Prešernovi 3/II. soba št. 1. ! Sedež okrajne volivne komisije za prvi volivni okraj je v Bethov-novl ulici 2. 1 Sedež okrajne volivne komisije za drugi volivni okraj je v Bežigrajski meščanski šoli, Vodovodna cesta. Sedež okrajne volivne komisije za tretji volivni okraj je v Malen-škovi iglici 1. Izročitev „Reda zmage“ maršalu Titu Nova pttfditev sovjetsko* j ygisfcevassksga jsrlfažellsSva ker so danes Skoplje, Vzradoščen! smo in jasno gledam mo v bodočnost. Dobro vemo: bo bomo enajstega novembra v središču naše bele Ljubljane oddali svoj glas za maršala Tita, ga bomo oddali za sebe, za našo bodočnost, za našo domovino; oddali ga bomo, da se bo zrušilo in sesulo v prah vse, kar je v naši deželi še mračnega, zaostalega in neprosvetl jenega; oddali ga komo zato, ker smo se štiri leta borili, da smo prišli iz noči v svetel dan in ker hočemo v, svetlem dnevu živeti. r:i>u!ir^m!n;n^'HK^!i^n!na;:!!riUisy3C!issiaBi&a3aKn^ m O." .. — Moskva, 30. sept. Mednarodni opazovalec »Pravde« pše: Ugotovitve, Id jih je priobf/Io ameriško časc-psje glede zadržanja gotovega dela vojaške uprave na ameriškem zasedbenem področju do hit-lerjevcev, zaslužijo resno pozornost. To niso slučaju: ali osamljena dejstva, to ja določna poUt-ka odgovornih upravnikov. Bo junija, piše do-psnik nev/yorškega lista »Kerald Tribune«, so bili nacist: v Bremenu © amcf iški ¥ zassedea! Nemčiji poudarja, »da so tudi taki, ki se iz razldčrsh razlogov skušajo umaknti sklepom berlinske konference in želijo, da bi si Nemčija opomogla in da bi postala najmočnejša sija v Evropi«. Amer šk' listi so navedli številna dejstva, ki dokazujejo, da je bavarska uprava v znstnem obsegu v rokah nemške nacistične klike in militaristov, če dodamo zgoraj omenjanim dejstvom druga, o katerih so prav v zadnjih dneh poročali ameri-še nadalje aktivni. Znani prot:fasi- I ški listi, bo jasno, da se odgovorni st: pr: vi jo, da so ameriške oblasti j člani ameriške vojaške uprave ne preveč strpne z nacisti, ki so se ved- I ravnajo po sklepih jaltske in berpn-no na odgovornih mestih s privolje- ! ske konference, ampak po docela na-njem ameriških uradnikov. ! sprotnih nagibih. To pomeni, da de- " Avgusta meseca je dopisnik Usta i i111133«- 133 nobenega izkoreninjenja »New York Times« poročal is * »«ffloa, nobene likvidacije nacizma. Frankfurta ob Meni, da so v mnog h Beograd, 30. sept. Včeraj opoldne je izročil sovjetski veleposlanik Sadčikov maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu najvišje sovjetsko odlikovanje »Red zmage«, s katerim ga je 9. septembra odlikovalo predsedništvo vrhovnega sovjeta ZSSR za izredne uspehe pri vojnih operacijah velikega obsega, ki so pripomogle k zmagi združenih narodov nad hitlerjevsko Nemčija Svečani izročitvi odlikovanja so prisostvovali: predsednik Začasne narodne skupščine dr. Ivan Ribar, podpredsednika Marko Vujačič in Filip Lak uš, člani vlade demokratične federativne Jugoslavije notranji minister Vlada Zečevič, prosvetni minister Vladislav Ribnikar, finančni minister Sreten Zujovič, prometni minister Todor Vujasino-vič, industrijski minister Andrija Hebrang, minister za kmetijstvo dr. Vaša čubrilovič, minister za rudarstvo Bane Andrejev, minister za kolonizacijo Sreten Vukosavije-vič, minister Srbije Jaša Prodanovič. minister Bosne in Hercegovine Rodoljub čulakovič, minister Črne gore Milovan Djilas, člani sovjet- skega veleposlaništva v Beogradu, j tal maršalu Titu z naslednjimi be-predstavniki Rdeče armade gene- sedami: ralni major Kisel jev, generalni | >)Gospod maršal! Po nalogu major Lotocki, svetovalec Čuva- l predsednišk a vrhovnega sveta hin, svetovalec Kozirnizov, trgo- gSSR imam čast, da vam izročim vmski predstavnik Lebedev, prvi najvjgje vojaško odlikovanje Šota jnik Saharov, drugi tajnik Iva- vjetslte zveze »Bed zmage«, s kanov, elani vojaške misije polkovni- terim vas je c<1Iikovalo predsed- dkrožjih ameriškega zasedbenega področja spori med zagovorniki poetike uporabljen ja nacistov, če je potrebno, da izvrše kako »delo«, in med zagovornik popotoega izkoreninjenja nacizma. Dejstva, ki jih je navedel dorv-nik, dokazujejo, da so se ti spori, končali s porazom tistih, k' so zahtevali izkoreninjanje nacizma. Rtdjski komentator Steel je avgusta Izjavil, da se je na ameriškem zasedbenem področju »nemškim klerikalnim fašistom posrečilo priti na trdne položaje« in do znatnega zaupanja. Ob koncu avgust: je bila v Frankfurtu tridnevna konferenca o delavnosti vojaške uprave na ameriškem zesedbenem področju. Ta konferenca je bila zelo poučna. Opisujoč njeno delo, je dopisnk Jchnstcn svar i proti delavnosti nekih elementov v ameriški vojaški upr:vi, kj so nagnjeni do sprave z naestt Kakor poroča Johnston. ti »spravi iivci« že dob vajo prevlad u-joč vpliv v zasedbeni upravi, kjer so na odgovoru'h mestih « Johnstcn del; te »spra vljivce« v one. ki jih vod »čustvo.-, n druge, ki jih vodijo posiovn-: ra zlote k“ kor n pr. »Pro-cvitajoč 67 milijonski narod bo dober kupec za naše blago«, vendar pa - ampak popolnoma nasproten razvoj; presnavljanje hitierjevskh kadrov in njihovo osredotočenje na takih mestih upravnega in gospodarskega ustroja, kjer bodo lahko učinkovito rušili mir in povzročali škodo Združen m nsrodom. Ameriški lasti ostro napadajo generala Pattona, ki nj samo podpiral hdtlerjevcev, kakor poročajo, ampak odkrito govoril proti denacfikaciji, ki jo je zahteval general E senhower. Poskusi nekaterih Pattonovih zagovornikov, ki opravičujejo njegovo delovanje s tem, da se sklicujejo na to, da je po poklicu vojak in »se ne zanima za politiko«, so bedasti. Odklonitev izkoreninjenja nacizma pomeni izvajanje zelo določene politike, ki je v nasprotju z zgodovinskimi sklepi berlinske konference. Kopenhagen: Danski statistični urad je objavil da je Danska izgubila 3006 oseb. ki so bile ubite med vojno. V tem številu je vštetih 1281 mornar jev. ki so utonili, 797 rodoljubov, ki so bili ubiti v spopadih z Nemci in danskimi odpadniki. 450 ljudi, ki so bili umorjeni v nemških koncentracijskih taboriščih in 113 oseb. ki so jih obsodila nemška vojaška sodišča na smrt. ka Nikitin in Timofejev, drugi tajnik Gregurijev, tretji tajnik Udi-nov, ataše Karpinski in Agajev, namestnik trgovinskega predstavnika Babkov in Vasiljev, dopisnik agencije Tass Morozov in sovjetski novinar Divani, predsednik Srbske narodne skupščine dr. Siniša Stankovič, tajnik Začasne narodne skupščine Mile Peruničič, predsednik narodne vlade Srbije dr, Bla-goje Neškovič, glavni tajnik predsedstva vlade demokratične federativne Jugoslavije Mitar Bakič, generalni poročnik Sava Orovič, generalni poročnik Apostolski, generalni poročnik Aleksander Ranko- ništvo vrhovnega sveta ZSSB za izredne uspehe pri izvajanju vojaških operacij velikega obsega, ki so pripomogle k zmagi Združenih narodov nad hitlerjevsko Nemčija Ko vam izročam to visoko odlikovanj^, vam z veseljem in iz vsega srca častitam k temu odlikovanju. Ko je maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito sprejei najvišje sovjetsko odlikovanje iz rok veleposlanika Sovjetske zveze Sadčikova, se je zahvalil: »Gospod veleposlanik, gospodje predstavniki Sovjetske zveze, gospodje oficirji Bdeče Armade, to- vič, generalni major Svetozar Vuk- variši! Ko sprejemam to visoko Tri o n m ri r» rren 1 i mn-inv, ______•_ _ l 4 • “ _ . .1« manović, generalni major Branko Obradcvič, generalni major Pavle Bič, generalni major Ivan Rukavina, generalni major Rade Kamo-vič in predstavniki domačega tiska. Veleposlanik Sadčikov je česti- odlokovanje, s katerim me je odlikovalo predsedništvo vrhovnega sveta, izražam svoje veliko veselje in ponos, ker vidim v njem izraz velikega priznanja, ki ga daje Sovjetska zveza naši vojski in na- šim narodom za njihove napore in žrtve, M so jih dali v borbi proti skupnemu sovražniku. To sa sprejeli tako tudi naši narodi, kar najbolj potrjuje sto in sto brzojavk ter pisem, ki jih dobivam iz vseh krajev Jugoslavije od najvišjih do n*» j-teVržsvnih ustanov, cd najvišjih do najnižjih vojaških ustanov, od borcev in oficirjev, od družbenih organizacij In posameznikov, in v katerih se izraža velika ljubezen ia hvaležnost do Sovjetske zveze, ki je še enkrat dala veliko priznanje naši državi in našim narodom za njihove napore. Naj bo to riso ko odlikovanje še en jasen dokaz trdnega bratstva In enotnosti med narodi Jugoslavije in narodi Sovjetske zveze. Naj živi velika Sovjetska zveza! Naj živi njen voditelj Stalin! Naj živi prijateljstvo in zavezništvo Sovjetske zveze in Jugoslavije!. Nato so maršalu Titu čestitali k visokemu odlikovanju prisotni diplomatski in vojaški predstavniki Sovjetske zveze, člani zvezne vlade in ostali gostje. Konferenca v Londonu sveta zunanjih ministrov London, 30. sept. Snoči je svet zunanjih ministrov objavil, da se bo danes popoldne ponovno sestal. Včerajšnji dve seji sta bili posvečeni proučavanju zapisnikov sedanjega zasedanja sveta. Ameriški Slovenci Byrnesu New York, 30. sept. Tajnik slo-vensko-ameriškega narodnega sveta je objavil, da je svet, ki predstavlja 250.GOO ameriških Slovencev, poslal sporočilo Byrnesu v London, v katerem zahteva: Treba je popraviti krivico, ki se je zgodila slovenskemu ljudstvu z londonskim paktom leta 1915. 650.000 Jugoslovanov v Italiji se mora znova združiti s svojo matično zemljo Jugoslavijo obenem z vso zemljo, na kateri so živeli tisoč let. Zahtevamo podporo in pravico za nesrečne žrtve fašizma in imperializma, ter pravica da se pridružijo Jugoslaviji. Italija je prekršila vse človečanske zakone z nečloveškim postopanjem z Jugoslovani, ki žive v Julijski Krajini in Trstu. Julijska Krajina, Trst in ozemlje vzhodno od Soče se morajo vrniti, kamor po pravici spadajo, — v Jugoslavijo. Seja izvršnega odbora Združenih narodov tbndon, 30. sept. Včeraj je bila v Londonu seja izvršnega odbora Združenih narodov. Med sejo je zastopnik Združenih držav, Stettinius, izjavil, da je sprejel iz Washingtona vest, da je do sedaj 26 držav pod vzelo ukrepe za ratifikacijo ustanovne listine Združenjih, narodov. Organizacija Združenih narodov bo ustanovljena takrat, ko bo 29 držav -ri"1 miiiiii.ii in iii'iiimiiii’ LliìMm tesila — ratei] č asti In obstoja Jugoslavije? ratifioralo ustanovno Instino. V Wa-shungtonu je balo že vloženih 7 ratifikacij, med njimi argemtnska, bra-zlska, francoska in ameriška. Različni posebni odbori so sedaj predlrCžLli izvršnemu odboru prva, začasna poročila o poteku njihovega delovanja. Ta poročila bodo poslana vsem članom Združenih narodov k nimajo svojih zastopnikov v izvršnem odboru. Po dveumem razpravljanju so z 9 glasovi proti 4 sklenili, da se ustanovi odbor za koordinacijo, ki bo sestavljen iz 14 članov, štiri države, ki so nasprotovale predlogu o imenovanju 14 članov, so ble Vel. Britanija, Francija, Nizozemska in Združene države. Odbor za koordinacijo bo moral pripraviti končno poročilo za plenarno sejo pr pravi jame komisije. Moskv3: Predsedstvo Vrhovnega sveta ZSSR je imenovalo Aleksandra Kapustina za izrednega in opoinomo-čenega veleposlanika v Mehiki. Haag; Nizozemski vojni minster van Lidt de Jeude je naznanil, da bo Nizozemska prispevala en polk za zasedbo Japonske in dve diviziji za zasedbo Nemčije. London: Tu se je vršila pod predsedstvom sira Frederička Leith Ros-sa seja evropskega odbora UNRRA-e. Javili so da je UNRRA poslala približno dva milijona ton blaga v Ev ropo, ki so ga v glavnem razdelili v Albaniji. Cehoslovaški. Grčiji, Italiji, Poljski Jugoslaviji in po taboriščih UNRRA-e. Toulouse: Dr. Jean Barthet. glavni tajnik Darnandove milice v okrožju Haute Garonne, kakor tudi 11 drugih članov Barthetove miličniške skupine je bilo obsojenih na smrt Dva od obsojencev še niso zajeli. V razpravi so ugotovili, da je bilo teh 12 obsojencev odgovornih za smrt najmanj 100 domoljubov. Fanika konferenca strokovnih zvei Rređficgl aoeditega, Indijskega m se^šete&sga zsstipe&a Pariz, 30. sept. Vodja zastopstva ameriškega kongresa industrijskih organizacij Hillman je na svetovn: konferenci strokovnih zvez obdcužd amerško »veletrgovstvo«, da ne želi popolnega uničenja nemške vojaške sile. Zaradi tega je predlagal, da naj bi nova svetovna federacija Strokovnih zvez določila komisijo, ki b: obiskala Nemč jo ter natančno proučila in preiskala sedanje nemške gospodarske in socialne pogoje, ki vladajo v vseh zasedenih področjih Komisija naj bi tud proučila, v koliko se izvršujejo potsdamske odločitve. Hillman je nadalje predlagal, da naj bj svetovna federacija na podlagi poročila te komis je izdelala podroben načrt, ki bo podpiral cilje, ki so lih objavili na Jalti in ponovno potrdil-' v Berlinu. Pozneje je tajnik vsetndijške strokovne zveze Dange v svojem nagovoru na kongres obžaloval, da za-veznfkj na področjih, ki so osvobojena izpod japonskega jarma, zatirajo gibanje, ki stremi-jo za neodvisnostjo. Ljudstvo bi moralo imeti pravico po svoji volji c-bnovti dežele, ki so bile osvobojene. Svetovna federac ja bi morala proučiti vprašam je kolonij in odvisnih ozemelj, delavski razredi vsega sveta pa bi morali zahtevati umik Britancev iz IneFje, Nizozemcev iz Jave in Francozov iz Anama. Sovjetski zastopnik Mihael Tarasov je zahteval ukinitev škodljiv“ politike strpnosti ter poudaril, da je treba odvzet? podporo fašstom in polfngigtom v Španiji. Argentini to Grčiji. Po zmagoviti vojni so profa-šstfčne vlade pričele razvijati svoje izzivalno delovanje s svežimi silami ter so skušale zasejati nezaupanje med zavezniki in izpodkopati nj ihovo enotnost. Federacija svetovnih strokovnih zvez mora odločno- vztrajati na tem, da demokratične države prekinejo diplomatske stke s Francovo špan jo. Vztrajati mora tudi na tem ,da se izvršijo ukrepi za uničenje Francovega fašističnega režima. Isto b bilo treba storiti z Argentino. Leglo h tler izma, ki se je razbohotilo v teh dižavah, je treba uničiti. Tarasev je podpiral zahtevo ameriškega zastopnika Hillmana, da bi zastopniki strckovnih zvez imeli svoja mesta v organizacijah Združenih narodov in drug h mednarodnih ustanove h. Priključil se je tudi HTma-novi kritiki Velke Britanije, Združenji držav in drugih držav, ker so odklonile prošnjo strokovnih zvez, ki so želele imeti v San Franc seu svoje zastopstvo. Ifliciatorfa novomeškega pokolja prijeta Beograd, 30. sept. »Sabatsag« to »Nepsava« prinašata vest, da sta bila v Avstriji prijeta niciatorja m glavna izvršil ca novosadskega pokolja generalni poročnik Feetahalm: Zefdner in generalni major Frazs. Pr čakujejo. da bosta oba vojna zločinca v kratkem izročena Madžarski. Lista predlagata, da naj bi bik razprava zaradi novosadskega pokolja v Budimpešti, ker sta obtožene:, bila člana madžTške armade in zahteva čest madžarskega naroda, da zreče madžarsko sod šče kazen za novosadske strahote. Bistven- uhega tmr&dG v Osvabo- dihu fronta Invalidi so živ opomin za požrtvovalno izgradnjo domovine r'a svofem L kongresu v Ljubljani so slovenski invalidi poudarili voljo, da se bo£e|9 uvrstiti v redna življenje kot poln ovrediu člani naše družbe Ljubljana, 1. oktobra; lvan Bajič, a v anenu invalidov iz Pod predsedstvom tov. Urbančiča : , Bosn® m. Hercegovine je Je bil včeraj dopoldne v veliki unionski dvorani I. kongres invalidov Slovenije. Poleg invalidov iz narodno osvobodilne borbe se ga je udeležilo tudi veliko število invalidov iz prve svetovne vojne. Velika dvorana je bila polno zasedena. Invalidi iz obeh velikih vojn so se zbrali z namenom, da si ustanovijo skupno invalidsko organizacijo. Tov. Urbančič je v uvodnem nagovoru pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnike: predsednika SNOS-a tov. Josipa Vidmarja, zastopnico NVS ministra za socialno politiko tov. Vido Tomšičevo, komandanta IV. armije tov generala Babiča in zastopnika IV armije tov komisarja Šiljegoviča. zastopnika IOOF tov Josipa Rusa ter vse drage delegacije Primorcev in garibaldincev. Hrvatov, Srbov, Bosancev in Hercegovcev. Prvi ie pozdravil zborovalce predsednik SNOS-a tov Josip Vidmar, ki je v kratkem govoru poudaril, da se ves slovenski narod s svojo vlado na čelu v polni meri zaveda, kaj so invalidi prispevali v tei vojni in zaradi spregovoril politkomisar Drugiša Sa-vič, ki je apeliral na Slovence, naj po možnosti od topijo svojim tovarišem iz te najtežje p.eizkušene naše pokrajine vse, kar jim je možno, da zace lijo težke rane bratske pokrajine. Na vse prisotne je napravil najgloblji vtis nagovor zastopnice primorske deelgacije tov, Zore Avsec, ki je pri-nes-a pozdrave vseh irivaiidov Italijanov jo Slovencev iz Primorate, ki so se skupno bonlj za našo svobodo. Iz' javila je, da je naša lepa Primorska en sam krik po svobodi v Titovi Jugoslaviji Preko 600 primorskih invalidov so najboljša živa legitimacija tega hotenja. Tudi one ne pričakujejo miloščine, temveč delo. s katerim se bodo preživljali Dokaz, da vidi Primorska edino rešitev zase v Titovi Jugoslaviji, je tisto globoko zaupanje, s katerim se vse primorsko ljudstvo obrača za vse socialne stiske na Po krajinski NOO. Svoje otroke hočejo poslati v Jugoslovanske šole, svoje invalide v jugoslovanske bolnice in v invalid ke zavode za prešolanje. Tovarišica se je v imenu primorskih invalidov zahvalila štabu IV. armije in slovenski vladi za velikodušno skrb, b° strogo tudi izvajata. Združenje in-. 2.) Bistvo invalidske zakonodaje ne validov z nastankom nove države ne j obstoja v višini invalidnine ali ka-bo več prisiljeno v borbeni položaj na kršne koli druge denarne podpore, pram oblast.. Z ene strani bo predla marveč naj bo bistvo v tem, da nudi tega tudi ve. kaj jim ie dolžan. Slo- ! ki jo je pokazala za primorske inva-venska zakonoda jna zbornica bo po- ! lide in za vse vojne sirote in žrtve fa-skrbe'a za takšne zakone, da ne šističnega terorja. Svoj govor je za-bodo invalidi le preskrbljeni, temveč ključila z vzklikom: »Naj živi Pri da bo izpolnjena tudi njih največja morska v Titovi Jugoslaviji!« galo najboljšo dokončno rešitev vseh zakonitih določb, ki jih bodo izdale naše oblasti. Z zavarovanjem pravic, ki gredo invalidom, bodo tudi vsi čla- vsem vojnim žrtvam v prvi vrsti možnost zaposlitve gospodarske osamosvojitve In okrepitve. Ker je torej invalidnina vprašanje drugega ni združenja sodelovali pri izgradnji j reda, bo moralo stremeti invalidsko prav te oblasti, ki je varuh ljudskih j združenje za tem, da doseže z novim interesov, torej tudi interesov članov j invalidskim zakonom v prvi vrsti z zdiuženja. Združenju m njegovim eventualno prevzgojo možnost predanom tudi ne bo težko sodelovati v usmeritve dosedanje zaposlitve in s vseh ustanovah, ki ščitijo zaščite po- tem možnost gospodarskega usposob-trebue, saj je naša nova oblast mogoč- ljenja in tudi gospodarske osamosvo-no jamstvo, da bodo vsi pametni in jitve vojnih žrtev. želja, namreč, da se kot polnovredni člani naše družbe uvrstijo v naše redno svobodno življenje. V imenn oblasti, ki je izšla iz žr- V imenu Garibaldincev je govoril tov. Del Fabro Erni, ki je ob navdušenem odobravanju navzočih izrazil upanje, da bo Julijska Krajina s Tr- tev in boja naših invalidov, je sprcgo- | stom priključena k demokratični fe-vorila minister za socialno politiko derat.vn, Jugoslaviji, tov Vida Tomšičeva. Naglasila je. da! Po Pozdravu ^topmce Centralne- ee nahajamo sredi težkih problemov. : ga invalidskega doma v Beogradu tov. , , , . , . , Branke MJjenkovič in zastopnik3 da smo pred nalogo izgradnje poru=e- J sl(>venije je sledil načelni m ne domovine, pred natogo izgradnje delovni referat- člana iniciativnega od- ljudske oblasti, da se zagotovijo vse pridobitve trnja, ki so ga z izredno hrabrostjo bo:eva!i tudi invalidi Težave dela tudi tista reakcija, ki je v fcoiu z oboroženo silo zadajala našim narodom udarce in prizadejala invalidom nepopravljive rane ter hb?e tu bora tov. Slavka Mlekuža. V zgodovin kem orisu prizadevanj invalidov v stari Jugoslaviji je ugotovil, da je dobila stara Jugoslavija od 1919—1938 1. na račun reparacij za vojne invalide 6 milijard in 500 milijonov din. a za invalide je v tem ča- đi danes na drugačen način zavreti se izplačala komaj polov.co te vsote paš potet v delu in iztrgati iz živega Nova država, osnovana na ljudski ob-rarodnega telesa tiste nokrajine. za taisti, pa je jamstvo, da bo temeljito katere smo dali stotisoče žrtev in za konstruktivni predlogi tudi oživotvor-jenL Poročevalec je podčrtal potrebo da mora biti naš invalid ne le v polni meri zaveden državljan, temveč tudi živ opomin za čuvanje vseh pridobitev, ki so bile priborjene za tako drago ceno. Z najmočnejšim stebrom m;ru s sindikalnimi organizacijami, mora nastopiti tudi na mednarodni pozornici vselej čim bi hotele g:abež-ljive roke zanetiti nov požar in ovirati miren napredek vseh naprednih držav. Po tej poti bodo tudi invalidi predstavljali močno fronto miru in napredka izven naših mej Ta cilj bodo invalidi dosegli takrat, ko bode aktivno pomagali utrditi našo ljudsko oblast in ko bodo aktivno sodelovali proti vsem tistim, ki ho čejo to težnjo zavirati Čuvati morajo tudi čvrsto vez bratstva jugoslovanskih narodov, ki je bila skovana v skupni borbi Prisotni za top-niki bratskih narodov z juga so dokaza to da je tudi ta težnja vsem skup na in je hkrati tudi jamstvo, da bc popolnoma uspela Nov pripravljalni odbor Po kratkem odmoru, ki je sledil poročilu tov Mlekuža, so bile volitve novega pripravljalnega odbora. Soglasno so bili izvoljeni tovariši: Lovro Kos. Franc Zdešar, Muka Fajdige. Marjan Urbančič, Anton Puš, M tke štefe Veko-lav Mlekuž, Janko Milost in dr Ernest Turk. v nadzo ni od bor tovariši Mirko Plehan. Marka katere so prelivali svojo kri tudi naši invalidi Zato nalaga tudi sedanja doba veliko požrtvova'nost. v kateri si nam naši inval’di svete! vzglea in živ ooortvn kako je treba požrtvo- odpravljeno vsako izigravanje, za kar j Prezelj. Franc Recek, Ivo Metrika in bo po3k;L-.a nova zakonodaja ki se j M. Urbanija. Esssliscije S soglasnim odobravanjem so bi.e valno delati za izgradnio domovine, sprejete še naslednje resolucije: za katero smo dali toliko žrtev To- j 1. Maršalu Jugoslavije tovarišu varišira minister ie na kraju izrazila ; Titu: prenričanie. da bo dala naša ljudska! »Vojni invalidi in vse vojne žrtve oblast ki ie izšla iz požrtvovalnosti Slovenije se pridružujemo čestitkam invalidov do katerih kaže toliko 'tu- ob priliki vašega odlikovanja z viso bezm rrnš vodičk marša' Tito. vse.: kun Redom zmage. S tem odlikova-knr oni od te obisti pričakujejo j » ,P°kazal’ narodl' V imenu š*aba IV armade ie spre-! 7 Sovjetskl SV°* govonl .o« general Rabič, ki je pod- ; tvorcu noye demokrat.;ene federativ-črtal vse pridobitve izvo-evane zrna- ne Jugoslavije Xudi mi ki smo s„ ge med njimi naivečjo' bratstvo m delovaU v bcrb. za «vobodo bomo z enotnost in gos ovanskih narodov Na- ysomi svojimi silami pomagali Pri ša voiska je bila udarna sila teh nri- obnov: r3se domovine pri izgradnji dobitev in v njej so bili invalidi tisti, naše !»»'<' bodočnosti in znali čuvat’ ki so da:ali svoio kri za dohrohit na-; pridobitve težke osvobodilne borbe, ših narodov fn kakor bo naša voiska tudi v bodoče ostala čuvar vseh pridobitev. bodo tudi nieni invalidi tisti. ki bodo oomagali pri obnavljanju razrušene domovine. Kot zastopnik IOOF je tov Jože Rus orisa! usodo invalidov pod staro Ju- Naj živi naš hrabri borec in voditelj tovariš Tito!« 2. Vojm invalidi in ostale vojne žrtve Slovenije se na svojem L kon-gre u v Ljubljani izjavljajo za repub-ikansko ureditev Jugoslavije in ugo-avljajor 1.) Pravilna rešitev invalidskega vprašanja je mogoča le z enotnim in za vso državo veljavnim invalidskim zakonom Zato se postavljamo že danes na stal'šče, da mora tudi Združenje vojnih invalidov biti enotno za vso državo ker le s takim združenjem vojnih invalidov moremo zahtevati in tudi doreči eno'en invalidski zakon za vse vojne žrtve jugoslovanskih narodov. 3.) V narodnem invalidskem fondu ki naj ostane sicer enoten za vso Jugoslavijo, mora -biti dodeljevanje vseh podpor urejeno na proporcijo nalnem sistemu za vse federalne edi niče. katerih vsaka naj sama raz--polaga z njej pripadajočim deležem V upravi narodnega invalidskega fonda pa morajo biti izključno vojni invalidi. 3. Konferenci Sveita zunanjih ministrov v Londonu: Kongres vojnih invalidov ln ostalih vojnih žrtev Slovenije, se z vso odločnostjo, ki Jo je vodila med narodno osvobodilno borbo proti fa šizmu od zunaj in znotraj naše člane v borbo pridružuje enodušni zahtevi ljudstva, da mora biti Julijska krajina z mestom Trstom priključena k demokratični federativni Jugosla viji. Le taka rešitev razmejitve na sproti Italiji je v skladu s slove-tiimi zagotovili Atlantske listine, ker se bo samo na tak način izvršila volja tamošnjega prebivalstva najsi bo slovansko ali italijansko Ker je Julijska krajina sestavni del jugoslo vanskega etničnega ozemlja in da predstavlja z ostalimi našimi ozemlji gospodarsko, celoto, bo le po priključitvi k Jugoslaviji preprečeno gospodarsko in socialno odmiranje čedne krajine, ki jo čaka pri vsakršni drugačni odločitvi. Prav, ker smo invalidi naroda, ki je po krivdi onih, katerim je bila zaupana vodilna politična vloga v ita Hjanskem narodu skupno z avtohtonim prebivalstvom Julijske krajine bili krvavi boj proti zahrbtne mu napadu na sebe in prenašali nezaslišane muke in žrtve za zmago Združenih narodov ne bomo prepustili za nobeno ceno na svetu, da bi kdorkoli obdržal plodove tajnih do govorov iz prejšnje vojne in na ta način preprečil, da bi se jugoslovanski narodi in delovno ljudstvo Italije zbližali v prijateljskem in od kritosrčnem sosedstvu. S ponosom in z nezlomljivo voljo stojimo invalidi Slovenije za deklaracijami jugoslovanske delegacije s tov. Edvardom Kardeljem na čelu. za našo narodno vlado demokratične federativne Jugoslavije in njenim Predsednikom, tov. maršalom Josipom Brozom — Titom. Pred zaključkom zborovanja so se zborovalci na predlog tov Jožeta Rusa soglamo izjavili tud za vstop zdru ženja v celoti v O vobodilno Fronto Popoldne so se podali zborovalci na obisk k svojim tovarišem invalidom v razne domove in v bolnišnico. Ing. Kumbatovič Filip, arhitekt in književnik. Muzeja ta 7; Pangerc Mirko, vrtnar. Bleivveisova 21; Berli{ Simon, šef od .sita min. za finance, Stanko, tehnik, Celovška 240; Babnik Franc, šofer, Kamnogoriška 42; Stupica Bojan, ing.. Puharjeva 3; Ribičič Roza, učiteljica, Dobrilova 22; Tomc Franc, kmet, Viška 27.; Zdešar Henrik, učitelj, Rožna dolina, Cesta XV št. 9; Zibelnik Pavle, delavec, Zapu-že 23; Koblar Franc, profesor, Tyr-ševa 38; Tuma Branimir, Industrijalce, Škofja ulica 9; Hojkar Marica, mag. pharm., Podgora 12; ćervan Olga. študentka. Gajeva 6; Tavčar Knafljeva 7; Vrančić Martin, študent, Igor, zdravnik, Ljubljana, Breg St. 8; Rmska 20; Tekavec Karel,- krojač, dr. Lavrič Božidar, zdravnik - dekan i Erjavčeva cesta 4; Ložar Anica, go-med. fakultete, Knafljeva 10; Ing. spodinja, KOng:esni trg 16; Dr. N :i Oswald Stane, Trdinova 5; dr Pret- ! Bogdan, uradnik. Gradišče 8a; Jan-nar Jože, tajnik TOl. Bleiweisova 18; ! b ek Drago, dent. Gradišče 10-, Kav-Lazar Ferdo, trgovec, Karlovška ce- Čič Jakob, pekovski mojster. Gradišta št. 4; Klopčič Mile. književnik, šče 5; Ka telic Alojzij, slaščičar, Er-Frančškanska ulica 2; Pezdir Ciril, javčeva cesta 4a; Ing. Svetko Lapaj-radiotehnik, Hradeckega 3; Osenjak ne, gradbeni ing.. Bogišičeva 3; P.o-Francka, gospodinja Bernekerjeva , chazka Minka mestna uradnica, Go‘ 48; dr. Osolnik Janko, zdravnik, i rupova 4; Štamcar Milan, poštni urad-Krekova 7; Bricelj Leopold, stavbe- nik. Gorupova 4; Savnik Angelo, viš. nik, Povšetova 42; dr. Vodopivec fin. svetnik. Rimska ce ta 10; Pcgač-Vlado, pravnik, Na jami 6; Porenta nik Janko, foto trgovec. Boršti.uov -Marija uradmea, Poljanska cesta 46; trg 1; Vandot Bojan, akademik. Riming. Janc Adrijan, Gajeva 2-a; Butko- , ska cesta 9; Mevlja Kazimir, afc.de-vič Cvetko, učitelj. Poljanski nasip j mik, Bo.štnikov trg 1; Berkopec 7i-št 12; ing. Kovačič Emil, Cojzova 9; j da. mag. ph, Tumcgrajska 4; B rko' zcimma Kolon'zacifa volitili invalidov Ker je treba kolonizacijo vojnih invalidov izvesti v sklopu s sploš- goslavijo. v kateri ie krivo politično; no k0.lonizacijo se zaradi koordma- J 1______: _ —1 i 11.. .ir.]-! V* onkiPmn ITI : . . . : .. . ___I- ___ delovanje protiljudskib sebičnih in debl v Sloveniji ustanavlja pri brezčutnih ljudi, ki so izdali narod, kmetijskem ministrstvu v Ljubljani državo in domovino, zavedlo iste v i posebna komisija za kolon zacijo, v nasprotje z vsem narodom Zato sol kateri bodo zastopniki vseh prizade-načela. ki jih je imela Osvobodilna tih uradov In ustanov Ta komisija fr on la na svojem bojnem praporu, j ^ g sodelovanjem vseh prizadetih zmagovito doživela svoio potrditev.! ur;idcxv tn ustanov zvršila vse delo Ta načela ne smejo biti nikoli in od v zvezi s kolonizacijo vojnih mva-nikoear omadeževana Ista načela tidov skupno- s splošno kolonizacijo, nam nalagajo tudi posebno do'žrrost j kmetijskem mimstrstvu v do invalidske stvari, ki je stvar časti' Ljubljani se vrše že sedaj vsa poln ponosa vsega slovenskega naroda, j trebna pripravljjlna dela Med dru-Inva'idi nam moraio biti zaradi svo-; gtm je objavio to ministrstvo v }e ljubezni do domovine in zaradi, dnevnem časopisju p:™ i»» m , vseh invalidov iz stare Jugoslavije z borci invalidi iz naše veličastne osvo-bod:!ne borbe V imenu MNOO za okrožno mesto Ljubljana in v imenu vseh njenih prebivalcev je pozdravil zborovalce tov. polkovnik Vrhove, ki je izrazil prepričanje. da se bo Ljubljana, ki se je junaško in požrtvovalno borila vsa leta narodno osvobodilne borbe proti fašistični tiraniji za izvojevanje svobode in resnične ljudske oblasti našega naroda in narodov Jugoslavije, znala tudi v dneh svobode oddolžiti vsem. ki so žrtvovali svoje zdravje in dali svojo kri za našo svobodo. Daljši govor, v katerem je orisal zgodoyino borbe invalidov stare Jugoslavije. pa prizadevanja sedanjega Osrednjega odbora invalidov vse Jugoslavije. je imel delegat Osrednjega odbora tov. Pavle Aleksi#. Zbranim je poiasnil. da so v sedanjem Osrednjem odboru v Beogradu enakopravno zastopani vsi stari in novi invalidi Odbor pod vodstvom mladih stori vse. kar mu nalaga dolžnost in kar je v njegovi moči. da bodo invalidi dose gli vse. kar jim do pravici gre Nov invalidski zakon, ki ga pripravlja no v* Jugoslavija, bo te pravice uzako nfl. Zborovalce so pozdravili še v imenu invalidov iz Srbije tov. major Lu kičevič, v imenu hrvatskih invalidov dUne vojne ter žrtvam in družinam fašističnega terorja, da se prijavijo za kolonizacijo v Vojvodini na predpisan h obrazcih, ki jih dobe pri krajevnih NOO Te prošnje bodo krajevni NOO zbrali in jih dostavili kmetijskemu ministrstvu v Ljub-Ijan oz. komisiji za ko’onizscijo. Na te razglase je bilo cd strani ministrstva za socialno - politiko še posebej opozorjeno Udruženje vojnih invalidov da pravočasno zain-teresra invalide za kolonizr cijo. Za interesente iz Slovenije izmed spredaj navedenih oseb je določen'h za kolonizac jo 400 invalidov iz narodno osvobrdilne borbe Za invalide 'z prejšnjih vojn. ka pridejo trud! v poštev za kolonizacijo, število še ni določeno. Za Slovence je določena zemlja v Jugovzhodnem Banatu, v okrajih Vršac in Jaša Tonvć. To so bogati predeli z Izvrstno zemljo, kjer se poleg žita goji lahko sladkorna pesa^ konoplja n sončnice ter zlasti v Vr-šačkem okrsju tudi vinska trta. Po čl 19 zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, ki ga je sprejela začasna narodna skupščina in je bil 28. 8. 1945 objavljen v Uradnem listu DFJ dob lahko vsak invalid, oz roma borec 8 do 12 katastrskih oralov zemlje. Narodni heroji oziroma njihove družme in oficirji Jugoslovanske armade W so go poKLcu kmetovalci :n prav tako tildi mnogo-članske družine dobe izjemoma tudi večje površine zemlje in sicer do SO*/«. Ako se zemlja nahsja v bližani kak-h večjih mest kot vrtnarska al. intenzivno obdelana znaša maksimum površine, ki se sme dovoliti 4 do 5 oralov. Za borce invalide iz narodno osvobodilne borbe, ki nimajo druž ne. ali imajo majhne družine s člani nesposobnimi za obdelovanje zemlje, se bodo ustanovile posebne kolonije na izbranih zemljiščih, pripravne za različne kulture, na katerih se bodo organiz rale šole, domovi in obrtne delavnice po optrebi tud z individualnimi stanovanjsk mi poslopji n vrtovi. Po obvest ilu zveznega ministrstva za kolonizacijo se bodo organiziral v inval dskih kolonijah razne skupine obrtnih delavnic, kjer se bodo mogli zaposl ti inval di ki niso poljedelci v raznih obrtih. zadrugah in trgovinah in se zpopolnjevat. v raznih tečajih, ki bodo organizirani. Razen zemljišč bodo dobili kolonist v last tud; hiše z gospodarskimi poslopji, ter potrebni inventar. Tudi za najpotrebnejšo živino n za pre- dov narodno osvobodilne vojske tei partizanskih odredov Jugoslavije n Jugoslovanske armade. 2. Družne in sirote padlih borce-iz prejšnjega odstavka. 3. Žrtve n družine fašističnega te rorja t. j. esebe k: so bile po okup® torjih in njih pomagačih aretirane mučene, obsojene, intern rane ali dr Žane v ujetništvu in družine teh oseb. 4. Inval di iz prejšnjih vojn 1912 do 1918 in april 1941. Za borce ovobodilne vojne se srna trajo tudi osebe kt so v zvezi s partizanskim: odredi NOV, POJ. in JA aktivno sodelovali proti sovražniki v njegovem zaledju ln na okupiran I ozemljih in one. ki so na osvobojenem ozemlju aktivno sodelovale s part za riškimi odredi NOV, POJ, JA v borbi proti okupatorjem :n njihovim pomagačem. Jasno je. da imajo predvsem tudi invalidi izmed oseb pravkar navedenih, pravco do prvenstva. Pravico do dodehtve zemlje imajo tudi tisti invalidi jn borci, k se preje mso bavil1 s poljedelstvom, če se zavežejo, da se bodo na dodeljen zemij naselili in jo obdelovali s svojo družno Invalidi tn borci obeh Predlagatelji federalne liste za Dom narodov LJUBLJANA — MESTO I dr. Legiša Lino, profesor, Predoviče-Ing. Bloudek Stanko, Ljubljana, ! va 26; Sever Zalka. trafikantinja, TyrSeva 17; Avžlahar Ivica, gospodi- Igriška 3; Borčič Slavka, mag. pharm., nja, Parmova ulica 38; dr. Gregor- Erjavčeva 21; Novy Neli književnica Čič fUhard, zdravnik/Polje 148; Zde- j Stari trg lla: Škerl Silvester, založ- ■*.“**■*»»••K«™* o»-** zevnik. Vrtača 9; dr Hacin Josip, od- št. 2; Kačar Jože, delavec, Zalog 37; Pečar Albina, delavka, Moste, Bavd-kova II; Bizjak Stane, delavec, Gledališka 16; Hace Matevž, kmet, Erjavčeva 7; Brelih Peter, uradnik, Linhartova 12; Cunder Boris, gostilničar, Ježica, Mala vas 16; Seliškar Tone, vetnik. Bleiweisova 25; dr Blei weis Trsteniški Miron. odvetnik. Gajeva 6: ing Zupan Vito. uradnik. Muzejska 7; Rogelj Anton, upravnik denarnega zavoda. Slovenije, Beethovnova 13; dr. književnik, Jesenkova 10; Kregar Ocvirk 'Anton, univ docent. Bieiwei sova 18; dr Kidrič Franc, univerzitetni profesor. Komenskega 20; dr. Gruden Igo. književnik. Poljanska cesta 15: Logar Janez, šef odseka min za prosveto. Vrhovnikova 21; ing Šuklje Lujo, profesor. Vrtača 5. Potisek Amalija, uradnica, Verov-škova 57. p ec Jože, inž. agr. Turnogr. 4; Sef-man Karel, uradnik, Tumograjska 4; Novak Franjo, di.ektor Navoda, S in-škova 9; More Miro lav, trgo.ee, Smartinska 11; Zon tar Alojz, krojač, Tavčarjeva ulica 12; Cebohin Dušan, uradnik. B!eiweisova 4; Kranjc Jože, Lada. gospodinja. Viška 29; Cesnik j pisatelj, Erjavčeva 14; 2van Ma a, Mihael, železničar. Tržaška 43; Ve- učiteljica v pok., Rim:ka 12; Pogačar Pogačar Niko. diplom, pravnik. Malgajeva■ 15; Mlekuž Vekoslav, učitelj, Vič. Tržaška 48p Pirnat Stanko, oečarski mojster. Tržaška 105: Novak har Rudolf, trgovec Ln gostilničar, Gradaška 10: Koleša Anton, tapetnik. Florjanska 23; Cešnovar Josip, gostilničar, Dolenjska cesta 3; Mušič Zoran, tentist. Polje 94; Marinko Valentin, mehanik. Zadobrova 9; .Zajc Franc, kmet, Šmartno 19; Verhovec Ivan. ta-netnik, Poljanska 60; Lipovšek Avgust, uradnik. Jegličeva 10: Gačnik Slavko, gostilničar. Rožna dolina, cesta II-3; Batteiino Oto. stavbenik, Rožna dolina, cesta XV-S; Zore Vik- Lojzka. gospodinja. Igriška 6; Pe^uir Ivan, trgovec, Grad;šče 3; Sedeu Danijel, krojač, Tumograjska 4; Va ea~ čič Vera, dijakinja, Gradiče 14; Jakič Aleš, referent Z. S. Z.. Gradišča 2; Vojnovič Tomo, industrijalec, Tr-satška 4; Robežnik Milan, trgovec in gostilničar, Vika 48; Kralj Tone, umatnik, Gerbičeva 11; Dolenc J sip, k.znar. Sv. Petra c. 19; Pečenko Ka-■el, trgovec. Sv. Petra c. 41; Tomšič nožna amina, cesta a v-o; Acre v ik-, «e:e.na- 5; , ... j. „ . „ ..., 1 Smol janov ič Stipe, gostilničar. Vidov- 'or. knjigovodja. Tržaška 6; Vidmar ^ ^ pesnik- Franc *>*>. Mane, urdustnjalec. Ljubljana-Savlje : 2dravni^ Smartinska 8; dr. Graien-19: Gerk Stana, profesorica. Rutarje-j auer Ivan profe or, T^eva c. 17; va 4, Smrekar Katja, vezilja. Reslje- j Kraigher Sergej ab=. med. Pleteririva 25; Boruta Ema. trg pom.. Tav- j kova 13; Japelj Janez, elektrotehnik, ■arjeva 5; Winkler Hedka. študentka, I Levstikova 27; Nu do.fer Lojze; e-Tavčarjeva 5; Kmet Sonja, gospodi-, !aVec, Dolenjska c. 33; Jakič I- aa, rija. Gosposvetska 8; Magdič Meta, delavec. Vidovdanska 24; Lokar Mr ‘rgovka. Aleksandrova 16; Dolenc ko. mizar. Dolenjska 33. lože. profesor. Aleksandrova 16; Jor- i Imena o talih predlagateljev bomo lan Jože. sluga, Aleksandrova 16; objavili jutri. ----------rmmJBim m--------------- 31yšl vojni uJet&Lfci p^tl IzJafalcss! Prejšnjo nedeljo je bila v Zaječarju z burnim pritr evanjem ter vzklikali konferenca bivš.h vojnih ujetni. ov iz maršalu Titu in demokratični fede-'aječarskega okraja, ki se je je ude- rativui ropub irian ki Jugo.laviji. Tu-ležilo okoli 400 zastopnikov. Kcnfe di o te i govorniki so ostro ob odili enco je sklical vojni odbor združenj3 delo reakcije in so zahteval krepko Timočanov in Krajincev, ki so ga odlo&a o it vseh poštenih ujetnikov, da ustanovili v Borho tu v Nemčiji, j se takoj pFid- užijo Ljudski fronti m Konferenco je pričel Miiap Cvetica- da delajo. ■ain, bivši ravnatelj gimnazije, ki je j Po razpravljanju je bila soglasno pozdravil prkotne bivše ujetnike, za-I sprejeta resolucija, ki se giari: »Mi stopnike narodnih oblasti in vojske. Timočani in Srajlnci. bivši vojni u j stki jih je pozval naj z enominutnim niki, smo na svojem s:'.tanku 23. sop-molkom počaste padle borce za svo- j tembra v Zaječarju sprejeli na led' bodo naše domovine. V imenu jugo- njo resolucijo: Da bomo vloži i vse lovanske vojske je pozdravil konfe- j svoje telesne in duhovne spo ob osti renco major Bača. ki je med drugim! v službo svojemu narodu za unhenje rekel; I žadnj h o tankov fašizma, za obnovo . , . , „ „' svoje domovine, k jo je sovražnik »Ves čas naše narodno osvobodilne šU j Gr I Za Vinitev vseh oorbe -«o Pazljivo .premija, vašo ldobit kl ;mo j;h izvojevali v mio° iLja^SVba j SodCu' ^ ^ toda na i težji borbi prti ;ala vašo! ^tudi vaia bo^Je «S naj S ti S pravi, da ča^hik iz J^oslovanor-h narodov za federativ-f .* ’ f j - v u no demokrat eno in repuol Kan ko “S "5 ■*»..«« « majhno število častnikov, ki so bi i po drzave z najširših ljudskih množic pri upravi povratku uvrščeni v vrste naše voj- ozuom na gornje, izjavija- , mo, da se bomo -kupno udejstvoval hr s no družin preko zime bo preskrb- SP<>,°V užvajo pri dodelitvi zemlje ljeno. Ker se bo naselitev Izvrši,a v najkrajšem času tako. da bodo mogli jesensko setev izvršit; že novi kolonista, je potrebno, da Invalidi interesenti čim preje potom krajevni' odborov pošljejo svoje prijave s toč: no navedbo zahtevanih podatkov. Min strstvo za kmetijstvo v Ljub ijani je poslalo na mesto kolonlzaci je posebno komisijo, jd bo pregledala vse kraje, kjer se bodo naselil: Slovenci, izdelala potrebni načrt za nrseVtev tn organiziran preselitev Zaenkrat je v ospredju koloni za ci: ja v Vovodini ln se zato vlagajo prošnje za dodelitev zemlje tam, do čim se bedo prošnje za dodei tet zemljišč v Sloveniji sprejemale, ko bo to objavljeno. Prvenstveno pravico pr! dodelitvi zemlje uživajo v smislu zidevne uredbe kmetovalci brez zemij tn z nezadostno količino zemlje v ilede čem redu: 1. borci invalid gaatigan^kjh odri. enake pravice, pravice do dodelitve zemlje pa nimajo osebe, ki nimajo vol vne pravice. Naša narodna oblast ae zaveda ogromne važnosti kolcnlztc je, zlasti kolonizacije vojnih invalidov ln ostal h vojn h žrtev še prav posebej. zato je posvetila ln bo posvečala temu vprfšanju vso pažnjo ter bo storila vse. da bo to vprašanje h tro in pravilno rešeno. iininiiininmiiuiniii IB London; Skupna zavezniška komisi-a za nemške reparacije je preneila -voj stalni sedež iz Moskve v Berlin. Smatra se. da se bo komisija v krait-kem sestala v nemški prestolnici. Buenos Aires; Policija je ustavila časopis »Critica« ter z izjemo enega /•.adržala vse osobje časopisa. v fronti in da v celoti sprejemamo program Ljudske fronte.« Potem o odločili, da bodo po ti ku ske in so celo dali svoja življenja za vobodo.« Konec govora zastopnika vojake je pozdravilo dolgotrajno vzklikanje Ju- radju s;ali ^ ^ ’zapelja-goslovansk, armadi m njenemu usta- uim ujefaikom ki ^ v novitelju ttt «hovnernu poveljniku ^ bj se v posIednjem trenu*« P3 ma.salu Titu. Po govorih za» °pik metovaii in se vrnili v domovino. Na oblastev in protifašističnih organiza koncu k(>,ference Je blla p0_ cij je govoril član delovn „a oabo zd,ravna brzojavka maršalu Titu. združenja Timočanov in Krajincev Mijalkovič. ki je opisa! delo združrnja Timočanov b Krajincev v Nrnič ji ;i'»i»0H:!ii:i..|ln!imimiu!iiiiii:wniii:HUii!i!iiiaffi:nuiinnHieijiiiiiait.iiUiniinii’uii..gi9 , Montevideo; Po poročilu iz zanes-kakor tudi delo reakcije v taborišč h. ‘ !jiVlb virov so argentin ka obla tva »Vrnili smo se k svojim družinam in v skladu s proglaiitvijo obsednega k svojemu narodu.« je rekel nadalje stanja aretirala preko 150 vodilnih ar-Mijalkovič. »ker smo pravilno razu- gentin kih konservativcev in večje meli. da nimamo niče;ar skupnega število socialistov ter intelektualcev, z ono -'kupino izdajalcev in zločincev. Med aretiranimi -~ta tudi bivši zuna-ki ne izbira sredstev za ure ničitev nji minister dr Carlo» Saavedra in svojih peklenskih namenov. Mislijo. Nobelov mirovni nagrajenec Winner. da bodo zmanjšali svojo odgovorno t j Pariz: Reuter poroča, da je bil izpred ljud kim sodiščem, ako bodo voljen znani francoski filozof Edouard prid;žali čim večje število ujetnikov de Roix za člana francoske akademi-v tujini. Prišli smo v Jugoslavijo i je. Zavzel je me to Andre-a Bergso-in doživeli prisrčen in bratski sp ejem na, ki je umrl pod nemško okupacijo, našega ljud riva in naših ljud-kih ob- I i London: Tu se je pred kratkim vr-lastev Mesto da bi v Jugoslaviji na-: ši;a mednarodna konferenca statirii-šli državljansko vojno, kakor so go- kov za prehrano in poljedelstvo. Kon-vorili, smo povsod videli ve'ele udar- ferenco je sklical gospodarski svet za nike. ki so gradili oro. kar je objestni ! Evropo s sodelovanjem začasne ko' okupator porušil. NiTnp imel -reče misije za prehrano in poljedelstvo pri in časti, da bi se - puško v roki b rili UNRRA-i. Glavni namen konference za svobodo svoje domovine, zato pa je bil proučiti način, s pomočjo kate-se moramo vsi uvrstiti v Ljud ko resa bi bilo kar najhitreje mogoče fronto in delati v fronti vsak po svo ; nabrati statistično gradivo, ki bi po-jih močeh da bi podprli dovrš;'ev te kazalo kakšen je položaj osvobojenih velike in pravične borbe.« Bivši uje+- dežel z ozirom na prehrano in polje-nikj so govornika pogosto prekinjali delstvo. «MKMmpMHHR« I* i w iwiiiiKinwHWiiiiiiiiiiii11- ;:sr«l»TOe5!F]'&: weqBwamW’ i'aiiww—b Ljüdäka fronta - tvorec In čuvar nove Jugoslavije <£Jk*ü* mesfniki kandidatoo federalne liste I Slovenije za Dom narodov 'ios.e ioman, delavec, pomočnik ministra za socialno politiko NVS Matija Malešič, tehnik, major Mara i» _pena-Oso!ri:*-, uciteijica, članica GO AF2 Ur. naojz iii’ii zaravma, pisatelj . .tiiO sjam, poupoiao vina ione Šušteršič, žeu-zmc.... oian nadzor, komisije 10 OF ar. Rudolf Obračune, zdravnik, šef kabineta soc. ministrstva NVS Ivo »vetrna, uciteij Ivan tnjkovšea, podp-iKuvara, komandant mesta Ljubljane Angelca Ocepek, delavka, predsednica GO AFŽ lioziüar Jakac, akademski sukar Mirko podpolkovnik 4 Mr:;:s : irmeli, kmet. član 10 OF, predsednik GO Zveze slov. zadrug inž Jože Levstik, pomočnik ministra za kmetijstvo NVS Janez Vinotek nor'*' > vnik, predsednik GO ZMS Dt-šan Svara-iiule, podpolkovnik Maršal Tito kongresu Srbov iz Hrvatske Beograd 30. sept. Predsednik zvezne vlade maršal Tito je poslal naslednje brzojavko kongresu Srbov iz Hrvatske, ki s= vrši v Zagrebu: »Udeležencem kongresa pošiljam svoje Prisrčne pozdrave in mn Jgo j želja za uspeh vašega kongresa v korist bratstva in popolnega medsebojnega razumevanja Hrvatov in Srbov na Hrvatskim. Samo medsebojna ljubezen in ed'nstvo Hrvatov in Srbov na Hrvatskem moreta zagotoviti b »ljšo in srečnejšo bodočnost sedanjim in bodočim rodovom ter za vedrin preprečiti podobne nesreče, kakor je bila ona ki nas je za- | drla leta 1941. Pobijajte vsak poskus : sejanja narodnostne mržnje medse- j bojne mržnje med Srhi in Hrvati. I Naj nam bo strašna preteklost ved-i) opomin. Čuvajte težko in s tako mnogimi žrtvami izvojevano bratstvo in edinstvo na Hrvatskem. Čuvajte pridobitve te velike osvobodilne borbe, ki predstavljajo jamstvo enakopravnosti in boljše bodočnosti vseb jugoslovanskih narodov.« Češkoslovaško ljudstvo maršalu Titu Beograd, 30. sept. Društvo prijateljev Titove Jugoslavije in društvo za kulturne zveze z Jugoslavijo v Pragi sta prired-la veliko zborovanje, na katerem sta zahtevala prl-ključtev Trsta k demokr: tični federativni Jugoslaviji. S te veličastne man festadje je bil poslan maršalu Titu tale pozdrav: češkoslovaško ljudstvo na svečani manifestaciji za jugoslovanski Trst, ki so se je udeležili predstavniki po-ltičnih strank, vas prisrčno pozdravlja kot neustrašnega tvorca nove demokratične federativne Jugoslavije in vam zagotavlja, da stoje češkoslovaški narodi v teh usodnih trenutkih, ki se rešuje z definiti vno določbo meja Jugoslavije na področju severnega Jadrana, zvesto z bratskimi narodi svobodne Jugoslavije. Meje Jugoslavije so prav tako tudi meje češkoslovaške republke. Trst Jugoslaviji! Naj živi češkoslovaško-jugcslevansko tradcjonalno prijateljstvo; živela Jugoslavija! Riljski in Močalov pri dr. Ivanu Ribarju Beograd, 30. sept. Predsednik Vse- slovanskega komiteta v Moskvi ukra- jinski književnik Maksim Riljski in odgovorni tajnik V:e:lovsnskega komiteta gardijski polkovnik Valentin Močalov sta obiskala predsednika Začasne narodne skupščine dr. Ivana Ribarja in mu izročila pozdrave sovjetskih narodov ter izrazila spoštovanje, ki ga čutijo do njega sovjetski narodi. Zasedanje albanskega protifašističnega sveta Beograd, 30. sept. Albanska brzojavna agencija poroča, da je na tretjem zasedanju Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Alb: nije podal predsednik vlade generalni polkovnik Enver Hodža poročilo o delu vlade od njenega zasedanja v Beratu do danes, namreč v zadnjih deset ih mesecih. ' X>R. VLADIMIR BAHARIC KANDIDAT V OKRAJU OGULIN-VRBOVSKO 1 Izvršni odbor Ljudske fronte je prejel Ibto kand da tov za zvezno skupščino iz okrežja Gohski Kolar. V Gorskem Kotarju je kandidat v okraju i Ogu-in Vrbov-ko predsednik narodne vlade Hrvatite dr. Vadimir Bakarič. i tt«ioa»troooo>>o»»B-t-ti"f tr-rtt-rTnfifntif šalaovslu terma1 v Ss&ji j Novisad, 29. sapi Stanje po likalu je sledeče: Puc 7.5, dr. Trifunovič 7 (1), Kufižiusk; 7, Vukovič in Pirc 6.5 (1), Gligorič, Milič, Neu-krch in Cvetkov 6.5, Tomovič la Rabar 6, Preinfnlk, šubarič, Vidmar in V. Popovič 5.5. Tot 5 (1), Filip. 6ič 4.5. Kostič 4 (1), Ž. Pcporjč, Feler in Avrovič 4, P"1 lakov 3.3, Rado}, čič 3 (1) in Kazič 2.5. / Narodna milica Res je, da aas beneda milica, oz. I cej delomrznežev, oasilnižev, ljudi> ki miličnik kar nekam zabode, ker nas j so se nekoliko pregrešili nad zako- j spom>ija na one težke čase sloven- i nom, ki jih je ljudstvo že obsodilo in j venije naznanja: akega naroda, ko je pri nas gospodo- j izločilo iz svojega občestva dalje oni,! Federalna lista Osvobodilne fron-vaia ia.ijans.ra tešistična milica m: ki niso bili dovolj globoko umni .nte Slovenije za skupščino narodov ka n e, e oaza izdajalka, takozvana j razgledani, ki so bili sebični in nag- ho danes dne 2. oktobra v smislu njem k sadizmu, ki ni--o bili za zdrav člena 30 zakona o volitvah narođ-napredek in jih je šola vrgla oa cesto. ; nih poslancev v ustavodajno skup-Nekateri med njimi so bili taki, ki ni- : ščino objavljena na sedežu volivne so mogli dobiti v pošteni ljudski dru- komisije, sodna palača, soba št. 75, — -vi— na sedežib okrožnih in okrajnih volivnih komisi; ho objavljena verjetno 3. t. m. Volivci imajo pravico vložiti v roku treh dni ugovor zoper kandi- Objava federalne liste Osvobodilne ironte Slovenije za skupščino narodov Federalna volivna komisija Slo- protikomuni.t čna milica. Za.o ;e biia in se mo.da še danes beseda milica res beseda neprijetnega ipomina, ki jo slovensko ljudstvo težko čuje in izgovarja, čeprav nosijo ime milica, oz. miiionis novi, narodu res koristni ljudje, med njimi mnogi stari pa. ti zani, ki so se junaško borili proti okupalo, ju m domačim izdajalcem Te JŠudi je narod sam izbral za miličnike, ker jim zaupa. Do neda.n.ga smo imeli Slovenci mesto imena Narodna milica ime »N-rodna zaščita«, ozir. »narodni zaščitnik«. To sta' dve besedi, ki ju je narod sam ustvaril. Besedi zaščita in zaščitnik pomenita organizacijo prvega ljudskega reda >n varnosti v našem zaledju in mnogokrat tudi c_lo po okupatorju zajedenem m kontroliranem ozemlju. Zato sta nam ti dve be.edi sveti. Kaj pa danes? Priborili smo si svobodo in se tesao povezali v vsem žbi mesta. Reakcionarna oblast jih je vključila v svoj kader in služili so ji kot najsoiidnejši steber v notranje politični službi. Izvrševali so biezhibno voljo svojih go podarjev, ljudskih tiranov. Za svoje delo so prejemali po- daturo takih oseb. o katerih meni-hvale in nagrade. Spomnimo se samo jo, da nimajo pogojev, da bi smeli na postopanje teh ljudi v predaprilaki hiti voljeni po zakona o volitvah Jugoslaviji, v Glavnjači, v Sremski Mitroviči in po koncentracijskih taboriščih, kamor je protiljudaka oblast poslala naše najboljše borce za svobodo, za ljudske koristi, ki so bili tam izpostavljeni največjemu mučenju. Izbor našega kadra mora biti v skladu s principom naše demokratične ljudske oblasti, ki je zrasla iz naše narodno osvobodilne borbe. Danes naša oblast ne potrebuje več narodnih poslancev v ustavodajno skupščino, in sicer v skupščino narodov. Ugovori -se izločajo Federalni pokrajinski volivni komisiji v Ljubljani, sodna palača, soba št. 75, neposredno ali pa preko okrožnih, oziroma okrajnih ali mestnih votivnih komisij. Komisija bo obvestila o vloženih ugovorih predlagatelje liste takoj, ti pa imajo pravico v roku 48 ur izročiti odgovor na ugovore. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Ljubljana, dne 1. oktobra 1945. Predsednik: Žigon Alojzij. Tajnik: Dr. Mak. Pozdrav! maršalu Titu Resolucija demekratske stranke Dem:k?atsfea stranka v Srbiji obsoja Grela in se vključuje v Ljudsko fronto kulturnem, gospodarskem, političnem, ^ez hrbtenice, ae potrebuje de- Vojaškem, notranje političnem oziru - iomrzn:h tipov, ampak rabi ljudi, ki z vsemi federalnimi enotami. Radi; *> predani, pravični, samoiniciativni, enotnosti smo opustili besedi Narod- i spos°hni m pametni, ki čutijo vese-na zaščita in zaščitnik in ju zamenja- ■ ho notranje politične službe. Naš li z besedami Narodna milica na.od-; nov! {at^er mora imeti v=e one odli-ni miličnik. Vedeti namrc-č moramo, j ^e- ^ jih ljuba in ceni naše ljudstvo, da razen v Sloveniji menda besedi j Ker je Narodna milica izvršni organ Na.odna milica in narodni miličnik naše demokratične ljudske oblasti, to narodom Jugoslavije ni; ta zoprni, ne i je narodno osvobodilnih odborov, mo-zvenita pri njih kot nekaj protiljud- ! ;ajo biti naši miličniki ljudje, ki uži-skega ter jim ne vzbuja neprijetne- j vajo zaupanje in ljubezen ljudstva. Le ga čustva in spomina, ker jih ti narodi niso poznali: V vseh federalnih enotah uživa Narodna milica popolno zaupanje narodov. Ljudstvo se dobro zaveda, da je Narodna milica izvršni organ narodno osvobodilnih odborov, torej ono telo, ki služi samo ljudski demokraciji, narodni oblasti, redu in disciplini, kar je za razvoj narodov Jugoslavije tako neobhodno potrebno. Ce hočemo pravilno razumeti delo Narodne milice in ga tudi pravilno oceniti, potem moramo spoznati delo Narodne milice in ga tudi pravilno oceniti, potem moramo spoznah delo- t ,,ojašk organjzixana, ni pa podojena vanje in mirneje bivše jugoslovanske , vojaški a mora izvrševati tudi po-tcije m žandarmerije ter sploh vSg ,jkaze k, jjh vojaška oblast daje vrega policijskega aparata, ki je bil j v ^eru javne var- strogo protiljudsko usmerjen. V pred- j ^ pn tem delu naj se Narodna apri.skj Jugo lav.ji, mačehi jugoslo- | naslonj M ljudstv0_ Ljudstvo vanskih narodov m preganjali« narod-1 mora podpirati našo Narodno “h manjšin je bji policaj, orožnik, de- j mQico dajati mora «0 oporo in mo- tarnv, paznik, izterjeva-ec itd. najbolj ^ '^J Ljud3tvo mora v Na- otovr^ma oseba med ljudstvom Za- j rodnj £flld v;det, organ javne var- kaj? Zato, ker so vs. omenjeni bil. nQsti ki hoče ljudstvu res pomagati tak kader narodnih miličnikov bo v stanju rešiti vse pereče naloge naše notranje politične siužbe. Biti narodni miličnik je čast, saj vrši miličnik službo, ki koristi res samo narodu Ker je Narodna mi’ica izvršni orga ljudske oblasti, mora biti na razpolago izvršnim organom narodno osvobodilnih odborov in to krajevnih, okrajnih in okrožnih. Ima nalogo, da varuje prebivalstvo in njegovo imovino, vzdrževati mora javni red in mir ter zavarovati izvrševanje zakonov, odnosno odlokov, ki jih izdajajo pristojne oblasti. Narodna milica je samo neživljenjski prive.ki in avtomatični izvrševalci protiljudskih zako- in ga pripeljati do boljšega življenja. Naloga naše Narodne milice je tudi, nov, odredb, odlokov in predpisov Pa ySe knmina:ne tipe. Ker še zato, ker so s svojim delom poče- ^ ibanje aalogo, da 'izboljša njali samo banske pos_e protnjudske oblasti ter s tem vzdrževali in utrjevali vse reakcionarne režime, politike in podkupljene oblastnike predapril-ske Jugoslavije. Bili so protiljudsko orožje in bič, ki ga je naše Ijud.tvo vsak čas in povsod čutilo na svojih i zgaranih plečih. Kij er koli in kadai j koli je ljudstvo hotelo izraziti svoje j upravičene težnje, dati nezdravemu gmotni položaj našega delovnega ljudstva, da dvigne kulturni In modalni nivo najširših ljudskih množic, se bodo gotovo tudi kriminalna de'ania pri našem narodu z dneva v dan zmanjševala. posebno ker bomo veliko važnost posvetili vzgoji širokih ljudskih množic. Naloge naše Narodne milice so da- nes velike, zato je naša dolžnost, da ji pri tem delu tudi pomagamo. Vidmar Miroslav. fw/1 elani Itslgsrske vlade razvoju zdravo zamisel, hotelo samo-dejavno sodelovati z .oblastjo in izražati svojo zdravo kritiko, se hotelo po_ litično udejstvovati, koristiti gospodarskemu, zdravstvenemu kulturno pro.vetnemu razvoju v svoji državi ter j hotelo izboljšati svoj gmotni položaj,r je vedno naletelo na kitajski zid, na pest policaja, orožnika, detektiva, paz-' nika itd. Preko zidu ni bilo prehoda,; gofija 1 oktobra. Na predlog mi-zopar pest ni bilo pritožbe. Protiljud- nis,irskega predsednika Kimona Ge-ska pest je bila trda in surova, obli- orgijeva so bolgarski namestniki kovana prav za protiljudske udarce v podpisali ukaz s katerim se tzpopol-porebnih šolah in ustanovah. Vtehpe- njuje ministrski svet Otačestvene , . . ■ , .. . ., , ,.. frnote Novi člani ministrskega sveta steh ze davno m ono vec niti kapiji j rronte. nuvi'. tainik . ,. , . ^ . so sledeči: Stojan Kosturov. tajniK ce zdrave ljudske Krvi, temve-č jo je stranke. id postane mini- napolnjevala samo neprirodna, zgolj ster ^ prosveto. dr. Mihajlo Genov-mehanična gonilna sila državnega apa-: sk; politični tajnik bolgarske narod-rata, v katerem so prevladovali: trn- nG'agrarne zveze, ki postane mini-dicionalna okostenelost, lisičja zvitost, j ster za poljedelstvo in državna do-zakonita krivičnost, brutalni postopek, bra, A eksander Orbov vršilec dolž-vse preračunano na določeni učinek, nosti ministra za poljedelstvo osta Dušiti vsa Ijud.ka hotenja po pra-1 ne minister brez Ustrnce. Stanko . . . , . ... . J * .. Celakov. dosedanji numster za pro- vici m svooob:, dušiti .ih neusmiljeno . imenovan M finančnega ml- in vsak ča_- ter s. pri tem posluževati j vseh dovoljenih in nedovoljenih sred- j štev, ki jih je ustvarha že notranje fJfffiVOZJl po itična siužba v Avstro-Ogrski, fa-j ' *■ šLtični Nemčiji :n Italiji in drugihj reakcionarnih državah sveta, je biia ] naloga omenjenih ustanov. Siara Ju- i London 30 sept. Dne 27. septem-gosiavija ni v. svojih metodah n po bra so zastopniki 11 vlad podpisali 1 Londonu sporazum o ustanovitvi V dvorani Kola srbskih sester v Beogradu je bila 27. in 28. septembra konferenca članov in prijateljev Demokratske stranke, ki so se vključi i v Ljudsko fronto. Konference so se udeležili najuglednejši predstavnik; Demokratske stranke iz Srbije, Kosova n Metohije. Konferenco je otvoril predsednk Akcijskega odbora Vlada Zečeve, minister za notranje zadeve Zvezne vlade, ki je pozival navzoče, naj z enominutnim molkom počastijo spomin borcev, padlih za svobodo naših narodov. Za nj m je govoril m ni-ster za pravosodje federalne Srbije Miloš Carević S konference je biia poslana pozdravna brzojavka maršalu Titu Na koncu je bila sprejeta naslednja resolucija: »Konferenca obsoja stališče in ravnanje g. Milana Grola m tist h članov dosedanjega Glavnega in Izvrš nega odbora kakor tudi člane stranke. ki so zavzeli njegovo stališče. To stališče smatramo za protiljud-sko in nedemokrat čno, škodljivo 'n-teresom naše države in naših narodov. Smatramo da so se g. Grol in njegov pristaši s takšnim stališčem ločili od ogromne večine članov n prijateljev Demokratske stranke. Konferenca zategadelj s pravico ugotavlja, da je ogromna večina demokratičnih množic že v Ljudski fronti in da predstavlja g. M lan Grol z manjšino članov Izvršnega odbora Demokratske stranice le skupno odpadnikov. Zaradi tega s pravico odrekamo g. Grolu in njegovi skupini, da bi s s prijavo stavnke to prisvajala kot politično organizacij o. njeno ime in njeno svobodnjaško politično preteklost ter tako zlorabljala pol tični in moralni kapiti: Demokratske stranke. Konferenca je sklenila, da bo Sla na volitve v Ustavodajno skupščino enotno in da bo storaja vse, da bo vsak volivec izpolnil svojo volivno pravico. Konferenca pooblašča Akcijski odbor, da zda volivni proglas Demokratske stranke. Konferenca smatra, da morajo vsi pravi in resnični demokrati, člani Demokratske stranke in vsi drugi svobodoumni, borbeni n napredni sinovi našega naroda, kj so prepojeni z demokratičnimi idejami, aktivno sodelovati pr volitvah in dati glasove za kandidate predlagane na listi Ljudske fronte Jugoslavije, ki je njen nosilec narodni heroj maršal Tito.« Ko je bila resolucija sprejeta, so bile na dnevnem redu volitve Akcijskega odbora, kamor so bili -z-voljeni strankini zastopa1 ki iz vseh srbskih okrož j ter iz Kosova in Metohije. Akcijski odbor stranke bo izbral Izvršni odbor stranke. Ob zaključku konference so rszpravljaS o določitvi kandidatov Demokratske stranke za volitve v Ustavodajno skupščino, k bodo vezani na listo Ljudske fronte. S tem je bila konferenca članov in prijateljev Demokratske stranke v Ljudski fronti zaključena. Zastopniki demokratične stranke pri maršalu Titu Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je v soboto sprejel zastopnike pokrajinske konference demokratske stranke, ki so v Ljudski fronti. Med zastopniki so bili Čedo Cokanovič, predsednik pokrajinske konference Vlado Zečevič. minister za notranje zadeve pri zvezni vladi Miloš Carevič in De-mir AliiatifoviS, učitelj. V razgovoru z delegati se je maršal Tito zadržal okoli 2 uri. Maršal Tito je prejel mnogo po zdravnih brzojavk iz vse Jugoslavije ob odlikovanju z »Redom zmage« n najvišjim odlikovanjem nove poljske republike »križem Griinwalda« I stopnje kakor tudi s proslav osvoboditve posameznih krajev v deželi. Cestitke je poslala narodna skupščir.s Dalmacije. Izvršni odbor Ljudske fronte pod gorskega okraja je poslal iz Valjevske Kamenice naslednjo brzojavko: Izražamo veselje Valjevske Kamenice in vam najprisrčneje čestitamo k odlikovanju z »Redom zmage«, s katerim je dano oajvišje priznanje močnt Sovjetske zveze za vaše modro vodstvo v ogromni borbi naših narodov proti skupnemu sovražniku. Naj živi maršal Jugoslavije — tovariš Tito' Prebivalstvo Bosanske Gradiške e čestitalo maršalu Titu k odlikovanju z »Redom zmage« s temile besedami Prebivalstvo Bosanske Gradiške, združeni Srbi, Hrvati in Muslimani čestitajo slavnemu vojskovodji in vodji ter učitelju jugoslovanskih narodov k največjemu sovjetskemu odlikova nju z »Redom zmage«, si je doprinos k našemu bratstvu s Sovjetsko zvezo Med drugim je prejel čestitke od prebivalstva Požanovca in Bede Kov čine, olcraj Zlatar. v Srednji Evropi stopanju nb-rEnje politične s.užoe prav ; v ... ; organizacije za nadzorstvo prev >za v me zaostajaj za najreakaonarnejsimi Evropi (ESITO) Sporazum državami na svetu. Ustvarila s: je na ^ p^pisajj: v imenu Velike Brita- ^ w _______________ podlagi proučevanj in ob.astne notra- niie Noel Baker v imenu Združenih ljudstva w'zna'"ceniti oomembnost nje politične tradicije prav vse, žar j dišav ameriški veleposlanik Winant teg£j zgodovinskega dogodka Zato Zgodovinski dogodek la Madžarsko Madžarski tisk 0 izredni pometnbnusti s Sovjetsko zvezo Bud'mpešta 23. sept. Madžarska ' rakom in dejanjem podpiralo utr-javnost je nad vse vzradoščena za- ditev prijateljskih odnošajev in da radi sklepa vlade Sovjetske zveze, se bo trudilo, da bo Madžarska, ki da vzpostavi diplomatske odnošaje z sledi načelom pristne demokracije. Madžarsko »Magyar Nemzet« piše: j izpolnjevala svoje oboube.« »Torek je pomenil preobrat v zg j-j - dovini Madžarske Zjutraj tega dne | Čestitke vojske Ob priliki poljskega oiui-ccvanja z Grunvvaldskim križcem 1. stopnje je maršal Tito prejel čestitke od II. jugoslovanske armade. Borci in voditelji L diviziona protitankovske brigade so poslali maršalu Titu naslednjo brzojavko: »Zbrani na mitingu vam pošiljamo tople pozd.ave o priliki najvišjega poljskega odlikovanja, s katerim vas je odlikovala polj ka re publika. S tem odlikovanjem se ponašamo tudi mi. Borci in voditelji prvega diviziona protitankovske lovske brigade prve armade vam obljubljamo, da bomo zvesto in dostojno čuvali pridobitve 4-letne borbe. A. Vseslovanski odbor v Beogradu poljski vladi Beograd, 30. sept. Ob od.ikovar.ju maršala Tita z naj višjim redom polj ke republike, -z Griinwaldskim križem, je vseslovanski odber v Beogradu poslal naslednjo brzojavko predsedniku vlade poljske repub ike Edvardu Osupki-Morawskecnu: Visoko priznanje, ki ga je poljski narodni svet izročil vodji naših narodov, maršalu Josipu Brozu Titu, ko ga je , odlikoval z naj višjim redom poljske j republike, z Griinwaldsk:m križem, ! je bilo sprejeto pri naših naredih z navdušenjem in toplimi bratskimi ču-; stvi do junaškega poljskega naroda j Naj bi bil ta dokaz slovanskega brat-! -tva. zapečatenega s krvjo v skupni ’ borbi proti nemškim barbarom, vzpodbuda za nadaljnjo bkrep:tev vzajemnosti naših narodov, za nadaljnjo krepitev svobodnih, neodvisnih slovanskih držav. Naj živi brat ki poljski narod! Naj živi nova močna neodvisna Poljska in njena demokra- tična vlada! Naj živi večno bratstvo slovanskih narodov!« Prav :ako je bila poslana slična brzojavka vseslovanskemu odboru v Varšavi. Smbzšsljubnl Beograd maršalu Tita Z razširjenega zasedanja mestnega odbora ljudske fronte je bila poslana nasleirrja brzojavka predsedniku Ljudske fronte Jugoslavije maršalu Titur " Na razširjenem zasedanju mestnega odbora kjudske fronte 25. t m. je bil z nivdušenjem pozdravljen vaš nristanet. da boste nosilec liste Ljudske fronte za Beograd. Pozdravljajo? ta vaš sklep. ma,ršal. smatramo, da ste dali posebno čast in priznanje svobodoljubnemu Beogradu Trdno smo prepričani, da bo Beograd 11. novembra samo potrdil svojo že večkrat izraženo voljo, da ohrani pridobitve narodnoosvobodilne borbe in nove (iemokratične federativne Jugoslavije Smr fašizmu — svobodo narodu! Izvršni odbor Ljudske fronte Beograda POZDRAV LUŠKEGA LJUDSTVA Zastopniki okrožne narodne skupščine Like so poslali predsednike zvezne vlade maršalu Josipu Brozu Titu naslednji pozdrav: »Z naše ustanovne okrožne skupščine vam pošiljamo, najboljši sin naše domovine, tople in iskrene pozdrave. Vaše junaško ime nosi v svojem srcu vsak sin in vsaka hčer rodne Like, ker se nam je pod vašim modrim vodstvom posrečilo, da se rešimo pred iztrebljenjem, da ustvarimo bratstvo in edinstvo. ki je najmočnejše orožje pri izgradnji naše nove demokratične federativne Jugoslavije. Novica, ki jo je lisko ljudstvo zvedelo v teh dneh j pred volitvami, namreč da ste nosilec j zvezne liste Ljudske fronte, je z I ogromnim navdušenjem navdala vsa-J kega človeka ter prodrla v najmanj-; šo lisko vas. Ljudstvo Like čaka z ( nestrpnostjo dneva volitev, da bi mo-! glo izpolniti svojo željo za kandidate. I ki bodo na listi enotne Ljudske fron-| ts. katere nosilec ste vi. Najprisrčneje ! v?m čestitamo k visokemu odlikovanju z »redom zmage«, ki vam je i podarila Sovjetska zveza kot vidni j znak priznanja za vaše zasluge v šti-I riletni borbi To odlikovanje je še j ena vez. ki nerazdružno veže naše j narode z bratsko Sovjetsko zvezo. Ime. ki ga je dobila naša ustajniška Korenica. da se imenuje Titova, ni i samo ponos ljudstva Korenice. temveč je ponos vsega ljudstva Like. Naj živi aosilec zvezne liste Ljudske front- '-goslavije marša' Tito! Smrt fai — Svobodo narodu! <0$ I Irai&kiS&sfjet&iie se je zgodil dogodek ki je neizmerne važnosti za bodočnosf nove demokratične Madžarske. Sovjetska zveza želi. da bi se razvili iskreni in prisrčni odnošaji med ljudstvi obeh držav tak j da bi lahko delala skupaj za izgradnje demokratičnega sveta in boljše bodočnosti Madžarsko ljudstvo je vzelo to odločitev vlade Sovjetske zveze na znanje z najglobljo hvaležnostjo in rad istjo. Sovjetska zveza je priznala da je Madžarska pripomogla zavezniški zmagi T0 priznanje bo zapisano v zgodovini kajti kaže nam. da ie madžarsko ljudstvo našlo duševno in telesno silo da se postavi >b stran pravice človekoljubja' in demokracije Največjega pomena je dejstvo, da je sovjetska vlada priznala da začasna madžarska narodna vlada pravilno izpolnjuje sporazum o premirju. Ministrski svet in vse madžarsko ljudstvo se zavedata pomembn isti dejstva, da je maršal Vorošilov predsednik zavezniške nadzorstvene komisije osebno obiskal ministrskega predsednika in mu izročal noto vlade Sovjetske zveze Vsi čutimo, da ie to več kot zg ilj diplomatski običaj, da je to znak dobre volje spoštovanja in naklonjenosti do madžarskega je mogla uporabiti za utrditev proti-! in v imenu ZSSR generalni major ljudske oblasti. Ustvarila si je najbolj- j Badulin. Sporazum so tudi podpisali zastopniki Belgije. Češkoslovaške. Francije Grčije. Luksemburga Nizozemske Norveške in Jugoslavije Poljski zastopnik bo podpisal sporazum. čim bo prejel potrebno pooblastilo od svoje vlade. Sporazum je dolga listina, ki obsega 14 členov in d »datek s petimi členi. Namen tega sporazuma je združiti napore v cilju da se izrabijo vsa prevozna sredstva v Evropi za obnovitev rednih gospodarskih pogojev Sporazum je napisan v angleškem, francoskem in ruskem jeziku Vsa tri besedila so enako avtentična. ši stroj protiljucLke oblasti, to je za na^jiv kader policajev, orožnikov, detektivov, paznikov itd. V tem proti-Ijudskem stroju ci bilo potrebno človeku t j. javnemu organu prav nič misliti, prav nič razumeti, nič čutiti, temveč samo izvrševati povelja, ki so mu jih dali p.otiljudski voditelji. Najbolj zaželeni so bili v predapril-ski Jugodaviji v notranje politični službi tisti ljudski tipi. ki so na ta ali oni načio skrenili s prave življenj ske poti. med njimi je bilo tudi pre- čuti ljudstvo za maršala V irošdova globoko snoštovanie in nosebno hvaležnost Ta korak je res mnogo doprinesel k razvoju in utrjevanju Prijateljskih in soseskib odn išajev med obema deželama. Vsak sin madžarskega ljudstva to čuti in ve. kaj pomeni sklep vlade Sovjetske zveze in kakšno vlogo ie pri tem igrala dobra volja generalisima Stalina ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova in maršala Voro.šilova. Ve tudi koliko le k temu sklepu dnT>ri-'<'°lo pravilna In dobro orenvšliena politika začasne narodne skupščine. Madžarsko ljudstvo iziavUa v odgovor da bo z vsakim svoiim k d- Nssciua vstaja je ostvarila ljudsko demokracijo Kratke vesti' Helsinki, 28. sept. Finska bo poslala trgovinske delegacije v Francijo, Belgijo. Norveško in Poljsko. Finske trgovinske delegacije se že pogajajo v Severni in Južni Ameriki. Varšava: Na povabilo poljskega ministra za narodno prosveto so pri speli v Varšavo zastopniki francoskih univerz, ki bi radi spoznal: delo na poljskih univerzah in bodo napravi-i korake, da se vzpostavi kulturno sodelovanje med Francijo in Poljsko. Curih. 28. sept Uradno je bilo ob javjeno, da bo prva redna letal-ka služba po vojni med Švico in Anglijo otvorjena med Curihom in Londonom. Vršila se bo samo trikrat na teden. Pariz, 28. sept. Tajnik Združenih držav za notranje zadeve in petrolejski upravitelj Harold Ickes je z devetimi uradniki petrolejskega urada prispel v Pariz. Jutri bodo odpotovaii v Frankfurt Berlin in Kjoebenhaven, da proučijo evropski prehranjevalni položaj Ickes se je udeležil petrolej sire konference v Londonu, na kateri je bil podpisan petrolejsiki sporazum med Veliko Britanijo in Združenimi državami Praga; Ljudsko sodišče v Nitri je ob odilo častnika Šmiglovskega. ki je povejevai nemškim in slovaškim fašistični moddelkom med slovaško vstajo, zaradi izdaje na smrt. London: Bolivija je prekinila diplomatske odnošaje s Francovo Španijo v želji da se bori proti vsem torta litarnim težnjam, ki bi se še našle po svetu Londun: Komisija Združenih narodov za vojne zločince je sestavila n°v seznam zločincev, na katerem se nahajajo imena preko tisoč oseb. Seznam je bil poslan vsem oblastvom. katerih dolžnost je da iščejo zločin-ce. Kim: V Neaplju se nadaljujejo demonstracije prebivalstva proti zaposlitvi nemških ujetnikov ki odjedajo kruh domačim delavca». Zdravstvena zaščita V razgovoru, priobčenem v vlz-vestjih«, je ljudski komisar za zdravstveno zaščito v ZSSR Miterev dejal: »Ljudski komisariat za zdravstveno zaščito v ZSSR bo v kratkem dovršil obsežen načrt za zdravljenje veteranov velike domovinske vojne. Zdravstvena oskrba vojnih veteranov je najvažnejša stvar, ki se tiče vseh sovjetskih zdravstveno zaščitnih organov. Uporabljajoč vsa sredstva, ki so na razpolago, moramo poizkusiti, da obnovimo delovno sposobnost večine junakov vojiie, ki so dali svojo moč in zdravje za zmago. Po dosegljivih številkah potrebuje nad 50 odstotkov vseh vojnih invalidov zdravljenje in jih mora tretjina priti v bolnišnice. Mnogo invalidov se mora posluževati ambulatorijev. V vseh republikah so bile v pokrajinskih in okrožnih središčih otvorjent posebne bolnišnice z ortopednimi in terapevtičnimi oddelki. Poleg tega imajo nekatere republike, ozemlja in okrožja proteine in ortopedske bolnišnice in sanatorije kakor tudi bolnišnice za dolgotrajno zdravljenje vojnih veteranov. Za več okrožij skupaj bodo otvorjene bolnišnice za živčne bolezni, za zdravljenje ran in ran na obrazni ter tudi za tuberkulozo in za duševno bolne. Pri delu teh bolnišnic bo v veliko pomoč sta) no znanstv. vodstvo, izkoriščanje bogatega izkustva v zdravljenju ranjencev, pridobljenega med vojno, in tudi uvedba metod, ki se jih poslužujejo naše najboljše bolnišnice Vodstvo tega dela je bilo poverjeno 6 znanstvenim ustanovam: »Trav- matološkemu m ortopedskemu institutu«, »nevrološkemu institutu« »oftalmološkemu institutu Helmholz«. »institutu za ponovno ozdravljenje«, institutu za tuberkulozo« in »institutu za psihiatrijo«. Iz opuščenih bolnišnic bo sestavljenih 9 znanstvenih raziskovalnih institutov, ki bodo srbeli za razmestitev bolnikov. Pri tem bodo sodelovali znanstveni zdravstveni svet ljudskega komisariata za zdravstveno zaščito v ZSSU in znanstveni zdravstveni sveti ljudskih komisariatov za zdravstveno zaščito republik zveze. Pri znanstvenem svetu ljudskega komisariata za zdravstveno zaščito v ZSSR ie ustanovljen odbor za pomoč ranjencem In invalidom. V njen so odlični zdravstveni strokovnjaki. Bolnišnice bodo opremljene z vsemi modernimi prlnravami ter bodo obdržale svojo vojno organizacijo in prednise. Na čelu bolnišnic bodo armadni častnik' zdravstvene službe. Ves sistem bo j vodila glavna uprava bolnišnic za invalide pri ljudskem komisariatu za zdravstveno zaščito ZSSR. Ljudski komisarijat pripisuje ogromno i važnost zdravljenju invalidov domo-i vinske vojne. i Obnova Kremlja V Kremlju obnavljajo pod vodstvom znanega arhitekta Nikolaja Vinogradova. Ko je izbruhnila vojna, so pokrili zlate kupole kremeljske katedrale s tkanino varovalne barve. Stene katedrale In druga poslopja Kremlja so bila prebarvana in so nanje naslikali slepilna okna in strehe. Sedaj dobivajo dragoceni spomeniki starodavnosti zopet svoj prvotni videz. Kremelj bo zopet blestel s svojimi zlatimi kupolami in poslopji iz belega kamna.. Katedrala Oznanjenja je že obnovljena in njenih 9 pozlačenih kupol se zopet sijajno blešči v soncu Kmalu bosta tudi očiščeni cerkev Ivana Velikega s svojimi zvoniki in katedrala Vnebovzetja. Ustanovitev sveta za gledališče Odbor za umetnost pri ljudskem komisarijatu ZSSR je ustanovil svet za gledališče in znanost o gledališču. V svetu je 30 najodličnejših mojstrov sovjetskega gledališča, več piscev dram, skladateljev in kritikov. Med njimi so: akademik Asafir, igralci Barsova, Bersnev, Kačalov, Mihojelc, Mošvin, Sadovski Simonov, Turhani-nova, Hmelev. režiser Tajrov, pisatelja Lionov in Simonov skladatelja Katurjan ln Šostakovič, dirigent Pa-govski in drugi. Svet bo pripravljal za izvedbo najpomembnejše igre, opere, balete In drame, ki bodo igrane v veliki operi in v baletni hiši, v Malem gledališču ter v drugih vodilnih moskovskih gledališčih. vse, ki prejemajo ta teden »Slovenskega poročevalca« na ogled, da jih bomo vnesli v redne naročnike le, če nam nakažejo naročnino. Uprava 5tov, oofcSevalca4* Mase gospodarstvo Upravna ©rganlzadja tiifskoprometne služba Poročilo načelnika tov. Anteja Gnidovca na anketi o tujskem prometu v Ljubljani Slovenija v svojem novem žvije-nju in novih mejah ima vse pogoje, za velik razvoj turizma, saj bo na tem malem koščku zemlje povezano vsa, kar je nujno potrebno za nastanek turizma. Prav ta neprevelika rs rp. ostranjenost ceendja bo višek turistične prvlačnosti Slovenije Kratke razdalje od Alp in alpskih jezer pa do morja bodo privlačevale turiste, da vidijo in uživajo ta svet v malem. Naša naloga pa je, da izgradimo še vso dolgo verigo naprav, ki jih narava sama ne nudi, a jih človek zahteva kot osnovo svojega udobja v oddihu. će so nam dani osnovni pogoji, da postanemo res turitična država, potem je naša dolžnost, da že v vsem začetku skrbimo za prav Ino izgradnjo bodočega turizma, da z njim računamo kct z eno bodočih najdonosnejših vej našega narodnega gospodarstva. će pripisujemo bodočemu turizmu Slovenije tako važnost, potem moramo že ob samem začetku skrbeti, da mu damo zdrave osnove, na katerih se bo lahko razraščal v prav Ini meri. Vsako delo, ki hoče biti uspešno, mora biti organizirano. Brez sistema v delu, brez načrtnega dela ni mogoče doseči trajnih uspehov. Tudi tujsk: premet, ki je zelo zamotana veja narodnega gospodar-darstva, potrebuje tak načrt. Ce pa hočemo pričeti z načrtnim delom v tujskem prometu, moramo izdelati odgovarjajoče okvirne uredbe. V bivši predaprilski J ugoste vij' je bil vrhovna oblast v tujškoprometni službi odsek za turizem pri ministrstvu za trgov no in industrijo. Posamezne banovine so Imele referate za tujski premet. Na polju zasebne pobude pa smo imeli v Sloveniji ljubljansko in mariborsko Zvezo za tujski promet. Tl dve sta prvenstveno opravljali propagando. Ker pa gmotno n sta mogli uspevati, sta prevzeli tudi zastopstvo Putnika in se bavili obenem s trgovskima posli. Z organizacijo naše nove države in naše federalne enote Slovenije moramo dat tudi našemu turizmu odgovarjajočo upravno obliko. Zanjo obstajata doslej dva predloga: prvi je predlog predsednika bivše Tujsko prometne zveze v Ljubljana tov. dr. Rateja, drugi pa je predlog, ki se je izkristaliziral na naš h tujsko prometu h konferencah. Predlog tov. dr. Rateja zagovarja ohranitev tujsko prometnih zvez. . Pravi, da je treba tesno povezati delo tujsko prometnih činitelje v javne pobude z delovanjem činiteljev zasebne pebude. Vez med obema naj " 'jsko prometna zveza. Na družni naj bo zveza v pomoč dr-l uprav: pri izvrševanju njenih •g in reševanju številnih vprašanj zadevah pospeševanja tujskega ometa, zlasti pri ugotavljanju po-,eb in delovnih načrtov za posamezne turistčne kraje. Presnovo si tov. dr. Ratej 'zamišlja tako, da b' se ljubljanska in mariborska zveza sp jiii v enotno zvezo za tujski prot met v Sloveniji. Ta zveza bi delovala v ljublj mskem in deloma v novomeškem okrožju kot osrednje društvo, za štajersko in Primorsko pa b se osnovale avtonomne podružnice ali podzveze za eno ali več okrožij skupaj. Pri reševanju raznih vprašanj tujskega prometa bi b i za pristojno trgovinsko ministrstvo koristen posvetovalni organ, ki naj tri se imenoval turistični svet Sloven je. Sestavljal naj bi ga plenum upravnega oziroma izvršnega odbora zveze, a državne upirava pa bi delegirala v ta svet zastopnike vseh zainteresiranih m-nistrstev in drugih javnih ustanov (železnica, pošta itd.) in imenovala vanj po potreb' še druge javne delavce, strokovnjake in izvedence. Ker odpade dosedanji glavni vir dohodkov iz trgovskih poslov, tri se morala zvezi takoj v začetku zagotoviti primerna denarna sredstva z državnega proračuna in od Putnika v obliki v naprej določene podpore. Propagandno delovanje mera biti glede na veliko važnost za razvoj turizma tako glede načina kakor glede kraja n časa enotno dirigirano od državne uprave. Na polju pospeševanja turizma v Sloveniji bd po tem takem delovala v Sloveniji dva sektorja, državni in zasebni, kj bi bila med seboj ozko povezana. D-ug predlog je izdelal na podlagi že omenjenih posvetovanj Odsek za turizem pid trgovinskem ministrstvu. K kor v politični linij', tako hoče organizirati tujski promet popolnoma demokratično, to je od spodaj navzgor. Od 27. avgusta do 5. septembra so bile sklicane v glav-nh središčih tujskega prometa v Kranjski gori, na Jesenicah, na Bledu. v R~h;nju, Km n ju, Mariboru in Celju konference, ki so na vprašanje organizacije tujsko prometne upravne službe podale skoraj enoten odgovor. Kar se tiče povezanost' privatne in državne pebude je potrebno poudariti, da je oblast ljudstvo in d; ne moremo govoriti o dvojni tujsko prometni politik;. Tujsko prometna pol tika mora biti samo ena. to je ljudska, lahko pa govorimo o tujsko prometna' delavne^ države in zasebnikov. Osnovne cePce tu iškega prometa naj bi bila tujsko prometna društva, ki se ustrnavljajo pc'vsod. kjer so za to dan! pogoji. Potrebno pa je da bodo delokrogi teh društev šrši kakor svoječasno. e moramo preozkosrčnemu krajevnemu patriotizmu. Za ves bohinjski kct na primer naj bo le eno društvo, za Poljansko dolino itd. V ta društva je treba zajeti vse prebivalstvo od delavca sind kalista do gostinskega strokovnjaka. Vključiti je treba našega kmeta, prosvetarja, poštarja, železničarja, fizkulturnika Itd. sploh vse, ki imajo le najmanjši stik s tujskm prometom. Ustanavljanje posebnih olepševalnih društev ne bi bilo priporočati, kolikor že obstojajo, naj bi se po možnosti vključila v tujsko prometna društva kct posebni odsek'. V izrazito tujsko prometnih okrajih bi bilo pri okrajnih odborih vzpostaviti referente za tujsk' promet. Vsa tujsko prometna društva okraja naj bi bila vključena v okrajnem tujsko prometnem združenju. To združenje naj bi zastopalo vse tujsko prometne interese okraja. Da bo delavnost društev večja, naj se povsod razen plenuma izvoli še izvršni odbor. Na vseh okrožjih mora bit' refe- organizirane — radio, državno filmsko podjetje, fotosekcija pri predsedstvu vlade, državne tiskarne itd. je jasno, da bo propaganda v držav-n režiji cenejša, boljša in uspešnej-rat za turizem, ki bi usmerjal vso i ša. Tudi širjenje propagandnega ma-tujsko prometno politiko okrožja, i teriala s pomočjo - državnega podjet- metni svet Slovenije številčno premočni. Tako hi bilo delo na tujskopromet-nem polju razdeljeno. Na en: strani trgovske naprave s Putnikom, na drugi strani pa vse druge ustanove, najožje povezane, tako državna kakor privatna pobuda. Vso tujskopro-metno politiko pa naj bi vodila država, kar je pri nas posebno važno. Okrožni tujškoprometni odbori b lahko uspešno nadomest ovali delo bivših tujskoprometnih zvez in bi bila vsa struktura, bolj povezana in bolj elastična. Taka upravna organizacija tujskega prometa bi bila po mnenju predlagateljev tud: najcenejša. Da bo tudi v turizmu kakor v vseh panogah našega gospodarstva državni sektor močnejše zastopan kakor doslej, je očitno. Najvažnejši nalogi državne delavnosti bosta usmei-janje tujskoprometne politike n propaganda za naš turizem. Ker bo imela država svoja tujškopromet- na podjetja bo živo zainteresirana tu- ; vatski, je treba prošnjo poslati manfi-di na propagandi. Če opozormo samo , carstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, na činitelje, Id bodo važni pr naši ! oddelku za agrarno reformo n kof]o-propagand- in ki jih ima država že niza.cijo v Zagrebu; ako se je rodil ~ v Bosni in Hercegovim, je treba prošnjo poslati ministrstvu za kme- način dobljeni, pa za dobavljeni med neizrečeni sladkor porazdeli Čebelarska zadruga prav tako po uradno določeni ceni med tiste čebelarje, ki izkažejo, da niso pridelali medu. 4. čl. Zbrani med se bo prodajal po določilih ministrstva za trgovino in preskrbo. Zato sta svobodna nabava in prodaja medu za sedaj prepovedani. 5. čl. Kršitelji določb te uredbe bodo kaznovani po zakonu o zatiranju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 23. IV. 1945 (Uradni list DFJ št . 26). 6. čl. Ta odredba velja takoj. Obvestilo naseljencem -kolonistom Zvezno ministrstvo za kolonizacijo objavlja: številni posamezniki m krajevne oblasti poš ljajo temu ministrstvu izpolnjene In potrjene prošnje za dodelitev zemlje v Vojvodini. Take prošnje pa je treba, čdm so potrjene od krajevnih oblasti, poslati federalnim vladam, pri čemer je treba upoštevati, kje se je prosilec rodU. če se je prosilec redil v Hr- Kot sosvet bi ga podpiral okrožni tujsko prometni odbor, -kj b ga sestavljali zastopniki tujsko prometnih društev. Vrhovna tujskoprometna oblast Slovenije bi bil odsek za turizem pri ministrstvu za trgovino in preskrbo, ki bi vodil vso tujsko-prometno politiko Slovenije. Kot sosvet bi ga podpiral tujskoprometn svet Slovenije, ki bi ga sestavljali zainteresirana ministrstva, okrožni in okrajn' referenti in zastopniki okrajnih tujBkoprometnih združenj. Da bodo ekspeditivni, elastični in de- ja Putnika in naših zastopstev v tujini bo lažje. To sta oba predloga za organizacijo tujskoprometne službe v upravnem smislu. Potrebno je, da se odločimo za predlog, ki bo za naše raz- i mefe najupešnejši. Ta naj bo podlaga za okvirno uredbo naše tujskoprometne službe. Praksa pa bo potem pokazala dobre in slabe strani. Ker je naša naloga, da grad mo in izpopolnjujemo, bomo tudi nedostatke odpravili In turizem organizirali tako da bo v korist vsemu našemu lazmožni, ne bi smeli b ti okrožni j narodu. To je in mora biti naše naj-tujskoprometni odbori in tujskopro- j višje načelo! E$rc@ssi In Internirancem $e obnovijo zapadle ps*£.7ice Iz socialnega zava° rovanja Zakon o zavarovanju delavcev izrecno izključuje priznanje odškodnine za vojni riziko. Zavarovanci, ki so bili zaposleni pred to vojno, nimajo torej zavarovalnih pravic, ki bi si jih pridobili, če bi bili v teh letih zaposleni. Znano je, da so bili stoti-soči odvedeni v ujetniška in koncentracijska taborišča, stotisoči so bili pregnani, ali so morali pobegniti od svojih domov. Mnogi borci za svobodo, ki niso utegnili priključiti se narodno osvobodilni vojski ali pa niso bili za to sposobni, so bili postavljeni izven zakona in so jim bile odvzete najosnovnejše državljanske pravice. Mnogi pa tudi zaradi vojnih razmer niso mogli obdržati zveze s svojimi zavarovalnimi ustanovami. Vse te, predvsem pa borce, ki so se borili v narodno osvobodilni borbi, je treba sedaj zaščititi. Predvsem je treba poskrbeti, da ne izgube že pred vojno pridobljenih pravic, izvirajočih iz zavarovanja. Zakon o zavarovanju delavcev vsebuje med drugim določbo, po kateri izgubi zavarovanec, ki še nima vplačanih 200 tedenskih prispevkov, pra vieo iz svojega pokojninskega zavarovanja, če v teku treh zaporednih koledarskih let ni bil zaposlen in niso bili zanj plačani prispevki. Zavarovanec, ki ima že vplačanih 200 tedenskih prispevkov, pa lahko obnovi pridobljene pravice iz pokojninskega zavarovanja le tedaj, če v roku petih let ponovno postane zavezan zavarovanju in je bilo zanj znova plačanih 50 tedenskih prispevkov. Tudi v bolniškem zavarovanju izgubi zavarovanec najkasneje v 6 tednih po izstopu iz obrata vse pravice. Po teh zakonskih predpisih bi izgubili vse svoje pravice v socialnem zavarovanju vsi oni zavarovanci, ki so največ doprinesli za našo osvoboditev, odnosno so največ pretrpeli v tej vojni, medtem ko bi na drugi strani obdržali vse pred vojno in pozneje pridobljene pravice oni. ki so v času voine ostali na svojih službenih mestih. kakor luđi oni, ki so delali v obratih za okupatorja. Jasno je. da so ti predpisi v nasprotju s pridobit vami narodno osvobodilne borbe, za to so že po odloku Avnoja z dne 3 februarja t. 1. postali brezpredmetni. Krivica, ki bi se po zakonu o socialnem zavarovanju zgodila onim našim delavcem in nameščencem, ki so i v vojni največ žrtvovali ali so naj-1 boli trpeli, se sedaj, izrečno poprav-! Ta z uredbo o mirovanju rokov za tijatvo in ž vinorejo narodne vlade Bosne in Hercegovine, oddelku za «igramo reformo dn kolonizacijo v Sarajevu; ako se je rodil v Vojvo-. dimi, je prošnjo poslat Glavnemu narodnemu odboru Vojvodine v Novem Sadu; ako pa se je rodil v Srbiji, na področju Kosova ali v Metohiji, tedaj je prošnjo poslati ministrstvu za. kolonizacijo in agrarno reformo Srbije v Beogradu. Za ostale federalne enote je prošnje poslati predsedništvu vlade v Skoplju, na Cetinju in v Ljubljani. (Prošnje iz Slovenije pošTjajo kmetijskemu ministrstvu Narodne vlade Sloven je krajevni narodni odbori preko okrajnih odborov. Op. ur.) Vse to je v Skladu 3 61. 13 uredbe o izvajanju naseljevanja borcev v Vojvodini on je potrebno, ker bo vsaka, vlada posebej stavila predloge, katerim prošnjam je treba ugod'ti in katere je treba odbiti, šele na pod-j lagi tako stavljenega predloga bo i zvezno ministrstvo za kolonizacijo iz-i dalo končno odločbo o dodelitvi zemlje. Prošnje, poslane zveznemu ministrstvu za kolonizacijo, samo otež-kočajo delo, ker jih mora ministrstvo pcslati odgovarjajočim vladam. Ustanovitev d&rekcffe za prevoz v Sarajevu Minister za lokalni promet Narod-nridobitev ali izgubo pravic in za 113 vlflde Bosne in Hercegovine je na predlaganje pravnih lekov r social- podlagi pooblastila narodne vlade iz-nem zavarovanki, ki je bila objavlje- *^a* odredbo o ustanovtvi direkcije na li septembra v »Službenem li-i za Prev0z- Ta direkcija bo po določe- j nam načrtu razporejala uporabo mo-«... . ,, ' tornih vozij vseh nristcjnlh uradov, Glavni namen te uredbe je zaščititi; U^OT ^federalne Bosne -nterese odnosno pravice zavarovan-; ta Hercegovine, tako da se bodo ta cev partizanov m borcev, političnih; voz!la wewiataBje ^0*^. nregamancev m nacionalno neoporec- Direkcija b;> vodHa tudi pre^led ^ n.h državljanov, medtem ko se na, gebnih voz;., ^ nadzarstvo drug, stran, izkl jučen, od teh ugodno-; nad pletom z motornimi cfl vs, on,, ki so v dobi osvobodilne. V05jli na ^„*5^ Bcsne Herc*_ '•ofne stali na strani okupatorja. | g0v,'ne. Po potrebi bo lahko razpo- Z uredbo se vzpostavlja popolnoma! ]a?aJa z zasebnimi motormmi vo-kontinuiteta zavarovanja, kakor daj v tem primeru bo imel lastnik orekinjenja sploh ne bi bilo za vse VQZga prav'«, do odškodnine. Vsi zavarovance, uživalce rent in upoko- j uredi ustanove in podjetja fecteral- ence (s člani njihovih rodbin), ki so. -ne Bosne in Hercegovine bodo moše aktivno udeleževali v narodno: rali prijavit' direkciji sveje potrebe osvobodilni vojski, v partizanskih ,od-: g-feđe prevoza, dr rekcija pa bo ugo--edih ali v jugoslovanski armadi, na-; aila tem potrebam po važnosti pre- Mariborski udarniki v št. Janžu V nedeljo. 23. 9. ob sedmih zjutraj, so obstopili vzradoščeni prebivalci vasi St. Janž na Dravskem polju velik tovorni avto, ki je bil ves okrašen z zelenjem in z zastavami Izmed zelenega smrečja se je blestel napis UDARNIKI. Z njim se je pripeljala delovna četa mariborskih udarnikov, delavcev iz mariborske železniške delavnice in kurilnice. Med njimi so bili kleparji, kovači, varilci, sedlarji, brusači, urar in mehanik. Tov. Plevanč, vodja udarniške skupine, je pojasnil prebivalcem, da so prišli, da z udarniškim delom brez-plačno popravijo kmetom poljsko in domače orodje ter opravo, da bo njihovo delo na obnovi našega gospodarstva lažje. Nato so razložili stroje, ki so jih pripeljali s seboj, in že so bili tam tudi prvi kupi železnih in pločevinastih loncev in kanglic za mleko. Ti kupi so naglo izginjali, toda med tem so ljudje nanosili druge. Pripeljali so pokvarjene poljedelske stroje.železne cevi črpalk za studence In za gnojnico, kotle in pluge. Ognjeni jezički kisikovih aparatov za varjenje so sikali, kovaško kladivo je pelo, stružnice so pripevale. Udarniki so imeli okrog sebe vedno dovolj obču- dovalcev, zlasti mladine, posebno aparat za varjenje je tal deležen splošne pozornosti. Tokrat je bila udarniška četa mariborskih železniških delavcev že petič zunaj po vaseh. Povprečno popravijo na enem takšnem »izletu* * po 150 do 200 loncev. 5 do 6 plugov, do deset železnih črpalk, enako število poljedelskih strojev in nabrusijo ter popravijo mnogo nožev, sekir in drugega orodja poleg popravila konjskih oprav itd. Dopoldne ob desetih se je vršilo pred cerkvijo predvoiivno zborovanje, na katerem je govoril tudi eden od tovarišev udarnikov, ki je pojasnil kmetom, da je neosnovan strah, ki ga skuša vzbujati reakcija, češ da bodo uživali delavci v naši državi nekak privilegiran položaj. To ne odgovarja dejstvu, kajti le v slogi in enotnosti je rešitev in ključ do boljše bodočnosti za kmenta in delavca. Drug tovariš govornik pa je pokazal na udarniško skupino, ki je delala sto metrov proč. od zborovališča in dejal: To je naš program, s katerim gre Ljudska fronta na volitve: delo. udarniško delo za obnovo! Mariborski prostovoljci dela V nedeljo, 23. septembra, so se že ob pol 5. uri začele zbirati na glavnem trgu množice iz vseh slojev in poklicev, mladine in vojska, da počistijo ruševine in da pomagajo pri preskrbi drv za mesto. S svojim požrtvovalnim in neutrudljivim delom zaslužijo vse priznanje, saj so dosegli prav lepe uspehe: Odstranili so 1463 kub. m ruševin, zložili 1585 kub. m opeke, zravnali površine za "245 kv. m. presejali 15 kub. m peska, zbrali 20 kub. m lesa in 1 kub. m stekla. Tudi pri zbiranju starega železa so bili pridni in ga nabrali za 15 ton. Z vznožja Pohorja in s Kozjaka so pripeljali 580 kub. m drv. Posebno pohvalo je prejelo nad 80 udarnikov dela, med njimi so se posebej odlikovali Dolenski Franjo, star 60 let, Drozg Neža s svojimi 64 leta, Vrbnjak Frančiška, ki ji je 60 let. nadalje prof. Strniša, tov. Merle in tov. Ilesimovič. Od delovnih skupin se je po svoji marljivosti odlikoval bataljon 43 divizije. Delavna nedelja v Cerknici dalje za vse one. ki so bili od okupatorja ali njetrovih pomagačev poslani v vojno ujetništvo, ki so umrli ali =0 bili ubiti, nadalje za internirance, konf ini ranče, deportirance, za one, ki -o bili odvedeni na prisilno delo. ki re nobecrnili. ki so se izgubili ali drugače niso imeli možnosti, da uveljavijo svoie pravice iz socialnega zavarovanja. To mirovanje rokov se prične 6. • orila 1941 in preneha 30 dni po uveljavljenju uj-edbe. to je 14. oktobra '945. Za one osebe, ki so aktivno sodelovali v NOV in POJ ali v JA. preneha to mirovanje 30 dni po dopustu '7 vojne službe odnosno po proglasitvi «I>!ošne mobilizacije. Za vse ostale ■»sebe (voine ujetnike, internirance •(d.) pa preneha mirovanje rokov 30 dni po povratku v redno bivališče. Osrednji zavod za socialno zavarovanje bo s tem dal skupnosti velik gmotni prispevek, saj se iz ujetništva in koncentracijskih taborišč vračajo zavarovanci po večini bolni ali onemogli Ta uredba ponovno dokazuje, da ie v demokratični Jugoslaviji delovnemu ljudstvu zajamčeno resnično in zadovoljivo socialno zavarovanje. Uredba o odkupu, prodaji in ceni medu Minister za trgovino in preskrbo ie v sporazumu z ministrom za kmetijstvo izdal 10. t. m. (pod V. št. 74/5) naslednjo uredbo o odkupu, prodaji in ceni medu. Da zagotovi zimsko krmljenje čebel, onemogoči nezakonito trgovanje z medom in pravično oskrbi prebivalstvo z medom, določa ministrstvo za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo gled» na določilo 1. člena. 2. odstavka uredbe o ureditvi notraniega prometa z blagom od 8. junija 1945 (Urad. list DFJ. št. 361/40) naslednje: 1. čl Pravico odkupovati med pri čebelarjih v območju Slovenije za nadaljnjo prodajo ima izključno Navod. Za Navod odkupujejo med od čebelarjev in ga prodajajo potrošnikom Čebelarska zadruga v Ljubljani, ozir. nabavne in prodajne zadruge ter po- samezniki. ki iih na predlog Čebelarske zadruge določi Navod. 2 čl. Za zimsko krmljenje čebel bo Čebelarska zadruga dodeljevala največ po 3 kg denaturiranega sladkorja na čebel ni panj po uradno do-! svobodno prodajo vžigalic na vsem voza. Gc®pi©j3arske vesti = Imenovanje komisij za izdajo odločb o podržavljenju nemškega imetja. p0 zakonu o zaplembi imovine in opravljanju zaplembe z dne 9. junija 1945 izdajo odločbe o zaplembi imovine nemškega rajha in njenih državljanov ter imovine oseb nemške narodnosti (v smislu odloka AVNOJa z dne 21. nov. 1944) okrajne komisije treh oseb, v mestih pa mestne’komisije. Za reševanje pritožb proti takim odločbam pa so predvide-rte komisije pri okrožnih narodnih odborih odnosno federalne komisije. Vse te komisije so v Sloveniji že postavljene. Imena članov federalne za-plembene ter okrožnih mednih in okrajnih zaplembenih komisij so objavljene v Uradnem listu štev. 38 z dne 26. t. m. = Trst bo dobil drva iz Jugoslavije. Jugoslovanska vojaška uprava cone B je sporočila zaveznški vojaški upravf cone A pripravljenost, dobaviti Trstu potrebna drva za zimo. Obenem bo zavezniška vojaška uprava skrbela, da bo dobil Trst najnujnejše količine premoga iz-An-gTje. Kct prva pošiljka je napovedana kol'čina 9000 ton. -- Svobodna prodajja vžigalice. Uprava državnih monopolov v Beogradu objavlja: Ker se je proizvodnja vžigalic v naši držav' tako dvignila, da lahko kriie potrošnjo, dovoljuje uprava držnvnsh monopolov ločeni ceni. to na le tistim čebelarjem. ki bodo oddali Navodu v naku-novalnicah. navedenih v 1. čl. te uredbe, med po ceni 40 din za kilogram franko trgovina Čečelarske zadruge v Ljubljani, oziroma po 35 din za 1 kg v krajih izven Ljubljane, in sicer za IV* kg medu 1 kg sladkoria. Odkupna '•ena za drugi med se do-!oča na 55 din za 1 kg franko trgovina Čebelarske zadruge v Ljubljani, oziroma na 50 din za 1 kg v zadrugah :zven Ljubljane Cena medu v nadrobni prodaji po-'rošnikom bo določena s posebno od- 'očbo. 3. čl. Čebelarska zadruga • ie upravičena zahtevati od Navoda v Ljubljani toliko sladkorja, kolikor medu dobavi Navodu po ceni 40 din. Na ta področju demokratične federativne Jugoslavije, in s'cer cd 1. oktobra t. 1. Prebivalstvo se opozarja, naj kupuje vžigalice po svojih normalnih potrebah, ker rui nobenega razloga za ustvarjanje zalog. = Odkup in razdelitev semen za se^eT v Rosni in Hercegovini. Na predlog setvenih komisij kmetijskega ministrstva Bosne in Hercegovine je' zvezna vjada demokratične federativne Jugoslavje nabavila v Vojvodini večjo količino semen za Bosno in Hercegovino. Nakupovanje semen se je pričelo v Vojvodini. Federalno trgovinsko podjetje pa je kupilo do sedaj 13 vagonov semen. Za j nadaljuj odkup semen bo skrbe1 glavni z^družnj svet Bosne in Hei cegovine. 2e večkrat se je pisalo o Cerknici, marsikaj dobrega, pa tudi graje ni manjkalo o Cerkničanih. Sedaj ko smo prestali glavno in najtežjo preizkušnjo, udarniško nedeljo, bi se radi malo porazgovordili o naši dobri volji in sklepu, da čimprej obnovimo naš porušeni kraj. Pobudo za udarniško delo je dala Tehnična baza, ki skrbi za obnovo porušenih naselij. K pro:tov oljnemu delu so priskočili vsi okoliški krajevni odbori, prav požrtvovalno se je odzvala tudi Cerknica sama. Boleča točka Cerknice je šola. To poslopje je okupator požgal, da je ostalo samo nekaj zidovja. Treba bo začeti z rednim šolskim poukom, šolsko poslopje je pa še v ruševinah. V našem okraju je težko izvesti prostovoljno nedeljsko delo, ker mora naš delavec ali kmetovalec že itak vsak dan v tednu delati, če hoče preživeti sebe in svojo družino. — vdova svoje Jr o; te, — in si polepiti tiste svoje štiri borne zidove, ki so marsikje ostali brez strehe. Vendar so naši ljudje pravilno razumeli delovno nedeljo in se polnoštevilno lotili ruševin. 2e v zgodnjih jutranjih urah so se zbirale delovne skupine z raznim orodjem na trgu. Vodstvo Tehnične baze je dalo navodila za načrtno obnovitveno delo. Prva skupina je stopila k šoli, druga pred dom ljudske prosvete, tretja na utrdbo pred Koičetov0 hišo. Vozniki so šli po les v Slivnico. Tehnična baza je pritegnila k delu vse vojne ujetnike. Pri šoli je bilo pravo mravljišče. Dolga veriga pionirk, mladink in starih mamic si je podajala strešno opeko. .Opeka je romala 150 m daleč. Če- prav je strešnik rezal v kožo, so naše pridne delavke prepevale in bile dobre volje Domačini so vlačili strešno ogrodje na zgradbo, kar so tesarji takoj uporabljali pri svojem poslu. Streha je vidno rasla, že zvečer je bila gotova in pripravljena za kritje z opeko. S ponosom in zadovoljstvom so zvečer zrli delavci na vrh strehe, ki jo je že krasila zelena smrečica. Skupina železofoetonskih in zidanih bunkerjev ter obrambnih zidov je Izginjala pod rokami druge delovne skupine. Kakor se taja sneg pomladi, tako so se topili ostanki fašističnega »utrjevanja«. Hudo so se morali bati naših partizanov, ko so se skrivali za tako debelimi zidovi Vse je bilo pri delu — od 80 letne mamice do 6 letnega pionirčka. Dva velika železobetonska bunkerja sta_ se zrušila pod udarci cerkniških mladink in mladincev. Obrambne zidove so podirali tovariši in tovarišice iz Cerknice, Dolenje vasi in Zelš. Mladinci so pod vodstvom Tehnične baze razstreljevali velike železobettonske plošče pri bunkerjih. Tretja skupina je izbrisala utrdbo pred Korčetovo hišo. Za apnenico, ki potrebuje mnogo drv, so vozniki vozili že pripravljene butare iz Slivnice. Tako smo dobili dovolj drv za apnenico,-.kar je posebno veselilo naše požrtvovalne delavce, da bodo vsaj ▼ nekaj dneh dobili apno za zidanje svojih podrtih domov. Cerknici je potrebno še precej takih delovnih dni če hočemo, da bo naša obnovitvena zadruga dosegla uspehe, ki jih ima v načrtu. Tehn ična besa Uđamištvo v gorenjskih tovarnah Delavci papirnice Goričane so v 980 urah udarniškega dela naprav i: čez Soro poleg porušenega mostu 75 metrov dolgo brv. Nameščenci te tovarne pa so 180 delovnih ur izkopavali jarek za vodovod. Sedaj so pričeli skupaj odstranjevati razbitine porušenega mostu, ki ov rajo odtok vode Izpod turbine in zmanjšujejo s tem proizvodnjo v papirnici. Ko bo to delo opravljeno, bo tovarna prihranila mesečno 15.000 din na električnem toku. Delavci škofjeloške predilnice so v enem udarniškem dnevu delali 1230 delovnih ur in napravili 1035 kg fine in 251 kg grobe preje. Isti Odredba o prijavljanju in odjavljanju inozem-cev in drugih oseb, ki se nastanijo v gostinskih obratovalnicah s prenočišči, v drugih prenočiščih in pri zasebnikih. člen 1. Upravitelji gostinskih obratovalnic s prenočišči in drugih prenočišč so dolžni javljati na posebnih obrazcih odseku za evidenco prebivalstva pri notranjem oddelku MNOO vse inozemne in ločeno od teh državljane federalnih enot Jugoslavije, ki se nastanijo v teh obratih in sicer: 1. dnevno ob -8. vse goste, ki so prišli tekom prejšnjega dne (tekom zadnjih 24 ur); 2. odhod onih, ki so odpotovali v prvi polovici dneva (od 0 do 12.) dnevno ob 13. uri, odhod v drugi polovici dneva (od 12. do 24.) pa dnevno ob 8. Obrazec za prijave irt odjavo izdaja odsek za evidenco prebivalstva (Šubičeva št. 5, pritličje). člen 2. Upravitelji v 1. čl. omenjenih obratovalnic morajo opozoriti .vsakega inozemca že ob priliki vpisa njihovih podatkov v evidenčno knjigo, predpisano z odredbo MNOO z dne 4. 8. 1945, oz. pri Izpolnitvi prijavnega obrazca, da se mora osebno ali po uslužbencu obratovalnice javiti pri odseku za evidenco prebivalstva zaradi pregleda dokumentov. dan so v rekordnem času sprav'® v skladišče 5 vagonov bombaža. Pri tem delu so zaslužili 12.300 din, M so jih namenil' prebivalcem požganih vas Dražgoše in Krišna, gora. Delavci tovarne Medič & Zanki ▼ Medvodah so zbrali vagon starega železa, v tovarni Brumen & Thaler pa 2.2 toni železa in 1.9 ton papirja. Delavstvo obeh tovarn zbira denar za vojne sirote in vdove. Tako prispevajo delavci tovarne Medič & Zanki mesečno 15.000 din, v tovarni Brumen & Thaler pa so sklenili, da bo delal vsak delavec mesečno 4 ure v iste namene, I Številko, ki jo lnozemec dobi pri tem pregledu dokumentov, je treba vpisati v evidenčno knjigo. Ako bi ae ! inozemec tekom 18 ur po svojem ' prihodi ne izkazal z vidiranimi dokumenti, so upravitelji omenjenih obratovalnic dolžni to javiti odseku za evidenco prebivalstva. Vidiranje dokumentov se mora izvršiti pri vsakem ponovnem prihodu. člen 3. Določila 1. in 2. člena te odredbe veljajo smiselno tudi za najemnike zasebnih stanovanj, pri kar terih se inozemd prehodno nastanijo. Člen 4. Kršitve te odredbe se kaznujejo, kolikor ne spadajo pred narodno sodišče: a) z globo od 50 do 3000 dinarjev; b) s prisilnim delom brez odvzema prostosti od 5 dni do 2 mesecev. Kazni se izrekajo posamezno ali skupaj. Globe se stekajo v mestni sklad. Pritožbe proti kazenskim odločbam MNOO se vlagajo pri MNOO, oddelku za notranjo upravo v roku 8 dni po prejemu kazenske odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo za notranje zadeve. člen 5. Ta odredba stopi takoj v veljavo. ‘ Odredba MNOO o postopku a tujimi državljani vključno z državljani ostalih federalnih enot Jugoslavije v prenočiščih z dne 4. 9. 1945, se *«»■ vrijavlja. KULTURNI PREGLED Hinko Smrekar Danes pred tremi leti je padel pod kroglami fašističnih zlo čincev slikar Hinko Smrekar. Še danes mi je živo pred očmi tisti dan, ko smo zvedeli to strahotno vest. Saj smo bili že utrjeni od zločinov, ki jih je okupator kopičil dan za dnem. Vendar je bila Smrekarjeva smrt za nas vse tako nekaj nepopisno strašnega, da ai tega sploh predstavljati nismo mogli. Ne morda samo zato, ker so nam ubili prijatelja, marveč zato, ker so ubili takega človeka. Ubogega, slabotnega in bolnega in kakor zlato poštenega človeka, ki je živel bedno samotno življenje. Sam in zapuščen se je zaklepal v svojo delavnico in snoval svoje čudovite zgodbe daleč od bučnega, priznanega sveta. In prav tega vseskozi proletarskega čioveka, ki se je od rane mladosti pa skozi vse življenje do dobra spoprijaznil z bedo in trpljenjem, je okupator poiskal in odpeljal v Gramozno jamo. Sicer pa bi fašist ne bil fašist, ko o. ne cul zmožen tudi tako nečloveškega zločina. Morda je zver siuma, kako silovitega borca je umorila s tem bolnim in slabotnim ieiesom. Smrekar je bii neposreden Cankarjev dedič borbe poštenega človeka-umetnika proti malomeščanskemu filistrstvu, nazadnjaštvu in hinavstvu. Lahko bi rekli z Ullenspieglom, da je hvalil vse, kar je bilo dobro in lepo, da pa se je smejal vsemu, kar je bilo neumno in hudobno. Smejal pa se je Smrekar tako, kakor se je znal samo on in nihče drugi. Ni bilo stanu in ne abotnega početja našega časa, ki bi mu Hinko ne posvetil svoje kritične pozornosti. Malomeščan je hvalil, se redil, se šel politiko — vse resno in s cilindrom — Smrekar pa se mu je veselo posmehoval in mu v karikaturi, pa tudi v duhoviti pisani besedi dokazoval njegove prave namere in nesmiselnosti. Pri tem pa ni nikoli pozabil tudi nase in nemara najbolj pikre in duhovite risbe gredo na njegov rovaš. Vendar se za tem hripavim posmehom skriva dostikrat tragika našega desetega brata. V borbi za obstanek, priznanje in prav za prav v večnem prepiru z ljudsko neiskrenostjo in zlobo je Smrekar veliko trpel. Seveda tega ni hotel nikomur priznati, zapiral se je vase vendar mu je bilo težko. Bili so časi, ko si je neumoren kakor je bil, zaslužil košček kruha Potem pa ni bilo priznanja od nikoder. Bili so časi, ko so se prirejale bučne razstave, na katerih so razstavljali »mojstri«, o katerih danes ni sledu — Smrekarjeve risbe ali podobe pa so odklanjali kot nekaj neokusnega in neumetniškega. Takrat je pošiljal svoja dela v tujino. Vračala so se z laskavimi priznalnimi pismi, a neobjavljena. Vkljub vsemu pa je Smrekar delal z fanatično pridnostjo naprej. Ilustracije s tisto značilno smrekarjevsko linijo, podobe, krajine, karikature, motive iz narodopisnega sveta, čarovnice, hudiče, gole ženske, svetnike, da, celo plastiko. In to z znanjem, ki je bilo naravnost čudovito, prav kakor čarovnik. Pri vsem tem njegovem velikem umetniškem ustvarjanju pa je bila veličina Hinka Smrekarja tudi v njegovem stoodstotnem pravilnem gledanju na svet. Sam trpeč in izkoriščan je venomer odpiral svojemu narodu oči in kazal na izkoriščevalce. Ni je bilo prilike, da ne bi umetnik pokazal na kapitalistične pijavke bodisi v karikaturi, bodisi v svojih resnih listih, kjer je opisoval bedo in trpljenje j delovnega človeka Tako jg bil Smrekar v teh podobah tudi glasnik in borec novega časa. Posebno pa borec, saj je kot tak tudi daroval svoje dragoceno življenje. Dr, Stane Mikuž Koncert Invalidskega pevskega zhsra V počasuUiv invalidov je bil v nedeljo o priliki invalidskega kongresa koncert Invalidskega pevskega zbora. Spored je obsegal pesmi, ki jih je ta zbor na svojih koncertih že pel (Pahorjeve partizanske pesmi, pesmi Bora, Apiha in Kozine, ruske vojaške in druge partizanske ter slovenske narodne in umetne pesmi). Tokrat je bilo podajanje izraženo s stopnjevanim občutjem, ki je bilo smiselno oblikovano zlasti v nekaterih pesmih, n. pr. v Pahorjevem »Komandantu Stanetu« in »Žalostin-Jd«, v Apihovi »Bilečanki« in v narodnih »Oj te mlinar« ter »Flosar-ski«. V teh in drugih pesmih se je interpretacija ozirala na vsebinsko zasnovo, ki mora biti za koncertno prikazovanje vodilna in si mora, kjer in kolikor je to potrebno, podrediti tudi ritem; v mislih so mi koračnice — predvsem žalnega značaja —, ki niti ne zahtevajo in često tudi ne dovoljujejo ostrosti ritma, če hoče njihova izvedba izraziti vse finese vsebinskega smisla. Tako pojmovanje je na koncertu IPZ bilo očitno in je naglasilo občutljivejši značaj poedi-nlh skladb. Tudi v tehničnem pogledu je bilo Izvajanje prav zadovoljivo. Kanton že razpuščenega in spet priložnostno sklicanega Invalidskega pevskega zbora je potrdil misel, da bi moral IPZ ostati. Potrebno bi ga bilo številčno pomnožiti, izbrati glasove in urediti enakomernost njihove zasedbe po posameznih glasovnih skupinah in mu omogočiti sistematsko delo. Ohranitev zbora bi bila potrebna zlasti v moralnem pogledu, j saj bi pomenila našim invalidom po I uuevnem ueiu mnogo oprostitve in zadoščenja; sočasno pa so tudi zmogljivosti Zoora K.juu mujime-mu števna :a našo svobodo, naj bodo slehernemu uspeha. Mežičanu na dan 11. novembra svetal ;pom:n in obenem resen opomin. Kadjjr koli sta se govornika dotak vali z okupatorjem in ki se za ju-, , deževe zlatnike trgovali s svobodo S ega zborovanja so poslali udele- ljudstva. poskušali uničiti žena resolucijo z zahtevo po pnkLju- pri^itve narodno osvobodilne voj-čilvi Primorja * Trstom m Istro k Titova Jugoslavija vr.s ni penila Titove Jugoslavije. Primorske s Jugoslaviji, obenem pa .z izrazi polne zab!]a Obstojajo zakoni s katerimi Trstom in maršala Tita ter njegove- vdan.osti našemu maršalu Titu. j se demobiliziranim vojakom zago- tavlja življenje. Naša narodna oblast* bo skrbela, da vas bo vse za- TELEFONSKI PROMET LJUBLJANA — REKA Dne 27. sep .einara je bil vzpostav--jen ;ecki. leieioaski prom«. Ljujlja na — Reka Proga je visoko freti-. uično urejtna V promet bodo vključeni tudi modemi daljnopisni stroj. V netaj dneh bodo progo podaljšal z Reke v Opatijo. Z BARJA V nedeljo, dne 23. septembra, je bil na Igu odprt dom ku.ture ter izročen okoliškemu prebival.tvu v vzgojno kuitume namene. Krajevn rdbor OF je s pomočjo bivšega okraj .ega odbora OF Barje preuredi, do nobransto zapuščino, t. j. bivši prosvetni dom — v Dom kulture. Pri obnovitvenem deiu so sodelovale žen .n mladina. Pri delu se je posebno - kazal tov. Pod.žaj. ključavničar iz [ga, ki je dal novemu domu na raz-ibiago kino-aparaturo. Po nemanja vredno je tudi delo tov Zelnika, ki je i°m preslikal v duhu naše borbe. M: rarsko delo sta mojstrsko izvršila tov Zupančič in tov Soklič Vsi tovariš, 'brtniki so pri delu pokazali veliko »ožrtvovalnost. Čitalnica v Hrastniku Na pobudo propagandnega odseka lestnega odbora Hrastnik, da se v irastniku ustanovi čitalnica, smo krenili vse potrebno za čim prejšnjo tre ničitev te misli. Pri ustanovitvi či‘ almce so bile precejšnje težkoče zlati radi prostora, vendar pa naše prizadevanje ni bilo zaman m danes se Hrastničani lahko ponašamo, da gnano prav lepo knjižnico. Zbirka knjig :e precej bogata tako v znanstvenem kakor tudi v leposlovnem pogledu. °oleg domačih smo zbrali tudi precej •ujih pisateljev. Knjižnica bo odprta redno vsako sredo in soboto in upamo, da bodo -adovo’jni naši bralci. 42 MNOŽIČNIH ZBOROVANJ V MARIBORSKEM OKROŽJU V nedeljo 24. septembra, so se v vseh večjih krajih po mariborskem okrožju vršili množični sestanki, na katerih je ljudstvo manifestiralo za nosilca zvezne liste maršala Tita ter zahtevalo republiko Manifestiralo je za priključitev Primorske s Trstom .n Istro k Jugoslaviji, ter obsodilo zlo "•insko delovanje reakcije. Z vseh zbo-ovanj so bile poslane resolucije ir nozd ravne brzojavke Osvobodilo fronti, maršalu Titu. Svetu zunanjih ministrov v Londonu in Zvezni vlad; JUBILEJNA PRIREDITEV Pred dnevi je imela potujoča kul turna skupina propagandnega odsekr OF v soboškem Mladinskem domu vojo 25. jubilejno prireditev. Pestre točke sporeda je občinstvo, ki je do j zadnjega kotička napolnilo dvorano i Mladinskega doma. sprejelo z Živah’ posliia. Vi boste prvi deležni agrarne nim odobravanjem. Posebno sta uga- reforme.« Borci so, vzklikajoč novi jaii ruski peani »Na morje« in »Naša četa v boju«, ki ju je zapel zbor, ter pevski duet tov. Mire Tratnjekove in Edija Gregoriča; navdušila sta tudi kazačok ter humoristična telovadna točka. Prav lepo so izvajali med ostalimi tudi zborno recitacijo Župančičeve pe.mi: »Pojte za menoj«. Takih prireditev si Sobota še želi! Jugoslaviji, maršalu Titu, jugoslovanski armadi in Sovjetski zvezi, zadovoljni krenili domov, da bi v miru nadaljevali delo za obnovo naše dežele. RDEČI KRIŽ V IJTTOMEilSKSJI OKRAJU je začel živahno delovati Upamo, da bodo kmalu razen pripravljalnega PRIREDITEV V DESKLAH V SOŠKI okrajnega cdbora kmsiu žace I DOLINI j jevati krajevni odbori vsaj v večjih Dne 23. septembra »o bivii interni- središčih. Vzhodni del okraja je bil anci iz Deskel vprizorili na domačem več tednov poeorSče fronra in je odru njihove doživljaje iz nemških ta- mnogo hiš v okol ci Str gove po u-borišč. Igra je prikazala kalvarijo ii šenih, še več pa v okoU^h Sv. Bol-Gorice v Ausschwitz in Hirtenberg. fenka, na Kogu, Sv. M klavzu n Bila je resnična slika živl jenja tukaj- Goltinjah. Glavni odbor Rdeč'ga k i-šnjih vaščanov v nemških taboriščih ža je za prvo sao pos’ri 378 kosov od leta 1944. do 1943. Sledile so dekla- oblačil, ki jih je pripra-.l-ln! dbor macije ter moški in mešan pevski zbor RK z os'alimi f kto-j razce, . n^j-z izbranimi pesmimi. Prireditvi je pot ebneišm vojnim oškodovancem orisostvovalo okoli 2500 ljudi. i v oko išu Str gove. Prejeu so nekaj «VTZT 7 A 7A kamor ie lave. ki so za avtomobilske tablice Preživnina ne? sme z rodblnsldml sP^tai3 sma}ni prPmo?- K *re^1 111 Din 67 —. za motociklistične tablice dokladami vred presegati 2409 din bilo žrtev. Narodna milica v Drav-na mesec, vendar mora doseči vsaj Ijah ponovno opozarja prebivalstvo. 1000 din na mesec, če upravičenec ni- na: pazj na vsai; SUmljiv in nevaren ma nobenih drugih dohodkov za pre- nrPfimpt KoTrnlr lip -avnanie z niim življanje. Rodbinska doklada znaša predmet- K0"1"r.ra „ „ ,e , j ne glede na draginjski razred 175 din neznano, naj takoj obvesti Narodno miza vsakega otroka do dovršenega 14. lico, ki bode nevaren predmet odleta starosti, če pa hodi v šolo, do. stranila. — N. M. Dravlje, dovršenega 18 leta starosti. I ■ Začasne preživnine se Izplačujejo I onim osebnim in rodbinskim upeko-; ŠTUDENTJE GOSPODARSKIH VED ker ne more preprečiti izgube figure. TELESNA VZGOJA Uspela prireditev naših fecreev 1 TOREK. 2 OKTOBRA 1945. 0—6 30: Vojaške sodbe na plačah <130 do 8.45: Napoved časa In Izvleček iz poročil z dne 2 oktobra 6 45—7: češke ko. račnice ln polke. 7—7.15: Pregled sporeda objave In poizvedbe. 7 15—7.30: Sovjetska ln poljska lahka glasba 7 30—7.45: Napoved časa In poročil?.. 7.45—8: Jutranji koncert: naj’epšl Chopinovi valčki Schubert: Podoknica 12—12 30: Trlo Rnd 30- M2' črDl 86 vda> Ljubljani, Aleksandrova cesta št, 3. Za vsako vozilo se mora predložit! potrdilo o oddaji »prijavne pole za uporabnike« (v velikosti 5 X 8.5 cm ter opremljeno s tekočo številko). ' Za ves kraj ali okraj more dvigniti tablice en sam pooblaščenec, ki mu prizadeti uporabniki izroče v prejšnjem odstavku označena potrdila. Na športnem dnevu I LBNO J# Za tablice je plačati le stroške izde- Danilo Žerjal izboljšal rekord DFJ v metu krogle na 13.09 m Ljubljana, 1. oktotem pa Qin 31. Klub L Ljubljanske brigade SDNO Je Uporabniki se opozar jajo da bo po preteku roka za dvig tablic, vse pričakovanje. Ree Je.. da je bila Pri-Dre povedana vožnja Z mo- reditev s privlačnim lahkoatletskim ln \ y J_______,,___ dobrim nogometnim sporedom objavljen» tornimi-vozili, kt ne bodo opremljena ^ Javn06t komaj dva dni pred tem ln so 1 obiskovalci naših športnih prostorov rajši Izrabili včerajšnjo prijetno Jesensko nedeljo z» Izlete v naravo, toda kljub temu se je na igrišću ob Tyrševl cesti le še zbralo nekaj sto navdušenih pristašev te. lesne vzgoje, ki so bili prlCa resni m tudi kvalitativno pomembni športni prireditvi. Pravo občudovanje Je vzbujala predvsem njena vnanja organizacija, ki Je bila v rosah maloštevilnega štaba delavcev lz tega vojaškega športnega kluba ln je potekala brezhibno do zadnje podrobnosti. Najbolj nas Je presenetila vzorna obveščevalna služba na prostoru s posebno zvoCno napravo, ki Jo Je pripravil vod za i zvezo pri 8DNO. Posamezne toCke so naglo sledile druga drugi ln tudi sicer Je bilo na vseh koncih ln krajih opaziti skrbno ln spretno roko organizatorjev. Do. sežem propagandni uspeh te prve javne prireditve športnega kluba I. Ljubljanske brigade SDNO Je treba ocenjati s tem veCJlm priznanjem, ker vsi tihi ln neznani športni delavci v tem kiubu prav za prav ves Cas po osvoboditvi niso Imeli prilike opazovati nobene v velikem organizirane prireditve — mimo tega da so seveda predvsem vojaki ln borci ln Jih zato dolžnosti mnogo bolj vežejo na vsakdanji posel kakor ostale športnike v civilu. Med ožjimi prireditelji, ki so pripomogli. da Je športni dan te vojaške edl. nlce žel takšen nedeljeni uspeh je treba z novimi spoznavnimi tablicami. Iz pisarne Ministrstva za lokalni promet. NOV PAR POTNIŠKIH VLAKOV NA PROGI CELJE—VELENJE V sredo, 3. oktobra bo začel voziti nov par potniških vlakov na progi Celje—Velenje. Odhod iz Celja 12.30, prihod v Velenje 13.48, povratek iz Velenja 17.53 ta prihod v Celje, 19.16. š v n io kslo v Novem Sadil kot črni dosegel enako igro ta brez težave remiziral. Tomovič je kot bel: v indijski par-tiii porazil Miliča, ki je očivičtao ne- koliko deprimiran zaradi dveh prej : oceniti vodjo tekmovan'a ln referenta _____ šnjih porazov. Trifunov č je s preciz- telesno vzgojo pri brigadi tov. Pedorja no igro v končnici premagal 2. Po- i Gradišnika ln še naslednje funkcionarje: no igro v aoucn. p nrpmaval vrhovnega sodnika tov. Mevljo, starterja poviča, Cvetkov je lepo preri g tQV Glonarja. sodnike tov. Kara UCakar-Aviroviča. Novosadski prvak Kulzm- I ja KorCeta. Kosca. Lobodo ln Hamrlo ter sta je z zmago nad Kažičem zelo športnega referenta brigade Jako Svetino, utrdjl svoj položaj na tabeli. Remis so končale part je Kostič—Subarič, Filipčič—Rabar, Feuer—Najkirh, Poljakov—Popovič in Radojčič—Tot Stanje po 8. kolu je: Cvetkov, Trifunovič in Vukovič po 5 to pol, Pirc, ... •n..., h* R,Kor Khlfrinnh' no 5 ki so pripadali .naslednjim društvom oda. Puc, Tomovič, Rabar, Kulžmsk po s, vojaik!m edlnl^m. udarniku 9. Krimu 5. v fotoreportaži pa se Je posebej še uve. ljavljal tov. Kamrla. Spored tega prvega vojaškega športnega dneva so tvorila predvsem lahkoatletska tekmovanja, katera se Je prijavilo 34 tekmovalcev. Gligorič, šubarič, Najkirh, Vidmar po 4 in pol. Preinfaik, Milič, V. Popovič, Tot po 4 itd. Iz 7. kola je naslednja partija: Damski gambit. Beli: Pirc — Črni: Poljakov 1. Sgl—f3, e7—e6; 2. c2—c4, d7— pravnik ali finančni uradnik Tomovič kot črni podvzel tvegan ma- 3 d2____d4 S°-8___f6- 4 Lel_____e5 ppnlni ra^imalri 1 mnra _______________i: i—,—— l- iru-.— Uu, O. U ta r ___ o t Železničarju 2. po enega tekmovalca pa so poslah: Edinost ZM3. topniška divizija ln IV. armija, razen vseh teh pa največ, ln sicer 14 tekmovalcev I. brigada sama. Slednji so zasedli vsega pet prvih mest izmed osmih razpoložljivih. Najboljši mol v njihov! sredi Je bil Danilo Žerjal, ki Je v metu krcgle Izboljšal nedavno postavljeni državni rekord Srba Jevtovlča za celih 9 cm, t. J. od 13 m na 13 09 m Izven . - , ... , - , . u», o. >u—ui, ost,—iv,, i. —a”, konkurence P3 dosegel celo znamko 1321 (konceptm. računski, davčm), mora never. zaradi katerega je Vidmar pri- --g__- 5 sbl______c3 gbg____^7. g Tal ro. Zelo dober dan je imel tudi teka* Ra. komisija pntegniti-k poslovanju po gej najprej v boljšo pozic jo, dobil ________ - 'hfi. 7 T’e___h4 A___o. g Clč lz Udarnika ki Je v teku na 100 m preo piših o reviziii pravic do pokoj- . kmeta in zmagal v napadu Pirc Z' P°stav11 U.3 ki Je obenem nov ne- nin kot predsednika osebo, ki je di- a , " , e2—e3, a7—a6; 9. a2—a4, Tf8—e8, oficlelni slovenski rekord, v metu kla- piomiran pravnik ali davčni uradnik. Je 1Sral Protl Poljakovu aams.n gam- 1Q £,cil—c2 c7—c6; 11. Lfl—d3, d5 : diva. ki je prišel na vrsto šele v odmoru Po potrebi se lahko pritegne k te- bit. Partija je zašla v ortodoksno va- 4. 12 . 4 b7_b5; 13 Lc4—a2, med oocom-tno tekmo Je nastopil Z-rjal mu poslu oseba, ki ni član odbora, j rianto, v kateri črnemu ni uspelo, da b5’:a4; u o^, c6-c5; 15. Tfl—dl! ^VsT m^6 dOSegel PrpV teP° Prijave upravičencev | bi dobil protiigro. V st snjeni poziciji c5 . d4; 16. Sf3 : d4, Dd8-c7; 17. Vse osebe, ki so upravičene do mor °,^ °? ii v. ,0 Lh4—g3, Dc7—c5; 18. Dc2—e2, Dc5 osebnih ali rodbinskih pokojnin, mi- Pa )e v zaPletu ‘ ,& ^U š® °fl0 ,t d' —h5; 19. De2 : h5, Sf6 : h5; 20. Sd4 : lofctnlh oskrbnin, življenjskih rent, f?,,86 'tJ*? e®’» Sh5 : g3; 21. Se6—c7!f a4—a3; Tehnični iziđi narodnih priznanj, stalnih državnih nasprotnika Feuerja. Orni je v tadij-podpor in vzdrževalnin iz državne sl partij' že v otvoritvi izgubil kme-ali bivše samoupravne blagajne, mo- ta in je Puc. brez večjih težav zma-rajo vložiti prijavo po posebnem vzor- gaj Manj srečno se je boril Premcu pri krajevnem narodnem odboru, f lk gubarićem. V damskem gam-v čigar območju stalno bivajo. Kra- ... . ko, ernl slcer izenačil tiozi- jevm odbor mora prošnjo, če je pra- i b‘tu 3e kxot crnl izenacl1 vilno sestavljena, v treh dneh dosta- ^ v čašo ni ^st ski pa je izgubil viti komisiji pri okrajnem narodnem J 1 ~ * odboru s potrebnimi podatki glede navedb v prijavi. Zlasti mora krajevni odbor podati točne podatke o premoženjskih in družinskih razmerah upravičenca, o njegovi morebitni sedanji zaposlitvi in o zaposlitvi njegovih družinskih članov. Prijavi mora biti priložen odlok ali overovljen prepis odloka s katerim je bila upravičencu priznana pravica do pokojnine, in odrezek čekovne nakaznice za zadnje izplačilo od bivšega pristojnega jugosovanskega oblastva, po možnosti od 1 aprila 1941. Prijavitelji, ki morajo dokazati svojo pridobitno nesposobnost, morajo priložiti tudi izpričevalo o zdravniškem pregledu. Komisija rešuje prijave na sejah treh članov na osnovi navedb v pri' dva kmeta in s tem partijo. Posebnost kola j bil Kostičev poraz s Kulžinskim. V Caro-Kanovi 22. h2 : g3, a3 : b2; 23. Tel—c2, črni se vda. Iz Si kola je partija: Caro-Kan. Beli: Preinfaik. Črni: ing. Vidmar mL 1. e2—e4, c7—c6; 2. d2—d4, d7— d5; 3. e4 : d5, c6 : d5; 4. c2—c4, Sg8 M*t dhka (11 tekmovalcev); 1. Žerjal Danilo 43.49 m. 2. Vehar Ivo 33.62 m 3. Malič Jože (vsi trije LBNO) 33.15 m, 4. Zupančič Neli 32.53 m. 5. Špindler Jane» 30.72 m. 6. Sodnik Boris (val trije Udar. nik) 30 20 m. Skok v višino (6 tekmovalcev): 1. Prl-bošek Prane (Udarnik) 160 cm. 2. Vehar Ivo 155 cm, 3. Zupanc Prane (oba LBNO) 155 cm. Met krogle (12 tekmovalcev): 1. Žerjal Danilo (I. LBNO) 13.09 m (nov rekord DFJ), 2. Zupančič Neli (Udarnik) 10.96 m, 3. Malic Jože (I. LBNO) 10.94 m 4 Prl- ■f6; 5. Sbl—c3, e7—e6; 6. Sgl—f3, ____ _ __ ___________ Sb8—C0; 7. Lel—g5, Lf8—e7; 8. Lfl bošek Franc io.89 m. 5 Sodnik Boriš (oba obrambi je Kostič kot beli igral zna- : —d3, Dd8—b6; 9. 0—0, d5 : c4; 10. H.d|„rnlk) 10 84- 6- Vehar lTO (L LBNO) ni gambit- Kulž nski pa se je dobro Ld3 :c4, Db6:b2?, 11. Sc3—b5!, Db2 j Tekmico m (6 tekmovalcev): 1. i»-«» branil in prišel s kmetom več v kon- ! —b4; 12. Sb5—c7-{-, Ke8—di8:; 13. Marko (Udarnik) 11.3 (nov slovenski re. RADIO LJUBLJANA «■MMMMH OMMI HflMnpHMV priredi v peMc 5. t. m. točno ob 20. v veliki nnlonski dvorani KONCERT skladb Ludviga van Beethovna. SPORED: T. Egmont. predigra. 2. UL simfonija (Eroica). 3. Koncert za klavir ta orkester v c-molu. Izvaja veliki orkester Radia Ljubljane. Solist: Anton Trost. Dirigent: Uroš Prevoršefc. Uvodna beseda: Dr. Dragotin Cvetko. Predprodaja’ vstopnic v trafiki Sever. 2499-a je utrpel že drugi poraz, in sicer •_ i je v dobri partiji porazil Gligorič. Važna je bila tudi partija Najkirh— . Avirovič. Bolgarski prvak je z odlično igro prišel v dobljeno pozicijo, potem pa je nenavadno slabo adalje-val ta partijo končno še Izgubil. Cvetkov je poraz:l Radojčiča, Ž. Popovič je premagal Kažiča. Remis so , . , .. , , ,Prl' končale partije Tot—Trifunovič, V. javi priloženih dokazil m podatkov - „ krajevnega odbora. Lahko zahteva Popovič—Filipčič ta Rabar—Vukovič. čnico. V časovni stiski Kostič ni na- Sc7 : a8, Db4 : c4; 14. Sf3—e5, Sc6 šel najboljšega nadaljevanja ln kon- e5; 15. d4 : e5+, SfS—d5; 16. Tal— čnico izgubil. Mlad: nadarjeni Milič cl, Dc4 : a2; 17. Lg5 : e7+, Kd8 : e7; 18. Ddl—g4!, Th8—g8; 19. Sa8—c7, | f7—f5; 20. Dg4—g;5+, Ke7—f7; 21. j Sc7—b5, črni se vda. 0 Ponoven poziv vsem šahovskim edi-nicam. Pripravljalni odbor Slovenske tudi naknadno predložitev dokazov od upravičenca, od krajevnega odbora ali od obeh. Komisija skiepa z večino glasov Svojo odločbo mora obrazložiti m v njej navesti pouk o pravnem leku. V razlogih mora na- V osmem kolu je bila dogodek dneva ostra borba med obema slovenskima mojstroma Preinf alkom in Vidmarjem ml. Preihfalk je igral proti Caro-Kanovi obrambi znano ru- vesti, na ^novi če^ je& praričenost a*o varianto, držeč se vzora partije do preživnine priznana oziroma od- Botvinik—Spielmann iz Moskve leta klcnjena in na osnovi katerih dejstev : 1935. Vidmar se je spustil v riskan-je odi ejena višina preživnine. i ten zaplet ta žrtvoval kvaliteto. Ce se po izdaji odločitve spremeni : Preinfaik je s precizno igro dokazal katera od okolnosti, ki ie služila za ' nepravilnost žrtve ta je zmagal v merilo pri določitvi preživnine, sme „„ , f-,, “ komisija svojo odločitev predrugačiti i “apad.u'1 P*rc ff J® Pr°G GnS fo ali nadaljnje izplačevanje ustaviti. Prav tako branil s Caro-Kanom. Gli-Vsako spremembo, ki vpliva na pre- g°riOOOOOOQ(XXXXXXXXXXXXXXXOCXXXXXXXXXXXKiOOOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXMCXXXXXXXXXXXJOOOOaoo DOBRO OHRANJENO KLAVIRSKO HARMONIKO, 80—120 basov, 2—4 registre, najrajši Italijanske znamke kupim. Na_ slov pri podružnici »Slov. poročevalca« v Celju. 11.699-6 VARILNI APARAT v dobrem stanju ku_ plm. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 11.803-6 ETERIČNA IN ROŽNA OLJA Za izdelovanje kolonjske vode kupim. Polanc, Kopitarjeva 1. 11.856.6 RADIOAPARAT kupim — cena do 5000 din. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Radio 5000«. 11.878-6 STARO PREPROGO kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Pi_ rotska«. 11.829-6 ZAMENJA M FOTOAPARAT 6X6, samosprožilec, 1:4,5, zamenjam za 10x15 na plošče. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 11.886_7 DVE DOBRI MOŠKI OBLEKI zamenjam za radioaparat na izmenični tok v dobrem stanju. Prodam de-ovno zimsko suknjo. Naslov v podružnici »Slovenskega poroč.« v Celju. 11.700-7 KLAVIRSKO HARMONIKO, novo, 80 basov, 7 registrov, zamenjam za dve vrsti moškega blaga, eno je lahko za plašč. Menjam tudi delno za blago, ostanek za denar. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Sivo blago«. 11.827.7 N M PRAZNO SOBO išče višji državni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« pod »Točen«. 11.872-12 j MAJHNO SKROMNO SOBICO, prazno, po možnosti s štedilnikom, iščem v mestu ali bližini. Pomagam lahko tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Po-magam«. 11.630-12 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom išče uradnica, ves dan zaposlena. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Mirna«. 11.874.12 PRAZNO SOBO s souporabo kopalnice, iščem za takoj. Ponudbe pod »Plačam redno« na ogl. odd. »Sl. por.«. 11.844-12 SOBO ODDA SOBO, eventualno tudi prazno, s so- ! uporabo kuhinje oddam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 11.682.13 j R N O KOMPLEKS ZEMLJIŠČA v Celju dam za leto 1945./46. v najem. Informacije pri Ivu Petraku Lava 37 11.601-9 PROSTORE ZA ČISTO IN SNAŽNO OBRT iščetn v najem. Ponudbe na ogl. cdd. »Slov. poroč.« pod »Tiha obrt«. 11.873-9 STANOV ANJE odda STANOVANJE V SMLEDNIKU oddam čez zimo zanesljivi stranki. Informacije daje dr. Grosman. Gosposka ulica št. 371. 11.599.11 DVOSOBNO STANOVANJE v centru, zamenjam za g&rscniero. Ponudbe pod »Garsoniera« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. ' 11.642.11 SOBO 1 Š C E SOBO, prazno s štedilnikom, v centru ali bližini Poljanske ceste, išče ves dan odsotna tovarišica. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 11.790-12 OPREMLJENO SOBO. Iščem, eventualno bi pomagala v gospodinjstvu. Potrebujem takoj. Naslov v ogl. odd. Sloven. poročevalca«. 11.801-12 SOBO. prazno, Išče uradnica. (Plača tudi v materialu). Naslov oddati v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Redna plačnica«. 11.863-12 VELIKO PRAZNO SOBO v sredini mesta Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Velika«. 11.805-12 OPREMLJENO SOBO Išče solidna ln mirna moška oseba, dober in točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Ves dan odsoten«. 11.875-12 Wüä Neutolažljivi naznanjamo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in soborcem, prenos zemskih ostankov padlega borca, našega prisrčno ljubljenega, nepozabnega sina in brata Ivana Graffarla ki je iz zvestobe do svojega slovenskega naroda žrtvoval svoje življenje v cvetu najlepše mladosti, star 19 let, dne 2. avgusta 1944 na Duplici pri Kamniku. Prepeljan bo v Sv. Valburgo v soboto 6. X. 1945. Pogreb bo v nedeljo 7. t. m. popoldne ob 3. uri iz Sv. Valburge na farno pokopališče v Smlednik. Sv. maša zadušnica za pokojnikom bo v ponedeljek, 8. oktobra ob 7. uri v farni cerkvi v Smledniku. žalujoči: ANTON GRAJZAR, ode; IVANA, rojena LOŽAR, mati; ANTON, pogreéan, MARJAN, FRANCE, STANI, bratje; MARICA, sestrica Za vedno je odšel od nas naš predobri ata Mrava! Ljudevit Njegova poslednja misel je bila pozdrav svojim dragim. Poslednjič bomo šli z njim na Gradišče v torek 2. oktobra ob 4. popoldne. Radovljica, 30. sept. 1945. Žalujoča žena LOJZKA in otroci ŽARKO, MELOSA, DUŠAN, BOJAN, STOJAN Za vedno nas je zapustila po dolgem in težkem trpljenju naša srčno dobra, zlata mamica, stara mama, sestra ip teta, gospa Frančiška Zajc upokojenka tobačne tovarne Pogreb bo v sredo 3. t. m. ob %3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, 1. oktobra 1945. Globoko žalujoči otroci: IVAN, FRANČIŠKA, BALDO-MIR, in ostalo sorodstvo ZAHVALA Za izraze sočutja in spremstvo na zadnji poti našega dragega, nepozabnega moža, očeta, starega očeta Ivana Tavčarja cestnega nadzornika v pokoju, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, stanovskim tovarišem, sosedom, pevcem mesta Kranja in vsem darovalcem cvetja. Kranj, 29. septembra 1945. žalujoči ostali. KDOR BI SE RAD VADIL NA KLAVIR, naj se oglasi v Pavšičevi ul. 6. 11.850-14 TOVORNI AVTO »Büssing«, ki je 24. t. m. popoldne prispel iz Zagreba v Flori, jansko ulico ter odpeljal 2 nahrbtnika z radioaparatom, lovsko dvocevko Itd., naj se takoj Javi v Vošnjakovi ul. 16. šofer in spremljevalec naj vrneta nahrbtnika lastnikom istotam. 11.490.14 PROSIM OSEBO, ki je pobrala meški dežnik pred domobransko vojašnico v soboto zjutraj ob V^9. uri, da ga prinese proti nagradi na poljansko stražnico, ker je bil dežnik izposojen. 11.86S.14 ZLATO BROŠO, drag spomin, sem izgubila v nedeljo popoldne od Gradišča v šiško. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti dobri nagradi v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 11.849.14 POZIVAM ŽENSKO OSEBO, ki je v so. bo to okoli enajstih pomotoma vzela moški dežnik z bambusovim držajem v trgovini Franc Pavlin. Kongresni trg. da ga vrne v trgovini. 11.381.14 USNJENE RJAVE ROKAVICE, sem izgu. bila od Rožne doline Cesta XV do Ceste VI. Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi Marnu. Rožna dolina, Cesta XV/20. 11.804-14 PRSTAN z briljantoma in rubinom sem izgubila. Na notranji strani je datum. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja. da ga proti nagradi vrne. Klanj, šček. Rožna dolina, Cesta XVII., št. 30. 11.786-14 IZGUBILA SEM večjo vsoto denarja in osebno izkaznico na ime Anica Lukman pred Evropo pri tramvaju št. 4 dne 30. IX. t. i. ob 7. uri zvečer. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne denar, ki Je vsa mesečna plača, proti nagradi na omenjeni naslov. 11.867-14 ZELENO TORBICO, v njej pelerina, čuturica z mlekom, 10 jajčk in mreža za trg sem izgubila v nedeljo zvečer na cesti od Mednega do Ljubljane. Pošten najditelj naj Jo izroči v ogl. odd. »Slov. poročevalca« proti nagradi. 11.810-14 IZPGUBILA SEM od postaje Šk. Loka do tovarne Šnajder prv0 plačo, ki sem Jo prejela po vrnitvi iz nemške ječe v znesku din 857. odpustnico iz ječe, izdano od ameriških vojaških oblasti ter par. tizansko legitimacijo. Ker sem navezana samo na svoj zaslužek in sem bila v zadnjih 2 letih stalno po nem. tabori, ščih in Ječah, upam. da bo najditelj toliko pošten ter vse vrnil proti nagradi na naslov: Ivanka Pintar. Veš ter 19, ali tov. »šešir«, šk. Loka. 11.877-14 DVE KOLESI sta bili odpeljani z dvorišča gostilne Slokar, Domžale. Osebi sta dobro znani. Da se izogneta posledicam, naj pripeljeta kolesi na isto mesto nazaj. 11.814.14 VELIKA AKTOVKA, rjave barve. Je 30. septembra padla s kamiona na cesti Duplje—Kranj—čirčiče. Vsebina: jestvine in igračke. Najditelja prosim, da Javi svoj naslov lastniku Lojzetu štu-larju, Ljubljana. Poljanska c. 2. ali jo odda v mlekarni v čirčičah! 11.852.14 IZGUBILA sem zapestno uro v nedeljo v kinu Slogi. Najditelja prosim, naj Jo vrne na ogl. odd. »SL poroč.«. 11-871.14 VSE INTERNIRANCE, ki se vračajo iz nemških taborišč, lepo prosim sporo, čila, če kdo kaj ve o mojem možu Maksu Hercogu, doma iz Hrastnika. Moj mož je bil odpeljan v Mauthausen, nato v Auschwitz, od tod pa v Buchenwald. Živ je bii še 8. aprila 1945.. Anka Hercog. Hrastnik 194. 11.809-15 PROSIM VSAKOGAR, kdor kar koli ve o družini Antona Milerja, ki stanc, vale, v št. Vidu nad Ljubljano in ob početku julija odšla neznano kam. naj sporoči proti povrnitvi stroškov Ferdu Milerju, Ljubljana, šmartinska cesta š*. 21. 11 802-15 KDO KAJ VE O ŠTEFANČIČU KARLU-partizanu iz Pirešice pri Celju, ki je bil v letu 1944. nazadnje nekje na Dolenjskem? Javi naj Antonu Štefančiču iz Pifešice pri Celju. 11.816-15 BLAU ALI BLAN ŠTEFAN, tekstilni teh. nik. absolvent tekstilna Sole v Kranju, je bil do 8. septembra 1943 v Ljubljani in je neznano kam izgnii, najbrž je šel v partizane. Prosim, če kdo kaj ve o njem. naj sporoči na naslov Evgen Bartoš. upr. tovarne »Velebit« Ksrlo-vac Banija 36. 11.741-15 TOVARIŠI IN TOVARIŠICE padlega partizana, 201 etn ega Iva Rumperta-Igorjs$, polit.komisarja v Tomšičevi brigadi, ki so bili z njim skupaj, prosimo, da =po-roče vse. kar vedo o njem ozir. o njegovem življenju med partizani, njegovi materi Giz-eli Rum pert. Krško. Za vse vam bom zelo hv&Vžna 11.769.15 VSE TOVARIŠE PROSIMO SPOROČILA, če kaj vedo n usodi partizana Cirila Centa. roj. 5. V. 1924 v Krki. Zadnjič se je javil meseca januarja 1945 z naslovom 2. bataljon. 2. četa. XIV. SNOB Simona Gregorčiča XXX. divizija. Sporočila s povrnitvijo stroškov prosim materi Katarini Pograjc. Vi_ dem. pošta Krk® pri Stični. 11.825-15 D-RAŽISLAV KOPRIVNJAK je odšel k par. tizanom skupaj z Ivanom Žerdoner'em 17. IX. 1944 in sicer v Šercer j evo brigado. Zadnjikrat so ga videli v Savinjski dolini pred Novim letom. Prosimo vse. katerim Je o navedenima partizanoma kaj znano da to sporoče Krajevnemu NCO Rogatec. 11 853 15 PROSIM TOV. PARTIZANE* če kdo kaj ve o Jožetu Daneu. trg. pomočniku, roj. 1910. odišiem v partizane 9. sept. 1943 Dolenjsko, nai javi na naslov: Vintar, Trubarjeva 2. Stroške povrnem. 11.843.15 TOVARIŠI IN TOVARIŠICE! Kdo ve za grob padlega borc.o Jožeta škarabeta (Štefana)? Padel je Po vesteh v Suhi Krajini v začetku aprila 1945. Prosim javite na nas’ov Rozi škarabot. Kamniška 19 Ljubljana. 11.817-15 PROSIM SPOROČILA VSAKOGAR, ki bi kaj vede? o Jožetu Pa viku. roj- 19. IV. 1918. Bil ie pri rad;‘skl stanici 4. oPsr. cone. Štajersko kasneje turi! m» teranu pri Ljutomeru in Slovenski Bistric' s nekim Ivanom iz ža7ea Javiti: Milka Pavšek Senožet, St. Lambert, p Sava pri Litiji. 11 876-15 INTERNIRANCI IZ ŠT EZTJE! Prosim, kdor kaj ve o mojem možu Jožetu Grumu, starem 47 let. nai spmoči na naslov: Alojzija Hribernik. Bcmekarjeva 36. Ljubljana. Zelena jama. Stroške r,o-vrnem. 11.834-15 P R O k T M SPOROČILA VSE TOVARIŠE PARTIZANE, ki M kaj vedeli ~ moj^m sinu Evgenu Grnkiču. roj. 5. VEIT. !°?7. > v Vrtojbi. Gorica. Baje je bil okrog Žužemberka spomladi 1942 pri srti-eriji. Stroške povrnem. Vsaka, tudi najmanj, ša vest dobrodes-a Naslov: Albina Gorkič. Predovičevs. 12. 11 552.15 Kup!Ud £¥t@ Za naše slovensko podružni co kupimo dober osebni avto. limuzino ali kabriolet. Ponudb? na: „Mestek — Zagrsfe, Vlaška 12 Tet 77-29 2372/a POIZVEDBE VLJUDNO NAPROŠAM TOVARIŠE, M eo bili prepeljani 15. 2. 1945 lz Trostberga v Dachau zaradi obolenja za tifuzom, da sporočijo proti vrnitvi stroškov, če Jim Je kaj znano o tovarišu Mihaelu Podmentku, taborišče št. 138433. na na. slov: Ivan Mirt. Rajhenburg. 11.582.15 H« 1 ft,*?, lim Cene m Ogif.SMB »SLUŽBO IŠČE«: beseda Din o.50, ob f nedeljah in praznikih beserU Din l 1.—, najmanši znesek Din 15.—. Da- i Janje naslova ali šifre Din 5.—. »POSEST«: beseda Din 2.— ob ne_ delj ah in prašnikih beseda Din 4.—. RAZNI DOPISI, preklici, cuv stila, razne zahvale in podobno: beseda Din 3.—, ob nedeljah in praznikih beseda Din 6.—. OSTALI OGLASI ob delavnikih beseda Din 1.—. ob nedeljah ;n ?raz_ ni ki h Din 2.—. Pri vseh ogla-Lh se zaračunava oglasni davek Lin 3.—. Dajanje naslova ali šifre Din b.—, Najmanjši znesek za malt o Lvs zrna. ša Din 20.—. ob nedeljah In praznikih Din 40.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le če zahtevate od ogls-mega oddelka »Slov. poročevalca« odgovor, priložite DIN 3.— V ZNAMKAH. Vse pristojbine za male oglase je treba plačat: pri predaj? naročila, oziromj jih pošljite v pismu ober eia z naročilom ali pa po pesi n: položnici na čekovni račun Ljubljana št. 11.739. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se oglasov, je naslavljati na: Okrasni oddelek -»Slovenskega poročevalca«, Ljubljana. f ■i Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča HELENA ZANOsKAE Pogreb drage pokojnice bo v torek 2. oktobra 1945 ob V?3. popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. septembra 1945. žalujoči: BUDOVIH, FELIKS, sinova; KOZI, SLAVKA, MICI, ZOFI, PAVLA, hčere, ter ostalo sorodstvo. 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je padel za boljšo bodočnost slovenskega naroda moj dobri mož in očka PAVLE POTISEK trgovski sotrudnik v rudniškem konzumu Pogreb bo v torek 2, oktobra 1945 popoldne z doma žalosti v Zagorju na farno pokopališče. Zagorje ob Savi, 1. oktobra 1945. žalujoča žena FEPI, sinko MIŠKO, hčerkica MAGDIČA, starši, in ostalo sorodstvo. Kokolu« sgrajema aredništi« >£toven»keg* pomeril«*, Ljubljana, Knafljeva ulica »L 50L lelelon uredništva in aprire št. 31-22 de 31-28. * Tiskarne »Slorenskega poročevalca« * Glavni urednik Ciril Ko »m; JAVNA BORZA DELA LJUBLJANA — DELAVSKI DOM Službo do si: 2 hlapca, neomejeno število delavcev za sekanje drv, 20 apneaičarjev, 28 delavcev minerjev. 1 pečaraki pomoćnik 6 opekarskih delavcev, 7 orodnih ko vačev, 2 krovska pomočnika 8 stavbnih ključa v n:carjev, 20 elektroinitalaterjev bsem mizarjev. dva pohištvena mi. zarja, en stavbeni mizar, osem sodar -*Jev. 20 priučenih sod&rakih delavcev, 2 lesoetmgarja. 2 rezbarja. 1 torbar. 1 sedlar 13 čevljarjev. 1 brivec, 1 ti skarski stroj nik-stavec. vajen pri strojih za vrećice.' 6 delavcev fcl so delali v skladiščih. 83 zidarjev neomejeno število delavcev za stavbna dela, 1 so, bosiikar, 45 tesarjev. 1 kleparski va. Jenec, 1 vrvarski vajenec. 1 tapetniški vajenec. 1 dimnikarski vajenec 2 In. štalaterska vajenca. — Za tekstilano Kočevje potrebujemo: l barvarskega pomočnika, 1 tkalskega mojstra za volno. SLUŽBE iščejo GOSPODINJSKA POMOĆNICA Išče siuž. bo k majhni družini, najrajši v Ljubljani. Naslov v Jav. borzi dela. 11.312-1 URADNICA, absolventka trgrvske šole. s Tletno prakso, zmožna strojepisja, korespondence in strojepisja, želi na. stopiti službo takoj. Naslov v Javni borzi dela. Zglasiti se od 9. do 2. tire. 11.971-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa hišna dela iščem. Vprašati v Javni borzi dela. 11.858-1 SLUŽBO dobe SLUŽKINJO h gospodinjstvu, delovno, pošteno, sprejmem takoj. Naslov v Javni borzi dela. 11.727-2 PERFEKTNO KUHARICO Iščemo. Naslov v Javni borzi dela. 11.885-2 TOVARNA V LJUBLJANI išče 1—2 ključavničarja. po možnosti mlajša. Na_ stop službe takoj ali pezneje. Ponudbe pod »Tovarniški ključavničar« na Javno borzo dela. ______' 11.894-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme sa_ Ion »Gentlemen« Dalmatinova ulica št. 3. * 11.395-2 V A J N C l SPREJMEM TRGOVSKEGA VAJENCA s primerno šolsko izobrazbo, najrajši iz poštene krr^čke družine. Pismene po. nudbe s šolskimi spričevali na Javno bo:--o dela pod značko »Priden in po. šten«. 11.571-3 ZASLUŽEK VRTNAR sprejema vsa vrtna dela. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 11.663.4 DELEGATI! Za uvedbo poenotenega ra. čunovodstva po novi uredbi, organizacijo in reorganizacijo podjetja z ozirom na nove kalkulacijske predpise pl. šite pod »Srdobno računovodstvo« na cel. odd. »Slov. poroč.«. 11.799-4 SPOROČAM, da sprejema tvrdka K. Biško, Kamnik: blago, obleke, odeje, volno, tkanine, v barvanje. Bezlaj. Slomškova ulic,- 23 T.. Ljubljana. 11.034.4 KNJIGOVODSTVO po novem kontnem načrtu, ot ratovni obračunski list »Oboi« uvaja strokovnjak. Pisati pod »Kartotečno knjigovodstvo« na oglasni odd. »Slov. poročevalca«. 11.800.4 VAS ŠIVAT J TI STROJ je potreben temeljito urediti in očistiti. Oddajte vaš naslov v oglasnem oddelku »Slov. po. ročevalca« pod »Poceni« pa vas obi-ščem. 11.860-4 KUŠ5INO poučujem. Tečaji za posamez. nike in skupine, teoretično in praktične. Gajeva ul. 8-TV.. vrata 10. desno. Vprašati cd 10. do 12. in od 15. ure da’ o 11.859-4 DOM/ SE LAHKO NAUČITE ugodno z dopisovanjem angleščino, francoščino, . nščino. španščino, knjigovodstvo. Dopisi na »Servisbiro«, Ljubljana, še-lenburgova pod »Pot navzgor«. 11.869-4 ROD M STRUŽNICE, svedre, kompresorje in naj_ različneiše stroje in orodje za meha. nične delavnic? in avtogaraže dobavlja najhitreje: »OMNTPOL«, Trst, Via Commercials. 10.830-5 FOTO »LEICA« 15 naprodaj. Ponudbe v din ali lir in ogled pri K walla. Trst, Via Mazzini 30. 11-371.5 VEČ STARIH VOZ — BIR prodam špedicija Turk, Masarykova 9. 11.372.5 SUKANEC, bel-črn, rokavino. se rž. šan. tun? itd. Je dobiti pri: K walla. Trst, Via Mazzini 30 11393.5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, popolnoma nov. naprodaj. Ogled v trgovini Du_ najska cesta 69 11.434.5 DVE MOŠKI. OBLEKI ugodno prodam. O Ned iz prijaznosti v krojačnici Wol_ fova 10T. 11.497-5 EO ' NE LUTKE. nove. posamezne ali v skupinah prodam, št. Jerko Hubadova št. 3 1. 11 524.5 EADIO »Siemens«, nemški, z jeklenkami in odličnim tonem, nov, prodam. Dvo. rakova 8.1. ' 11.693.5 VREČE IZ KONOPLJE, nove in stare. pa. pirnate vreče konopljeno blago naro. čite Dri K w a 11 a Trst. Via Mazzini 30. 11.705-5 EADIO znamke »Homyphon«. 7 cevni, predam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. Ogled vsak dan od 8.—10. dopoldan. 11.779.5 CENO. VOLNENO NOVO OBLEKO. 5 m, črne pol volnene svile, prehodni zimski plašč, dežni plašč, vse žensko in pred. vojno, prodam. Salon Marina, Sv. Petra cesta 27. 11.796-5 OTROŠKO GUMASTO PELERTNICO za otroka do 6 let, celuloidno punčko ln dobro ohranjen divan prodam. Cerkvena 21. vrata 39, Trnovo. 11A06-5 ŽENSKI PLAŠČ, temnosiv. zimski, moško zimsko suknjo s kožuhovino, moške čevlje, črne, visoke, nove št. 42, dobro ohranjene ženske čevlje, rjave št. 39 prodam. Ogled od 8. do 10. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Gosposvetska 13. pritličje, vrata št. 19. Kos. 11.808-5 OTROŠKI VOZIČEK naprodaj pri »Prometu«, nasproti križan, cerkve. 11.834-5 KOLESA (bicikle) prodaja in kupuje »Promet«, naspr. križ. cerkve. 11.883.5 OTROŠKO KOŠARO in banjico prodam.. Naslov v ogl. odd. »Slov. porč.«. 11.891.5 DOBRO OHRANJENO MOŠKO OBLEKO, čevlje in suknjene škornje prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 11.892-5 MOŠKO KOLO »Diirkopp«, dobro ohranjeno, prodam. Sv. Petra 27/1- 11-793.5 PRODAM ALI ZAMENJAM ŽA DRVA: velik ročni voziček, štedilnik, ženske in moške čevlje št. 38, 42, moško športno -suknjo, in moške obleke. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 11.851.5 RADIO »Blaupunkt« 5+1. nov, prodam. Ogled od 12, do 14. tire. Dinter, Jegličeva 10. stopnišče 7II. 11.833-5 DIVAN, spalni, pisalni stroj, Cankarjevi zbrani spisi, jeklena omara in blagajna. manjša, hrastova pisalna miza z rolojem. Glaserjeva slovstvena zgodovina naprodaj. Trafika, Jurčičev trg. 11.841-5 SRAJCE IN HLAČE za 10 do 121etpega dečkav prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 11.824-5 BLAGO ZA MOŠKO SRAJCO prodam ali zamenjam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 11.846-5 OTROŠKI TRICIKEL, specialno Izdelan, za majhnega otroka, ugodno prodam. Vprašati Povšetova ulica 70. 11.839.5 LEP NAGROBNI SPOMENIK (angel) dobite za majhen denar pri Ludoviku Krulcu. štepanjska cesta 8. 11.811-5 DVE POSTELJI, dve posteljni omarici, omaro prodam. Naslov v oglasnem odd. »Slov. poročevalca«. 11.823.5 DVA AKUMULATORJA, avtomobilska, tovarniško nova, enega 6 voltov, drugega 12 voltov prodam. Vprašati: La-.san. L j ubl Jana.Moste, Pokopališka ulica 14TE. - 11.797-5 LONČENO PEČ prodam. Ambrožev trg 9. dvorišče. Pirc. 11.795-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, nov, pro. dam. Sv. Petra cesta 27/1. _ 11.792-5 5000 KOMADOV ZIDNE OPEKE prodam. Stanko Bidovec. Celovška c. 72. 11.789-5 LEICA FOTOAPARAT, zadnji model, tovarniško nov, prodam. Naslov v ogl oddelku »Slov. poročevalca«. 11.788.5 RADIOAPARAT 4 + 1, nov. prodam. Po želji tudi električni gramofon. Ogled od 10. do 2. ure. Mestni trg 17/rn. levo vrata 10. 11.787-5 PISALNI STROJ, nov, portable, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov, poročevalca«. 11.629-5 ELEKTROMOTOR, 3fazni. 220 voltov. 1400 obratov. 4 ks.. prodam. Ponudbe na oglasnj oddelek »Slov. poročevalca« pod »Elektromotor«. 11.627.5 SPALNICO, samsko, prodam ali zamenjam Za dober radio Naslov v oglas oddelku »Slov. poročevalca«. 11.626-5 POSTELJO, svetlo barvano, z novo mrežo in žimnico zamenjam za odgovarjajočo etomano Naslov: Ana Jur j ec. Reelieva cesta 30. 11.649-5 PRODAM ALI ZAMENJAM za št. 33—34 popolnoma nove rjave čevlje št. 24 iz predvojnega materiala. Ogled od 11. do 3. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Sl poročevalca«. 11.650.5 GLOBOK VOZIČEK, rabljen še dobro ohranjen prodam. Jože Dolničar. Zg. Hrušica 35. 11.654-5 ČRN ŽENSKI PLAŠČ za visoko, vitko ose bo naprodaj. Vprašati vsak dan pop.. Maribor, Koroščeva ulica 8. pri šivilji perila Petrovič. 11.655-5 KOZO. dobro mlekarico, poceni prodam. Livada 25 ob Ižanski cesti. 11.656 5 ŽENSKE MODRE SALONARJE št. 36 iz semiš* prodam. Ogled: Celovška cesta št. 191a/n. 11.712-5 FOTOAPARATE 6 X 12. Vario 1500 din. Voigtlander 2200 din. prodam; atelje dam v najem takoj. Naslov v oglatem oddelku »Slov. poroč.«. 11.770-5 VOZIČEK, globok, nov prodam. Ipavčeva št. 4. Cizi. za topniško voj. 11.757.5 ČEVLJE, lepe m trpežne, rjav boks. polna peta (pluta), domače delo. prođem. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 11.754-5 ŽENSKO KOLO kakor novo. prodam Celovška cesta 55/1. 11 866-5 PRAŠIČKE, mlade, prodam ali zamen lam za drva ali steljo. Cesta v Mestni log št. 53. 11.865-5 SPALNO OTOMANO. šah in kroke prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov poročevalca«. 11.836-5 TEMNOMODER PLAŠČ, nalivno pero in svinčnik ter visoke snežke St. 39 pro. dam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov poročevalca«. 11.861-5 ZIMSKO SUKNJO, temno, moške srajce za močno osebo, čajni (japonski) Id Mocca servis prodam. Švajger. Dunajska cesta 37/T., desno. - 11.857-5 POZOR! Kolonjsko vodo in locion proti izpadanju las dobite pri nas. Polsne. Kopitarjeva 1. 11 855-5 BLAGO ZA MOŠKO SRAJCO čipkaste zavese in blago za kavč prodam ali za-menlam. Javornikova ST!., des 11.854.5 INVENTAR ZA ŠPECERIJSKO TRGOV! NO. v prav dobrem stanju naprodaj Rajko Starc. Kranj Gorenja Savo št. 61. 11819-5 RADIO. 4cevni. Super. »Telefunken«. popolnoma nov. prodam. Ogled od 17. do 19. ure Mirje 23 spod. zvonec. 11.890-5 MOŠKO ŽEPNO URO. čmo svilo za oble ♦ ko in razno pohištvo prodam. Košir. Polakova 7. 11.845-5 DOBRO OHRANJENE ČRNE ČEVLJE št 39 prodam, škrabčeva 5. 11.847-5 POSTELJO Z MREŽO, posteljno omarico s Ploščo, prodam. Malejeva št. 27 pritličje. 11.735-5 PRAVNIŠKE KNJIGE kompleten Glaser Unger. Klang. komentarji k izvršbi, zavarovalni pogodbi, zeml j i ško-kn j ižn em zakonu Itd., prodam. Malejeva 27 pritličje. 11.784-5 NOVE ŠKORNJE (file) št. 40. prim orne za branjevce ali čuvaje, predam. Rožna dolina. Cesta V'31. 11.783 5 OTOMANO PRODAM. Naslov v ogl. odd »Slov. poročevalca«. 11.837.5 ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše edine, nad vse ljubljene zlate hčerke Irt sestre žifeert Mire - „čebelice“, absolventke Trgovske šole in administratorke tehnike »Aškerc«, Id je darovala svoje nadepolno cvetoče življenje za svobodo, se zahvaljujemo vsem. ki so s polnim razumevanjem pomagali pri odkopu ln prenosu njenih zemeljskih ostankov. Posebno se zahvaljujemo njeni sošolki Zlati Smagur za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi njenim ostalim sošolkam, prijateljicam, znankam in sorodnikom ter vsem drugim darovalcem cvetja in vsem onim, Id so blago pokojnico kljub hudemu nalivu spremljal’ na njeni zadnji poti ter sočustvovali z nami. — Vsem prisrčna hvala! Trbovlje, dne 28. septembra 1945. Žalujoča rodbina Ž1BERT t Nenadoma nas je zapustila dne 24. septembra 1945 srčno ljubljena žena ln dobra mamica IDA URŠIČ, roje Kvarile Nad vse ljubljena draga in mila pokojnica je bila pokopana dne 26. septembra 1645 na farnem pokopališču v Šmartnem pri Velenju. Zagreb, Idrija, Velenje, dne 30. septembra 1945. Žalujoči: Ing. FRANC URŠIČ, mož; otroka: VLADIMIR, IGOIU5EK; rodbine: K V ARTIČ, URŠIČ, in ostalo sorodstvo. SPALNICO, novo, kompletno, kupim. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Trodalna«. 11.85 T-6 DVOJE ŽENSKIH * KOLES naprodaj prt »Herkules«. Poljanska cesta 42, poleg vojašnlee. 11.870-5 KOPALNA PEĆ. bakrena, kompletna, salonski gramofon, angleški, skoraj nov. in novo usnjeno sedlo ze. kolo prodam. Naslov v ogl. odd. »81. por.«. 11.842-5 USNJENO ročno torbico za zdravu, instrumentarij, plinski grelec, kovlnast, sto. ječ. pisarniški obešalnik za obleko in dekoraeijskl divan prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 11.484-5 DVE SPALNICI, pleekani. ugodno prodam. Mizarstvo Alojz Erjavec. Zabarjeva 4, pri gasilskem domu. Vič. 11.879 5 WOLPOVE SLOVARJE. Brehm: »Življenje žviali«. leksikon ln sto drugih knjig poceni prodam. Dunajska cesta št. 92/1., desno. 11.833-5 POSTELJO, kompletno, s posteljno orna. rico (žični vložek, trodelna žimnica) prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. po. ročevalca« 11.832-5 DEŽNI PLAŠČ, ženski, celofan, dve kom. blneži. hlačke za manjšo postavo, dve ruti za narodno nošo prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 11.831-5 PISALNI STROJ, Olivetti, popolnoma nov, pisarniški model, po ugodni ceni oro. dam. Rudolf Zore. Ljubljana- Gledališka ulica 12. 11.830-5 LEPO SIVO OBLEKO, moško in vrhnji sako proda krojač, Celovška 8. 11.828-5 MOŠKO SUKNJO in žensko jopo (Jakno) prodam Naslov v ogL odd. »Slov. poročevalca«. 11.826-5 NOV. VELIK železen gostilničarski štedll. nik poceni prodam. Ima tudi naprave za centralno ogrevanje. Podmilščakova 57, Bravič. pekama. 11.641-5 OTROŠKO POSTELJO ln športni voziček prodam, zamenjam črne salonarje z nizko peto št. 37—38, za športne 38 Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 11.437.5 PSIHO, furnir iz hruške, brez ogledala, vodovodno školjko, hlače lz jelenevine. kratke, za borca ali turista, prodam. Naslov v ogl. odd. »SL poroč.«. 11.822-5 NOVA. VELIKA OMARA zs obleke, perilo, modema, s šperanimi ploščami, napro^ daj. Ogled‘od 10 —12. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 11.880.5 OSEBNI AVTO prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 11.864-5 Ne pozabite in pohitite z nakupom srečke DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE PRI GLAVNI KOLEKTORI ANDREJ ZAJEC LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA 10. — TeL 34-86 Žrebanje bo že 4. cfc&stsra t. L —■mm II IH I VSAKA DRUGA SREČKA BO IZŽREBANA. ZA VSE IZŽREBANE SREČKE OBVESTIM KUPCE. 2487-a >oOCOOOOOOOOOOOOCX»OCXXX>OCX)eOOOOOOQOOOOOOOtXiOQQtMirr»rr>or»nooQOOOooOOO METAN nt pogon motornih vozli v prosti prodaji pri »JUGO KEMOTEH«, MALGAJEVA 10. Telefon 29006 1 y3000000Q0QQ00000000o000°00000000CKXXj0000000000000(X30CXX)0O0C)0O00C>{XXXXXXXX»QOQOQOC>0fykX)0OPo» magam«. 11.630-12 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom išče uradnica, ves dan zaposlena. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Mirna«. 11.874.12 PRAZNO SOBO s souporabo kopalnice, iščem za takoj. Ponudbe pod »Plačam redno« na ogl. odd. »Sl. por.«. 11.844-12 FOTOAPARAT 6X6. samosprožilec, 1:4,5, zamenjam za 10x15 na plošče. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 11.886.7 DVE DOBRI MOŠKI OBLEKI zamenjam za radioaparat na izmenični tok v dobrem stanju. Prodam delovno zimsko suknjo. Naslov v podružnici »Slovenskega poroč.« v Celju. 11.700-7 KLAVIRSKO HARMONIKO, novo, 80 basov, 7 registrov, zamenjam za dve vrsti moškega blaga, eno je lahko za plašč. Menjam tudi delno za blago, ostanek za denar. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Sivo blago«. 11.827.7 N M SOBO 0 D D A SOBO, eventualno tudi prazno, s so- uporabo kuhinje oddam. Naslov v osi. oddelku »Slov. poroč.«. 11.682.13 R A Z N o 1 KOMPLEKS ZEMLJIŠČA v Celju dam za leto 1945./46. v najem. Informacije pri Ivu Petraku Lava 37, 11.601-9 PROSTORE ZA ČISTO IN SNAŽNO OBRT iščetai v najem. Ponudbe na ogl. cdd. »Slov. poroč.« pod »Tiha obrt«. 11.873-9 STANOVANJE odda STANOVANJE V SMLEDNIKU oddam čez zimo zanesljivi stranki. Informacije daje dr. Grosman, Gosposka ulica št. 3TI. 11.599.11 DVOSOBNO STANOVANJE v centru, zamenjam za garsoniero. Ponudbe pod »Garsonjera« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. ' 11.642.11 SOBO 1 Š C E Neutolažljivi naznanjamo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in soborcem, prenos zemskih ostankov padlega borca, našega prisrčno ljubljenega, nepozabnega sina in brata Ivana Grajzarfa ki je iz zvestobe do svojega slovenskega naroda žrtvoval svoje življenje v cvetu najlepše mladosti, star 19 let, dne 2. avgusta 1944 na Duplici pri Kamniku. Prepeljan bo v Sv. Valburgo v soboto 6. X. 1945. Pogreb bo v nedeljo 7. t. m. popoldne ob 3. uri iz Sv. Valburge na farno pokopališče v Smlednik. Sv. maša zadušnica za pokojnikom bo v ponedeljek, 8. oktobra ob 7. uri v farni cerkvi v Smledniku. žalujoči: ANTON GRAJZAR, oče; IVANA, rojena LOŽAR, mati; ANTON, pogrete«, MARJAN, FRANCE, STANI, bratje; MARICA, sestrica SOBO. prazno s štedilnikom, v centru ali bližini Poljanska ceste, išče ves dan odsotna tovarišica. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 11.790-12 OPREMLJENO SOBO. iščem, eventualno bi pomagala v gospodinjstvu. Potrebujem takoj. Naslov v ogl. .odd. Sloven. poročevalca«. 1 ] .GOI-12 SOBO. prazno, išče uradnica. (Plača tudi v materialu). Naslov oddati v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Redna plačnica«. 11.863.12 VELIKO PRAZNO SOBO v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Velika«. 11.805-12 OPREMLJENO SOBO išče solidna in mirna moška oseba, dober ln točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Ves dan odsoten«. 11.875.12 Za vedno je odšel od nas naš predobri ata Eravat Ljudevit Njegova poslednja misel je bila pozdrav svojim dragim. Poslednjič bomo šli z njim na Gradišče v torek 2. oktobra ob 4. popoldne. Radovljica, 30. sept. 1945. Žalujoča žena LOJZKA in otroci ŽARKO, MILOŠA, DUŠAN, ROJAN, STOJAN KDOR BI SE RAD VADIL NA KLAVIR, naj se oglasi v Pavšičevi ul. 6. 11.850-14 TOVORNI AVTO »Büssing«, ki je 24. t. m. popoldne prispel iz Zagreba v Flori, jansko ulico ter odpeljal 2 nahrbtnika z radioaparatom, lovsko dvocevko itd., naj se takoj Javi v Vošnjakovi ul. 16. šofer in spremljevalec naj vrneta nahrbtnika lastnikom istotam. 11.490.14 PROSIM OSEBO, ki je pobrala moški dežnik pred domobransko vojašnico v soboto zjutraj ob ^9. uri, da ga prinese proti nagradi na poljansko stražnico, j ker je bil dežnik izposojen. 11.86S.14 j ZLATO BROŠO, drag spomin, sem izgubila _v nedeljo popoldne od Gradišča v šiško. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti dobri nagradi v ogl. j oddelku »Slov. poročevalca«. 11.849.14 j POZIVAM ŽENSKO OSEBO, ki je v so. ! bo to okoli enajstih pomotoma vzela moški dežnik z bambusovim držajem v trgovini Franc Pavlin. Kongresni trg. da ga vrne v trgovini. 11.881.14 USNJENE RJAVE ROKAVICE, sem izgu_ bila od Rožne doline Cesta XV do Ceste VI. Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi Marnu. Rožna dolina, Cesta XV/20. 11.804-14 PRSTAN z briljantoma in rubinom sem izgubila. Na notranji strani je datum. Ker mi Je drag spomin, prosim najditelja. da ga proti nagradi vrne. Klanj, šček. Rožna dolina, Cesta XVII., St. 30. 11.786-14 IZGUBILA SEM večjo vsoto denarja in osebno izkaznico na ime Anica Lukman pred Evropo pri tramvaju št. 4 dne 30. IX. t. L ob 7. uri zvečer. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne denar, ki Je vsa mesečna plača, proti nagradi na omenjeni naslov. 11.867-14 ZELENO TORBICO, v njej pelerina, čutari ca z mlekom, 10 jajčk in mreža za trg sem izgubila v nedeljo zvečer na cesti od Mednega do Ljubljane. Pošten najditelj naj Jo izroči v ogl. odd. »Slov. poročevalca« proti nagradi. 11.810-14 IZPGUB3LA SEM od postaje šk. Loka do tovarne Šnajder prv0 plačo, ki sem jo prejela po vrnitvi iz nemške ječe v znesku din 857. odpustnico iz ječe, izdano od ameriških vojaških oblasti ter par. tizansko legitimacijo. Ker sem navezana samo na svoj zaslužek in sem bila v zadnjih 2 letih stalno po nem. tabori, ščih in Ječah, upam. da bo najditelj toliko pošten ter vse vrnil proti nagradi na naslov: Ivanka Pintar. Vešter 19, ali tov. »šešir«, šk. Loka. 11.877-14 DVE KOLESI sta bili odpeljani z dvorišča gostilne Slokar, Domžale. Osebi sta dobro znani. Da se izogneta posledicam, naj pripeljeta kolesi na isto mesto nazaj. 11.814.14 VELIKA AKTOVKA rjave barve. Je 30. septembra padla s kamiona na cesti Duplje—Kranj—čirčiče. Vsebina: jestvine ln igračke. Najditelja prosim, da Javi svoj naslov lastniku Lojzetu štu-larju, Ljubljana. Poljanska c. 2, ali jo odda v mlekarni v čirčlčah! 11.852,14 IZGUBILA sem zapestno uro v nedeljo v kinu Slogi. Najditelja prosim, naj Jo vrne na ogl. odd. »SL poroč.«. 11-871.14 Za vedno nas je zapustila po dolgem in težkem trpljenju naša srčno dobra, zlata mamica, stara mama, sestra ip teta, gospa Frančiška Zafs upokojenka tobačne tovarne Pogreb bo v sredo 3. t. m. ob M» 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, 1. oktobra 1945. Globoko žalujoči otroci; IVAN, FRANČIŠKA, BALDO-MIK, In ostalo sorodstvo ZAHVALA Za izraze sočutja in spremstvo na zadnji poti našega dragega, nepozabnega moža, očeta, starega očeta Ivana Tavčarja cestnega nadzornika v pokoju, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, stanovskim tovarišem, sosedom, pevcem mesta Kranja in vsem darovalcem cvetja. Kranj, 29. septembra 1945. žalujoči ostali. VSE INTERNIRANCE, ki se vračajo Iz nemških taborišč, lepo prosim sporo, čila, če kdo kaj ve o mojem možu Maksu Hercogu, doma iz Hrastnika. Moj mož je bil odpeljan v Mauthausen, nato v Auschwitz, od tod pa v Buchenwald. živ je bil še 8. aprila 1945.. Anka Hercog. Hrastnik 194. il.809-15 PROSIM VSAKOGAR, kdor kar koli ve o družini Antona Milerja, ki je stano. vala v št. Vidu nad Ljubljano in ob početku julija odšla neznano kam. naj sporoči proti povrnitvi stroškov Ferdu Milerju. Ljubljana, šmartinska cesta št. 21. ii 802-15 KDO KAJ VE O ŠTEFANČIČU KARLU, partizanu iz Pirešice pri Celju, ki Je bil v letu 1944. nazadnje nekje na Dolenjskem? Javi naj Antonu štefanč ču iz Pifešice pri Celju. 11816-15 BLAU ALI BLAN ŠTEFAN, tekstilni teh. nik. absolvent tekstilne ^ole v Kranju. Je bil do 8. septembra 1943 v Ljubljani in je neznano kam izgnii, najbrž je Sel v partizane. Prosim, če kdo kaj ve o njem. naj sporoči na naslov Evgen Bartoč. upr. tovarne »Velebit« Karlovac. Banija 36. 11.741-15 TOVARIŠI IN TOVARIŠICE padlega partizana, 201etnega Iva Rumperta-Igorji*, polit.komisarja v Tomšičevi brigadi ki so bili z njim skupaj, prosimo, da spo-roče vse. kar vedo o njem ozir. o njegovem življenju med partizani, njegovi materi Gizeli Rum pert. Krško. Za vse vam bom zelo hva’ežna 11.769 15 VSE TOVARIŠE PROSIMO SPOROČILA, če kaj vedo usodi partizana Cirila Centa. roj. 5. V. 1924 v Krki. Zadnjič se je javil meseca januarja 1945 z naslovom 2. bataljon. 2. četa. XIV. SNOB Simona Gregorčiča XXX divizija. Sporočila s povrnitvijo stroškov prosim materi Katarini Pograjc. Vi_ dem. pošta Krka pri Stični. II .825-15 DRAŽISLAV KOPRIVNJAK je odšel V par. tizanom skupaj z Ivanom Žerdonerjem 17. IX 1944 In sicer v Šercer j e vo brigado. Zadnjikrat so ga videli v Savinjski dolini pred Novim letom. Prosimo vse. katerim Je o navedenima partizanoma kaj znano da to sporoče Krajevnemu NCO F^atec. 1! 853 15 PROSIM TOV. PARTIZANE* če kdo kaj ve o Jožetu Daneu. trg. pomočniku, roj. 1910. odifiem v partim ne 9. sept. 1943 n« Dolenjsko, nai jrrT na naslon; Vintar. Trubarjeva 2. Stroške povrnem. 11.843 15 TOVARIŠI IN TOVARIŠICE! Kdo ve za grob padlega borca J' . škara beta (Štefana)? Ped el je p- .»s teh v Pral Krajini v začetku ap: 1945. Pro-im javite Da naslov Roz: -j-karabot. Kamniška 19 Ljubljana 11.817-15 PROSIM SPOROČILA VSAKOGAR, Ir bi kaj vede? o Jožetu Pnv ku. roj. 19 TV. 19i8. Bil je pri radirki stanici 4. oter. cone. Štajersko, ka n - e tudi na te—^ -rj pri Ljutomeru in Slovenski Bistri c z nekim Ivanom iz 7. Eca. Je viti: Pavšek Senožet, ‘ Lambert, n E; % pri Litiji. 13 87 INTERNIRANCI IZ ŠT V7.TJE! Prosim, kaj ve o mojem možu Jožetu Gr : starem 47 lot. ns: speroč: na ne. Alojzija Hriberr. Bernekarjevj Ljubljana. Zelena Jama. Strošk vrnem. 11.8: -15 P P* O S T M SPORO TLA Vc v TOV * *3 PARTIZANE, ki : kaj vr- ?ll o rr. ^rrj sinu Evgenu Go--'-.:ču. ro; 5. VTIT - v Vrtojbi. Gor Baje ;e bil to* Žužemberka spe -adi 194? r>ri sr ij£ Stroške pevrr^r Vsaka, vadi ne jv ša vest dobrodr a. Naslov: Albi n r -o?-kič. Predovičevr. 12. 1112.15 —h -a Kup! m £7to! Za našo s! : zensko ;;.->družntec kupimo ober osebni avto limuzino a! sabriolf Ponuci' na: M „Merks: Vlaška 12 2372/a -=* Zagret Vel. 77-20 1 POIZVEDBE VLJUDNO NAPROŠAM TOVARIŠE, ki 60 bili prepeljani 15. 2. 1945 iz Trostberga v Dachau zaradi obolenja za tifuzom, da sporočijo proti vrnitvi stroškov, če jim je kaj znano o tovarišu Mihaelu Podmeniku, taborišče št. 138433. na na. slov: Ivan Mirt. Rajhenburg. 11.582.15 Cene iclai eiasoE »SLUŽBO IŠČE«: beseda Din 0.50, ob nedeljah ir, praznikih b< seda Din 1.—, najmanši znesek Din 15.—. Dajanje nasiova ali šifre Din 5.—. »POSEST«: beseda Din 2.— ob ne. deljah in praznikih beseda D m 4.—. RAZNI DOPISI, preklici., obvestila, razne zahvale in podobno: beseda Din 3.—, ob nedeljah in praznikih beseda Din 6.—. OSTALI OGLASI ob delavnikih beseda Din 1.—. ob nedeljah ',n praz. nikih Din 2.—. Pri vseh oglasih se zaračunava oglasni dave': Lin 3.—. Dajanje naslova ali šifre Din 5«—, Najmanjši znesek za mali o;las zna. ša Din 20.—. ob nedeljah n praznikih Din 40.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le če zahtevate c-o oglasnega oddelka »Slov. poročevalci- odgovor, priložite DIN 3.— V ZNAMKAH. Vse pristefbine za mnir o,-jlase Je treba plačati pri predaj-; naročila, ozirom.» jih pošljite v pi mr: obenem z naročilom ali pa po prš ni položnici na čekovni račun Ljubljana št. 11.739. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek -»Slovenskega poročevalca«, Ljubljana. WMwmsm»; O f Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in HELENA ZAN0ŠKAE PogTeb drage pokojnice bo v torek 2. oktobra 1945 ob *43. popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. septembra 1945. Žalujoči: LIT) O VIK, FELIKS, sinova; KOZI, SLAVKA, MICI, ZOFI, PAVLA, hčere, ter ostalo sorodstvo. 1 IVsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da — je padel za boljšo bodočnost slovenskega naroda moj dobri mož in očka PAVLE POTISEK trgovski sotrndnik v rudniškem konzuinu Pogreb bo v torek 2. oktobra 1945 popoldne z doma žalosti v Zagorju na farno pokopališče. Zagorje ob Savi, 1. oktobra 1945. Žalujoča žena PEPI, sinico MIŠKO, hčerkica MAGDIČA, starši, in ostalo sorodstvo. ■I Rokopise igrajeou aredcuštie M&oveaskega poročevalca«, Ljubljana, iLuahjeta ulica št. &HL leleton uredništva in uprete št. 31-22 do 31-26. £ Tiskarna »Slotenakega poročevalca« Glatni urednik Ciril Kosin;