TRST, nedelja 14. aprila 1957
Leto XIII . Št. 90 (3625)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 30 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON 9J-I98 IN 94-SJI — Poitnt predal 558 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M — TeL
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico Ml.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80. finantno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z . J75 • izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Velik odmev v nemški javnosti napozivatomskih znanstvenikov
Adenauer ponavlja, da bo zahodoooemšba vojska opremljena z atomskim orožjem, obrambni minister Strauss pa obtožuje znanstvenike, da s svojo izjavo ustvarjajo <nevarnosl» - Solidarnost liberalcev in socialdemokratov z osemnajstimi - Protest proti izrabljanju izjave v politične nameno
BONN, 13. — Kancler Adenauer, ki je danes govoril na zborovanju demokristjanskih predstavnikov v Porenju, je izjavil, da je naklonjen novemu načrtu ameriškega delegata v razorožitvenem pododboru OZN Stassena za ustavitev izdelovanja atomskega orožja. Na drugi strani pa je poudarjal, da mora Zahodna Nemčija imeti vojsko, ki bo opremljena z atomskim orožjem, ker bi sicer tu nastala «šibka točka zahodne obrambe*.
V zvezi s protestno izjavo, ki jo je včeraj objavilo atomskih znanstvenikov v Goettingu proti opremi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem, je Adenauer izjavil: ((Sprejeti tako zahtevo bi praktično pomeni-
b> uničiti NATO in vso o-brambno črto Zahodne Evrope Proti Sovjetski zvezi. Odreči ®e načelno najbolj modernemu orožju bi pomenilo pomanjkanje realizma spričo sedanjega svetovnega položaja.
“imamo namreč drugega sredstva, da zadržimo ekspanzionizem SZ, razen okrepitve obrambnega aparata »svobodnega sveta«, dokler ta ne postane močnejši od sovjetskega.«
Nato je Adenauer izjavil, ga je pripravljen sprejeti vsak trenutek omenjenih 18 tnanstvenikov, da z njimi obravnava politično plat vprašanja. Pripomnil je, da Zahodna Nemčija do sedaj ni-r1® atomskega orožja in ga s dolgo ne bo imela. V zve-z izjavo 18 znanstvenikov,
da
bo bodo sodelovali pri iz-
delovanju atomskega orožja a nemško vojsko, je Adenauer izjavil; «Od nobenega od atomskih znanstvenikov se * nikoli zahtevalo, naj sode-'J®1° na tem področju, in Pikoli se ne bo od njih kaj akega zahtevalo«, datem je Adenauer izjavil, se zaveda, da bi atom-
da
ska
pa vojna bila najhujše zlo, fer je zagotovil, da bodo on, oonnska vlada in demokrist-stranka napravili vse mogoče, da pride do svetovne al°mske razorožitve.
/^legati na zborovanju so jb°brili resolucijo, v kateri J* rečeno, da izjava 18 zrian-venikov »predstavlja tudi j"bonje vseh ljudi dobre vo-
»Dobro bi bilo, nadaljuje
resolucija, da bi se 18 atom-tin znanstvenikov iz Goet-2i®sa zavzelo za skupen po-ski’ b' ga P°dP'saN atom-y:j zvnanstveniki vsega sveta, stevši sovjetski, za ukinitev bj niškega orožja. To dejanje Pbmagalo bonnski vladi pri Jpbih naporih, da pride do SD]a.narodnega sporazuma za juosno ir, nadzorovano razorožitev«.
Zahodnonemški obrambni Vn”!ster Strauss pa je odgo-stv« -?a iziavo nemških znan-ba 'bikov p0 radiu. Izjavil je, j- 1® bonnski vladi dobro na nevarnost atomske voj-Utičn to vPrašanje je p,o-ne®a značaja in ne znan-nega Nato je c’ejal: vej' Bonnska vlada je bila nj ho naklonjena nadzorova-?mski razorožitvi, med-
-b» l»n	o..._______________
vedn . ie Sovjetska zveza d, ?? blokirala vsak napor, itvnhve.t° doseglo. 2. Znan-Uli ...l . ** Goettinga bi mo-
lu' *v°j poziv nasloviti na
bam,\tVenike drugih držav
Bonn i na bonnsko vlado. 3.
v	v!adi je dobro zna-
atnrnSie' lcar s® tič® učinkov »CnSkega orožja. 4. Znan-v niki so podali svojo izjavo Sovi?-*varnem» trenutku, ko dtui . ogražajo Nemčijo in šanf* c ržave NATO. 5. Vpra-Vojsv °Pr®me zahodnonemške ® z atomskim orožjem
danes
F*isa
hih	nekaterih	zahod-
Jord- Stov 0 itrizi vlade v
_ listov kov ^niN> izjave zastopni-
itjavc ZianLA/jjj.iL
s ternraels^e vlade v zvezl Ja do„„?,adalJevaniu razvo'
feih in razne kombina-
ni neposredno nujno vprašanje, ker ta oborožitev ne bo v vsakem primeru razpoložljiva pred letom 1959.
»Izjava znanstvenikov iz Goettinga, je nadaljeval Strauss, ustvarja nevarnost, da bi se okrepilo sovjetsko upanje, da bodo pripravili Zahod na enostransko razorožitev in da se zaradi tega zmanjšajo možnosti za svetovno razorožitev. Izjava, ki je bila podana brez poprejšnjega posvetovanja z bonnsko vlado, ki je odgovorna za politiko c ržave, je tvegan poskus in to potrjuje dejstvo, da je komunistični tisk Vzhodne Nemčije z navdušenjem odobril poziv znanstvenikov.«
Strauss je nato izjavil, da vojska ne bo opremljena s težkim strateškim atomskim orožjem in da Zahodna Nemčija ne bo izdelovala atomskega orožja.
Predsednik liberalne demokratske stranke Reinhold Maier pa je izjavil: «Na žalost kancler Adenauer noče priznati avtoritete teh visoko kvalificiranih znanstvenikov. Kakor večno, misli, da se razume bolj kakor tehniki.«
Predstavnik stranke beguncev je izjavil; »Nikoli ne bo mogoče vzeti dovolj resno opozorila atomskih znanstvenikov.«
•iHtiiiiimiiHHtiitilHmiiitiHiiiitililiimtmm
Gronchi zopet v Rimu
RIM, 13. — Predsednik republike Gronchi se je zvečer vrnil iz Milana v Rim.
MILAN, 13. — Predsednik republike je odpotoval popoldne z Milana v Rim.
Predsednik Gronchi je danes obisikal sedež zveze trgovcev, kjer je spregovoril nekaj besed v odgovor na pozdrav predsednika splošne zveze trgovine Casaltolija. Med drugim je dejal, da lahko tudi z lastne izkušnje razume, kako velika odgovornost je lahko zvezana s tako funkcijo, kot je trgovinska, ki je v tesni povezavi z vprašanji razvoja in bodočnosti državne skupnosti. In čuti, je dejal, da lahko o tem govori, četudi nikakor ne pozablja, da državnemu poglavarju ne pripadajo politične odgovornosti. Toda državni poglavar ima moralno odgovornost, ki se ji ne more odreči; in narod v ostalem ne razrešuje poglavarja te odgovornosti, pa naj bo ta poglavar predsednik republike ali kralj, kot so pokazale najnovejše izkušnje. Iz tega izhaja, je dostavil Gronchi, vprašanje vesti, ki me sili, da včasih obrazložim svoje misli o velikih vprašanjih, ki zadevajo prihodnost naše dežele.
Tiskovni urad socialdemokratske stranke pa je s tem v zvezi objavil sledečo izjavo:	((Prepričani smo, da je
18 atomskih znanstvenikov govorilo v imenu ogromne večine nemškega ljudstva. Zato uživajo vso podporo socialdemokratov, ki se trudijo z vsemi svojimi silami, da preprečijo uničenje nemškega ljudstva z atomskim orožjem.«
»V nasprotju s tem, kar se je včeraj izjavilo v Bonnu, je bila zvezna vlada povsem obveščena o našem namenu, da protestiramo proti zvezni atomski politiki.« je izjavil prof. Werner Heisenberg, ki je Nobelov nagrajenec in bivši Einsteinov učenec. Nadaljeval je: «Ze lanskega novembra smo številni kolegi in jaz obrazložili ministroma za o-brambo in za atomske zadeve našo resno zaskrbljenost v zvezi z atomsko politiko zvezne vlade.«
Prof. Heisenberg, ki je poudaril, da govori v imenu 18 podpisnikov objavljenega poziva, je poudaril, da se glede ugovorov nemških znanstvenikov niso mogli sporazumeti, med črugim razgovorom, ki so ga imeli v januarju z ministroma Straussom in Bal-kejem. «Ob tej priložnosti, je dejal Heisenberg, sem jaz obvestil omenjena ministra, da se bomo obrnili na javno mnenje, če bo vlada ostala pri svojem stališču glede a-tomskega vprašanja.«
Zatem je Heisenberg protestiral proti temu, da se pobuda nemških znanstvenikov izkorišča v politične namene. «Mi, je dejal, smo imeli samo namen resno opozoriti javno mnenje na nevarnost atomskega orožja. Jaz osebno, kakor večina mojih kolegov, gojim največje spoštovanje do kanclerja Adenauerja, toda mislil sem, da je v demokraciji dovoljeno sporočiti mu, ča ne moremo odobravati njegove atomske politike.«
Na koncu je Heisenberg izjavil, da «bi bilo nevarno, dati atomsko orožje na razpolago majhnim državam, ker bi v tem primeru tvegali, da se kompromitira svetovno ravnotežje, ki je ustvarjeno prav z atomskim orožjem: to je edini vzrok, zaradi katerega nasprotujemo, da bi nemške oborožene sile opremili z atomskim orožjem.«
van Djordjevič o samoupravni in politični ureditvi, član izvršnega odbora sindikatov Jugoslavije Ašer Deleon pa o aspektih in oblikah delovanja delavskih svetov Po poročilu se je razvila diskusija, v kateri so italijanski udeleženci poudarili pomen jugoslovanskih izkušenj na tem področju in govorili o izkušnjah italijanskega delavskega gibanja v tovarnah. Nekateri govorniki so obrazložili svoje pripombe na referate v zvezi s koordinacijo družbenega načrta in samoupravljanja v tovarnah in komunah. Miha Marinko bo jutri odgovoril na nekatera vprašanj* m pripombe. Poleg drugih zastopnikov levičarskih strank so sestanku prisostvovali tudi člani vodstva KP Italije Luigi Longo, Alicata, Spano, Terracini in Sereni.
Proti francoskemu nasilju r Alžiru
Profesorji s Sorbone solidarni s Pereygo
V zadnjem tednu se je število francoskih izgub v Alžiru močno povečalo
Predavanja M. Marinka v inštitutu «A. Gramscb
RIM, 13. — V inštitutu za družbene znanosti «A. Gram-sci« v Rimu se je danes začela razprava o samoupravljanju v Jugoslaviji. Na seji, ki se je je udeležilo okrog 150 italijanskih političnih, sindikalnih in kulturnih delavcev, je predsednik skupščine LR Slovenije Miha Marinko govoril o splošnih načelih samoupravljanja, prof. ar. Jo-
lltiiininiiiuiiiiiiiiilMiiiMiiiiiuHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiitiMiiiiiiiiiiiHiiiiiliiintlitiiini
Zanimanje
Pastoreja
Saragat trdi, da morajo ostati socialdemokrati za vsako ceno v vladi • da pomagajo socialistom
PARIZ, 13. — Z dekanom juridične fakultete v Alžiru, profesorjem Pereygo, se je solidariziralo 26 profesorjev juridične fakultete na pariški Sorboni. Podpisali so posebno resolucijo, v kateri med drugim izjavljajo, da je prof. Pereyga s tem, da je obvestil obrambnega ministra o dogodku. kateremu je bil sam priča, ravnal samo v skladu z moralno in juridično obvezo, ki jo določa celo kazenski zakonik. Pereyga je namreč protestiral proti nasilju nad nekim Alžircem, ki se je dogodilo pred njegovimi očmi.
N.i pa znano, kaj je sklenil svet univerze v Alžiru, ki se je sestal, da pretrese primer dekana juridične fakultete Pe-reyga. Stavka študentov pa se je danes zaključila z začetkom velikonočnih počitnic.
Med opazovalci se razširja mnenje, da se bo na uporni-
padi popolnoma vojaškega značaja prevladovali nad dejavnostjo, ki jo tu označujejo s «pravo teroristično« de' javnostjo. Ta preobrat v u-pomiški taktiki je precej poparil optimizem, ki je v zad' njem času zavladal v vojaških krogih. V tem tednu so namreč Francozi imeli 75 mrtvih, kar se ni zgodilo vsaj že tri mesece. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je navedeno število iz francoskih uradnih virov in je treba torej računati s tem, da je bi lo v resnici znatno več mrtvih.
Nadaljnjo zaskrbljenost pa povzroča dejstvo, da se opaža neko premeščanje uporniških čet v južnem Alžiru. Govori se o neki »saharski fronti«, kjer nameravajo felahi pričet: zanje ugodno borbo v začetku «velike vročine«.
Vest o vojnih operacijah v
Optimistično pričakovanje
glede razgovorov o razorožitvi
V prihodnjem tednu se pričakujejo izjave francoskega in sovjetskega delegata na tiskovni konferenci
LONDON, 13. — Izjave iz krogov držav, zastopanih v ožjem razorožitvenem odboru, da je bilo v minulih štirih tednih na zasedanju vzdušje delovno in ustvarjalno, so bodrilne. Večina delegacij izraža upanje, da bo ta konferenca pripomogla, da se bodo stališča še bolj zbližala in mednarodna napetost zmanjšala.
Za prihodnji teden pa se predvideva, da bo prekinjen molk v zvezi z razgovori v Londonu in da bodo na obeh straneh skušali jasneje pojasniti svoje stališče.
V torek bo francoski delegat Moch imel tiskovno konferenco, dva dni pozneje pa bo sovjetski delegat Zorin podal izjavo novinarjem.
Doslej je točka dnevnega reda o običajni oborožitvi zbudila naivtčjo pozornost, ker je ameriški delegat napovedal možnost, da bi zmanjšali običajno oborožitev in znižali vojne proračune za četrtino.
ški fronti v kratkem razvila I zadnjih urah navaja, da je bi ofenziva felahov v velikem I lo v bojih v pokrajinah Mar-stilu. V zacnjih dneh so nam-lceau, Dra el Mizan im Pale-reč napadi iz zased ter spo-J stro ubitih 37 upornikov.
točk, m sicer: ustavitev proizvodnje jedrskega materiala v vojaške namene, uvedba u-činkovitega mednarodnega nadzorstva, zagotovitev, da bo bodoča proizvodnja določena v miroljubne namene, začetek prenosa atomskega materiala iz vojaških zalog v civilne, prepoved državam, ki nimajo atomskega orožja, da bi ga začele izdelovati. 1. septembra pa naj bi se sestali predstavniki petih držav razorožitve-nega pododbora, ki naj bi se dogovorili o učinkovitem sistemu nadzorstva. Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da bo Znano je, da je sovjetski de- na ta predlog odgovoril pozne-
legat Zorin pozdravil Stasse nove izjave o klasični razorožitvi in dejal, da te izjave odpirajo vrata.
Kakor javljeno, pa )e ožji odbor začel včeraj znova obravnavati atomsko razorožitev in ameriški delegat Stassen je obrazložil svoj predlog petih
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuluuHniiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMtiiniiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
Nabulsijev	pristaš	A
je sestavil novo vlado v Jordaniji
Zanikujejo se trditve o «vdoru» sirskih čet - Golda Meir grozi z napadom na Jordanijo, medtem ko izraelske čete izzivajo na meji
AMAN, 13. — Jordanska narodna socialistična stranka je sinoči zavrnila vabilo Saida El Muftija, naj bi sodelovala v vladi, ki bi jo on sestavil, poudarila, je svojo solidarnost z Nabulsijem. Ker se je El Mufti zaradi tega odpovedal mandatu, je kralj Husein pozval bivšega notranjega ministra Halima Nimra, naj skuša sestaviti vlado. Nocoj je Nimr uspel sestaviti vlado, v kateri sodelujejo vse stranke in nekaj tehnikov. Seznam ministrov bo objavljen ponoči.
Agencija za Srednji vzhod javlja, da bo v novi vladi sodelovalo šest ministrov prejšnje vlade. Agencija pripominja, da je Husein sprejel Nimra danes popoldne, ta pa se je zatem razgovarjal s političnimi voditelji, ki so »ob upoštevanju dejstva, da so načela bolj važna kakor osebe«, pristali na podporo novi vladi. Kakor je znano, je bil
rael ogrožen od jordanskih ali drugih cet. Zatem je zunanja ministrica kri!-yiTala politiko glavnega tajnika OZN Ham-marskjoeiaa v zvezi z Egiptom in je dodala, da je to svoje stališče obrazložila Ham-marskjoelciu, ko se je z njim sestala v New Yorku.
Dalje je Golda Meir kritizirala Združene narode zaradi razvoja na področju Gaze m je dodala, da Hammarskjoeld ni upošteval možnosti, da bi na Srednjem vzhodu deloval poseben mednarodni organizem. Izjavila je nato, da je Izrael pripravljen priti pred Halim Nimr obrambni in no- katero koli sodišče ali anket-
zijske radioaparate, pisalne in računske stroje, avtomobile, motocikle in druge predmete široke potrošnje.
V okviru velesejma so organizirali tudi razstavo jugoslovanskega obrtništva, inozemskih grafičnih strojev in opreme, znanstvene in strokovne literature, gostinstva, turizma, planinarstva in c'r.
Na razstavi strokovne literature sodelujejo poleg Jugoslavije še Holandska, Japonska, Madžarska, Poljska, Sovjetska zveza in ZDA.
Pričakuje se izročitev zločinca A. Paveliča
j
z °§°dkov so v nasprotju za ureditev raz-Vetrr,^.a Srednjem vzhodu.
nul blokovske po'itike, lahko J° nad Jordanijo, ^edanJ° krizo spredi o™ f novo žarišče, ki heohH^ 0 mlr- Zato Je sboštri, n? Potrebno strogo n®odv| Je suverenosti in Pustiti »^tl Jordanije in Odloz * Jofdancem, da sami Ni f° sv°Ji politiki. Meliki ba pozabiti, kako trebni naP°ri so bili po-
Sa Bed,,* se P° naPadu SrenJ- Pt vzpostavi mir na
hioral-em. vzhodu. Zato bi
Proučevanju jor-
Uradn?h rize v tisku In
Velikim 'zJavah ravnati z
bosti i občutkom odgovor-
vrsti upoštevati v prvi
L^hosti ese miru in usta-
Stauizi v tem delu sveta.
f10 do ,lzraela. ki Je pri-
i Javnv, zraza v nekaterih
V PJegovih zastopni-
b° ha ~ de)uje pomlrjeval-
točju Položaj na tem pod-
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — Velikonočne počitnice so se začele in danes je vrhu vsega sobota. O političnih dogodkih torej ni mogoče govoriti, kvečjemu se lahko navede kak članek tega ali onega politika, ki ga je napisal za današnje ali pa za jutrišnje liste.
Niti ni treba omenjati, da je še vedno v središču zanimanja političnih opazovalcev razvoj stanja v zvezi s stališčem sindikalistov CISL. V tem pogledu se napeto pričakuje govor, ki ga bo jutri i-mel v Pavii Pastore. Pričakuje pa se tudi, da bodo sindikalisti sestavili nekak dokument, ki bo določil, kaj nameravajo poslanci CISL napraviti ob glasovanju v poslanski zbornici. Baje je tajništvo KD Že obveščeno, da sindikalisti ne bodo popustili in bo o tem razpravljalo vodstvo stranke na sestanku prihodnji teden-
Vedno bolj pa prevladuje vtis, da se bo našel način za odložitev debate o agrarnih pogodbah na čas po kongresu PSDI. Ce se je namreč zdelo kaj takega pred časom malo verjetno, ker je bilo pač do omenjenega kongresa še daleč, pa sedaj stvar ni več tako nemogoča; ko se bodo velikonočne počitnice končale, kongres PSDI ne bo več tako strasno oddaljen. V torek se bo pa sestalo vodstvo PSDI prav za to, da določi podrobnosti za kongres.
IzvrSrvl odbor UIL je na današnjem zasedanju v Genovi poudaril, da je treba na podeželju nadaljevati boroo za uveljavljenje načela stalnega upravičenega razloga v
agrarnih pogodbah. Poleg tega se hoče UIL boriti za 40-urni delavnik ,za kar je uradno zahtevo že postavilo tajništvo zveze metalurgov,, ki je včlanjena v UIL. Nadalje si ta sindikalna organizacija postavlja v program zahtev odločnejšo politiko investiranja na Jugu ter splošno agrarno reformo.
Saragat je za današnjo «Giustizio» napisal članek, v katerem zatrjuje, da mora o-stati PSDI za vsako ceno v vladi. Podpredsednik vlade sicer ne reče, da je to potrebno, ker je pač njemu tako prav, temveč navaja povsem drug vzrok:	pomagati
PSI, da se reši «filokomuni-stov« in na ta način okrepiti stvar socialistične združitve. Dejstva pa govore povsem drugače, saj je znana stvar, da je Saragat socialistično združitev spravil z dnevnega reda do prihodnjih volitev vsaj kolikor je to odvisno od njega ,n njegovih privržencev. To pa je tudi voda na mlin katoliških integralistov.
Nenni pa v uvodm\> v «Avanti!» z zaskrbljenost.o u-gotavlja vedno bolj naraščajočo atomsko oboroževanje ter zatrjuje, da bi bilo treba javno mnenje prepričati o nujnosti nove konference štirih velesil na visoki ravni. Ponavlja tudi zahtevo, da se ustanovi pas nevtralnih držav v Evropi ter da se umaknejo čete in Nemčije, tako Vzhodne kot Zahodne.
Ta akcija konkretnega prispevka k pomirjenju, zaključuje Nenni, je preizkusni kamen evropskega socializma.
Segni je popoldne odletel na Sardinijo, toda za torek je sklicana vladna	p
tranji minister v Nabulsijevi vladi in pripada narodni socialistični stranki, kateri pripada tudi Nabulsi.
Kakor se je zvedelo, je narodna socialistična stranka sporočila kralju Huseinu, da ne bo sodelovala v novi vladi, če ne bo zadoščeno naslednjim pogojem:	orientacija	k
federaciji z Egiptom in Sirijo, sionizem in imperializem morata veljati za glavna sovražnika države, spoštuje naj se suverenost naroda namesto izključne vladavine kralja in odstranijo naj se iz uprave vsi konservativni elementi.
V Am.inu pa so bile danes nove deninostracije študentov, ki so vzklikali proti «Eisen-howerjevi doktrini« in zahtevali ustanovitev koalicijske vlade. Prav te dni se mudi v Jordaniji Eisenhowerjev odposlanec Richards. ki propagira po Srednjem vzhodu za Eisen-howerjevo doktrino. Demonstracij, na katerih so zahtevali povratek Nabulsija na oblast, so se udeležili pristaši raznih političnih strank. Demonstranti so se nato razšli brez incidentov.
Enake oemonstracije kakor v Amanu so bile tudi v Na-blu-su, Betlehemu, Ramalahu. Hebronu in v številnih krajih ob zahodnem obrežju reke Jordan.
V diplomatskih in političnih krogih v Amanu medtem poudarjajo, da «o «smesne« trditve, da je en sirski oklepni regiment «vdrl» v Jordanijo. V uradnih krogih izjavljajo, da je bil poslan v Jordanijo samo en oklepni bataljon, da okrepi sirsko enoto v Nafraku severno od Amana. Pripom'-nja se. da gre za redne premike čet v okviru vojaškega zavezništva Jordanije s Sirijo in Egiptom.
Znano je, da so v Jordaniji razmeščene čete Sirije in Sau-dove Arabije od oktobra 1956, ko je bil izvršen napad na E-gipt. Sirske čete so razmeščene okoli Amena in Akabe. Te čete so prišle v Sirijo, da io zaščitijo pred morebitnim izraelskim napadom.
Prav danes je izraelska zunanja ministrica Golda Meir na nekem zborovanju stranke Mapai zagrozila z morebitno izraelsko intervencijo v Jordaniji. »Dokler bo položaj v Jordaniji ostal v okviru notr-* nje politike, je izjavila Meir, no Izrael zelo skrbno opazoval razvuj dogodkov. Ce pa se bodo vmešale druge države, ne bo mogel Izrael ostati križem rok.« Opozorila je arabske države, da bi Izrael nastopil #v primeru premika njih čet.«
»Ministrski predsednik Ben Gurion. je pripomnila Meir. zelo skrbno sledi razvoju v Jordaniji in od premikov čet ob meji bo presodil, ali je Iz-
mer vojnega zločinca Ante Paveliča in poudarja, da jugoslovanska javnost upravičeno pričakuje od argentinske vlade, da bo izročila Paveliča in to tem bolj, ker obstajajo med Jugoslavijo in Argentino prijateljski odnosi in ker je Argentina kot članica Združenih narodov dolžna izpolniti jugoslovanske zahteve. Neizpolnjevanje jugoslovanske zahteve bi pomenilo solidarizirati s Paveličem, postati njegov zaščitnik in kršiti mednarodne obveznosti. »Politika« izreka upanje, da bo argentinska vlada uvidela i^ravi-čene jugoslovanske zahteve, ker je to v interesu jugoslovansko - argentinskega prijateljstva in v interesu mednarodnega ugleda Argentine same.
je in da je treba v diskusijo vnesti tudi vprašanje dobavljanja atomskega orožja državam. ki tega orožja nimajo.
Na podlagi prvih komentarjev se v dobro poučenih krogih ugotavlja, da sovjetski odgovor na ameriške predloge ne bo povsem negativen, predvsem ker prevladuje skrb da bi preprečili, da bi se druge države, predvsem pa Zahodna Nemčija, vključile v skupino tako imenovanih a-tomskih držav, t. j. tistih držav, ki izdelujejo atomsko o-rožje. Manj verjetno, da bo Francija v celoti naklonjena tem predlogom, ker stremi za tem, da bi postala »atomska država«. Velika Britanija pa je po mnenju opazovalcev v glavnem naklonjena predlogom. Ko bo končala poizkuse z vodikovo bombo, bi bila vsekakor naklonjena prekinitvi poizkusov ali vsaj zmanjšanju tekme v atomski oborožitvi. Toda temeljno vprašanje ostane še vedno vprašanje učinkovitega nadzorstva in prav o tem naj bi razpravljali na sestanku, ki ga predlaga Stassen za 1. septembra.
Matsushita upa da bodo atomski. " poskusi prenehali
RIM, 13. — Posebni odposlanec japonskega ministrskega predsednika Matsushita je prišel danes iz Amsterdam.i v Rim, kjei se bo ustavil nekaj dni. V zvezi z razgovori, ki jih je imel v Londonu, je časnikarjem izjavil:	((Mislim,
da je bilo moje poslanstvo uspešno, ker so Angleži poka-
zali mnogo razumevanja.« Dostavil je, da upa, da se bodo termonuklearni poskusi prenehali, če že ne sedaj pa vsaj pozneje. Iz Rima bo Matsushita odopotoval v Ženevo in Washington.
 «»------
Nova eksplozija
atomske bombe v SZ
LONDON. 13. — Angleško obrambno ministrstvo poroča, da je Sovjetska zveza izvršila včeraj 12. aprila nov atomski poizkus. V zadnjih desetih dneh je to že četrta atomska eksplozija v Sovjetski zvezi.
Medtem poroča japonski tisk, da je japonsko zunanje ministrstvo danes izročilo v Moskvi protest zaradi sedanjih atomskih poizkusov v Sibiriji.
 «»------
Norveški odgovor Bulganinu
MOSKVA, 13. — Moskovski radio javlja, da je norveški poslanik izročil maršalu Bul-ganinu pismo norveškega ministrskega predsednika Ger-hardsena, s katerim odgovarja na sovjetska noto od 19. marca. Vsebina note bo objavljena istočasno v torek v Moskvi in Oslu. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je nota sestavljena v prijateljskem tonu in se deli na tri glavne točke: 1. Norveška nima namena zapustiti NATO. 2. Norveika se drži vedno politike, da v mirnem času ne dovoljuje tujim oboroženim silam oporišč na svojem o-zemlju. 3. Norveška nima namena opremiti svoje oborožene sile z atomskim orožjem.
 #»------
Leninov šofer bo objavil spomine
MOSKVA, 13.
Moskovski
no organizacijo »da dokaže, da je za nevarnost, ki jo predstavlja položaj na južni meji Izraela. deloma krivo tolmačenje Hammarskjoelda egiptovskega stališča o vojnem stanju«. »Resolucija glavne skupščine OZN, je dodala Meir, je zahtevala, naj na področju Gaze prevzamejo upravo varnostne sile OZN ne pa egiptovska vojaška ali funkcionarji in tudi ne palestinska policija. Toda Združeni narodi in države, ki so pozvale Izrael, naj umakne svoje čete s področja Gaze, morajo odgovor-jati. za kar se dogaja na tem področju, in naša vlada bo morala nastopiti, če bo delovanje »prostovoljcev smrti« zbežalo nadzorstvu varnostnih sil.«
Poveljstvo jordanske vojske pa je objavilo uradno poročilo, v katerem obtožuje Izrae’. da je včeraj in danes povzročil vrsto obmejnih incidentov. Poročilo pravi, da so v bližini vasi Hiblah južno od Al Illia ob jordansko-izraelski meii včeraj štirje izraelski vojaki streljali na nekega jordanskega vojaka, ki je na napad odgovoril, medtem ko so izraelski vojaki zopet zbezali na izralsko ozemlje. Včeraj so izraelske čete streljale 20 minut proti vasi Kalkilia v jordanskem sektorju Palestine in* ranili neko žensko. Dane^ zjutraj pa je neka izraelska patrulja streljala z avtomatičnim orožjem čez demarkacijsko črko na področju Tulka-rem severno od Kalkilie. Dva izraelska vojaka sta prišla na jordansko ozemlje, ugrabila nekega civilista in ga odnesla na izraelsko ozemlje. Jordanska vlada je Protestirala pri mešani komisiji za premirje in na kraj incid»n(0v so prišli opazovalci OZN.
-—«»------
Otvoritev zagrebškega spomladanskega velesejma
ZAGREB. 13. — V Zagrebu so danes odprli 21. spomla-tudi inozemski razstavljalci. danski velesei®m, na katerem letos prvifc sodelujejo Blizu tisoč jugoslovanskih podjetij razstavlja okrog 4000 raznih industrijskih in obrtniških izdelkov, med njimi številne nove izdelke za izvoz. Najbolj so zastopani izdelki strojne, kovinske, pre-deiavne, tekstilne in živilske industrije. Med inozemskimi razstavljavci so italijanska,
zahodnonemška,	avstrijska,
češkoslovaška, angleška, švedska vzhodnonemška, švicarska! hpland5*8 in druga podjetja, ki razstavljajo televi-
BENETKE, 13.	— Stricu
Giuseppu nihče ne verjame, ker je štiri leta trdil, da je bil v tiskarni Casciani 9. aprila 1953 popoldne, ko je Wilma odšla z doma, nato pa je bil prisiljen priznati, da ni bil v tiskarni, temveč da je bil z Rossano Spissu. Danes pa je funkcionar železniške policije prinesel sodišču fotografijo železniške izkaznice neke Pierine Baccosi, iz katere se vidi, da je odpotovala 9. aprila 1953 iz Rima v Chiusi, hkrati pa sta njena hčerka in zet povedala, da je Pierino spremljala na postajo Rossana ob 18.30 uri.
To pomeni, da ni bila skupaj z Wilminim stricem. Rossana je danes ponovno trdovratno ponavljala, da na postaji ni bila, dopustila je le, da je omenjeno Pierino čakala na postaji ob njenem prihodu nekaj dni pred 9. a-prilom. Pri svojih trditvah je vztrajala tudi ob soočenju s Pierinino hčerko in zetom. Zato so na Rossano vsi kričali, ča laže, ona pa je prisegala pri svojem dveletnem otroku, ki ga ima z Wilmi-nim stricem, da govori resnico.
Vztrajal je tudi stric pri svojih trditvah kljub naravnost dramatičnemu soočenju z novinarjem Doddolijem, ki ga je ponovno obtoževal, da je on kriv Wilmine smrti, in kričal nanj, da je »podlež«, za kar ga je predsednik o-pomnil. Doddolj pa je med drugim dejal, da mu je mesec dni po Wilmini smrti Giuseppe Montesi rekel; »Vmes je neki drug človek« in da so nato začeli govoriti, ali je ta človek morda Piccioni. »Vi ste mi rekli, da ne, in dodali, da je Piccioni iz druge socialne kategorije kakor Wil-ma in da že zaradi tega ni mogel imeti odnosov z njo Nato ste rekli: Neki človek je, toda jaz rajši ne govorim«.
Giuseppe: »Ni res. Zanikam vse. Vse je laž od prve do zadnje besede«.
Pri tem pogovoru so bili navzoči — kar trdita obe pri-
jadio je danes javil, da bodo V~kra4ke*n objavili v SZ .spomine Leninovega osebnega šoferja. Knjiga bo izšla pod naslovom «Sest let z V. I. Leninom«
—«»-----
Po albansko...
BEOGRAD, 13.	— Konec
marca je prispela delegacija albanske vlade na pogajanja za sklenitev sporazuma o poštno - telegrafski službi med Jugoslavijo in Albanijo. Pogajanja so potekala od 28. marca do 6 aprila, ko je albanska delegacija prekinila pogajanja in odpotovala v Tirano, ker jugoslovanski zastopniki niso takoj pristali na njeno zahtevo o privilegijih v paketni službi.
«Borba» poudarja, da ravnanje albanske delegacije dokazuje, da delegacija ni prišla v Becgrad s konstruktivnimi nameni, temveč z že v naprej pripravljenim načrtom, da pogajanja razbije. Pri pogajanjih take vrste se često pojavljajo nesoglasja, piše «Borba», za katera pa se pri pogajanjih vedno najde sporazumna rešitev. Toda alban-1 ska delegacija je prekinila po-j gajanja, da bi Krivdo za preči — še novinarji Gianna Pe-|čale omenjene štiri priče, jav-1 kinitev lahko vrgla na Jugo-
BBOGRAD, 13. — Nocojšnja «Poiitika» obravnava pri-
Proces proti Piccioniju
«Stric Griuseppe» in Rossana vztrajata v svojih trditvah
Tožilec, ki trdi, da ležeta, bo znova proučil njun položaj in ne obtožuje strica Wilmine smrti, kot ga obtožujeta novinarja Menghini m Doddoli
drassi in Mario Tedeschi ter Maria Cesarini, ki jo je Giuseppe predstavil kot zaročenko. (Stari odv. Carnelutti: »To je torej ze tretja zaročenka...!#)
Doddoli: «Nato sem Vam jaz rekel: gospod Montesi, ta drugi človek ste vi.»
Montesi: »Vi lažete na naj-nesremnejši način.«
Doddoli: «Ne samo to, ampak Vi ste mi rekli: Za božjo voljo, ne izgovarjajte mojega imena. Pripravljen sem vam pomagati.«
Današnja razprava se je končala tako, da je javni tožilec dr. Palminteri dejal: »Edi se mi, da smo prišli do odločilne točke. Po mojem mnenju smo bili pri njej ze prej, toda sodišče m upoštevalo mojih zahtev. Od taiTrat se je položaj Giuseppa Monte-sija poslabšal, kajti tudi njegov drugi alibi se je zrušil, čeprav je bil zgrajen z določeno dozo lokavosti, ki pa se je izkazala kot lonec brez pokrivače. Predvsem, dragi Montesi, se z Rossano nista sporazumela glede ur in to je proces ur. Toda resnica je padla z neba: v rokah imamo izjave zakoncev Piastra in dokument z datumom. Zdi se mi, da ni potrebno dokazovati, da Giuseppe Montesi absolutno laže. Priče Giuseppe Montesi, Rossana Spissu, Ida Montesi in Mariella Spissu so priče. Mislim, Montesi. da si ne domišljate, da bo z Vašim odhodom iz te .dvorane vaše poglavje zaključeno. O-svetliti moramo tudi ta dogodek. kar pa ne pomeni, da Vam hočemo naprtiti določeno odgovornost, česar se Vi najbrž bojite. Mi moramo vedeti kaj ste delali popoldne 9. aprila 1953 ker mi tega ne vemo. Prav gotovo je, oa Vi niste bili v tiskarni do 20. ure, kot ste štiri leta trdili. V svojem stanovanju pred 23. uro Vas tudi ni bilo m tudi z Rossano niste bili « Nato je tožilec zahteval, naj sodišče izroči prepis vseh spisov in zapisnike o vseh o-koliščinah, o katerih so pri-
nemu tožilstvu v nadaljnji | slavijo, postopek Tej zahtevi je pred-1
d^usriegef Mvrtniki 'Z PaMlM bO VZpOStaVlld brambe so pa začeli razpravljati o pomenu tako splošne tožilčeve formule in večina je mnenja, da bo tožilec znova proučil položaj Wilminega strica, kar da odpira možnost širšemu nadaljnjemu razvoju vse zadeve okrog njega.
Nato je predsednik določil 26. april za nadaljevanje razprave. Današnji poskus rušenja drugega stričevega alibija je poleg pisma, ki ga je predvčerajšnjim poslal bivši poslanec Rocca sodišču, v zadnjih dneh najvažnejši dogodek na tem dolgem in zanimivem procesu proti sinu ministra Piccionija, Bivši liberalni poslanec namreč ponovno dolži Piccionija smrti Wil-me. Toda «neodvisni» časopisi temu pismu iz razumljivih raziogov ne dajejo nobenega poudarka, ker rajši zvračajo pozornost na Wilminega strica, za katerega pa niti javni tožilec še nima indicij in dokazov, da bi ga postavil na zatožno klop namesto ministrovega sina in lažnega markiza Montagne.
FLORENCA, 13. — Malo po polnoči je zaradi možganske kapi umrl profesor Gaetano Pieraccini prvi župan po osvoboditvi rlorence po anglo-ameriških četah. Po poklicu zdravnik je bil tudi dvakrat izvoljen za poslanca.
 »a---------
NEAPELJ, 13. — Predsednik senata Merzagora in soproga sta danes odpotovala z motorno ladjo »San Giorgio« v Istanbul. Na Srednjem vzhodu bosta prebila velikonočne počitnice.
 ««---------
ANKARA, 13. — Od včeraj so v teku na področju Dardanel letalsko - pomorski manevri, pri katerih sodelujejo tri ameriške letalonosilke, štiri težke križarke in več torpednih lovcev ter britanske podmornice in turška letala.
svojo suverenost nad prekopom
LONDON, 13.	—	Predsed-
nik panamske republike je izjavil, da namerava Panama v celoti vzpostaviti suverenost nad Panamskim prekopom in njegovim področjem. »Splošno mnenje se izreka za prepustitev prekopa Panami, je dejal predsednik, toda s tem v zvezi ne smemo imeti preveč romantičnih idej. U-poštevati je treba vie činite-1 j e in komunisti imajo seveda svoj delež pri tem.#
To je panamski predsednik De La Guardia izjavil dopisniku angleškega lista «Daily Express». kateremu je dalje dejal:	»Sedaj dobivamo 12.5
odstotka dohodkov. Mogoče se bo zadeva menjala, teda ne gre samo za vprašanje denarja. Mogoče so tudi druge koristi; mi zahtevamo stalno suverenost nad prekopom in od tega ne bomo odstopili. Izraz «stalno». ki je v sporazumu o odstopu področja Američanom, je postal akademi-čen.»
Ugoden razvoj pogajanj o Suezu
KAIRO. 13.	— Egiptovski
tisk, ki ga omenja kairski radio, piše danes, da se sedanji razgovori med Egiptom in EDA v Kairu bližajo koncu in da se ugodno razvijajo za egiptovsko tezo o plovbi po Sueškem prekopu.
Kakor piše dopisnik «New York Timesa«, je ameriška vlada baje dobila »revidiran program Egipta za upravljanje Sueškega prekopa« List docaja, da ni bilo mogoče še zvedeti za podrobnosti tega programa.
Vreme včeraj: Najvišja tempe.
ratura 12,2, najnižja 6,2, zračni tlak 1013,9, vlaga 38 odst., 2,3 trim padavin, temperatura morja 10,6.
Vreme danes: Pretežno jasno vreme, temperatura se bo nekoliko dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 14. aprila
Cv. nedelja, Justin Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 18.49. Dolžina dneva 13.27. Luna vzide ob 19.06 in zatone ob 5.02. Jutri. PONEDELJEK, 15. aprila
Kako se upravlja tržaška občina
Nad 3 milijarde lir deficita v letošnjem občinskem proračunu
Predvideni deficit je za 1.789 milijonov lir višji kot lani - Vedno večji davčni pritisk - Letos že 14.525 lir davkov na prebivalca
Tržaška občinska uprava je letošnji občinski proračun predložila zelo pozno, tako da se bo o njem razpravljalo v občinskem svetu mnogo kasneje kot v preteklih letih. Ce bo do te razprave seveda sploh prišlo, ker je obstoj odbora vedno bolj negotov. Kljub temu pa predstavlja predloženi proračun pomemben dokument, saj jasno priča, kako se upravlja tržaška občina.
Proračun predvideva 8618 milijonov rednih in izrednih izdatkov, ki so se v primerjavi s proračunom za leto 1956 povečali kar za 2834 milijonov lir. To povečanje je izredno visoko, zaradi česar se je nujno povečal tudi deficit tržaškega občinskega proračuna, odnosno postavka, ki predvideva integracijo proračuna s strani vladnih organov. Ta postavka je v letošnjem proračunu dosegla sko-ro astronomsko vsoto 3191 milijonov lir in je za 1789 milijonov lir višja, kot je bila v lanskem proračunu.
Pripomniti je treba, da ne nosi občinska uprava vse kriv. de za tak naravnost katastrofalni čeficit, saj so deficitarne skoro vse občine v Italiji, ker so se potrebe občinskih uprav v modernem ži.v-Ijenju izredno povečale, njih dohodki pa so ostali taki. kot so bili pred pol stoletja in še več. Do takega stanja je prišl-o zato, ker država — ali točneje centralni organi — nikakor nočejo dopustiti decentralizacije oblasti in hočejo imeti še nadalje v rokah pomembno finančno o-rožje za izvajanje nadzorstva nad občinskimi upravami. Praktično namreč r.e določajo občinski sveti suvereno o svojih proračunih, temveč odločajo o tem državni organi, saj ti neposredno določajo, koliko in za kaj bodo prispevali.
V tržaškem primeru je treba v tej zvezi tudi omeniti, da tržaški conski proračun še zdaleč ni pasiven. Prav obratno, letos se na osnovi avtoritetnih virov predvideva, da bo dosegel presežek dohodkov nad izdatki okrog 8 milijard lir. Torej ne manjkajo sredstva za kritje primanjkljaja tako pokrajinskega proračuna kot proračunov tržaške in crugih občin.
Vendar pa je v teh ugotovitvah samo del resnice. Ni namreč mogoče mimo dejstva, da se prav po zaslugi sedanjih tržaških upraviteljev proračunski izdatki iz leta v leto naravnost vrtoglavo dvigajo in vzporedno nad vsako razumno mejo raste tudi deficit. Ni dvoma, da bodo predstavniki opozicijskih strank o tem vprašanju na razpravi v občinskem svetu mnoga govorili.
Istočasno z večanjem deficita in povečanjem izdatkov pa se tudi stalno privija davčni vijak. Tržaška o-bčina predvideva, da bodo v letošnjem letu tržaški davkoplačevalci plačali 4147 milijonov lir potrošnih davkov, družinskega davka, čavka na nepremičnine, na industrijske, trgovske in druge dejavnosti, na služinčad, biljarde in klavirje itd. Lani so Tržačani plačalj	3568	milijonov	lir,	leta	1955	3386	milijonov	lir,	leta	1954	3056	milijonov	lir,	leta	1953	2392	milijonov	lir,	leta	1952	2080	milijonov	lir.
Ze ti podatki zgovorno pričajo, kako se je povečal davčni pritisk v zadnjih letih, ko je lira ostala relativno stabilna in je torej možna vsaj približna primerjava. Se bolj pa so značilni podatki o naraščanju davčnega pritiska, če upoštevamo, koliko je plačal v . obravnavanih letih povprečno vsak prebivalec Trsta. Povprečno je tako prij'o na vsakega prebivalca — pri čemer so upoštevani res vsi prebivalci, oč dojenčkov, gospodinj, bolnikov in starcev pa do delavcev, kmetov, u-radnikov itd- — v letu 1952 7654 lir davkov in taks, 1953. leta 8796 Ur, 1954 leta 11.199 lir, 1955. leta 12.402 liri, 1956. leta 13-023 hr, letos pa proračun predvideva že 14.525 lir.
To pa še ni vse. Tudi letošnji proračun sloni predvsem na potrošnem davku, ki je izrazito asocialen, saj se plačuje na potroine predmete in ga praktično plačujsio skoro v enaki meri veliki kapital sti, delavci in uradniki ter drugi pripadniki srednjih ter revnejših slojev. Ta lavck bo letos kot kaže dosegel 2443 milijonov lir, medtem ko je lani znašal 1906 milijonov lir.
  «»------
Stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov
Včeraj se je pričela stavka uslužbencev Zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu fINAIL) in Zavoda za socialno zavarovanje INPS. Stavko so sindikati napovedali za nedoločen čas.
Jutri pa se prične stavka u-službencev Bolniške blagajne (INAM), ki bo trajala tri dni. Uslužbenci stavkajo iz istih razlogov kot zadnjič, ker niso vladne oblasti ugodile njihovim zahtevam.
Neuspeh pogajanj pri Felszejyju
Včeraj so se predstavniki sindikatov in ladjedelnice Fel-szegy sestali v Miljah. Ravna-
teljstvo ni hotelo zvišati delavcem akordnih dodatkov za toliko odstotkov, kolikor so zahtevali. Razen tega pa so predlagali delavcem, naj bi znašali minimalni akordni dodatki samo 20 odst., kar je manj kot. doslej. Sindikati so seveda te predloge zavrnili. Zaradi tega se pričakuje mezdno gibanje, v ponedeljek oh 17. uri pa se bodo delavci sestali v Miljah na Skupščini.
 «»- — ■
Dr. Dekleva v Križu na sestanku NSZ
Sinoči je bil v Križu na sedežu v prosvetnem domu «A, Sirk«, sestanek, ki ga je organizirala krajevna sekcija NSZ. Zbranim domačinom je govoril občinski svetovalec dr. Dekleva o deželni avtonomiji in o vprašanju tržaškega občinskega sveta.
Poudaril je predvsem veliko važnost ustanovitve avtonomne dežele, ki nas mora zanimati ne samo kot Slovence, ampak tudi kot državljane in člane naprednega gibanja. Poljudno in jasno je opisal značaj deželne avtonomije in kako se ta težnja po demokraciji in decentralizacij: uprave vedno bolj uveljavlja tudi v Italiji. Med prikazom zgodovinskega razvoja avtonomne ureditve raznih dežel je poudaril, da je taka ureditev možna le kjer je kolikor toliko demokracija, ker je centralizem zaveznik diktature. Govornik je nato na kratko analiziral razne osnutke statuta za deželno avtonomijo, ki so jih predlagale pred dnevi nekatere stranke. Pri tem je podčrtal, da bo moral statut nove avtonomne dežele jamčiti pravice slovenskega življa v Italiji.
Prisotne Križane je tudi zelo zanimalo vprašanje tržaškega občinskega sveta, Tov. Dekleva je pojasnil sedanje razmere in stališča raznih političnih skupin, zlasti tistih, ki sestavljajo odbor. Obenem pa je tudi obrazložil stališče predstavnikov Neodvisne socialistične zveze na zadnjih sejah občinskega sveta. Zbrani vaščani so po jasnih besedah našega občinskega svetovalca odobravali to stališče in mu izrekli svoje priznanje
 «i--------
V bolnišnici so proslavili <Svetovni zdravstveni dan»
Včeraj je bila v glavni bolnišnici proslava «Svetovnega zdravstvenega čne«. Najprej so zdravniki, ki so pred krat-
kim promovirali, položili prisego, nato pa je prof. Gre-goretti pozdravil vse navzoče. Pokrajinski zdravnik dr. Nunzialillo je predstavil občinstvu prof. Domenica Cam-panaccija, ki je potem predaval o »Prehrani in zdravju«. Predavatelj je poudaril važnost pravilne diete za ohranitev zdravja ter za čim boljše delovanje človeškega organizma. Pravilna prehrana s sorazmerjem meč raznimi hranilnimi snovmi krepi telo in ga ščiti pred raznimi boleznimi ter mu daje potrebne življenjske energije; prav tako pa tudi preprečuje prezgodnje staranje. Občinstvo je nagradilo predavatelja s ploskanjem.
O 2upanstvo sporoča, da bo od srede 17. t. m. dalje za promet zaprta Ul. Scala Santa, in sicer od vhoda pri sanatoriju INPS do izhoda na Narodno ulico.
Izid volitev odbora v Delavskih zadrugah
Včeraj so se -v Delavskih zadrugah končale volitve novega odbora. Med delavci je dobila CGIL 197 glasov in enega predstavnika. CISL pa 79 glasov in tudj enega predstavnika. Med uradniki pa je dobila CGIL 603 glasove in dva predstavnika, CISL Da 983 glasov in 3 predstavnike. Tako ima CGIL v odboru skupno tri predstavnik« CISL pa 4. S prejšnjimi volitvami iz leta 1954 ni mogoča primerjava. ker je bila takrat lista enotna. Razen tega na so v teh letih odpustili oziroma upokojili mnogo uslužbencev, ki so večinoma pripadali k CGIL. Kot v drugih podjetjih delajo tudi pri Delavskih zadrugah diskriminacije pri najemanju novih uslužbencev
Skupščina brezposelnih pekovskih delavcev
V ponedeljek ob 16. uri bo na sedežu sindikata pekovskih delavcev CGIL v Ul. Zonta 2 skupščina brezposelnih pekovskih delavcev. Na skupščini bodo razpravljali o možnosti zaposlitve v zvezi z zakonskimi in pogodbenimi predpisi.
Zasedanje sindikalnega sveta CGIL
Potrebni	so
za izboljšanje
Glavni tajnik DZ CGIL je navedel osnovne zahteve sindikatov
Snoči ob 17.* url *e je v Ul. Zonta 2 pričelo zasedanje glavnega sveta sindikatov Delavske zbornice CGIL. Najprej je glavni tajnik Delavske zbornice CGIL podal poročilo, nakar je sledila diskusija, v kateri je spregovorilo večje število delavcev. Tominez je predvsem obravnaval resni gospodarski položaj v Trstu ter je navedel, kateri ukrepi so najbolj nujni, da se ta položaj izboljša. Takoj je treba sestaviti in izvajati orga-ničen načrt raznih del; le njihovo finansiranje naj se porazdeli na več del, ker takoj ni na razpolago dovolj sredstev.
Predvsem je treba pospešiti promet z znižanjem raznih carin in dajatev. Zgraditi se mora pomol št. 7 z vsemi napravami. Nadalje je treba zgraditi pod mestom predor, ki bo povezal obe železniški postaji med seboj in industrijsko področje. Med I-talijo, Jugoslavijo in Avstrijo
llllllllllltllltlllMIIIIIIIIIIllllltlllllllllllllltlltlltlllltlltlllltll |t| Ulil IfliiHInii imii (| itim | iiiiiiiiiHiifiiif ||(|| m itiifiiiiiiitiiiiilitnifiiiiiiititiiiiH ulil
Sklep izvršnega odbora FIOM
Tržaški	delavc
bodo podprli	tr
Pridružili se bodo stavki, ki so jo napovedali sindikati v Tržiču
Vsi trije sindikati kovinarjev iz Tržiča so poslali včeraj tržaški FIOM in sindikatom kovinarjev CISL pismo, v katerem jim sporočajo, da so
prizadelo delavce in tržiško gospodarstvo sploh.
Zato je tržaška FIOM sklenila, da bo pozvala delavce CRDA v Trstu, naj se pridru-
sindikalne organizacije skleni- žijo stavki triiških delavcev
le, napovedati za torek v Tržiču dveurno stavko vseh industrijskih delavcev v podporo električnim varilcem ladjedelnic CRDA v Tržiču. Da bi bila protestna stavka čimbolj strnjena in da bi tudi čim bolje uspela, pozivata sindikata delavce CRDA v Trstu, naj se tudi oni pridružijo stavki, V pismu končno sporočajo, da bo stavka v torek 16. t. m. od 15. do 17. ure.
Izvršni odbor tržaške FIOM Se je Po prejemu pisma sestal in proučil resni položaj v tržiških ladjedelnicah. Ta položaj je nastal, ker vztraja ravnateljstvo na svojem odklonilnem stališču, kar onemogoča sporazum. Ravnateljstvo ne mara namreč priznati tržiškim varilcem enakih prejemkov. kot jih dobivajo varilci CRDA v Trstu. S tem je prisililo delavce, da so stopili v borbo, ki traja že 42 dni. Zaradi tega pa je ravnateljstvo suspendiralo z dela nad 1600 delavcev drugih oddelkov, ki so povezani z delom varilcev. To je seveda povzročilo resne motnje v proizvodnji ladjedelnice, hudo
lllllll ........
Izpred kazenskega sodišča
Zaradi nenamernega umora obsojena inženir in delovodja
Obsojena sta bila na 4 mesece zapora pogojno, vendar bosta morala še pred civilno sodišče
5. avgusta 1954 se je na stavbi, ki jo je tedaj zidalo gradbeno podjetje «Audoli in Frandoli« v Ul. D’Alviano, pripetila huc'a nesreča, pri kateri je umrl 27-letni delavec Romano Casalboni s Šalita Promontorio. Casalboni je stal na oknu v petem nadstropju, in sicer pri 80 cm visokem zidu ter bi moral zalagati zaposlene zidarje z opekami in malto. Naenkrat pa je odletel v praznino in obležal ob vznožju stavbe. Vsakršna pomoč je bila zaman, ker je policijski zdravnik, ki je prišel na mesto, u-gotovil, da je smrt nastopila zaradi izredno hudih poškodb v trenutku, ko je priletel na tla.
Pristojne oblasti so seveda uvedle preiskavo, ki se je končala s prijavo tožilstvu 51-letnega inž. Maria Frando-lija iz Miramarskega drevoreda in 50-letnega voditelja del na gradbišču Giuseppa Padovana iz Ul. Manzoni. Obtoževali so Ju, da sta nekaj ur pred dogodkom odredila odstraniti varnostno pregrado z okna, pri katerem je bil zaposlen Casalboni in s tem zakrivila smrtno nesrečo.
Meč sodno preiskavo pa so oba oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, a ta razsodba ni zadovoljila ne obtožencev ne državnega pravdnika, ki je kot Frandoli in Padovan vložil priziv. Medtem ko sta hotela obtoženca doseči popolno oprostitev, pa je tožilec vztrajal pri tezi, da ju je treba spoznati za kriva obtoženega dejanja. S tem je tožilec dosegel, da so Franc oli-ja in Padovana prijavili sodišču, kjer sta se morala sedaj zagovarjati.
Med sodno preiskavo so mislili, da je treba nesrečo pripisati samomoru, vendar so to tezo pokojnikovi sorodniki odločno zavrnili. Med procesom pa je sodišče spoznalo oba obtoženca za kriva obtožbe nenamernega umora in ju obsodilo na 4 mesece zapora ter tuči na povračilo Škode sorodnikom umrlega delavca, katere višino bo mo-
ralo določiti civilno sodišče. Sodniki so nadalje priznali inž. Frandoliju in Padovanu pogojnost zaporne kazni.
Preds, Rossi, tož. Tavella, zap. Urbani, obramba odv. Morgera, odv. zas. stranke P. P. Poilucci
* * *
Ko je Aurelia Cion por. Rio-sa stanujoča kot ezulka v hotelu Acria opazila, da ji je izginila zlatnina, je zadevo prijavila sodnim organom in izrazila sum, da ji je zlato uro, nekaj zlatih obeskov in prstanov, uhanov in dokumente ukradla 25-letna Ono-rina Paoletti, ki je bivala z njo v isti sobi in ki je istega dne, to je 25. avgusta 1955 šla v bolnišnico.
Paolettijevo, ki je bila noseča in razmeroma hudo bolna, niso mogli zaslišati vse do 2. avgusta, ko so jo obtožili tatvine. Zenska je vse zanikala, toda policijski agenti so zaslišali njenega ljubimca in mož je vse priznal. Njen 35-letni ljubimec Sergij Vasi-lich iz Ul. Gozzi je izjavil, da je brezposeln in v finančnih težavah, zaradi česar sta zlatnino ukradla in jo delno zastavila. delno ap pročala.
Zato na zatožni klopi nista bila sama, temveč sta jima delala družbo 51-letni Remi-gio Moscheni iz Ul. Gozzi, ki jima je pomagal prodati nekaj zlatnine in 78-letni Giuseppe Buderi, ki je kupil u-kradeni prstan iq ga raztopil pred pretekom 10 dni kot to predpisuje zakon.
Paolettijevi in Valichu je sodišče priznalo razne olajševalne okolnosti in ju zato obsodilo pogojno (žensko tudi brez vpisa v kazenski list) na 2 meseca zapora in 3005 lir globe. Nasprotno pa so Mo-scheniju, ki je že v zaporu zaradi druge kršitve zakona, prisodili 4 mesece in 15 dni zaporne kazni ter 6000 lir denarne kazni. Buderi pa se je izmazal z 10.000 lirami denarne kazni.
Preds. Cosi, tož. Scarpa, za-pisn. Rachelli, obramba odv-C. Poilucci in Jacuzzi.
ter je izrazila prepričanje, da bodo vsi delavci podprli svoje tržiške tovariše. FIOM je tudi prepričana, da bo solidarnostni nastop tržaških kovinarjev pripomogel k pravični rešitvi spora, tako da dobe tudi tržiški varilci, kar j im priti če.
 «»-------
Prometne nesreče
Komaj je 33-letni Giuliano Bensi s Čampor stopil včeraj zjutraj z avtom pred ladjedelnico «Felzsegy» v Miljah, kjer je zaposlen, in napravil nekaj korakov proti vhodu, ga je podrl na tla neki motociklist, ki je vozil proti Trstu.
Bensiju so čividci priskoči'.: na pomoč m medtem ko so karabinjerji uvedli preiskavo in identificirali motociklista, so delavca odpeljali v bolnišnico, kjer <o ga pridržali s prognozo oklevanja v 7 ali 8 dneh na II. kirurškem oddelku.
Malo pred 13. uro pa so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 24-letnega Orazia Mar.derina in njegovo 26-let-no sestro Giuseppino, oba stanujoča v Ul. Lorenzetti, ki sta se malo prej med vožnjo z lambreto po Ul. Locchi zaletela v neko vozilo.
Medtem ko so Giuseppino sprejeli zaradi majhne rane na glavi m udarcev po nogah s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku so morali njenega brata, kateremu so ugotovili rano na levi nogi. številne praske na levem kolenu ter številne udarce z verjetnimi kostnimi poškodbami na desni nogi, pridržati na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo o-stal 10 ali morda tudi 20 dni.
Popoldne pa je prišlo na križišču Ul. D'Alviano v Ul. Broletto do trčenja med dvema vespama, ki sta jo šofirala 36-letni Josip Kozlovič od Gornjega Sv. Ivana in Servolo Vi-dal. Medtem ko se je Vidal rešil brez poškodb, se je njegov sopotnik 27-letni Guido Bartolin iz Ul. Valmaura zvrnil na tla, kamor je padel tudi Kozlovič. Oba sta se morala zateči v bolnišnico, a so ju po izpranju raznih ran in prask odslovili. K sreči njune poškodbe niso nevarne in oba bosta okrevala v nekaj dneh.
Okoli 19. ure pa se je zatekel v bolnišnico 28-letni Valerij Lovriha z Doline št. 97, ki je malo prej med vožnjo z vespo po Ul. Sancini podrl na tla nekega otroka, ki je tik pred njim stekel preko ceste. Skupno z otrokom, ki se je zelo vrejetno rešil brez poškodb, je padel na tla tudi Lovriha, ki se je potolkel po obeh kolenih. Tudi njega so odslovili in mu priporočili 10 dni počitka.
—«»------
Usoden padec
Zaradi nenadne slabosti je 80-letni upokojenec Gabrielle Adam iz Ul. Commerciale včeraj okoli 4. ure zjutraj nerodno padel v svoji spalnici in ker se je pošteno udaril v kolk, se je malo pred poldnem zatekel v bolnišnico. Tu pa so bili zdravniki mnenja, da ima stari mož verjetno zlomljeno stegnenico, zaradi česar so ga pridržali s prognozo o-krevanja v 30 ali 60 dneh na ortopedskem oddelku.
-—«»------
Te presnete karte.-
Sinoči ob 2115 so sprejeli na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice pomorščaka Um-berta Petričiča iz Malega Repna 35, kateremu so ugotovili, da ima verjetno zlomljeno desno lopatico ter več manjših poškodb na glavi. Pe-tričič je povedal, da je v domači gostilni okrog 18. ure igral na karte, pri čemer je prišlo do prepira, ki se je končal s tem, da ga je njegov soigralec Ivan Milič pretepel. V bolnišnici bo ostal od 20 do 40 dni.
Zahteve delavcev v rafineriji Aquila
Tovarniški odbor struje CGIL v rafineriji Aquila je poslal ravnateljstvu pismo, v katerem omenja nezadovoljstvo delavcev po vesteh o sklenitvi sporazumov v petrolejskih družbah, med katerimi je tudi zadnji sporazum v podjetju Esso Standard pri Sv. Soboti.
Omenjene družbe dajejo svojini uslužbencem večinoma boljše plače, kot jih imajo pri Aquili. Razen tega pa so skrajšali tudi delovni urnik. Zato ni dopustno, da bi še naprej trajalo tako stanje in da bi morali biti delavci Aqui-le na slabšem. Za svojo visoko tehnično raven in za svojo veliko storilnost na čelu mora osebje Aquile prejeti tudi priznanje z izboljšanjem mezd in plač. Ravnateljstvo se mora zavedati, da takšno stanje ne sme trajati v nedogled. Tovarniški odbor meni, da je tudi v interesu podjetja, da pride čim-prej do sporazuma, saj bo to pozitivno vplivalo na proizvodnjo. Zato zahteva tovarniški očbor, da se čimprej skliče sestanek, na katerem naj bi razpravljali o skrajšanju delovnega urnika, o po-mlaadnski nagradi ter o dopolnilnem sporazumu, ki bi se tikal začasne mesečne doklade, bolniških doklad, tramvajskih izkaznic, staleža o-sebja itd.
  «»------
Iz Kopra poročajo:
Snemali bodo nov film v Portorožu
Iz Kopra nam poročajo, da bodo že ta mesec začeli v Portorožu snemati nov film v jugoslovansko-italijansko-francoski koprodukciji. Z jugoslovanske strani bo pri snemanju filma sodelovalo slovensko podjetje »Triglav film« iz Ljubljane.
Glavni igralci bodo med drugimi Aliča Valli, Yves Montand in Umberto Spada-ro.
 «»-------
Nezgode na delu
Med popravljanjem Ulice Campanelle v bližini Katina-re, katero so v preteklih dneh posuli z drobnim kamenjem, je 51-letnemu Pietru Destali-su z Opčin priletel v desno oko majhen kamen, ki pa mu je povzročil precej hudo poškodbo. Destalis je moral v bolnišnico in ker brez zdravniške pomoči ne bi okreval, so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh pridržali na okulističnem oddelku.
Na ortopedskem oddelku pa so sprejeli 35-letnega Albina Trampuža s Konkonela, ki je pri gradnji stavbe v Ul. Ca-nova vozil s prikolico opeko, kjer so jo pač potrebovali. Okoli 10. ure pa se je nekaj opek zvrnilo s prikolice in mu s precejšnjo silo padlo na desno nogo. V bolnišnici so Trampužu ugotovili verjetne kostne poškodbe, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh.
Mec' delom pri popravilu ceste nedaleč od Stramarja pri Miljah se je ponesrečil tudi 56-letni Karlo Pobega iz Stramarja, ki se je zatekel v bolnišnico, kjer je ostal na drugem kir. oddelku. Okreval bo v 10 dneh.
 «»-------
Aretiran tat
Agenti letečega oddelka kvesture so predvčerajšnjim aretirali njim že znanega 33-letnega Giovannija Franchini-ja s Scala Sante, ki je okoli 23.30 ukradel Fiat 500 last 27-letnega Sergia Piazza iz Istrske ulice. Franchini je tatvino priznal in tako je končal za rešetkam; koronejskega zapora, kjer bo ostal do procesa,	—	«» —
Kozarec v čelo med prepirom v gostilni
Med prepirom v neki gostilni na vogalu Ul Timeus z Ul. Crispi je neki odjemalec, Pino po imenu, vrgel 42-letnemu Rihardu Belovcu iz Rocola kozarec v čelo in ker so ga drobci ranili po čelu, se je moral mož zateči z rešilnim avtom v bolnišnico, od kočer pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili.
naj se sklene sporazum za povečanje prometa na tako i-menovani Južni železnici. Na
trbiški progi naj zgračijo še en tir ter naj jo skrajšajo z gradnjo proge med Zagrajem in San Giovannijem. Nujna je tudi podvojitev tira in e-lektrifikacija železniške proge med Mestrami in Cervinja nom.
Tominez je postavil še naslednje zahteve; zgraditev avtoceste med Vidmom in Trbižem, zgraditev motornih potniških ladij za progo na Daljni vzhod in za Južno A-meriko ter tovornih ladij za druge pomorske proge.
Poleg tega je treba priznati Trstu prosto cono, ki bo pospešila tudi zasebno pobudo v industriji in omogočila s tem večjo zaposlitev delavstva. Ker pa spada večina velikih podjetij v Trstu pod IRI, je treba ne glede na prosto cono okrepiti in izboljšati ta podjetja. Tominez je glede tega navedel naslednje zahteve: železarni ILVA je treba izboljšati valjarno, tako da bodo izdelovali bolj debele plošče, ki bodo uporabne za vse vrste ladij. Sedaj namreč niti v največji jeklarni v Cor-niglianu ne izdelujejo takih plošč, ki bi zadostile zahtevam ladjedelnic. Razširiti se morajo naprave in splovišča v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka.
Tominec je omenil tudi, da je treba podpreti kmetijstvo, kot na primer organizacijsko okrepitev posameznih strokovnih zvez, borbe v raznih podjetjih, priprave za proslavo 1. maja, solidarnostni sklad, razširjenje sindikalnega glasila «11 Lavoro« itd. Sledila je izčrpna diskusija, ki se bo nadaljevala tudi danes dopoldne v dvorani v Ul. Tiziano Vecellie 4.
 «»-------
O Po 46 letih službovanja na tržaškem sodišču je bil včeraj upokojen sodni uslužbenec Lazzaro Seper, rojen v Skadrinu v Dalmaciji. Delovni tovariši so Seperju podarili v spo-min uro in mu priredili zakusko, med katero se je upokojenec poslovil od številnih prijateljev in znancev in tudi od svojih predstojnikov.
SNG
za Tržaško ozemlje
DANES 14. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v KRI2U
John Patnok
VROČA KRI
PROSVETNO DRUŠTVO «S. SKAMPFHLEu Sv. Ivan
priredi danes 14. t. m. ob 17. uri
kulturno prireditev
v dvorani na stadionu «Prvi maj« (Vrdelska cesta 7) Nastopajo pevski zbor. dramska družina ter posamezni recitatorji. Člani in prijatelji vljudno vabljeni Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
IZLETI
Izlet	SPDT	na	Grmado.	Da-
nes 14. t. m. priredi SPDT popoldanski izlet	na	Grmado.	Zbirališče	na glavni	železniški	po-
staji ob 13.30.
Plezalna vaja alpinističnega od. seka. SPDT. — Danes 14. t. m. p.ezalna vaja članov alpinističnega odseka SPDT. Zbirališče pri avtobusni postaji za Katina-ro ob	13. uri	v	Ul. Carducci.
Vabljeni tudi novinci in prijatelji.
LJUDSKA PROSVETA
PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU
V torek, 16. t. m. bo v društvenih prostorih ob 19.30 uri občni zbor z običajnim dnevnim re-
dom.
I
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MAT1COI
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov
vabita kmete na kmečko zborovanje, ki bo jutri 15. t. m. ob 26. uri v prosvetni dvorani na Proseku. Govorilo se bo o važn’h kmečkih vprašanjih, in sicer o trošarini na cvetice, raztegnitvi zakona o kmetijskih bolniških blagajnah in pokojnini kmetom.
Vabljeni so kmetje s Kontovela in Proseka.
I 5;; - 1
-a.
A..'-	••
'H «>• z
■ 'V.
Mm
i	t",'!®*',	szJžSssr	j
PISANICE ali PIRHI so
v Peli krajini barvana, okrašena velikonočna jajca, s katerimi razveselite naše malčke.
TRŽAŠKA KNJIGARNA v Ul. sv. Frančiška 20
vam nudi belokranjske pirhe po zelo ugodni
ceni.
iiiiiiiiiimimniiimiiiiiimiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiifiiiiimiiiiiitiiimiiiHiiiiiiiiiiiimiiiim
OD VČERAJ DO DANES j
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. aiprlJa 1957 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 12 oseb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: kovač Stje-pan Perkovič in slaščičarka Danijela Sme, mizar A u vreli j Zupančič in šivilja Emilija Kosič, zidar Domenico Korenika in šivilja Albina Zupančič.
UMRLI SO: 60-1 etna Maria Cu-culicb, 86-letni Uiova-nni Samar-gl, 35-1-etnii Bruno Vlttor, 73-letnl Domenico Maraspin, 73-letna Katarina Pregelj vd. Zergol, 75-lettH Giovan-m Uosolo, 42-letni Lionello Paver, 69-letni Lorenzo Koave, 64-letnl Giuseppe Sto-cca, 59-letna Elisabetta Vidic por. Ma. rili, 76-letna Arina Ba.-s vd. VVinCL hafoer, Tristano Perna, star 6 ur.
OKLICI
Inžen-ir Nulto Vecchl in gospodinja Maria Teresa Rusttohelli, težak Sergio Bravin in gospodinja Brona Čorba, finančni častnik italo Casagrande Visipi in babica Maria Edda Borilni, Foča Pizzonua In Ma-rianna Ruperio, čuvar ignazio Bzsso in gospodinja Assunta Cecchetto, Serglo Rossi in Anna Maria Bernardini, upokojenec Francesco Zentilomo in trgovka Marcella Rabam, prodajalec Alcide Ferro In gospodinja Antonlna Bressi, uradnik Romano Tran| in uradnica Lavima Torchetto, drogist Luclano Vari-nl in uradnica Bruna ScbiUan, uradnik Sergio Revere in študentka Ernesta Mattossl, zidar Giovanmi Sciortino ln gospodinja Vanda VitaJe, radlotehnik Dario Svagel in Si v Ul ja Maria Abate-matteo, pleskar Kelice Isersi in frizerka Licia Cernettich, radio-tehmk Giovanni Nadalut Im gospodinja Licia Cerretti, inženir Bruno Paiadmi in gospodinja Or-nella Dillssano, strugar Benlto Pieri in gospodinja Angela Fl-n-dcrle, železničar Ennlo De Vita in prodajalka EmiMa Maizen, prodaja,lec Umberto Bradach In gospodinja Miranda Marši, elektro-mehanuk Adriano Bergamo in gospodinja Cesira Dona, tiskar Renato Putini in gospodinja Mllva Požar, trgovec Franco Parpaiola m gospodinja Anna Maria Pl-gliaipoco, Secondino Kubelll in Rosina Fubellt, uradnik Claudlo Saletnnk ln uradnica Rdša Mu-ran, geometer Celso Pausa ln učiteljica Mercede Mulim, učitelj Remo De Angeli In učiteljica Anita Visintin, industrijski izvedenec Otello Maran in gospodinja Maria Mar.es, Inštalater Ctau. dio Travan' In gospodinja Maria Ogrin, mizar Tulilo Donaggio ln gospodinja Silvana Chermaz, mehanik Klorlndo Marconi ln na. tak»rtet Aurelia Bonazza, modc-list Silvano Gulit In uradnica LuciUa Adami, kemik AifJo Bar-
cellato ln uradm-ica Llliana Fonda, gecmeter Serglo Fogar ln gosipc dinja Zoe Parovel, Ferdn-nanido LOtti in Llliana Martelli, karabinjer Mario Saporl ln go-rpodinja Angela De Rosa, težak Aldo Cupm ln gospodinja Albina Primožič, delavec Francesco Uiurgiovich in gospodinja Paola Pistan, risar Lepreux Rajmond Leor. In Bernardina Margherita Ferrara, šofer Stanislav DraSič In gcsocdin.ia Maria Grazia Belli, električar Mario St en dar do in gospodinja Silvana D'Este, strojnik Umberto Jurman In gospodinja Elvia Trevisan, mehanik Claudlo Blocac ln gospodinja Alessandrina De Caclo, geometer Alessandro Guerrini in uradnica Maria Elena Dovoli, telefonist Giovanni Zambusi ln gospodinja Mana Pia Vatta, delavec Giuseppe Fantini in gospodinja Maria Gardlna, delavec Silvio Orampi ln gospodinja Norma Gardlna, industrijski Izvedenec Lino Kanton in učiteljica Bianca Maria Bottoli, učitelj Romano Collauttl ln študentka Mana EU. sa Petronio, mehanik Enrlco Pipan in modistka Anna Maria Bainat, delavec Modesto Serial in gospodinja Imperia Svllocossi, učitelj Kerruccio Leva In uradnica Igea Blgnotto, Luclano Ver-sa in Marta Eresclanl, kuhar Hafraele Spinelll m gospodinja Gl audi a Rebuli.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cedro, OberdanKov trg 2; Uipolla, Dl, Belpogglo 4; De Colle, Ul. P. Revo-ltella 42; Depangher, Ul. S. Glusto 1; Manzoni, Ul. Seitefontane 2; Mar-chio, Ul. Glnnastica 44; Rovls, Goldonijev trg H.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(v aprilu)
Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alta Maddalena, istrska cesta «3; Plzzul-CIgnola, Korzo Italla 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
LOTERIJA
BENETKE	12	7U	19	43	8
BARI	84	36	25	65	72
CAGLIARI	37	11	66	6	77
KLURENCA	30	33	87	74	65
GENOVA	67	2	19	74	11
MILAN	27	48	1	8	77
NEAPELJ	12	11	51	82	14
PALERMO	49	78	6	79	42
RIM	87	42	2	29	5
TURIN	72	42	66	29	62
GLASBENA MATICA
v TRSTU
V SREDO 17. APRILA OB 20.30 v dvorani na stadionu «Prv' maj«
Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane
Sodelujeta tudi: sopranistka Sonja Fabčič-Barbieri in baritonist Dušan Popovič (solista beograjske Opere)
Pri klavirju dr. Gojmir Demšar
Vabila bodo na razpolago od ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
( olepaliSCa
VERDI
Danes ob 11. uri bo v Avditoriju zadnji nedeljski koncert 'Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Al-da Priana. Na sporedu je Beethoven, Martucci, Bcccherini in Dvorak. Vstopnice so naprodaj pri blagajni v Galeriji Protti 2.
RADIO
NEDELJA, 14. aprila 1957 TRSI POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Izbrana glasba za godbo; 9.46 Brahms:	Rapsodija za alt, moški zbor in orkester; 11.45 Slovenske ritmične popevke, orkester Bojan Adamič; 12.00 Oddaja za najmlajše — Radislav Rudan: «Tri sestrice rožice«; igra. jo člani Radijskega odra, nato koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Slavni pevci; 15.30 De Falla: Ljubezen čarodej, balet; 15.55 Revija pevcev ritmičnih popevk; 16.25 Dvorak; Koncert za čelo in orkester v h-molu; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Chopin: Koncert št. 2 v f-molu za klavir in orkester; 18.30 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 18.50 Orkester Norrie Paramor;
19.15 Trst cd 16. stol. do Napoleona; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Duke El-iington; 20.30 Puccini:	«Manon Lescaut«, opera v 4 dej. (po II. dej. ob 21.45 ca: Nedelja v športu); 22.45 Večerni ples; 23.30 Nočne melodije,
TRST I.
9.15 Stare tržaške popevke; 9.30 Orkester Cergoli; 14.30 Operna glasba; 16.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert; 21.00 Tombola, variete. KOPER Poročila v slovenščini:	6.00.
7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00 19.00. 22.00
PoročRa v Italijanščini: 6.30.
7.30, 12.30, 19.15, 23.00.
6.00-7.15 Spored iz Ljubljane;
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15	15’ lahke
glasbe; 1030 Gbtsk v Tajpani v Beneški Sloveniji; 10.45 Beneške narodne:	11.00 Zena in dom:
11.15 Operni koncert; 13.30-14.00' Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski:	Pomlad v Brdih; 16,00-19.00 Spored iz Ljubljane;
19.00 Športni pregled; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane.
S 1,0 V E N IJ A 327.1 m. 262,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00,	6.00,	7.00,
8.00,	10.00,	13.00,	15.00,	17.00,
19.30, 22.00.
6.00 Vesel nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro; 9.27 Dopoldanski spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi;
10.15 Pokaži, kaj znaš; 11.15 Oddaja za beneške Slovence; 11.30 Lahek glasbeni spored; 12.00 Po-govor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 13.30 Za našo vas; 14.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00 Silvo Matelič: Crni bori v soncu in senci (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Michener:	Mostovi pri Toko-Ruu; 18.26 Melodije za dobro voljo; 20.00 Malo od tu in malo od tam; 21.00 Bogo Leskovic: Partita v h-molu.
TELEVIZIJA
15.00 športni popoldan; 17.30 Film:	#Kapitan Furia«; 19.00 Športne vesti; 20.30 Poročila;
21.00 Telematch; 22.05 Iz filmov.
( KINO )
Excelslor. 14.30: »Železno krilo«, B. Hope, K. Hepburn. Vista-vtsion-technicolor.
Fenice. 14.30:	»Zakopan revol-
ver«, G. Ford, J. Craine Me-troscope.
Nazlonale. 15.00: »Ta naš svet«. Zanimiv in popoln dokumentaren film o potovanju okrog sveta. Totalscope-color. Filodrammatico. 14.30: »Žaročemcl smrti«, Silvia Koscina in Rik Battaglta. Pri posnetkih z dirk sodelujejo:	Lorenzetti, Duke,
Campbell, Liberati itd. Grattacielo. 14.00: «Poročno kosilo«, ti. Davis, E. Borgmne, D. Reynolds, R, Taylor. Metro. Superclnema. 13 30: »Dežela Pa-perina« in »Rdeči balonček«. Sledi «Vogal v periferiji«, krat. ki fiim posnet v Trstu. Med predstavo bodo otrokom razdelili balončke.
Arcoba>eno. 14.00: »TotO, Pepplno m pajdaši«, TotO, Pepplno De FiMippo, F. Interlenghi, M. P. Casino In Teddy Reno. Komična zgodba za smeh.
Astra Rojan. 14.00:	«Gperadja
Normandija«, R, Tajjor, D. Wynter.
Capitol. 13.30: »Živahna fantazija«, technicolor.
Cristallo. 14.30: »Ljubimec Lady Chatterleyeve», Danlelle Da-rieux in Leo Genn. Mladoletnim prepovedan vstop, Alabarda. 14.00:	»Llsbon«. Te-
mačna avantura. Ray Mllland, Maureen OTIara, Claude Rains. Arlston. 14.00:	»Tujka«, Greer
Garson In Dana Andresvs. Ol-nemascope, technicolor. Se danes.
Armonla. 14.00; «Zgodba o Tomu Des;ryju». Technicolor. M. Blan-ohard.
Aurora. 14.00; «Ubogl, toda lepi«, M. A llaslo.
Ideale. 14.00: #Rumena vrtnica Iz Texasa», John Erlcson, M. Blanchard. Superscope,
Im pero. 14.30: »Ubogi, a lepi« z Mariso Allaslo m E. Mannl-Jem.
Italla. 14.30: #Protl veliki ljubezni«, M. Schell, R. Vallone. S. Marco. 14.00; »Kraljevi sull-čar«. Clnetnascope v techntco-lorju. B. Taylor ln H Kendam.
Kino gledališče ob morju. 15.00:
«Svet tišine«. Technicolor. Mednarodne nagrade.
Moderno. 13.30; »Človek v sivi obleki«, Gregory Pečk, Jennifer Jones, Frederich March, Mari-sa Pavan.
Savona. 14.00: «Gospa umorov«, A. Gumnes. Pet morilcev ih stara gospa.
Viale. 14.00: «Kavalir brez obraza«, Clavtou Moore.
Vitt. Veneto. 13.30: »Železničar«, Pietro Germi.
Beivedere. 14.30: »Upor na ladji Caine«.
Marconi. 14.30: «Zena ln voli.,,«, W. Chiari, G. Cervu
Massimo. 14.00:	«Zcra veliFega
dne«. Zgodbe iz ameriške vojn* med Severom in Jugom.
Novo Cine. 14.3U; «Lassijev gum«. Technicolor Metro. e. Taylor in Lassi.
Odeon. 13.45: «Kralj barbarov«, Jeff Chandler, Ludmilla Tche-rina.
Radio. 14.00: «Tudi junaki jočejo«, VVilliam Holden, Deborah Kerr.
[ MALI OGLASI J
MAGAZZINI FELICE, Trst, U1-Carduccj štev. 41 (nasproti P9" kritega trga - ‘Tel. 90-513). Srajce, hlače, spodnje hlače, rokavice, zimski plašči, jopiči in drugo. Vse po najnižjih cenah. Du velikonočnih praznikih povrnemo potne stroške vsem onim kupcem, ki stanujejo izven TrS‘-a — pričenši s ponedeljkom do sobote 20. t. m.
KOLESA, znižana cena 7.000 lir-Motorna kolesa 44.000 Ur, P°S1" lja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA 3, Trst.
VESPA. Največja svetovna Pr0" izvodnja motoskuterjev.	Najn<K
vejše modele, nove in rabljene dobite pri zastopniku v Tn>Bj' Ulica S. Francesco 45, tel. 29-94“-Preskrbimo vse potrebne dokumente za izvoz v JugoslaviJ" in dajemo vse potrebne mfo*" maci.;e.
VESPE, AVTOMOBILE,	KOLE-
SA in ŠIVALNE STROJE
in rabljene, različne nadome^n dele in razna darila z vs potrebnimi listinami, ocšpr dVfDf najhitreje ln daje vsa potreb" pojasnila tvr. Beltram, Trst, Valdirivo 3, tel. 36-991.
PO KONKURENČNIH CENAH dobite:	brisače, rjuhe,	bl»
jtd. Za športnega ribiča, n>v* sko ribarjenje: avtomatski *P -rati, podvodne puške itd. P Della Schiava, Ul. Geppa 2. DUCATI. Prišel je čudežni- J? kub. enoosni motor brez ver1»z Prvo serijsko motorno	kolo_,te
dirkalnim motoriein. Preizkus;
dirkalnim motorjem. Prek ga pri ekskluzivnem zastup,----P1EKO OSTUNI, Machiavelli *°-PIANINO Foerster, angleška mehanika, odličen, nerabljen, Pl dam. Ogled od 11.-15. ure. b* slov v oglasnem oddelku.
V sredo, 17. aprila od 1*. do 19. ure pisatelj Boris Pahor
podpisoval v TR2ASKI KNJIGARNI svoje zadnje delo
NOMADI BREZ OAZ«
T’zaška knjigarna Je za U; priliko povabil* domuče slikarje, da bi razstavili v njenih Pr0" storili vsak po eno svojih zadnjih del.
Opozarjamo ljubitelje na to miniaturno *aC' stavo!
Dr. SONJA MASEHA,
Trg Sv. Antona 2, bo odsotna od 15. do aprt" la t 1.
«
VISTM
1.15
»
TRST-UL
Tel. 29-656
Bogata izbira naočniKoV, naočnikov za otroke, precizna šestila, logaritmlčna računala-
«UNI0N»
Svetovno znana /■< varovalmca od let« 1828 je v TRSTU UL. GHEOA 8-1 tel. 27512 - 35939 Prokurator RA VMIk
ŠIVALNI STROJj
Velika izbira novih m ra^ ljenih — zelo ugodne ct
Uredimo pošiljanje v katero koli smer
Podjetje	.
DELPONTE PIETRO S'r’' Trst, Ul. Timeus 12,
GLASBENA MATICA IN SNG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE priredita v torek 23. in v sredo 24. aprila 1957 ob 21. uri v Avditoriju opereto skladatelja Radovana Gobca
PLANINSKA ROŽA
Ghibli je afriška burja
Razgovor z Borisom Pahorjem o njegovi afriški kroniki
r~~:
lilir
. s' ?
®or's Pahor kot vojak v El-Ahiaru v januarju teta 1941
Kak,
Sani • ^tev'ln' drugi Triaden *UCl1 Boris Pahor še , pestih obiskovalcev na-valri Earne' Zvesti obisko-
n'isli’mSm0 rekli’ a s tem ne ii v° samo na tiste lju-
^iign1 ,pridei° kupit novo dr,if 1 kadar kje berejo ah
an>Pake n2Vel°' da je izMa’
le„ * na krog ljubiteljev
k»jie^ ki iim * obisk To
sarne že prava potreba.
se
Sarna
izlišče
Primeru kulturno sha-e- kjer človek
Pravi, da jim je knji-Postala nekakšno sha-ali n"’ *ako kakor je temu na °!'emu shajališče kavar-šetn - ^ar' (5°tovo- v na“ islišč,
izid ’ ^Jer clovek zve za Pa	knjige	ali revije
nji oaenem pomeni o zad-koneegadališki Predstavi, o •tavi a11 slikarski raz-
iin,8 b.'. bolj ugodili našito i f'3atelietn, smo že lan-povav ° vpeliali navado, da °a .'J10 avtorje novih knjig Leto, pisovanie sv°iih del-čer av*m° ie imeli tak «ve-I kebma ogramov». ko je prof.' svojn podPisoval bralcem, se ,aan°vo knjigo. Tako smo riSa pJ °brnilj na prof. Bo-
stai in* v°ria’ ki je rad pri' v našiu v sred°. *7- ‘roli). Prostorih od 18. do
Ure —
Jim * na razpolago svo-bll0 °ral«m. »To vaše va-Parn ?reimem toliko rajši,* zelo i6- rekel’ «ker mi je lih n,;Jl srcu ljubezen na-
JtSdl d0 IVnia knii......
Zato
do svoje knhgarne*.
c.atrv j	'
le nekaj- °b tel priliki
Mii
novega, smo pova-
d»j0 nj,aie 'likarje, da nam
pgo
vsak
eno uro na razpo-
!n
za
tudi
Po dve svoji sli-
sniniaturno razstavo.
Sorij- p ‘em smo vprašali ko ie “uborja za mnenje, | Pied uJe razPletel pogovor i - "“ligami in revijami.
Pahor^^ 56 ^atn zd*. prof. kirni rannisel o minia-ai izstavi?«
«celn •
ker n. sznenitna se mi zdi, >ove‘V0^en način Je bolj ln lenn if3Ud* * knjigarno. 9arna . ,bl bilo, da bi knji-Srečct!es “ia takšne, tako po-tetelji6 t5jke s svojimi pri-
,ožnOstih °b druff’h pri" PoBe k ’. ne samo ob izidu jo.	tržaškega	avtor-
»n*08 ,navtreč v obilici!« 'iubljanf8 le to 'n *»i 'i °b-
*to uvedi- da bomo pogo‘ Povost , . 'e marsikatero
11118 Ve>? b° 8e bo,i P°elo-
>8Pdar a 1 občinstvom. A ko, ietpS d°volite, pripom-
odziva tiče, zadovoljni s svojo zadnjo knjigo?*
<(Kolikor vem, je pri večini bralcev odziv dober. V posebno veselje pa mi je bila vest, da v nekem Dijaškem domu na Primorskem, dijaki pridno berejo mojo afriško kroniko. To je nekaj, vidite. Da, to je zame zares nekaj«.
— «Kaj pa kritika?*
«S kritiko je stvar drugačna. Predvsem je nerodno, če človek bere komentarje ljudi, ki jih ne ceni in ki se delajo pomembne. A bolj kot to se mi je ob dveh kritikah zdelo zares škoda za afriški pesek, Arabce in naše fante z njimi, da so prišli v roke tako suhoparnim ocenjevalcem. Neka ljubljanska poročevalka je na primer našla, da se vojaki v moji knjigi pogovarjajo z «vulgarno povprečnostjo». No, pri vojakih res ni iskati prevelike nedolžnosti, a če je na štiristotih straneh nekaj krepkih izrazov, zato ne gre, da bi 'človek na splošno sodil o delu, da je evulgarno«.
A bolj me je presenetila kritika Vladi mira Bartola. Ne namreč zato, ker me ne hvali. Vso pravico ima, da me ne. Klavrno pa je, da se o knjigi, ki govori o naših ljudeh in v poročilu, ki ga piše za tržaške ljudi v njihov dnevnik, tako čudno razpisuje. Saj bi vsaj ob takšnih prilikah lahko opustil navado očetovskega kramljanja, kjer se veliko govori o vsem mogočem, ki pa je malo v zvezi s tem, kar je zapisano v naslovu. Zal mu je na primer, da nisem napisal drugega Don Aihota ali Svejka. No, bog pomagaj, napisal sem pač kroniko! Potem mu je žal, da nisem nikoli malce tudi neusmiljen
s svojim junakom. Jaz pa bi pri tem pripomnil, da se gre Bartol globokega in na-čitanega filozofa, da pa je menda njegova dušeslovna sposobnost spretna samo v strogo določenih problemih-! A zadosti o tem! Ce sem to izrecno omenil, je samo zaradi tega, ker se ima Bartol za tržaškega človeka«.
— «Kakšno pa je Vaše razmerje do Vašega dela, zdaj ko ga vidite v knjigi?*
«Stvar je takšna. Ce bi hotel, kakor sem, da bi ta a-friika kronika bila psihološki in zgodovinski dokument, bi razen kakšnih krajšav spet napisal knjigo tako kakor sem jo. A gotovo je, da bi se dalo snov prijeti s čisto drugačnega konca! Pred to dilemo sem stal, preden sem se lotil pisanja. Reči pa moram spet, da mi je šlo za dokument. Prav s tem, da pišem v tretji osebi, hočem poudariti, da so podobne križeve pote prehoditi tudi številni drugi primorski fantje. In to tudi kar se tiče notranjih, duševnih izkustev*.
— «Da, prav imate, večkrat je človek preveč' ozek in ne more ločiti' avtorja od dela, že ve, da je avtor bil v kraju, ki ga opisuje*.
eTako je. A čas bi že bij, da bi že malce odrasli in ne gledali vse z vaško mentaliteto. Berimo knjige in pustimo pisatelja ob strani! To pravim zato, ker je nekdo vzel kot moje sedanje misli in kot moje sedanje gledanje na svet mišljenje in čustvovanje mojega junaka na pesku! Prav, delo je avtobiografsko, a šestnajst let je menda zadosti, da se v nekom vse postani na glavo; posebno če ima na dobrem takšno doživetje človeške vrednosti, kakršno je bil krematorijski svet. Ne istovetimo torej pisatelja s fantom, ki ga on opisuje!«
— »Dovolite še vprašanje. Kako da vas je zanimalo pisati o Afriki, ko pa ste bili priča, kakor ste ravnokar rekli drugim, dosti bolj tragičnim človeškim usodam, ki so od vas manj oddaljene?*
tAfrika? Vidite, to je morebiti zato, ker ne morem pozabiti njenega peska in njenih ljudi. Misel na puščavo mi je kakor zdravje, podoba nečesa širokega m čistega. Gotovo, muka so za telo tista goreča tla. A kaj si more človek, če mu je, ko da so ga za zmeraj očarala in ne bo miroval, dokler se ne bo povrnil tja in se prepričal, da niso bile podobe o dunah in oazah samo privid. Pa spoprijeti se z ghiblijem, afriško burjo, ki spremeni Saharo v rumeno apokalipso skozi dneve in noči. Pa spet pričakati svilnat zaton brez peščenega vihorja in sestj na pesek k Arabcu, da ti nalije iz samovarja sladkega čaja. Pisati o tem je kakor občutek vrnitve«.
Tedaj sta se dva mlada človeka približala polici, ob kateri sva se pogovarjala in vprašala po neki knjigi. Boris Pahor se je vljudno u-maknil; zdelo se je, kot da je malo v zadregi, da je ta-
Naš tede
pregled
ko odkril svojo skrito ljubezen.	S.	LUPINC
444 antičnih kovancev naprodaj
Znani numizmatični trgovini Leu iz Zuericha in Hess iz Luzerna sta sporočili zbiralcem starega denarja širom po svetu, da bodo sredi a-prila letos v Luzernu prodali na dražbi 444 redkih starih kovancev, ki so za numizmatike prava slaščica.
Med najdražjimi omenjajo kovanec z glavo Apolona z lovorovim vencem (410—390 pred našim štetjem), ki so ga ulili v Amphipolisu in je menda vreden 30.000 švicarskih frankov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiii
V POČASTITEV PISATELJEVEGA ŽIVLJENJSKEGA JUBILEJA
A. Ingoliči Tam
Ikejeva doktrina in torba dolarjev
Pred tremi meseci je Anton Ingolič, priljubljeni slovenski pisatelj obhajal petdesetletnico svojega rojstva.
V počastitev pisateljevega življenjskega jubileja je založba «Obzorja» v Mariboru, kjer je Ingolič do nedavno živel vsa povojna leta, izdala knjigo njegovih najboljših predvojnih novel. Knjigo, ki jo je s sodelovanjem avtorja uredil Mitja Mejak, je izšla pod naslovom Tam gori za hramom. In s to knjigo je založba na novo predstavila Ingoličevo predvojno novelistiko, ki bi sicer širšemu krogu bralcev ostala skrita po revijah.
Pred vojno se je Anton Ingolič, ki je dobro znan slovenskim bralcem, oglašal po mnogih naših revijah. Objavil je tudi več daljših proznih tekstov, med katerimi so posebno roman Lu-karji, Soseska in Splavarji dosegli splošno priznanje.
V svojih delih je Ingolič predstavil slovenskim bralcem dotlej neznani svet, svet štajerskih viničarjev, brezpravnih dekel in izkoriščanih hlapcev, ki jih iz-mozgavajo bogati veleposestniki, sleparski'trgovci in nemškutarski meščani. In v teh opisih socialnih krivic je Ingolič ustvaril kvalitetna dela, ki so poleg obtožbe socialnega reda predstavljala tudi prave umetnine. Po osvoboditvi je Ingolič svoje pisateljsko delo krepko zastavil in napisal vrsto del. Z nekaterimi deli, napisanimi na aktualno tematiko, je bil morda Ingolič manj umetniško močan, zato pa toliko bolj realen in aktualen. Toda Ingolič je sedaj na višku svojih sil in po letih polnih vrvenja in nemirnosti, smemo tudi od njega pričakovati zrelih umetnin. Vendar pa tu o pisateljevem delu ne bi hoteli soditi. Ob Ingoličevem življenjskem delu izšla knjiga njegovih,novel ima predvsem namen počastiti pi-
satelja in približati njegovo predvojno delo, raztreseno po revijah, tudi sedanjemu bralcu.
V knjigi Tam gori za hramom je zbranih enajst novel, nastalih v letih od 1938 do 1940. Čeprav so po vsebini sicer različne, so vendar uglašene na tematiko: v vseh obravnava pisatelj socialno in deloma tudi nacionalno problematiko naših ljudi na Štajerskem, problematiko, ki jo je dokončno rešila šele zadnja vojna. In v teh svojih kratkih delih je Ingolič tako plastično, prepričljivo, obenem pa tako umetniško dognano obdelal ta svet malih zapostavljenih ljudi, da ga je kritika upravičeno u-vrstila «med protagoniste predvojnega socialnega realizma*, kot je zapisal poročevalec na rob njegovi knjigi.
Knjiga Tam gori za hramom bo ponovno opozorila na idejne in umetniške vrednote Ingoličevega pripovedništva. Nobenega dvoma pa tudi ni, da bo ta njiga Ingoličevih novel pri naših bralcih ugodno sprejeta in da jo bodo vsi krogi bralcev radi vzeli v roke. Knjiga to nedvomno zasluži, saj so vsaj nekatera dela res vredna, da jih spoznajo vsi.
Sl. HU.
<Kulturni razgovori*
V Viteški dvorani v Križankah je bil prvi «Kultur-ni razgovor*, kot so jih v raznih oblikah z uspehom uvedla že razna jugoslovanska mesta. Dvorana ((Gledališča v krogu* se je izkazala za zelo primerno, a že pri prvi preizkušnji — za premajhno. Nad 280 ljudi je bilo preveč zh mali prostor in kot drugod bo tudi pri nas že treba misliti na večjo dvorano, saj smemo upati, da bo že ta
prvi uspeh razširil krog poslušalcev tudi izven kulturnih delavcev.
Na razgovorih je nastopil književnik Matej Bor, ki je v glavnem govoril o sodobni poeziji. Izbor Bora je bil dober, saj je znal pritegniti zanimanje poslušalcev, z nekaterimi duhovitimi odgovori pa je preprečil upad zanimanja. Zanimiva je bila njegova ugotovitev, da sta modernizem in tradicionalizem v sodobni poeziji kapitulacija pred XX. stoletjem. Treba je živeti samo v svojem času, pa ne bo nesporazumov. Navedel je primer francoskih šansonov. Surrealist Prevert je zapustil to strujo in šel med ljudi po ((Jakobovi lestvici*, kot je naziv lokala, ki se je proslavil s programom šansonov. Sodobna tehnika lirike ne izključuje, ampak jo popularizira. Podal je psihološke elemente modernizma. Osnova je antinacio-nalizem. Ustvarjanje pa je resnično le tedaj, če je razum arhitekt, ki gradi z intuitivnim svetom kot z materialom; razum je pogoj za ustvarjanje. Ni bilo razbrati, iz katerih razlogov zastopa tako stališče. Bor je dopustil pri istem pesniku različne obdelave in je za primer navedel Picassa.
Nato so sledila številna vprašanja, to tembolj, ker so vsa lahko anonimna. Za socialistični realizem je Bor odgovoril, da je teoretično premagan, praktično pa pri nas še obstaja in s tem zmanjšuje zanimivost prikazanega človeka. Zanikal je, da je moderno, kar je alogično; moderno je po Borovem tisto, kar je najboljše. Nekaterih delikatnih vprašanj se je Bor deloma rešil z duhovitimi stranpotmi.
Ob zaključku si je zaželel, da bi vpraševalci diskutirali z njim. Pa to je o-stala samo želja. Mogoče
se bo to zgodilo prihodnjič, ko bo imel ((Kulturni razgovor* Boris Ziherl o problemih sodobne kulturne politike.	F.	S.
Turneje
Milanski «Piccolo Teatro* se pripravlja na svojo uradno turnejo za 1. 1957. Nastopal bo z Goldonijevim ((Harlekinom, slugo dveh gospodarjev*, ki ga je doslej igral 111-krat z zmagoslavnim, u-spehom v 39 mestih tujih držav — od Švedske do Južne Amerike in od Škotske do Jugoslavije. V sami Italiji pa je «Piccolo Teatro* s tem delom nastopil v 29 mestih še 124-krat.
Letošnja turneja milanskega gledališča se bo pričela 23. aprila. Ansambel bo nastopil v kakih 45 mestih E-milije, Toskane, Umbrije, Mark, Lacija, Abrucov, Kam-panije, Apulije, Kalabrije, Sicilije in Sardinije. Med to turnejo, ki bo trajala čez dva meseca, bo «Piccolo Teatro* sodeloval tudi na festivalih italijanskega gledališča v Cosenzi in Lecceju.
Verjetno pa bo gledališče odšlo s «Harlekinom», ki ga je Giorgio Strehler obnovil, na kratko turnejo tudi v Tunizijo in Tripolitanijo.
Glavni igralec bo Marcel-lo Moretti, sceno in kostume bo oskrbel Ezio Frigerio, glasbo pa bo priredil Fio-renzo Carpi. Poleg Morettija bodo nastopali: Lidia Al-fonsi, Antonio Battistella, Franco Farenti, Antonio Pierfederici, Checco Rissone, Narcisa Bonati, Relda Rido-ni, Marcello Bertini, Giulio Chazalettes, Raoul Consonni,
«Piccolo Teatro* pa se bo s ((Harlekinom* udeležil tudi «Evropskih tednov* t nem?icem mestu Passau v dneh 31. julija in 1. avgusta. Pogaja pa se še za nastope na drugih festivalih v inozemstvu
■m limiti m n Hlinil
  Milinimi  ................................................................................................................................................    i.....................................................................  Hlinim.....
»ilo, cJa'S Se pa ie 'e prime-fcači j 8m° Prejeli dve do-del1 'koraj hkrati.
«0,
in
'•jajno je to, če-
6°učarij ° Zda7 tepa n'^e >čevm TaZen ,imPntičnega :utit*j NCrt v »Tedenski trt-
lo,)ek 1,°’ s°7 n’> da bi si ‘e*, . B°ril
razpoloženje s tc>h za 5 ie Pomembna pri
0 Jtioji 6,1 nekega občestva ni' PosehVaTitel)ski zmoino-
je n° če pomislimo,
H'k Pr„l nai triaški trikot-Qk° oo “ ,ni0^lna provinca, |,ut«n“ 8podarsk0, kakor kul-
\ ^8r bi edV0mnB 'mate prav.
1 friPornni*f' •lem b'1« vredno 1 f|1a,ho m čustvo, ki ga
?'• da i ' ,tukai v knjigar-» 0 se i Presenetljivo, net0 , a na4a »provinca* ^''ih	za	dela »vojih
»Da , avt<>rjev».
! dnC"* 8a to in reči mo-
° *p°znaV*'?,
Je> da je med
•mi
‘h
J,fneoa iln brclcew razno->o obf!lnda' tudi zeI° jte-^'slon, nstvo, z globokim
j’ ^e0°«Z“as'lOVeik° U3(jUo’
ljudmi
kljub množi-
li
PraB » ln Pr°stor. In 1 Pren*°rad' teh, pečkrat
• d<> 'n ,krit,h 'ju*
IH '"1" (!°vek svoje p,-> re(in,, re. °' Dr?0ače bi .e,l)e .. ' disciplini rano se-Nle„P! Pisalnem stroju, *u'tje uk„° se vs* pametni
l"11* Posl,aria^0 2 bolj *t«ar-ie* P'«« obupno po-
25 let plodnega delovanja pri populariziranju esperanta
»Kaki
0 ‘te. ka
t se tega
Jugoslavija nedvomno spada med tiste države, kjer je mednarodni pomožni jezik esperanto naletel na plodna tla. K temu hitremu razvoju je vsestransko pripomogla socialistična skupnost. ki stremi za mednarodno sodelovanje in mirno sožitje med narodi.
Vendar to ne moremo v celoti trditi za tisti del Primorske, ki je bil 1. 1947 priključen k Jugoslaviji. Tudi ta je namreč ena od številnih posledic petindvajsetletnega potujčevanja, ko je bilo Slovencem o-nemogočena vsaka javna u-veljaviteV na kulturnem področju. Čeprav se dela na ustanavljanju tovrstnih društev in na propagiranju esperanta, vendar je «Espe-rantsko društvo Nova Gorica* do sedaj edino obstoječe društvo na tem področju. Pionir tega delovanja na Goriškem je Jože Srebrnič iz Solkana, k' letos praznuje 25-letnico svojega udejstvovanja na tem področju.
O esperantu, kot važnem činitelju za mednarodno sodelovanje je prvič čital leta 1924 v tržaškem časopisu «Edinost». Prvi stik s tem jezikom je dobil leta 1929 ko sta mu prijatelja poslala iz Ljubljane «ključ» esperanta z malim slovarč* kom. V študij pa se je najbolj poglobil leta 1939, ko se je povezal » svetovnim
esperantskim združenjem (VEA), ki je tedaj imelo svoj sedež v Švici. Z oglasom v društvenem tedniku «Heroldo» je vzpostavil stike z mnogimi dopisniki v inozemstvu. Obenem je začel propagirati esperanto med solkansko mladino, ki se je zbrala okrog njega in se začela učiti novega jezika. Ker pa to fašistom ni bilo pogodu, so se morali sestajati tajno, največkrat ob bregovih Soče, kjer so tudi čolni dobili naziv v esperantskem jeziku. Zbral
je okrog »«be tudi nekaj naprednih mizarjev, ki so uporabili mednarodni jezik za izmenjavo poklicno-stro-kovnih izkustev z mizarji drugih dežel. Leta 1936 je organiziral prvi ilegalni tečaj esperanta, ki ga je obiskovalo devet domačinov. V istem letu ga je obiskal esperantist iz Danske. Bil je komunist. Pri njem se I je ustavil celih osem dni. Ko je odšel, so ga fašisti, ki so zvedeli' za politično pripadnost gosta, zaprli. K temu so sledile preiskave na domu in dvoletno policijsko nadzorstvo. Omejiti je moral svoje delovanje ter dopisovanje z inozemstvom, ker so mu cenzurirali pisma.. Tako so mu na pošti zaplenili lesorez, ki je predstavljal utemeljitelja esperanta. dr. L. L- Zamenhofa. in ki ga je kot slikar izdelal za koledar Goriške
Matice, kjer je bil objavljen skupno s člankom o 50-letnici esperanta. Pozneje so ta kliše uporabili za izdajo jubilejnih dopisnic. Kljub pregnastvu je vedno nosil zeleno peterokrako zvezdo
(znak esperantistov) dokler mu niso še to prepovedali. Zato si jo je ponovno nadel šele ob osvoboditvi. Solkanski esperantisti so bili med prvimi partizanskimi borci, trije izmed njih so darovali
m
J
'i
Dr. L. L. Zamenhof, utemeljitelj esperanta. Lesorez Je delo slikarja • esperantista Jožeta Srebrnica
življenje za svobodo. Ko se je obnovilo esperantsko gibanje v Sloveniji, je pisal v Ljubljano in se je tako povezal s tamkajšnjim društvom. To je nadaljeval tudi po priključitvi, vendar zaradi pomanjkanja slovnic mu ni bilo mogoče organizirati jezikovnega tečaja vse do leta 1950. Temu tečaju so sledili še drugi, ki so poleg propagandnih razstav mnogb pripomogli k popularizaciji tega jezika.
Po več kot dvajsetih letih vsestranskih naporov mu je uspelo leta 1953 ustanoviti «Esperantsko društvo Nova Gorica*, ki šteje sedaj 15 članov. Njihovo delovanje je otežkočeno, ker nimajo društvenih prostorov in ker so precej oddaljeni drug od drugega. Ker je posebno med mladino veliko število interesentov, bodo letos organizirali jezikovni tečaj v Novi Gorici, za kar so dani vsi pogoji in od česar si tudi obetajo pomladitev članskih vrst. Kaj radi segajo po številnih časopisih in revijah (La suda stelo, La Progreso, Contact itd). Poleg tega čitajo tudi številne knjige med katerimi prednjačijo Biografija maršala Tita in ((Jugoslavija in njeni narodi*, ki po obliki in opremi spadajo med najboljše tovrstne izdaje. Srebernič je leta 1955 postal zastopnik svetovnega esperantskega združenja za Goriško. O njegovem nesebičnem dolgoletnem delu pričajo številni dopisi, stotine pisem, dopisnic in razglednic, knjig, časopisov in revij iz vseh delov sveta. S pisanjem člankov in pesmi ter prevajanjem domačih pisateljev v esperanto je prispeval svoj deiež k populariziranju Primorske širom po Jugoslaviji in v svetu.
2elja Srebrniča ob tej obletnici, kakor tudi želja ostalih goriških esperantistov je, da bi zelena peterokraka zvezda kaj kmalu «zasijala» tudi v ostalih središčih osvobojene Primorske.
A O.
Mednarodni kongres železničarjev esperantistov
Na Reki se bo od 11. do 17. maja letos vršil mednarodni kongres železničarjev esperantistov. Organizacijo kongresa so finančno omogočili mestni ljudski odbor Reka in sindikat železničarjev, dočim je direkcija železnic odobrila poseben popust. Na kongresu bodo sodelovali železničarji iz 20 dežel. Poseben užitek udeležencem kongresa bo nudil zelo pester program izletov v obmorske in planinske kraje. Kongres se bo slovesno zaključil v Postojnski jami. Pripravljalni odbor je že izdal uradni bilten, ki vsebuje vse potrebne podatke in pristopnico, ter si bo v počastitev kongresa prizadeval doseči posebni poštni žig z eksperantskim tekstom.
Ni ravno slučaj, da ie mednarodna organizacija že-lezničarjev-esperantistov določila. da se bo IX. kongres organizacije vršil v Jugoslaviji, na Reki. Poleg tega, da je Reka največje pristanišče Jugoslavije in važen industrijski center, i-majo jugoslovanski železničarji bogato tradicijo v širjenju esperanta. V Jugoslaviji je bil od leta 1924 do 1931 sedež te mednarodne organizacije, kjer je izhajal tudi organ «La Fervojisto*.
Prvi «rezultat» Eisenhoiver-jeve doktrine eza pomirjerje Bližnjega in Srednjega vzhoda« se že kaže, toda ne v smislu, kot si je to zamislil Eisenhouier, ampak povsem obratno■ Kralj Jordanije Husein je 10. t. m. prisilil predsednika jordanske vlade Na-bulsija, da je z vso svojo vlado odstopil. Spor med Na-bulsijevo ulado in kraljem se je že dalj časa kuhal. Vzrok temu je bila Nabulsi-jeva politika, ki je odklanjala politiko bagdadskega pakta in težila k tesnejšemu sodelovanju in povezovanju med Jordanijo, Sirijo in, Egiptom-Ta «splošno arabska politična linija«, pri kateri se je Nabulsi odločno zavzemal za neodvisnost Jordanije in iz-točenje vseh tujih predvsem zapadnih vplivov, kralju Hu-.seinu ni bila pogodu, posebno mu ni bilo pogodu to. da je Nabulsiju p rad kratkim uspelo razveljaviti an-glo-jordansko vojaško pogodbo. Po Huseinovem mnenju je bila Nabulsijeva politika preveč arabska in levo u-smerjena.
Po odstopu	Nabu Isijeve
vlade je kralj Husein poveril mandat dr. Fakriju Khalidiju. Zaradi odpora vodstva stranke in zaradi tega, ker sta sodelovanje v Khalidijevi vladi odklonili tudi nacionalistična in komunistična stranka, je dr. Khalidi mandat za sestavo vlade zavrnil in po go noricah, ki so se širile včeraj v Amanu, bi bilo možno, da kralj Husein poveri sestavo vlade vojaškim osebnostim, pa čeprav je že poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu obrambnemu in no tranjemu ministru v Nabulsi-jevi vladi Abdulu Halimu Nimri, ki je prav tako član narodne socialistične stranke. Ta mandat pomeni nekak kompromis, ker spada Nimr k Nabulsijevi stranki le da je predstavnik njenega desnega krila. V kolikor bi tudi to ne uspelo, bi Husein poveril mandat bivšima ministrskima predsednikoma Rifaju ali Saidu El Muftiju, ali pa, kot smo že rekli, pojslci, vendar je že danes gotovo, da v Jordaniji ne bo mogel nihče sestauiti vlade, v kolikor ne bo užival podpore bivšega predsednika vlade Nabulsija. Isto velja tudi za morebitno vojaško vlado, za katero se zatrjuje, da ni preveč navdušena za prevzem tolikšne odgovornosti.
Poleg vseh štirih strank, ki so doslej sestavljale vlado, so se Huseinovim ukrepom postavile po robu tudi jordanske množice, ki so v četrtek in petek priredile številne demonstracije, tako da je morala vojska zasesti vsa mestna križišča in strateške točke, kar jasno kaže, da jim Huseinova zapadna politika ni preveč pogodu.
Vse drugačen odmev pa je imel ta dogodek v Washtng-tonu in Londonu. V Washmg-tonu sledijo razvoju v Jordaniji z zanimanjem in z zadovoljstvom, hkrati pa tudi z določeno zaskrbljenostjo zaradi morebitnih posledic Huseinovih sklepov m že računajo, da bi edinole vojska mogla razčistiti položaj. Ud Visno je torej od - jordanske vojske, nič manj pa tudi od stališča, ki ga bo v zvezi s tem zavzel Izrael, "kajti vsak izraelski vojaški ukrep ob jordanski meji bi — po ameriškem mnenju — mogel položaj v dežeii še bolj zaostriti.
V Angliji vlada približno isto razpoloženje kot V VVa-shingtonu. V uradnih krogih so Huseinovo pobudo, ki skuša Jordanijo- ((privesti v okrilje zahodnega tabora», pozdravili, hkrati se pa zavedajo nevarnosti, ki jo taka politika lahko prinese m v Angliji se celo govori, da se je jordanska vojska že sporazumela z Nabulsijem. Značilno za te dogodke pa je. da v Londonu že pišejo, da se bo Eisenhoioerjev odposlanec za Srednji vzhod James Richards, ki ga bivša jordanska vlada pred časom ni hotela sprejeti, lahko vrnil v Aman in prinesel s seboj ntorbo dolarjev«. Isti tisk pa pri tem previdno pristavlja: «če bo šlo vse dobro«.
Saragatova «doslednosti-
Ko smo preteklo nedeljo govorili o obravnavanju a-gramih pogodb v okviru strank, ki sestavljajo italijansko koalicijsko vlado, smo rekli, da je za Saraguta uob stoj vladne koalicije alfa in omega vse njegove dejavnosti«. To je Saragat pokazal tudi v naslednjem tednu, ko je obravnavanje tega vpraša nja praktično zavzelo glavno dejavnost parlamentarnih skupin Krščanske demokracije tn italijanske socialdemokratske stranke. Sicer je v začetku tedna Saragat postavil Segnt-ju nekak ultimat, naj parlamentarna skupina KD spravi sindikalista Pastoreja tn njegovo skupino pod strankarsko disciplino, da ne bi vztra-
jali preveč pri svojih zahtevah, ker da mu sicer ne preostane drugega kot da poda ostavko v vladi. Toda to je bilo v sredo. Do petka pa se je mož premislil. Na zasedanju parlamentarne skupine KD, ki je bila v četrtek, je Pastorejeva skupina katolikih sindikalistov, ki šteje 20 poslancev, trdno ostala na svojih položajih in glasovala proti Piccionijevemu in Co-lombovemu poročil u, ali z drugimi besedami proti Ma-lagodijevemu kompromisu.
Ko se je namreč po tem zasedanju, v petek, Saragat se stal z ministrskim predsednikom Segnijem, je izjavil, da je s sestankom »zadovoljen, močno za dovoljen* in da ne verjame, da bi ob glasova nju v zbornici prišlo do presenečenj. Sicer pa bi po njegovem mnenju to niti ne bila več zadeva vlade kot take, ampak »interna zadeva« Krščanske demokracije. Škrat ka, v petek je svojo izjavo ali bolje ultimat Segmju preklical, ker hoče sedanjo koalicijsko vlado za vsako ceno ohraniti pri življenju, pa čeprav se je že govorilo, da bi moglo priti do vladne kri ze že sedaj, pred velikonočnimi počitnicami.
Iz tega sledi, da so katoli ški sinaiKalisli — skupina 20 demoKrščanskih poslancev sindikalistov CiSL — bolj do sledni od njega, ki si nadeva naziv socialista. Sicer pa se je Saragat pokazal za «spravljivega!» do zahtev najbolj desničarske stranke sedanje vladne koalicije že zadnjič, na zasedanju predstavnikov strank vladne koalicije, kakor se je pokazalo »spravljivo* tudi samo vodstvo, socialde mokra tov in njihova parlamentarna skupina na četrtkovem sestanku, ko je v celoti sprejela poročilo o zasedanju in ni njena leva struja mogla sploh priti do besede, ker jo »strankarska disciplina tako veže, da se nobeno stališče levice ni moglo uveljaviti.
V zvezi s tem vprašanjem bomo omenili še to, da je bil v petek v Bologni sestanek vodstev zvez spolovinarjev in kmečkih delavcev, ki so včlanjene v CGIL. Na tem se Stanku je bilo sklenjeno, da v kratkem obnovijo stavkov no gibanje. O tem se je govorilo tudi na včerajšnjem sestanku podobnih organizacij, ki so včlanjene v CISL in UIL, ki je bil v Genovi.
Zbližanje gledišč na konferenci v Londonu
V tem pregledu bi morali sicer govoriti še o zadevah v francoski severni Afriki in o zadevah v zvezi s Sueškim prekopom, toda zaradi pomanjkanja prostora bomo spregovorili le o zasedanju razorožitvene komisije OZN v Londonu, kjer je ožji odbor razorožitvene komisije začel v petek ooravnavati a-tomsko ruzorožitev:
Debato o običajni oborožitvi so sicer v glavnem že zaključili, vendar se bodo nanjo ponovno vrnili, ker je amenški delegat Stassen napovedal možnost, da bi zmanjšali običajno oborožitev m znižali vojaške proračune, kar je vodja sovjetske delegacije Zorin pozdraviš z izjavo, da ta izjava »odpira vrata*. Harold Stassen je predlagat nuj bi v sporazumu do.ocili odstotno zmanjšanje zalog orožja v vsaki deželi vzporedno z zmanjšanjem števila vojakov. Prvo leto naj bi to zmanjšanje znašalo 10 odst., naslednje leto pa 15 odst. f rancoski delegat Moch je prav tako predlagal, naj bi se najprej sporazumeli o zalogi orožja, katerega količino naj bi skrčili takoj, ko bi se zmanjšalo število vojske. Temu predlogu se je pridružil tudi britanski predstavnik Noble, ki je še pristavil, naj bi se vse države sporazumele o osnovnih vojaških enotah, nakar bi šele sledil sporazum, koliko enot naj bi za lastno obrambo ohranila vsaka država.
Sovjetska delegacija pa je zahtevala podrobnejša pojasnila o ameriškem predlogu, ki predvideva zmanjšanje števila vojakov in vojaških proračunov za 15 odst.
Glede tega ni toliko važno, do kod so se ali se bodo dogovorili glede odstotkov, bolj važne pa so bodrilne izjave iz krogov tistih dežel, ki to zastopane v ožjem raz-orožitvenem odboru in kt zatrjujejo, da je bilo v zadnjem mesecu na zasedanju žaret pravo delovno in ustvarjalno vzdušje, ki daje upati, da bo ta konferenca pripomogla k zbližanju gledišč m zmanjšanju mednarodne napetosti.	p.	u.
Prejeli urno
GLEDALIŠKI LIST. Drame Slovensketga narodnega gledališča. Letnik 34, it. 9. John Bognton Pnesileg, ODSTRANITE NORCA! in 35-LETNICA UMETNIŠKEGA DELA IGRALCA LOJZETA POTOKARJA.
DELOVNE AKCIJE JUGOSLOVANSKE MLADINE
LETOS BO NA TISOČE MLADINCEV ponovno zavihtelo krampe in lopate
Do sedaj je samo pri izgradnji 54 večjih objektov sodelovalo skoro en milijon jugoslovanskih mladincev - Pomemben prispevek inozemskih brigad - Letos bodo gradili predvsem športne objekte
Pred desetimi leti so v začetku aprila svečano začeli graditi največjo mladinsko progo Samac-Sarajevo, katero so dokončali proti vsakemu pričakovanju že v 7 mesecih in pol. S to akcijo je jugoslovanska mladina najbolje izrazila svojo voljo, da aktivno sodeluje pri izgradnji nove Jugoslavije. Ce si ustvarimo kratek zgodovinski pregled, vidimo da so prve mladinske delovne akcije pričele mnogo prej, še pred koncem svetovne vojne. V času, ko je divjala huda narodnoosvobodilna borba proti okupatorju, so partizanske enote večkrat potrebovale mladinsko pomoč.
Velika dela, ki jih je zgradila v tem času jugoslovanska mladina, bodo še poznim rodovom pričala o njeni požrtvovalnosti in velikih obveznostih, ki jih je v teh težkih časih obnove uresničila. V tem času je jugoslovanska mladina zgradila 442 km železniških prog, med temi naj omenimo važnejše: Samac - Sarajevo, Brčko-Ba-noviči, Niksič - Titograd, itd. Zgradila je veliko avtocesto Zagreb - Beograd, tovarno o-rodnih strojev v 2eleznikih, tovarno parnih kotlov in hidravličnih strojev v Zagrebu, tovarno za šamot v Arandje-lovcu ter vrsto drugih važnih industrijskih objektov v Varešu, Zenici, Svetozarevu, Nikšiču in v drugih krajih, kjer je bilo treba modernizirati domačo zastarelo industrijo. Omeniti je treba tudi gradnjo številnih hidrocen-tral, kot so: v Vinodolu, Ma-vrpvu, Jablanici, Vlasinj, itd.
Podatki govorijo, da je sodelovalo samo pri izgradnji 54 večjih objektov 966.420 mladincev in mladink, od teh je na raznih zveznih in republiških akcijah sodelovalo 121.962 brigadirjev iz Slovenije. Pri teh številnih delovnih akcijah pa jugoslovanska
mladina ni- bila osamljena, ampak so ji priskočile na pomoč tudi številne mladinske skupinč iz inozemstva. Skupno je sodelovalo 65 delovnih inozemskih brigad in skupin, ki so štele 5842 mladincev in mladink iz raznih držav: Alžira, Anglije, Avstralije, Avstrije, Albanije, Burme, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Grčije, Egipta, Holandske, Francije, Zahodne Indije, Irana, Islanda, Indije, Italije, Irske, Južne Afrike, Kitajske, Konga, Kanade, Maroka, Martinika, Malaje, Madagaskarja, Madžarske, Norveške, Nemčije. Nove -Zelandije, Poljske, Palestine, Republikanske Španije, Trsta,* Švedske, Švice in Združenih držav Amerike. Inozemska mladina, ki je prišla v Jugoslavijo, si je želela spoznati jugoslovansko stvarnost in ko so se mladinci vračali v svoje kraje, so prinašali s seboj duha prijateljstva in bratstva, ki jih je spremljal skozi vse njihovo bivanje z jugoslovansko mladino. Pa tudi jugoslovanska	mladina
je sodelovala pri gradnji in obnovi	v drugih	državah.
Njene delovne brigade so sodelovale na Danskem, v Belgiji, Holandski, Franciji, Angliji, Izraelu, Poljski itd.
V prejšnjem letu so se pričele manjše akcije po vse] državi.	Povečini je	mladina
gradila	le. športne,	kulturno-
prosvetne In gospodarske objekte. Vsega skupaj so izvršili okoli 2000 del.
Tudi letos se mladina pripravlja, da nadaljuje s to tradicijo; predvsem bo treba pokazati mlajšim, kaj vse je prispevala prejšnja generacija pri obnovi in soc.ali-stičr.i izgradnji nove Jugoslavije. Letos bo Ljudska mladina Jugoslavije predvsem organizirala in usmerjala sile v prihodnjih mesecih v gradnjo mladinskih domov,
£
Vroče sonce pripeka na mladince, ko so gradili progo Brčko — Banoviči.
prostorov za kulturno-pro-svetno delo in objektov za športno in društveno izživljanje mladine, poljedelskih objektov in melioracijskih delih. Na tisoče mladih ljudi bo ponovno zavihtelo krampe in lopate ter dalo svoj prispevek pri nadaljnji izgradnji svoje domovine.
M. B.
Deklica in trobentice
(Foto Bubnič)
FILATELISTIČNE
Kolajna «Bonacossa>
Vsako leto izdajo v Rimu nagrado in kolajno »Bonacos-sa» za najboljšo športno znamko. Žirija je mednarodna in jo sestavlja 23 ocenjevalcev, ki sl ogledajo vse športne znamke, ki so izšle v dotičnem letu v svetu pravzaprav le znamke tistih poštnih uprav, ki pošljejo znamke v oceno komisiji. Razumljivo pa je, da so poštne uprave zainteresirane, da so nji hove znamke med nagrajenimi. Kolajno »Bonacossa« za leto 1955 je dobila republika San Marino za znamko za 10 lir, lilasto-roza barve, ki prikazuje drsalko na ledu in ki je bila izdana ob koncu leta 1955 v sanmarinski olimpij-
imniniiMMHiHiiiimimiiiiimiiiiHinHniiiiHi
POPOTOVANJE PO VELIKI REKI - c OČETU RENU >
Poleg	starodavnega
bruha dim iz tovarniš
Ren je bil pomemben v zgodovini: ob njegovih bregovih so se ustavili Rimljani, Karel Veliki je tu ustanovil svoje cesarstvo, Francija in Nemčija sta se dolgo borili za oblast nad to pomembno reko
Ob veliki vodni poti, ki povezuje Švico, Vzhodno Francijo in Južnozahodno Nemčijo z Nizozemsko in Severnim morjem, ob Renu, se srečata dva svetova: moderni svet s svojimi industrijskimi napravami in modernimi zgradbami in svet preteklosti s svojimi gradovi in s svojimi pravljicami. Potniku, ki se pelje ob tej veliki reki, bi se lahko zdelo, da živi v srednjem veku, ako ne bi videl na obeh straneh' drveti vlakov in kamionov in če ne bi videl poleg starodavnega gradu bruhati dim iz mogočnega tovarniškega dimnika.
Ta mogočna reka, Vater Rhein, ko-t jo imenujejo Nemci, je bila pomembna v svetovni zgodovini. Ob njenih bregovih so se ustavili Rimljani preden so začeli prodirati v neraziskane nemške gozdove; videli so jih številni osvajalci v srednjem veku, tu je Karel Veliki ustanovil svoje veliko evropsko cesarstvo, 'ki se je po njegovi smrti sesulo v prah. Na njenih obrežjih so nastala mesta in samostojni gradovi, nastali so gradovi in stolpi roparjev, ki so neusmiljeno plenili tovore, ki so jih trgovci peljali po tej vodni poti, na njegovih obrežjih je nastala znana Po-renska konfederacija, ki je stopila na stran Napoleona in ki je hotela prevzeti nadoblast v Nemčiji namesto Prusije. Republika Francija in Združena Nemčija sta se dolgo borili za nadoblast na tej reki, dežele so v preteklem in v tem stoletju večkrat menjale gospodarja in kljub da-
  min mirni
Deklica in vrč
Pred mnogimi leti je bila na zemlji huda suša. Usahnile so vse reke, potoki in studenci, posušilo se je drevje, grmičevje in trava, ljudje in živali so umirali rvj, od žeje.
Pa se je odpravila neke noči deklica z vrčem v roki iskat vodo za svojo bolno mater. Iskala jo je in iskala, pa ni našla niti kapljice vode. Na smrt utrujena je nazadnje legla na polju v suho travo in zaspala. Ko se je zbudila, je segla po vrču, pa bi po nerodnosti skoraj razlila vodo. Vrč je bil poln. Cista, sveža voda je bila v njem.
Deklica se je razveselila in se je hotela odžejati, pa se je spomnila, da bi potem ne bilo dovolj vode za mater. Z vrčem v roki je stekla proti domu. Tako je hitela, da ni opazila psička na tleh. Spotaknila se je
  m.........................
KRIŽANKA
t
Vaza
VODORAVNO: 1. veznik; 3. žensko .me, 5. mrko gledati, kujati se; 7. rešim uganko; 8. žensko ime; 9. nedoločni zaimek (množ.); 10. samoglasnik in soglasnik; 13. dva soglasnika;
14. predstavlja jo križanka; 16-velik grški junak; 17. ni stara.
NAVPIČNO: 1. kdor se u-kvarja s keramiko; 2. žensko ime (junakinja iz slov. romana «Pod svobodnim soncema); 3. državljan sosedne države; 6. oblika glagola imeti; 5. z njo hranimo sviloprejke; 4. grške boginje; 12. prihod na poziv; 13 a. nevestina oprava;
15. medmet.
obenj, vrč ji je padel iz rok. Psiček je žalostno ječal. Deklica je segla po vrču, ker se je zbala, da je razlila vso vodo. Pa ni bilo tako. Vrč je stal na tleh, niti kapljica vode se ni razlila. Deklica, si je nalila vode v prgišče, psiček je polizal in je bil v trenutku veder in vesel. Deklica je prijela vrč, pa je opazila, da ni bil več glinast, marveč srebrn.
Stekla je z vrčem domov in ga dala materi. Ta pa je rekla; »Morala bom u-mreti, popij raje ti vodo!« In je hčeri vrnila vodo. Tisti trenutek pa je postal vrč ves zlat.
Deklica ni več mogla prenašati žeje. Ze je hotela nastaviti vrč na suhe ustnice, ko je stopil v hišo popotnik in poprosil za požirek vode. Deklica’ je pogoltnila slino in dala žejnemu vrč, V trenutku se je pokazalo na vrču sedem velikih biserov, iz vsakega izmed njih pa je začel teči curek hladne, čiste vode.
Sedem biserov pa se je dvigalo više in više, dokler se niso ustavili visoko na nebu. Tam stojijo še Zdaj: sedem zvezd Velikega voza.
našnjim lepim besedam zadeva še ni zaključena. Čeprav politični komentatorji govorijo o Balkanu kot o smodniš-nici Evrope, se zdi, da je Porenje večja smodnišnica kot toliko obrekovani Balkan.
Izvir Rena se nahaja ob vznožju St. Gottarda nakar teče reka najprej proti vzhodu do Bodenskega jezera, nato pa proti zahodu do Basla, kjer se v velikem ovinku obrne proti severu in tvori za dobrih 150 kilometrov mejo med Francijo in Nemčijo. Pri Karlsruhe vstopi dokončno na nemško ozemlje, reže na pol velika industrijska in zgodovinska mesta, kot so Mann-heim, Mainz, Koblenz, Koeln, Duesseldorf, Duisburg, nakar se obrne zopet proti zahodu in vstopi na nizozemsko o-zemlje, kjer se razdeli v tri toke — Waal, Ačssel in Lek, ki se izlivajo nato v Severno morje. Reka je dolga 1360 km, izmed katerih je kar 800 plovnih. V srednjem toku in v nižjem toku je reka široka okrog pet sto metrov in na njej plava cela vrsta tovornih in potniških ladij manjše tonaže. Na razdalji od Basla do morja, t. j. na razdalj’ 700 km ima reka le 250 metrov višinske razlike. Zaradi tega in zaradi izrednih možnosti, ki jih nudi tovorni rečni prevoz, je dobila reka tako velik vpliv že v preteklosti in pripomogla, da je zraslo tako veliko število mest in nasel-kov na njenih obrežjih.
Ren je zelo lep v delu od Basla do Karlsruha mimo Strassburga; na eni strani vidimo Alzaško nižino, na drugi pa vrhove in gozdove Črnega gozda. Tu živijo nekateri ljudje še po starem, pozimi je možno dobiti ženske in može pri domačem ročnem delu prav tako, kot so delali pred stoletji: lesene igrače, karakteristične stenske ure, izrezljane pipe so iz teh krajev. In še vedno živijo v srcih preprostega prebivalstva starodavne pravljice o palčkih in vilah, katerih je tako polna nemška mitologija. Seveda so tl stari običaji tudi dober vir turizma, kajti ne mine nedelja, da ne bi v kakšnem mestecu ali vasi praznovali kak starinski praznik, kot je n. pr. prodaja na dražbi za možitev godnih deklet, itd.
Nekatera mesta so starodav na, druga pa moderna. Karlsruhe je n. pr. le 200 let staro. V domačem gradu se nahaja plošča, na kateri stoji napisano: #Leta 17X5 sem bil gozd, v katerem so živele samo divje živali; prišel je samotar, ki je hotel zase uživati ves ta mir; potem pa so prišli drugi ljudje, ki so zgradili vse to, kar vidiš. Leta 1728». Dandanes sploh ni več sledu o gozdu, povsod stojijo tovarniški dimniki in moderne večnadstropne zgradbe. Nekaj kilometrov vstran pa stoji Speyer s tisoč let staro katedralo, v kateri je pokopanih osem cesarjev. Na poti proti severu pridemo v Mann-heim, mesto, ki je bilo v preteklosti last škofov in ki je dandanes ena izmed prestolnic nemške industrije, skupno z Ludwigshavenom na drugi strani reke. Ti dve mesti tvorita po velikosti drugo pristanišče na tei dolgi reki.
Nato vstopimo v najlepši del Renovega toka:	v tako
imenovani Wonnegau in Rheingau, kjer se nahaja domovina nemške m*tologije in Nibelungov. Tu je Worms, ki se ponaša s tem, da je najstarejše nemško mesto. Na poti proti severu srečamo še Mainz in Koblenz. Ta dežela je zelo lepa. Na obeh straneh reke se dvigajo nekaj sto metrov visoki grički, ki so pokriti s trtami, ki dajejo po
Koeln. Most čez reko, ki veže mesto z glavno železniško postajo. Slika je bila posneta
z zvonika starodavne katedrale
celem svetu znano rensko vino, ki je prav zaradi tega tudi zelo drago. Na obeh straneh reke so gradovi in stolpi, ki so stari stoletja. V majhnih mestecih, ki jih vidimo na obrežjih se dvigajo stolpi starodavnih cerkva, dvigajo se visoki zidovi mestnih trdnjav. Tu so se plemiči in meščani stalno bojevali. Tu pa tam srečamo mogočne carinske stolpe, ki vladajo nad reko: tovorni prevozi niso mogli mimo teh stalpov, ne da bi zanje plačali visoko carino.
Vso to idilo pa kvari železnica, ki je speljana na obeh straneh reke. Izgled kvarijo tudi široke avtomobilske ce-
Heinejeve balade. Reka teče tudi skozi sedanjo nemško prestolnico Bonn, v kateri se nahaja starodavna univerza ;n
ski seriji (Cortina 1956). Znamko je izdelal prof. Cor-rado Mancioli iz Rima, ki je prav tako dobil nagrado. V posameznih športnih katero-rijah pa so dobile manjše nagrade naslednje poštne u-prave:
Alegorija športa. Avstralija za znamko, ki je služila v propagandne, svrhe za olimpia-do Planinstvo:	Liechtenstein
za znamko, ki prikazuje plezalca. Lahka atletika: San Ma-rino za znamko (120 lir), k< prikazuje štafeto. Težka alte-tika: Islandija za znamko, ki prikazuje rokoborbo. Avtomobilizem; Monaco za znamko, ki je bila izdana ob priliki #Raylee de Montecarlo«. Letalstvo: Francija za znamko, ki nas spominja na le-talko Marise Bastie. Nogomet: Španska Gvineja za znamko, ki prikazuje nogometno tekmo. Veslanje:	Romunija za
znamko, ki prikazuje ženski osmerec. Kolesarstvo: Posarje za znamko, ki nas spominja na svetovno prvenstvo v kolesarskem krossu. Drsanje na ledu; San Marino za znamko, ki je istočasno dobila prvo absolutno nagrado. Telovadba ; San Marino za znamko, na kateri je upodobljen telo vadeč na krogih. Športne naprave; Poljska za znamko, na kateri je prikazan novi stadion v Varšavi. Motociklizem: Češkoslovaška za znamko, ki je bila izdana ob priliki XXX mednarodne šestdnevne motorne dirke. Plavanje: Islandija za znamko, ki prikazuje skakalko. Baseball:	Liberija
za znamko, ki prikazuje srečanje v baseballu .Odbojka: Romunija nam prikazuje na eni izmed svojih športnih znamk moško srečanje v tem športu. Košarka; Poljska pa nam prikazuje žensko srečanje v tem športu. Boks: Liberija za znamko, ki prikazuje boksarski dvoboj. Smučanje; Liechtenstein, ki prikazuje tekmovalca v slalomu. Zenski športi: San Marino za že imenovano znamko, ki je dobila prvo nagrado. Tennis', Liberija za znamko, ki prikazuje srečanje v tenisu. Streljanj e: Romunija za znamko, ki je bila izdana ob priiik; evropskega strelskega prvenstva. Jadranje: San Marino z? znamko, ki prikazuje tekmovalno jadrnico.
Kot vidimo je leta 1955 odnesla levji delež v teh nagradah republika San . Mar no. Zmagovita znamka je poleg prve nagrade odnesia 'še dve manjši nagradi. Jugoslavija ni izdala v letu 1955 nobene športne znamke. Cc niso imeli ocenjevalci lahkega dela s tolikimi znamkami, kaj bo šele ob letu, ko bodo morali ocenjevati znamke, ki so bile izdane leta 1956, ko so številne države izdale celo vrsto znamk za olimpiado v Melbourneu. Tekmovanje za najboljšo športno znamko prireja revija «Sport-Phila» ob sodelovanju in podpori CONI.
Druga italijanska filatelistična revija «11 Collezionista- I-
talia Filatelica» pa je P««-dila med svojimi bralci^aaM-to o najboljši in naj lepši 1* lijanski znamki v letu ljBjJ poudariti moramo, da je 1 kvaliteta italijanskih_ znsm v preteklem letu slabša v P meri s prejšnjimi leti. Ob e ocenjevanju moramo pove s še nekaj: Odgovore na an to revije je poslalo le ne stotin bralcev - filatelistov^ medtem ko revija trdi, da i nad 25 000 stalnih bralcev
Izid te anket'
atnež*
red-
vsem svetu, je torej le nekaj priv. brez vsakršne oficialne vi nosti. Izbira pa je bila te lahka, zato so tudi izidi P cej dobri. Za najboljšo zna ko je bila ocenjena znamka 25 lir, ki je bila izdana ^
priliki VII. mednarodnega
stronavtičnega kongresa, bil v Rimu. To je zares nar lepša italijanska znamka, je bila izdana lani. Osnu« za to znamko je napravil rado Mancioli, ki je -„ort-di nagrado za najlepšo sp no znamko (San Marino Drugo nagrado je ° znamka za 60 lir od o i ske serije, delo istega s ja, medtem ko je	[jr,
sto dosegla znamka za 2 ki je bila izdana ob leta ob priliki vstopa I v OZN (slikar Carlo Do• Druge znamke so bile s od udeležencev ankete o njene,	j
Zdi se, da je poštna upr^)a v Vzhodni Nemčiji že drugo napako v kra času. Vsi se še spomUOj afere, ki je nastala p° ^. Schumannovi znamki, nan0te teri so bile prikazane drugega skladatelja. j, uprava je to napako 8 popravila in izdala znamko s pravilnimi n.0(jjja Pred kratkim pa je. _nafli* usta'
Nemčija izdala serijo
v počastitev 110-letnice^ ^ Po-
novitve znane tvrdke in
znamki za 20 pfenigov 1 kazana zgradba sedanjekar 15 ke. ki ima na znamki
 	-.nji
nadstropij- Z nemško nostjo so ugotovili, da
ba nima 16 nadstropij. več samo 14. Od tod P v nemškem tisku.	^j
V Združenih državah ^ rike je mlada nevesta ^, od poštnega ministrstva no poročno darilo: 15® jj ljenih znamk po 3 ce ylJOi
običajno poročno daruu- ^ je temu je bilo dejstvo, nevesta poslala 150_ zn obVe-in prijateljem poročna oS itila, la pa so ji bila j£aZcD, in je morala plačati ^e* ker so bile kuverte znamk. Znamke, ki j aItir«ž vesta kupila so imele jjj na hrbtni strani slab° in so se odlepile same.^ejo no ministrstvo se je tako oddolžiti nevesti.
. revB*
V Nevo Yorku Je «Stamps» objavila ® ^ znamk, ki so bile v le veiP najbolj zanimive:	na
mestu je egipčanska 1	.	»a
ki nas spominja na naP Port Said.
IIIIIIIIIIIIIHMIlimilllllMIIIIIIIIIIIIItMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIHIIMIIIIflMtlttltltllllllllHItMlllllimi*
Nataša mrcvari Ficka
i«
ste prav- tako	na	obeh st ra-	rojstna	hiša velikega Beethov*
neh reke, kvari	ga	obilica mo-	na-	oddaleč dva mogočna
dernih zgradb. Promet na re- cerkvena stolpa opozarjata na ki je ogromen. Mogočni vla- Koeln kulturni center ica-čilci vlečejo dolge kolone to- tol.ške Nemčije, ki je bil v vornih' ladij v obeh smereh. 1 preteklosti in ki je še danes .	.. ..	. .. središče katoliškega odpora
Poleg številnih mogočnih • prote5tantski cerkvi. Se_
gradov, izmed katerih so ne-! „ otf Koe]na se sljka kateri že razpadli, se dvigal lnoma raenja Ren te4e mogočna skala	Lorelei ki je	skQzj r,vnii . ob njemh stra.
znana ne samo	iz	nemške mi-	. se	dy tovarniški dim-
tolog.je, marveč tudi iz krasne | ^ Tu smQ y porurju> stav.
i	.	| bam na obali noče biti ne
konca ne kraja. Nato pa zopet
tiha kmečka. idila od industrijskega srca Nemčije, do nizozemske meje in zadnji kilometri mirnega toka do izliva v Severno morje.
Vse Porenje je turistično srce Nemčije in prinaša lepe denarce. PoVsod je vse urejeno turis.tu na ljubo, zgrajeni so hoteli, urejeni so muzeji in gradovi, parki in starodavni plemiški gradovi, mogočne stgrodavne katedrale privabljajo milijone obiskovalcev. Turist' ima na razpolago vse, kar si želi. Tu pa tam imajo folkloristične in umetniške prireditve. Kraj pri pečini Lorelei je izkoriščen v koncertne in operne pričeditve na prostem. Poletje ob Renu je ena sama velika kulturna in turistična’ prireditev.
m. v.
Pariz mesto mladih slikarjev
Mnogi' Parižani zatrjujejo, da se ima njihovo mesto zahvaliti’ za sloves svetovne metropole umetnosti predvsem e-nemu možu,< in sicer Charlesu Le Brunu,,, dvornemu slikarju »sončnega kralja« Ludvika XIV. in prijatelju velikega Colberta.
Po povratku iz Italije je Le Brun ■ odprl leta 1646 po italijanskem vzorcu slikarsko šolo, ki se je zaradi kraljeve gmotne pomoči kmalu razvila v umetnostno akademijo. J2e po nekaj letih so se začeli zgrinjati i vseh koncev v Pariz mladi umetniki, ki so obiskovali iz leta v leto bolj slovečo šolo. Ta se je v 19. stoletju spremenila v «Ecole Nationale des Beaux-Arts» (državna šola lepih umetnosti) in si pridobila prvo mesto med evropskimi umetnostnimi akademijami,,.	/	>
w'v# mi	■
■;	...	   •«'	...	,.ia	*	.
10-letna Nataša Skrinjarjeva iz Sežane, ki hodi te v IV. razred osnovne šole, se zgraža, ko vidi toliko napak, ki jiti dela naš Ficko. Vzela Je rdeč svinčnik m sedaj popravlja. Pri tem se tudi drži strogo kot prava učiteljica. Sl bo Ficko vzel kaj k srcu, ko bo lo videl? Se bo poboljšal in bolje pisal? Nataša pa ni pridna samo za slovenščino, že kar lepo igra tudi na violino, ki se je uči v sežanski glasbeni šoli. Prav zares da ta pridna Nataša zasluzi lep pirh, pa naj reče potem iicko kar hoče
Ficko piše
Dragi pri Morski!
Na, zdaj	se še na Taša nad	Mano znaša.	f(-
bi	tisto, če	je kašna napakca,	vsak človek	■ ^
ši.	Ali paso	jih nardili Stavci v	Tiskarni in P	pj(
Rektor ni videl. Inče jih ta ni videl ne rnorJ,ia$a: tako strašno velike. A ta na Tasa vele raz ,ej$i «To Ficko zabiti, bi jih moral dobiti, Vra\rO0> po r..., ker se neče učiti! In naj bo bolj kr
ko ma tolko Napak!* Taka je ta na Taša!	^
ln tista Pika, je rekla, da povsod	nje,
svoj Nos, inda jest nebom nič komandiral °
da ima ona Lasje ko če, inda je Moderno lasje ko od Konja Rjep, daje to strašno	Lepo	p
naj gledam rajši sebe,	ki imam pej Jezik	d°
od Krave Rjep, inda z	njim opletam. In	gtr
Včenica nečko pravi, dascm zabit inda bom ostal. Tako sose vsi primli z	mano. .	vidll
Samo teta Krhnca se je	zjokala, ko	jt	,, C1
vse to: «Ubogi Mulo, vsi aa zašpotavajo!* s mi pride v roke tista Pika, ji bom ben P° od krave Rjep!	, ^ste
In Gušt.o! Je tudi	rekel: «Tist,o ni	pb
tvoje napakce. Naj kar sebe narprvo pogledal sebi in okoli sebe naj počistijo, potlej naj K, jfv gim gledajo. Ma dokler pri njih vse Mrgoli 0 e$0 pak, nej nečko molčijo. Zato,	F cko	tudi	ti,	„^(0.
molči in rajši kaj zapoj!* Tak je	ta moj	’ jg-
In hodi v gim Nazjo! Ne pa tista Pika. In
šal Orko!
gll'.
Spet napovedavajo mete Orologi Vihar n ^jc Opčini, in Potres! Je rekel Tonir Sana daJj boji Volitev, kose ne ve kaj pride. Vsak, k1 efof ima narrajši pri sebi samo take, kima aajei0 dajejo Režon. In pri sejah si tudi lepo vst Ražone in vse gre fino fajn. Zato se prej ve, kako bo.	jf
Naš žepan je rekel, da ne more videt, r^^gfl
neV"
Tizaš'
xfi:
zanov. Saj to je vsak znal že prej, da jih videt! Tudi drugi ne bi mogli videt par . „r čebi tolko solz prelili zastran njih, kot jih I „iS0
žepan. Njemu ni za zamerit. Bol pa takim solz prelivali zastran njih pa se le ližejo
’ žuPa’ pri
Z slovenskega Raja je spet en List od Tine Remonika je rekel, dabi on grozno ra k0 ji' čebo pej vsaj zdej prostor za Domačina, K. zmerom in povsod od Rivajo. «Seveda, dorrm gl vek je ko Gac, trdno v domači Zemlji, 11 fl/jP maje tako rad. Tak, ki je pa pri Frlel ^esJ,,ne ne tika Tli in nečko miglje in utreplje». monika zna fino Godet na vse, tudi na <-r‘
Te pozdravla
FICKO
NEPRAVILNO KRMLJENJE SPOMLADI SE NA GOVEDU DOSTIKRAT HUDO MAŠČUJE
Živinorejec ugotovi zaloge sena, detelje, slame, silaže, pese in druge krme v začetku zime. Le tako lahko napravi načrt za zimsko krmljenje, ko hkrati tudi dožene, koliko živine bo mogel pravilno pre-krmiti.
Lanska jesen je bila lepa. Izkoristili smo pašo; zagotovili smo si tudi zgodnjo pomladansko krmo in s tem skrajšali zimsko krmljenje, ker smo posejali repico, rž in in-karnatko. Tudi travnik na rebri smo dobro pognojili. Zdaj je že lepo ozelenel. Pridelali bomo zgodnjo krmo na njivah, pa tudi na travniku in pašniku, če se zima ne bo preveč zavlekla.
Januarja smo ponovno pregledali zaloge krme. Morda smo se ušteli. Tedaj smo obroke še lahko popravili. Ugotovili pa smo, da zalog ne bo dovolj do novine, marveč le še za štirinajst dni potem, ko se bo začela paša ali ko bomo začeli krmiti z zeleno krmo. Živina v dobri reji bo izkoriščala mlado krmo, ki vsebuje obilo beljakovin, za povečano molznost ali dobro Prirejo. Shujšana živina pa se ho s to krmo v reji popravila, toda le tedaj, če bomo prešli od zimskega krmljenja na pomladno polagoma, ne pa čez noč. Nagel prehod povzroča razne prebavne motnje živali, ki se kažejo v slabem izkoriščanju krme.
Zaradi nepravilnega prehoda od zimskega krmljenja na Pomladno nastopi mehko bla-tenje. Zato molznice ne dajo toliko mleka, kakor bi pričakovali, in oslabe, mlada živina pa ne prirašča, marveč colo hujša.
Prva pomladanska trava ima okrog 85 odst. — ali celo več
— vode. Vemo, da mora 500 kg težka krava dobiti na dan najmanj 11 kg suhih snovi (sušina) s krmo. Moramo ji pokladati vsaj 70 kg zelene krme, da dobi v sami zeleni krmi dovolj suhih snovi. Toliko zelene krme mora požreti tudi na paši, da bo dobila občutek sitosti. Mlada zelena krma vzbuja živini tudi tek, zato je pač toliko požre, (70 kg ali še več), če je že dobi. Velike količine vode, ki jo žival dobi z mlado zeleno krmo, pa čreva ne morejo v celoti vsrkati, zato odvajajo presežno vodo z blatom; zato je mehko. V vodi, ki gre z blatom, pa je raztopljenih mnogo hranilnih snovi, zato gredo v izgubo. Živina blati mehko tudi tedaj, če ne dobi dovolj vlaknin. Ce ji torej pokladamo manj mlade trave zato, da ne bi dobila preveč vode, ji damo premalo vlaknin, pa dobi drisko.
Živina se kaj rada preobžre mlade trave, ki ji obtiči v vampu kot zbita kepa. Med krmo je bilo premalo vlaknin, zato je žival ni mogla prebaviti.
V deževnih pomladanskih dneh — in večkrat tudi v jesenskih mesecih — živino zlasti na paši večkrat napenja.
Večkrat je vzrok napenjanja nepravilen prehod od zimskega na pomladansko krmljenje.' Živali največkrat napenja, če jim pokladamo spomladi ali jeseni večje količine mlade lucerne, detelje ali mlade sočne trave z močno pognojenih travnikov ali če jih na takšnih travnikih pasemo. Zlasti škoduje živini takšna mlada paša, če jo hlastno požira ob mrzlih jutrih ali večerih, ko je trava še rosna in mrzla. Takšna krma vsebu-
■"iMiiiiiiiniifiiiiiiimtiiiiiiimmiMiiiiitiiimMniiitmimiiiiiiiiliiitiiiiiiitiiiiMiiiiiimiiiiimin V
»
«Spašgrčki» in «samčki
Vsako leto na cvetno nede-Iliada, ki gre iz roda v rod in bo prodajajo naše okoličanke ki ima svoj izvor še iz časov Pred tržaškimi cerkvami olji~ ko so imeli na Kontovelu in
ne vejice, okrašene z razno-barvnimi papirčki, ki gredo kar dobro v denar. S sproiz-vodnjo« oljčnih vejic se v Claunent ukvarjajo žene s Kontovela, nekaj manj tiste 5 Proseka. To je že stara n a-
Proseku še mnogo oljčnih nasadov. Toda v hudi zimi ,Ieta 1929 so oljke zmrznile’ ih oit takrat naprej so morali oljčne veje kupovati v Istri ali pa v Italiji.
t"A \V £ * ■ ■
Na Kontovelu skoraj ni hiše ki se ne bi ukvarjala s prijavljanjem oljčnih vejic. Na naši sliki vidimo Tončko Da-nev, ko pripravlja «špašgrčke», kakor pravijo na Kontovelu °krašenJm oljčnim vejicam. V starih časih so uSpaSgrčkeii hosili v cerkev možje, žene in dekleta pa večje upalmen.
Na Proseku pa Je drugače. Marija in Lilija Milič priprav-'Jata »samčken — tako imenujejo oljčne vejice — ker so te bljcne vejice pripravljene samo za »samce«, za može. Kon-‘°velcl pravijo, da Je njihova beseda »Spašgrčkin pravilnejša. in sicer zato, ker izhaja iz besede «lti na spasn in možje po maši odšli po vasi s «spašgrčkl» v roki. — "Spašgrčkia ali »samčki« — to Je danes pač vseeno. Glav-"° J*, da bodo Sli danes dobro v denar, saj si bo marši k»tera družina s prodajo oljčnih vejic zaslužila toliko, da *e bo pri mesečnem obračunu nekaj poznalo.
MARIO MAGAJNA
je prav malo sladkorja in škroba, zato se v vampu ne more razviti mlečna kislina. Sladkor je namreč najboljša' hrana za mlečno-kisle bakterije, ki predelujejo v vampu sladkor v mlečno kislino, ta pa preprečuje razvoj plina, ki povzroča napenjanje. Pozneje, ko so rastline starejše in imajo več vlaknin ter sladkorja, te nevarnosti ni več.
Se na nekaj ne smemo pozabiti! Za mlečne in breje krave pa tudi za rastno mlado živino so velikega pomena rudninske snovi. Krava jih q,dda z vsakim litrom mleka 8 gramov. V izgubo gredo tudi rudninske snovi, raztopljene v vodi, ko jih žival izloča z blatom, če mehko blati. Tedaj živina potrebuje več živinske soli. Zato bomo morali dajati živini več rudninskih krmil, še preden bomo začeli pokladati zeleno krmo ali živino začeli pasti. Rudninska krmila pa bomo morali pokladati živini tudi potem, ker mlada zelena krma vsebuje mnogo beljakovin, tako da moramo krmo izpopolniti z rudninami.
Mehko blatenje, napenjanje in druge prebavne motnje nastopajo ne toliko zaradi prehitrega prehoda od, zimske krme, ki ima več škroba* ’in vlaknin, kakor pomladanska, ki pa vsebuje več beljakovin — marveč predvsem zato, ker mlada zelena krma nima dovolj yjakpin, sladkorja ; in škroba. Zato moramo ob prehodu. od zimskega na pomladansko krmljenje predvsem paziti, da bomp mladi zelem krmi dodajali vselej dovolj §u-llih snovi.
Kako bomo preprečili veliko gospodarsko škodo, ki r jo utrpimo vsako leto zaradi nepravilnega krmljenja’ sp<> mladi? '	'
Pravilno 'ravna živinorejec, š;i že pred pomladanskim krmljenjem poklada živini, krmo, približno’ enako po .'sestavinah zeleni- krmi. Takšna krma je dobra silaža, dalje pesa in dobro seno. Na vsakih tl kg- sočne krme,	Alaie
in pese," po k 1 ad aftraf&tilo gr a m' sena. S takšnim krmljenjem smo se že močno približali spomladanski krmi, kakršno bi morali pokladati, ne da bi nastopale prebavne motnje. Prehodna zeleno krmljenje tedaj tudi ni več tako težaven. Najprej bomo opustili peso, nato silažo in ju nadomestili z zeleno krno, končno pa bomo še zmanjševali obrok sena ali slame.
Tudi na pašo moramo živino počasi navajati. Prve dni je treba pasti le pol ure, nato uro, pozneje po dve uri; hkrati zmanjšujemo obroke silaže in končno še sena. Opazovati moramo tudi. kako živina blati. Nekatere živali so občutljivejše. Ravnamo se po občutljivejših. Brž ko opazimo, da živali mehko blatijo, naj nam bo opomin, da ne smemo nuditi živini daljše paše ali ji povečati obrokov zelene krme v hlevu.
Ce bi se zima zavlekla — česar se nam letos ni treba več bati — bi marsikomu primanjkovalo celo slame. Zato bo skušal čimprej preiti na zeleno krmljenje. Naj si priskrbi vsaj slamo; boljša je slama jarine kot ozimine. Dobro je tudi pozno košeno seno. Potrebno je, da ima suha krma mnogo vlaknin. Tudi nakup slame bo v takšnem primeru koristen.
Slabo krmljeni, oslabeli živini hiter prehod na zeleno krmo še zdaj bolj škoduje. Ce takšna živina dobi močno drisko, jo zelo ščiplje in se stežka popravi. Od takšne živine ne bomo imeli koristi vse poletje. Zato moramo zdaj, pred pašo ali pred krmljenjem z zeleno krmo, živino v reji popraviti, da bomo mogli potem izkoristiti zeleno krmo. Pred samo pašo pokla-dajte po nekaj kilogramov slame. Živina jo bo rajši žrla, če boste slamo poškropili s slano vodo.
Zlval mora dobiti najmanj 2,2 kg suhih snovi na 100 kg žive teže. Tako bi morala 40(1 kg težka žival dobiti vsaj D suhih snovi, da ne bo imela prebavnih motenj. V mokri travi pa je komaj 15 odst. ali 5 kg 15 dkg sušine; zato bi morala 400 kg težka žival dobiti 60 kg zelene krme. To pa je precej preveč, saj bi s to krmo prejela preveč beljakovin, premalo škroba in zlasti preveč vode. Takšno krmljenje bi bilo tudi potratno, ker bi pokrmili preveč beljakovin, ne da bi imeli od tega koristi. Nasprotno, imeli bi celo škodo, ker bi živina obolela. Zato moramo torej skrbeti, da bo živina ob pomladanskem prehodu dobivala v krmi dovolj sušine; pokla-dajmo ji vsaj slamo, preden jo začnemo pasti. Ce pa ji bomo pokladali v hlevu zeleno krmo, napravimo rezanlco iz zelene krme in slame.
Na rudninska krmila seveda tudi ne srnemo pozabiti. Krmila dajemo med otrobe, na dan vsaj 5 dkg in 3 dkg soli. mladi živini pa 3 dkg rudninskih krmil.
Inž. ERIK K1SBLT
STIVAN
Govori se, da se bo ribiško naselje kmalu pomnožilo za novih 120 družin. Res je treba te nesrečneže — ne moremo jih drugače imenovati — nekam namestiti. Dvomimo pa, če je to naselje za to najbolj pripravno. Prvi naseljenci, pretežno istrski ribiči, so prepuščeni dolgočasju na kopnem in imajo, kot sodimo, vedno večje domotožje. Čutijo, da so vedno bolj v napot-je sebi in drugim. Mori jih brezdelje in enolično življenje. Kam pa bodo z novimi naseljenci? Imajo pravico do dela kot so ga vršili v svoji domovini. A isto pravico imamo tudi mi. Posledic zgrešene politike bi ne smeli nositi niti oni niti mi.
KMEČKI ŽENI USTREZNA IZOBRAZBA!
TRANSADRIA
d. d. IMPORT-EXPORT
Nedeljski članek «Kmečka
in delavska mladina se tudi mora izobraževati« je med drugim omenil tudi potrebo po gospodinjskih tečajih. S tem se je dotaknil vprašanja, ki ga je bil »primorski dnevnik« nekajkrat načel, in je enako, če ne še bolj pomembno kot izobrazba moške mladine. Po naših pojmih je ta trditev pretirana, češ da je mož družinski poglavar in glavni član v gospodarstvu. Naloge, ki jih vrši kmečka žena, pa govorijo, da je dejansko ona duša hiše v moralnem in materialnem pogledu. Pa si malo oglejmo to zadevo, ki je v naših pogojih še posebnega pomena.
Izkušnje iz dveh svetovnih vojn so potrdile, da laže vodi gospodarstvo sama kmečka go. spodinja kot pa sam gospodar. Premoženje so upravljale visokoodstotno uspešno in po sili razmer opravljale vsa dela ali pa jih vodile spretno in dovolj umno. Marsikatero gospodarstvo držijo na trdnih temeljih ne toliko gospodarjeve pridne roke, kolikor gospodinje vztrajnost, požrtvovalnost, podjetnost... Večkrat pa celo sloni vse na njenih plečih. Primerov ko «žena nosi- hlače« — in jih dobro nosi— imamo tudi pri nas do-
volj. Sicer je ona »nosila hlače« že pred tisočletji — takrat, ko je bila Vodilni čini-telj gospodarstva. Ce je danes očetovsko pravo (patriarhat) ali očetovska oblast nad člani družine, je bilo takrat materinsko pravo (matriarhat). Danes jo za njeno dejansko vodilno vlogo v družini pooblašča njeno obširno področje, ki sega v življenje za hišnim pragom in pred njim. Za pragom vodi- predvsem potrošnjo, pred pragom pa vrši funkcijo proizvajalke. In njeno poslanstvo v svojstvu matere, ki ga ne moremo z besedo nikdar dovolj opredeliti?! pritiče pa ji tudi vloga učiteljice - vzgojiteljice. Dovolj težke naloge! In vedno težje. A povsod sl jo želimo kot ženo «na svojem mestu«, ali čimbolj usposobljeno, ker se nagonsko in razumsko zavedamo, da so na njenih rokah štirje hišni ali družinski vogali.
Vzemimo jo samo kot gospodinjo. Sodobna potrošnja je nekaj drugega kot je bila še nedavno. Naglo raste, ker so naše potrebe v vseh smereh vedno večje. To je tudi za kmečke gospodinje eno najtežjih poglavij in to iz dveh razlogov; ker so vmes materina čustva, ki jo spajajo z otroki in je treba za večjo
iiiitiiiiiuiititiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimfiiimiHiiiiiiiiiniiiHiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiittiiiiiitiiiiiiiimiiitiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiitiiiiiiiit
DA BI PREPREČILI BEG KMEČKE MLADINE IZ VASI
ŠOLSKI VRT V VASI
JE PRIPRAVNO UČILO
Vaška šola naj mladino nauči delatidelo ce* niti in naj utrjuje ljubezen do domače grude
Ždi se nii, da mlajši rod’ malo ve, v kakšen namen je vrt pri- vaški šoli- Starejši že 'vedo to, saj se spominjajo časov, ko so sami hodili v šolo, in jih je učitelj , ob vsaki priložnosti peljal na šolski vrt, kjer jih je v naravi uvajal v skrivnostirek-#i videnj e rastlin, jim kazal. kjLJro, sg-vft-nim rastlinam pravabio ®l®re-že, kako se presajajo, okopavajo, razmnožujejo in varujejo pred vsakovrstnimi škodljivci. Na vrtu so imeli pouk iz prirodopisa in kemije, kmetijstva in botanike, estetike in umnega gospodarjenja. Tam je bila učilnica, kjer se je kmečki otrok učil spoštovati in ceniti kmečko delo in kjer se mu je ljubezen do domače grude poglobila in utrdila.
Je pa bil takrat učitelj za tako delo tudi pripravljen. Zaradi tega je z lahkoto upo rabljal šolski vrt kot pripomoček pri pouku. Saj so ga na učiteljišču naučili vsega tega dela. Znal je cepiti in saditi, obrezovati in okopavati, seznanil se je z rastlin skimi škodljivci in kako j-.h uničujemo, poznal je vse naravne zaveznike vrtnarja in sadjarja.	Zato je lahko bil
tak učitelj v vasi svetovalec mladim in starim sadjarjem jim svetoval pri uvajanju novih sadnih in vrtnih sort. nri naročanju novih trsov in še marsikaj.
Danes	je večina šolskih
vrtov le za zasebno rabo tistega, ki stanuje v šoli, ali pa je zapuščena. Zelo redk: so tisti,	kjer -tudi dandanes
rabijo šolski vrt v učne namene.
Današnje razmere seveda niso več tako 'primitivne, kot nekoč. Marsikaj ni več za kmečkega otroka taka skrivnost, kot je bilo 'to nekoč. Zlasti v	vaseh blizu mesta,
in skoro. vse vasi- so danes mnogo bliže mestu," ko v vsa ko vas vozi že avtobus. Potem radio, televizija...
Vendar pa je nekaj kar je tudi dandanes potrebno. Na šolskem vrtu bi lahko prikazali vsa i novejša odkritja v sodobnem vrtnarstvu, navajali bi kmečkega otroka na gojenje razne zelenjave, ki se pri nas še ni v taki meri uveljavila, v manjših količinah bi na šolskem vrtu gojili vso to zelenjavo dk bi otrok spremljal ves razvoj rastline od začetka, od setve do dozoritve. Otroci bi se na šolskem vrtu naučili uporabljati umetno gnojilo, in kako se zelenjad spravlja. Na posebnem prostoru bi tudi poskušali gojiti kako novo vrsto žita, krompirja, trave in sadnega drevja. Šolski vrt bi moral biti vzornik in uvajalec intenzivnega kmetovanja.
Kako je mogoče zanemarja, ti tako učilo kot je šolski vrl? Spretnemu učitelju so samo ponuja- Nobena slika, še manj beseda, ne more pokazati tistega, kar more videti učenec v živi naravi, Kje more učenec bolje pokazati svojo sposobnost in spretnost kot prav na šolskem vrtu? Tam bo otrok zaživel, ne bo fulil tiste tesnobe, kot v učilnici. Na vrtu je v naravi, je
v svojem elementu, postane z naravo, z zemljo eno...
Prav na šolskem vrtu se pri takem načinu pouka pokaže, kako je mogoče iz okvirnega učnega načrta izbrati za tisti kraj primerno učno spov, kako mora biti ves pouk pristojen krajevnim razmeram, kako mora upoštevati krajevne potrebe in tudi krajevne nedostatke. Taka je sodobna šola, v katero je vdrlo živo življenje in ki pripravlja otroka za to življenje. V taki šoli se otrok nauči ceniti delo, ga vzljubi in se nikoli ne sramuje delati.
Krivda, da pri nas ni tako, pa ni toliko pri učiteljstvu, kot na sistemu našega šolstva Tudi ni tak način poučevanja predpisan. Kako naj bi si potem upal šolnik; kar sam od sebe uvajati nekaj tako novega? Morda bi tudi ne bilo tako velike zamere, če bi se kaj takega dogajalo v kraju, kjer niso slovenski otroci V slovenski vasi pa bi utegnilo biti tako delovanje, ki bi poglabljalo ljubezen do domače grude, ki bi utrjevalo narodno zavest slovenskega kmeta, ki bi pospeševalo umno kmetovanje in s tem gospodarsko samostojnost, nezaželeno ali pa morda celo razlog za veliko zamero.
In zato so šolski vrtovi po naših vaseh zapuščeni, zato ti vrtovi ne služijo svojemu namenu.
ZVISIN
NABREŽINA
Stalno svetujete, naj bi se z večjo vnemo lotili zemlje. To bi v naši občini veljalo zlasti za one vasi, kjer je več obdelane, a precej zanemarjene zemlje (Mavhinje, Sempolaj, Praprot, Trnovca). Gotovo bi bilo to marsikomu v pomoč, zlasti delavsko-kmečkim družinam. A kjer sta razvajenost in potrata, bi to malo zaleglo. Naj so dohodki še tako veliki, kjer ni gospodinjstvo v redu in je zato treba v trgovino na pr. po radič, peteršilj in vse drugo, kar dajeta vrt in njiva, je zaman govoriti o pogojih za izboljšanje življenja.
Naše razsodne gospodinje, in tudi gospodarji, pravijo, da niso naše žene za svoje naloge pripravljene. Ne gre samo za kuhanje in šivanje, ampak Že mnogo bolj za Vprašanje pravilne ureditve življenja v mejah možnosti; gre za umno gospodinjstvo, ki zna pridobiti in pravilno izkoristiti dobrine; dobra
sicer obremenil, a socialna dolžnost zahteva, da nudimo onemoglim bolj človeško življenje. Končno pa niso saipi krivi svoje usode.
SLIVNO
V kamnoseški industriji je že nekaj mesecev kriza, a podjetja tekmujejo v iskanju novih kamnolomov. To kaže, da bo naš kamen ohranil v gradbeništvu svojo vrednost. Izvedenci so izsledili plast industrijskega kamna v jami (vdarini), v borovcih nad vasjo. Podjetje Gorlato je že postavilo potrebne naprave in napravilo pot. Želimo, bi bi naletelo na bogate zaloge industrijsko uporabnega kamna. V tem je kruh naših delovnih rok, sicer trd in skromen.
Pravijo, da nismo, kar se tiče kmetovanja, med zadnji-mi. Tudi letos smo pravočasno poskrbeli za novo letino Se marsikaj bi bilo treba storiti za zvišanje proizvodnje, a je treba za zaslužkom. Precej zemlje smo zadetelji-li. Sicer m to v gospodarske zgubo, ker da detelja odlično krmo in izboljša zemljo. Bolj napredni in razgledani kmetje pravijo, da bi bil potreben naraščaju kmetijski pouk vsaj z večernimi kmetijskimi tečaji. Mladina, ki se zanima za napredek, bi na njih dosti' pridobila. To je najmanj kar njej pritiče v njenem in občem interesu. Naša vas frna precej ugodne pogoje za preusmerjanje gospodarstva v donosne kmetijske veje, To bi se moglo doseči le z moralno in materialno podpori oblasti.
VIZO VL JE
Čeprav Vemo, da je občini znano stanje poti od nas do mosta čez avtocesto in ima v v načrtu njeno ureditev, vendar opozarjamo na nujnost njene ureditve. Odkar je uničena pot Sesljan - Cerijvlje -Mavhinje, je ta pot vedno bolj prometna in bo na poletje še bolj. Takšna kot je sedaj ne sme dolgo ostati. Tujski promet in ta cesta si močno nasprotujeta. To je treba resno upoštevati.
Glede tujskega prometa se nam zdi potrebno omeniti še tole; 2e od nekdaj so bili naši mostovži (ganki) in naša okna okrašeni z zelenjem in cvetjem. Mladenke so v tem tekmovale. Ta lepa navada 'se gospodinja ne pozna le č*u- je *e ohran;la- A ne povsod
ta za lepoto, ampak še bolj razliko med dobrim in slabim gospodinjstvom. In še marsikaj. Beremo, kako so naši mož ški mladini potrebni kmetijski tečaji. S tem se ujemamo, samo predlagamo predvsem dobro organizirane tečaje za naše gospodinje.
Med drugimi . javnimi poslopji, bomo letos dobili v naši občini tudi dom za onemogle, ki jih je tudi pri nas vedno več. Dom bo občino
in ne v zadostni meri. Naši domovi so vedno bolj izpostavljeni bližnjemu in oddaljenemu svetu in njegovi kritiki. Zato moramo toliko bolj skrbeti za red in . čistočo ob svojih domovih in skrbeti s primernim zelenjem in cvetjem za njih čimbolj mikavno zunanjost. Naši bujni nageljni, rožmarin, gorečnice, vrtnice, naj bi poleg drugih cvetic krasili vsak naš dom. Tudi to je v interesu tujskega prometa in hkrati tudi v našem.
potrošnjo tudi večjo proizvodnjo, sicer se gospodarska stabilnost združi. Vedno pa je laže povečati izdatke (potrošnjo) kot pa dohodke (proizvodnjo, zaslužek).
Pri povečanju proizvodnje ne odloča le pridnost. Tu se pri nas na splošno ne da več stopnjevati, ker je na splošno že dosegla svoje najvišje meje. Lahko smo se že prepričali, da jc treba za dosego boljših letin seči tudi po drugih sredstvih. Pridni roki mo. ra pomagati umna roka. Umna roka pa se poslužuje učinkovitih pripomočkov, ki nas vodijo v smotrno gospodarjenje, lajšajo delo in izvojujejo večji uspeh.
Za umno roko skrbi ustrezna izobrazba. Te pa ne dobimo mimogrede in zelo redki si jo znajo pridobiti kot samouki s knjigam,. Izobrazbo nam more najhitreje in najuspešneje posredovati živa beseda, a le takšna, ki ima za to tudi srce in dušo. Ta je naši kmečko-delavski ženi skrajno potrebna, in to biez odlaganja. Ona — in prav ona — se mora usposobili za svoje odgovorno poslanstvo. Kot gospodinja, ki najbolj uspešno posega v gospodarstvo, naj se tudi ona seznani z vsem, kar je v zvezi z modernim gospodarjenjem. Tako je n. pr. z dansko kmečko ženo, ki se je že pred 70 leti začela izobraževati in usposabljati za svoj poklic na tečajih in šolah. Umno gospodinjstvo je bistveni sestavni del umnega gospodarstva. Tega se zavedajo vse napredne države.
Izobražena žena-mati bo znala pravilno uvajati svoje otroke v življenje in jim ne bo zamorila nagiba do prirode (zemlje) kot se to dogaja danes v obliki- neprestanega tarnanja; «V zemlji je samo trpljenje...« «Ta kruh je najslabši...« «Ni vredno se mučiti...« «Poiščite si drug kruh...« Takšne in podobne besede klešejo v otroške duše, ki jim je dom vse, porazne pojme in predstave. Matere oziroma starši se ne zavedajo, da je takšna vzgoja neke vrste vzgojni zločin. Svojim otrokom želijo lepo usodo; želijo jih pripraviti za življenjsko borbo; ko bocjo le-ti čez nekaj let telesnd bot} razviti, se bodo starši zanašali na nj.hovo manjšo ali večjo pomoč pri kmečkih o-pravilih. Otroci se bodo pri tem kujali, bolje rečeno: se že kujajo in pomagajo le prisiljeno in nevoljno. Kdo je kriv? preveč zvračamo krivdo na okolje (javno mnenje) in vse premalo na domačo vzgojo.
To je samo en primer, kako drago plačujemo, našo, zlasti ženino nevednost in kako napačna in protislovna je domača, predvsem materina vzgoja zaradi nevednosti. Res pomeni zemlja v naših razmerah trpljenje, slab kos kruha, in ni vredna muke. A zakaj? Takšna bo zemlja povsod in vse dotlej, dokler ne bomo vlagali vanjo svojih energij z večjim razumevanjem in večjo strokovno sposobnostjo.
Ali ni torej zahteva po ustrezni izobrazbi naše kmečke žene vsestransko utemeljena?
To poglavje je smatrati za nujno in poskrbeti za njegovo rešitev, ki naj bi Imela svoj začetek v vzgoji ustreznega učnega kadra po takem učnem načrtu, ki bi bil prikrojen za naše razmere. Tudi o tem bomo ob priložnosti spregovorili.
MEDJA VAS
Končno je pokrajinska cestna uprava prevzela tudi našo pot prot, Stivanu in jo bo asfaltirala. To bo edino pravilna ureditev zlasti strmih poti kot je ta. Drugačna ureditev ne more kljubovati raz. diralnim učinkom vode, ki nam je stalno delala preglavice in otežkočila vožnjo.
Zdi pa se nam potrebno spet opozoriti na obsenčenje te poti, ki je tako izpostavljena poletnemu soncu. Kot smo že enkrat rekli, je gozdno in tudi nekatero sadno drevje (orehi) žejo potrebno tudi |z lepotnega razloga. Temu vprašanju bi morala posvečati več pozornosti zlasti občina, in to predvsem na področju tujskega prometa.
Želji Cerovčanov po vzpostavitvi poti med	našo in njihovo vasjo na	severni strani
Grmade se pridružujemo tudi mi. Tako bi skrajšali. povezavo z drugimi vasmi. Za to govorijo tudi	razlogi tujsko-
prometnega značaja. Ta pot je izza prve svetovne vojne in gre sedaj malo čez jugoslovansko ozemlje. Upamo, da ne bo nikoli	več služila v
vojne namene.
TKST - Sedež: Dl. Cicerone R, II
Teletom lit. Cicerone 30214 Scela Legnnmi 96-715
vseh vrst lesa trdih goriv in strojev za
lesno industrijo
siasii inoii [n Udovič
TRST - UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTERO^SO 5 nudita vsakovrstno modno blago po najnižji ceni in se priporočata.
š
TRST, UL. C. HATTTSTi STE V. 23 . I. NAUSTR. Teleton 44-208 letegr: IMPFXPORT - 1’RIESTE
UVAŽA:
Vsakovrstni les. drva za kurjava, gradbeni material
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
I Z V A Z A :
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
Simič Marij
OPČINE • Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov „CimaUi“ in h temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele
Aaiaattl"
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ E X P O R T
V$EH VRST LESA IN
GORIV
TRST — 'ULICA E. CH1SP1 14 - TEL. 93-502 ULICA DELI,E MILIZ1E 19 - TEL. 96-510
TVRDKA	
JOŽE,	P SILA
uvoz	IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA 1	ESA ZA PREDELAVO
IN KUHJAVO TEK	JAMSKEGA LESA
TKST - Ulica F. Fll*i štev. 23 - Telefon 37 004	
«IGNIS»
ŠTEDILNIKI NA ELEKTRIKO JN PLIN HLADILNIKI
BULDER ZA GRETJE l/DDE
Obiščite nas v italijanskem paviljonu na Zagrebškem pomladanskem sejmu
«RIBER»
PRALNI STROJI
Obiščite nas v italijanskem paviljonu na Zagrebškem pomladanskem sejmu
Tehnika in tehnične pridobitve
23. avgusta - 2. septembra 1957
Izrecno trgovinski značaj beograjskega velesejma prispeva k bdljšemu razvoju splošne izmenjave blaga, k izmenjavi tehničnih izkušenj in k mednarodnemu sodelovanju.
Udeležite se in trgujte na beograjskem velesejmu — oknu proti Vzhodu in Zahodu!
Infoimacije: Technolloyd,
Viale Caldara 25. Milan
Skupni proglas tržiških sindikalnih organizacij
Pojutrišnjem protestna stavka v tržiških industrijskih podjetjih
Delavcem doslej niso izplačali že za okoli 100 milijonov lir mezd
Pred dnevi so se vrnili :r Rima predstavniki treh sindikalnih organizacij, ki so se z osrednjimi vodstvi posvetovali glede stavke v CRDA v Tržiču. Včeraj pa so se predstavniki treh sindikalnih organizacij ponovno sestali in poslali na prebivalstvo Tržiča in pokrajine proglas s pozivom na protestno stavko v torek med 15- in 17. uro. Proglas se glasi;
«Poziv sindikalnih organizacij k solidarnosti. Meščani, delavci, delavke Tržiča! Vsi poskusi notranje komisije, sindikalnih organizacij, ustanov, zvez in političnih strank ter osebnosti, da bi prišlo z ravnateljstvom CRDA do pravične rešitve spora z električnimi varilci, so bili zaman. Električni varilci že 40 dni stavkajo, med tem časom je bilo suspendiranih 1.600 delavcev. To je paraliziralo proizvodnjo v ladjedelnici in povzročilo, da delavcem ni bilo izplačanih okoli 10Q milijonov lir za mezde. Obenem je povzročilo hude posledice za gospodarstvo Tržiča in vse pokrajine.
Meščani, delavci'
Sindikalne organizacije, zavedajoč se žrtev sindikalne borbe za delavce CRDA in go spodarstvo naše pokrajine, obsojajo pred javnostjo stališče ravnatelj stva.
Sindikalne organizacije no proučitvi položaja, ki je nastal zaradi zavračanja zmernih zahtev električnih varilcev razširjajo sindikalno borbo in pozivajo k sodelovanju in solidarnosti tudi ostale kategorije delavcev CRDA in meščane. V ta namen so proglasile v torek 16. aprila protestno stavko, ki bo trajala od 16 do 17. ure. K stavki se pozivajo vse kategorije delavcev vseh tržiških tovarn, sodelovali pa bodo tudi delavci CRDA iz Trsta in Milj.
Proglas se zaključuje s pozivom k solidarnosti in udeležbi na protestnem zborovanju. ki bo v torek ob 15.30 v letnem k.nematogralu Azzur-ro v Tržiču.
 «»-------
IZ SOVODENJ
Seja obč. odbora
V torek se bo sestal občinski odbor v Sovodnjah pod vodstvom župana tov. Jožeta Ceščuta. Razpravljal bo o nekaterih upravnih vprašanjih Ker se bližajo velikonočni prazniki, v tem tednu ne nameravajo sklicati občinske se-
IZ STANDREZA
Stranske poti naj popravijo
V Standrežu so pred dnevi pravili trg pri Molarci. Ce-šče so asfaltirali, vendar bilo treba postaviti tudi mentni rob, da bo delo nčano. Sedaj je v vasi glav-pot urejena. Toda s tem rašanje cest v Standrežu se rešeno. Zlasti stranske pn-so potrebne nujnega po-avila. Nekatere ceste, ki so ecej strme, je dež tako ral, da so preprečene z abni, ki bi jih bilo treba suti.
Vreme nam je povzročilo ecej skrbi. Dežja je odloč-i preveč. Te dni se je rast vlekla tudi zaradi mraza arsikateri kmet bi moral <e ij posejati ali pa dokonča-začeto delo, toda dež mu to preprečil. Predvidevali 10 zgodnjo pomlad, toda *e-ij se je vse nekam zakasm-. Spargeljni bi morali biti i veliko noč že v polnem izmahu, pa jih je prav ma-
Veliko preglavic nam po-
vzroča huda konkurenca zgodnje zelenjave iz Italije, ki jo pri nas prodajajo po nizkih cenah. Zadnje čase pa se je k temu pridružilo tudi prodajanje zelenjave, ki jo prinašajo prebivalci s prepustnicami,
—■ «»-----
IZ DOBERDOBA
V tem tednu namestijo popravljeno črpalko
Vse kaže, da bo nova črpalka doberdobskega vodovoda,
ki so jo pred časom poslali v Gorico na temeljito popravilo, v tem tednu nadomestila staro zasilno črpalko, ki je sedaj v rabi. Nekatere dele so napravili nove, tako da se črpalka ne bi smela več pokvariti. Predstavniki občine menijo, da bo s tem popravilom črpalka lahko preskrbovala Doberdob in Poljane z vodo. dokler ne bodo napeljali novega vodovoda. Medtem ko stara črpalka ne more spraviti vode tudi v Poljane in v višje ležeče hiša SOL V A Y, bo nova v celoti zadostila potrebam.
 ««-------
«Seme nasilja»
Film uSeme nasilja», ki ga te dni predvajajo v kinematografu sCorsos v Gorici je film o katerem so se vsepovsod razvnele prave polemike in katerega predvajanje na beneškem festivalu je bivša poslanica ZDA prepovedala. To je filmsko delo, v katerem je brez pridržkov dano gledalcu spoznati tudi tisto plat ameriškega velemest, nega življenja, ki jo skušajo onstran morja nekateri prikriti.
Namen filma je bil v tem, da opozori ameriško javnost na nekatera nevarna in do-pustljiva dejstva, na katere lahko človek naleti v ameriškem življenju in ki se ljudem predvsem onim vajenim na mirno in provincialno življenje zdijo skoraj nemogoča. Tudi mi ki živimo v starem svetu le težko o tem sodimo ker nam je skoraj nemogoče vzporediti spomine na naša šolska leta z divjimi prizori, ki jih vidimo v filmu «Seme nasilja».
Vsebina ni morda nekaj svojevrstnega. Gre za učitelja, veterana iz druge svetovne vojne, ki je nastavljen na neki šoli za prevzgojo mladine-Solo obiskujejo že bolj odrasli učenci iz revnejših slojev, mladeniči zgolj prepuščeni velemestni džungli že od rane mladosti. Ti se skušajo upreti učitelju «ki se vti-kuje v njih zadeven. Končno po dolgih medsebojnih borbah uspe učitelju, da razkrinka poglavarja, da iztrebi iz družbe mladih seme nasilja-
Velika vrednost tega filma je tudi v potankosti s katero je bila zgodba izoblikovana. Značaji so dobro izdelani, čeprav bi lahko ugovarjali režiserju, da je osebnost učitelja (Glenn Forda) preveč močna, preveč popolna. Vsekakor pa je režija (Richard Brooks) izredno dobra in >-gra takšna, da v marsikaterih prizorih doseže popolnost.
 «* -
Ob podaljšanju trgovinskegi
sporazuma
Trgovci morajo vložiti prošnje do 30. aprila
Kakor smo že javili je ostal trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo podpisan v Rimu 31. marca 1955. leta, v veljavi do 31. marca prihodnjega leta. Nobena od zainteresiranih strank se spora-
zumu ni odpovedala v času, ki ga predvideva sam sporazum.
Ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu sporoča, da veljajo še vedno ista določila za nadaljnje trgovanje v okviru tega sporazuma, zaradi tega morajo vsi oni zainteresirani vložiti prošnje za uvoz in izvoz blaga v sosedno državo na Ministrstvo za zunanjo trgovino — Generalno ravnateljstvo za uvoz in izvoz v Rimu in sicer od 13. do 30. aprila.
Med artikli, za katere je potrebno dovoljenje ministrstva so, goveje in telečje meso, goveda, svinjsko meso, prašiči, konji za delo in za zakol, pivo, krompir, cement, kože, opeka in drugo. Nekateri izmed omenjenih artiklov in še drugi kot ribe, vezane plošče itd. bodo dodeljeni trgovcem nabavljalcem dvakrat.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan tr. ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, tel. 28-79, do 12. ure pa je odprta lekarna Sv. Justa, Korzo Italia 102, tel. 31-52.
Seja števcrjanskcga občinskega sveta
Brezposelni delavci
popravijo občinske poti
Prefektura je zanje namenila zimsko pomoč v znesku 500.000 lir - Sestali so se člani bolniške blagajne
Prejšnjo soboto so imeli v Steverjanu občinsko sejo, na kateri so razpravljali o vrsti važnih točk dnevnega reda. Najprej so razpravljali u znesku 500.000 lir za zimsko pomoč, ki ga je prefekturi namenila brezposelnim delavcem števerjanske občine, hvi tovalci so sklenili, da se zim ska pomoč brezposelnim uporabi za njihovo začasno zaposlitev pri popravilu občinskih poti. Sklenili so popraviti pot po Sčednem, v Grojni, od pokopališča proti Koršiču m staro občinsko pot po Močilih Skupno s popravilom te poti bodo na nekaterih mestih položili betonske cevi, da *e ho deževnica odtekala pod e»-stiščem.
Dalje so razpravljali o odkupu dveh parcel za gradnjo osnovnih šol na Kakencah m v Jazbinah. Medtem ko so se za Jazbine že domenili, obstajajo za odkup parcele za šolo na Kakencah že nekato re težkoče.
Nekaj dni poprej so imeli člani vzajemne bolniške blagajne prvi občni zbor. Razpravljali so o nekaterih naj-
PRIZNANO MEDNARODNO ATOMSKO PODJETJE LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Uuca D'Aosta M - Tel. 28-45 - GORICA PREVZf MAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji /a prevoz blaga v Jugoslavijo
nujnejših vprašanjih. Prert-| vsem so prisotni izkazali ne-
iiiiHUiiiiitiiiiiiiiitimiiiiiiiitiiitiiiiiiiimtiiiitiiiitiiiimiiitiiiMmiiiimiiniiiituiiimiiitimiim
Bližamo se ureditvi obmejnih blokov
Maja bodo pričeli podirati pri Rdeči hiši
Na Rafutu gradijo še novo poslopje za obmejne stražnike, še ničesar pa niso ukrenili za obmejni blok pri Šempetru
Pred dnevi smo zapazili, da _ dence in onemogočilo marsi-so na desni strani Ul. Cravos pričeli čistiti zemljišče za gradnjo novih stavb zasebnikov, med njimi tudi stavbo gostilne, ki jo bo gradila dosedanja lastnica gostilne pri Rdeči hiši. Zdi se, da bodo do maja meseca oblasti poskrbele vsem stanovalcem streho nad glavo in da bo tako omogočeno podiranje stare stavbe, v kateri so poleg zasebnih stanovanj tudi u-radi obmejne policije in finance. Za gradnjo novega poslopja, ki bo sprejel urade obmejnih organov in za ureditev asfaltne ploščadi pred upravnim poslopjem bo država kot znano potrošila 150 milijonov lir. Vsekakor bo nova stavba dokaj impozantna in upati je, da bo tudi nov asfaltirani trg odgovarjal potrebam prometa, ki prav tu pri mednarodnem bloku pri Rdeči hiši stalno narašča. Kot vedno tudi tokrat ne moremo mimo dejstva, da nihče še ni poskrbel za premestitev bolnišnice, ki vsekakor ne spada več v ta čisto mednarodni kraj mesta. Morda pa bodo odgovorni organi to stvar skušali urediti po zaključit v: gradnje nove velike bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto, ki bo brez dvoma lahko sprejela vse mestne bolniške oddelke.
Tudi obmejni blok na Rafutu, ki je postal precej prometna točka skušajo oblasti urediti. Na pobudo župana so zadnje dni pričeli graditi majhno poslopje, v katerem bo prostora za obmejne policijske in finančne organe. Doslej so se morali obmejni stražniki zadovoljiti z leseno barako, ki vsekakor ni odgovarjala njihovim potrebam Tudi na obmejnem bloku v Šempetru so obmejni stražniki nastanjeni v neki na pol podrti stavbi, ki je last umobolnice. Pokrajinska uprava bi lahko poskrbela za njeno popravilo ali pa stavbo dala v najem občini, da bi jo uredila in tako popravila prvi izgled mesta, ki ga dobi vsakdo, ki pride skozi ta blok v Gorico.
Slabo vreme tudi
kje prehod v dolino. Tudi javna dela, ki so jih v nekaterih občinah komaj pričeli so začasno ustavljena, tako da kaže narava skoraj zimsko sliko. Upati je, da se bodo predvidevanja vremenoslovcev uresničila in bo v doline zapihal toplejši zrak, ki bo najavil dokončen prihod pomladi.
■■ —«»---
Darovi
Ob 4. obletnici smrti Josipa Cigoja je soproga pokojnika darovala Podpornemu društvu dva tisoč lir in Dijaški Matici tri tisoč lir. Najlepša hvala!
Za Dijaški dom pa je daroval Ciril Klanjšček iz Ste-verjana 50 kg krompirja, N. N. iz Doberdoba 100 kg krompirja in 2 kg fižola, N. N. iz Steverjana 50 kg krompirja in N- N. iz Gorice 1.000 lir. Vsem najlepša hvala.
 «»------
Začasna zapora državne knjižnice
Zaradi čiščenja in nekaterih obnovitvenih del bo državna in mestna knjižnica v Ul. Mamelli zaprta od 15. do 24. aprila. Izposojanje knjig bo vsak dan od 1Q. ure do 11.30.
 «»------
Tatovi v cerkvah
Športni dnevnik
Motociklistična dirka po Italiji
Franceschini in Dali’Ara zmagovalca osme etape
Venturi še vedno absolutni prvi
zadovoljstvo zaradi zdravnika, ki je določen za štever-jansko občino. Vaščani so se pritožili, da so zdravnika nekajkrat poklicali po telefonu zaradi nujnih primerov, toda ga niso našli, enkrat pa je prišel s precejšnjo zamudo. Zaradi takih nepravilnosti se je že dogodilo, da so nekateri člani poklicali zasebnega zdravnika. Nekateri so se tudi pritožili, da se upravni odbor bolniške blagajne, ki je sestavljen iz petih članov, še ni nikoli sestal. Seje bi bile nujno potrebne, da bi odborniki posredovali, kadar se pojavijo prepreke v delovanju te važne ustanove.
AVTOBUSNA PROGA SOLKAN - GORICA
Postaji tudi v severnem delu mesta
Avtobusni promet med Solkanom in Gorico vzdržujeta podjetji «Avtopromet» iz Solkana in Ribi iz Gorice. Avtobusi obeh podjetij vozijc na isti progi, ki pelje po Sveto-gorski cesti in čez solkanski blok. Razlika je samo v tem, da se avtobusi podjetja «Av-topromet« v obeh smereh u-stavljajo na Catterinijevem trgu (Medaglie d’oro) in na Travniku, medtem ko se Ri-bijev avtobus ustavlja samo pred pošto. Za potnike, ki prihajajo iz Solkana je veliko bolj primeren avtobus «Avtoprometa», ki se ustavlja na dveh postajah (končna postaja za oba je pred Ribijevo garažo), ki sta primerni za tiste, ki so namenjeni v severni in vzhodni del mesta. Prav tako velja tudi za povratek. Nas ne zanima, zakaj se Ribijevi avtobusi ne smejo ustavljati na omenjenih dveh postajah-(Lahko si vzroke tudi predstavljamo, če se spomnimo na hude boje, ko je mestni avtobusni promet prevzelo podjetje ATA). Zanimajo pa nas posledice te prepovedi. Na omenjeni progi se vozijo tudi starejši ljudje, ki morajo na avtobus k pošti, da se potem peljejo v Solkan, ali pa se morajo jugoslovanski državljani peljati prav do pošte in se vrniti celo peš v severozapadno četrt, če nimajo lir za mestni avtobus. U-krep je namreč dvorezni nož, ki prizadene tudi preprosta prebivalstvo in ne samo Ribi-ja. Po našem mnenju naj se vprašanje reši v korist potnikov.
 «»------
IZ ST. MAVRA
Smrt kmeta
V tem tednu smo imeli v naši vasi en smrtni primer Med delom je krava močno ranila 73-letnega spolovinarja Giuseppa Josia iz St. Mavra Zaradi hudih notranjih poškodb so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kljub zdravniški pomoči kmalu izdihnil
— KINO —
CORSO 14.30: »Seme nasilja« G. Ford, A. Francis, v me-troscopn.
VERDI. 15.00: »Opoldan... pola strahu«, D. Martin, J. Lui-s, v vistavisionu m v barvah
MONTECATINI TERME, 13.
— V osmi in predzadnji etapi motociklistične dirke po Italiji, Ciuanciano - Monteca-tini Terme, dolgi 243 km, je dirkač Franceschini z motorjem Morini dosegel svojo četrto etapno zmago s povprečno hitrostjo 108.900 km na uro. Vodeči Venturi z motorjem MV je prišel na cilj šele deseti, a je kljub temu obdržal prvo mesto v splošni klasifikaciji športnih Tr.Gtorjev m seveda tudi v absolutni klasifikaciji. V skupim serijskih motorjev je zmagal DalTAra z motorjem Bianchi s povprečno hitrostjo 100.922 km na uro. medtem ko v splošni klasifikaciji serijskih motorjev še vedno vodi Rottigni, ki je danes prišel na cilj drugi.
Kljub temu, da je bilo danes precej padcev, se vrstni red v nobeni kategoriji ni bistveno spremenil in je zelo verjetno, da se ne bo niti jutri, ko se bodo dirkači podali na poslednjo etapo do Bologne, dolgu 162 km.
Sodnik lass Schipper za Fiorentina-C. zvezda
HAAG, 13. — Holandec Lass Schipper bo sodil povratno nogometno tekmo za pokal evropskih prvakov, ki bo 17. t.m. v Florenci med Fiorentino in Crveno zvezdo iz Beograda.
Puskas-Inter
MILAN, 13. — Glavni tajnik Interja dr. Valentini, je zanikal vest, da bi bil Puskas že dokončno angažiran. Dejal je, da so sicer v teku pogajanja, ki se dobro razvijajo in ki so tako rekoč načelno tudi že izpeljane, da pa je pri tem potrebna velika previdnost, ker se mora lešiti najprej vprašanje, če bo Puskas sploh lahko nastopal brez madžarskega privoljenja.
Iz Nadiških dolin sporočajo, da je bilo tudi tam v preteklem tednu izredno slabo vreme, ki je preprečilo spomladanska dela kmetovalcem. Deževje je povzročilo precej škode, napolnilo je potoke in stu-
Oaožniki iz San Lorenza so zasledili dva brezposelna Na-politanca Nicolč Malinconica in Giuseppa Nevinija, k: sta v četrtek ponoči vdrla v cerkev v Moši, kjer sta se polastila miloščine iz vseh treh skrinjic. Toda skupno sta seštela komaj pet sto lir; večj» najbrž tudi ni bil znesek, ki sta ga našla v krminski cerkvi, kjer naj bi po mnenju orožnikov bila pred dnevi na I MODERNO. 15.00:	«Vitez
ogledu ista dva nepoštenjaka. j črno sabljo«.
VITTOH1A. 15.00:	»Sreče ni
moč kupiti«, M. Gordon, v tehnikolorju in cinemasco-pu.
CENTRALE. 15.00:	«7 moril-
cev«, R. Scott, v barvah.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo danes 14. aprila nb 16. in 20. uri
v prosvetni dvorani v GORICI, Korzo Verdi štev. 1 z dramo Renata Leliija — prev. prof. Ivan Savli
« Na nočnih
v treh dejanjih (prvič v slovenščini)
Cene:
I. sedeži 250 lir; II. sedeži 150 lir; stojišča 100 lir
Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in pri blagajni dvorane.
NOGOMET
TENIS
zastopale se hiše: Aston Martin, Heley, M. G. Sunlean in Tryuomph.
BOKS
SYRACUSE, 13. — Ralph «Tiger» Jones je včeraj zvečer premagal po točkah v 10 rundah Vhica Vejarja.
S AH
MOSKVA, 13. — 16. partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Smislovom in Bot-vinikom st je končala remi. Stanje: 8,5:7,5 za Smislova.
Vstopnice za mednarodno nogometno tekmo
JUGOSLAVIJA
ITALIJA
ki bo v Zagrebu 12. maja 1957., dobite v
TRŽAŠKI KNJIG ARNI-TRST Ul. Sv. Frančiška 20 Tel. 37-338
KINO SKEDENJ
predvaja danes 14. t. m. ob 16. uri MGM barvni film:
«Protivohunska
služba»
V ponedeljek 15. t. m. ob 18. uri barvni film MGM:
«Prelaz pri Trdnjavi
SABLJANJE
PARIZ, 13. — Svetovno prvenstvo v sabljanju za leto 1957 bo v Parizu od 15. do 29. septembra.
OLIMPIADA
Kairo kandidira za olimpiado 1964
KAIRO, 13. — Egiptovski e-limpijski cdbor je — kot piše list «Ahram» — sklenil na svoji zadnji seji predlagati Kairo za sedež olimpijskih- iger leta 1964 in sprejeti že sedaj v ta namen vse potrebne ukrepe.
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trst
KINO PROSEK-KONfOVEL
predvaja danes 14. t. m. ob 16. uri METRO barvni film:
«R0SE MARIE»
Igrajo:	Ann Blyth, F.
Lamas, Marjorie Main
Avstralka Long zmagovalka v Palermu
PALERMO, 13. — V nadaljevanju,,,..teniškega turnirja v Palermu so bili doseženi naslednji rezultati:
Moški posamezno (četrtfinale): Merlo (It.)-Llamas (Meh.) 8:6, 6:1; Sirola - Bergamo 6:1, 0:6. 7:5.
Zenske posamezno (polfinale): Long (Avstral.) - Migliori (It.) 6:2, 6:1. Budding (Nem.)-Lazzarino (It.) 1:6, 10:8. 6:4.
Zenske posamezno (finale): Long (Avstral.) - Budding (Nem.) 9:7, 6:1.
Mešane dvojice (polfinale): Long (Avstral.), Ayala (Cile) -Budding (Nemčija), Palafox (Meh.) 6:3. 6:3; E. Budding (Nem.), Rejes (Meh.) - Lazzarino, Pietrangeli (It.) 8:6, 8:10, 6:2.
Moške dvojice (četrtfinale): Reves (Meh.). Palofox (Cile)-Woodcock, Gibson (Avstral.) 7:5,	6:1:	Llamas.	Co->treras
(Meh.), - Bergamo, Fachini (It.) 6:4. 8:6.
CLEVELAND, 13. — Ze petič zaporedoma je Pancho Gonzales v Lnalu premagal Pan-cha Seguro s 6:3, 3:6, 7:5, 6:1.
AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
FRANC LIPOVEC
naznanja vsem svojim cenj. klientom da se je s. I. marcem t. i. preselilo iz Ulice Timeus 4 v Rojan Ul. Moreri 7: • telefon 35608 AUTORIMF.SSA ROIANO
T^tejmDneinjah
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film cinemascope
«Vojaško
(RCorte Marziale»)
GAJ*Y
;Vi’ ij-?!
Igrajo: GARA COOPER, CHARLES PICKFORD in RALPH BELLAMY
Veličastna zgodba o vojaški drami, ki je pretresla Ameriko V ponedeljek 15. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
L
«
PARKETNI LOSČILNIKI
»
Obiščite nas v italijanskem paviljonu na Zagrebškem pomladanskem sejmu
ANDREJ BOLKO mr. ph.
UVOZ - IZVOZ
F ar maoe v trnki proizvodi In kemikalijo TRSI ~ UL. 1 ORRtBIAMOA 21, II
Telefon 81-815
KOLESARSTVO
15 držav na dirki Praga - Berlin - Varšava
PRAGA, 13. — 15 držav ;e potrdilo udeležbo na X. kolesarski «Dirki miru« na progi Praga - Berlin - Varšava, ki bo imela 12 etan v skupni dolžini 2.129 km. Italija, Holandska in Avstrija so povabilo odklonile. Dirka se bo začela 2. maja, starter pa bo predsednik mednarodne kolesarske zveze Achtlle Joinara.
 «»-------
3 italijanska moštva na dirki Pariz-Bruselj
BRUSELJ, 13. — Tri italijanska moštva so se prijavila za dirko I-ariz-Bruselj, ki bo na velikonočni ponedeljek 22. aprila. Moštva so: nCoppi« v sestavi: A. Coletto. Gismondi, Filippi, Gaggero, Nascimbene. Cainero; »Leo« v sestavi: Mo-■ser, Nencini, Pintarelli, To-gnaccini. Minardi; »Bottecchia* v sestavi:	Boni,	Benedetti,
Piazza, A. Bottecchia, Carlesi, Favero.
AVTOMOBILIZI M
BRESCIA, 13. — Organizatorji XXIV. avtomobilske dirke «1000 milj« so prejeli prijavo ekipe «Escurie Ecosse«. ki bo zastopala britansko industrijo «Jaguar». Britanske avtomobilsko industrijo bodo
V
s
za
hišo:
RJUHE
E
BRISAČE BLAZINE
SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE l.t.d.
V
za šport-ribiča, morsko ribarjenje t
AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RI BARSKE PALICE MUHAR1CE UMETNE VABE TRNKI l.t.d.
Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELI A SCH1AVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489
S
E
AUT0M0T0R
IllPOttT - F« x p o R T
Elektrogenske skupine za ribolov od 2 do 5 KW razstavljene v italijanskem paviljonu na zagrebškem velesejmu
P R E D S TAVNIS TVO za nadomestne dele italijanskih, nem-skin, angleških In ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje
Motorji Marini Diesel Hatz Volipi od 4 do 20 HP hlajenje na zraik
TltlENTK- IKNT - UL. HIHMK 1«
TEL. 30-197 - 30-19»
•• SEJMU PROMETNIH SREDSTEV Z MEDNARODNO UDELEŽBO
(»ALON AVTOMOBILOV)	_ ,,	,	1111111	x	,,
.	_	. • Prikaz najrazličnejših vrst restnih, zračnih. železnlfiklli In vodnlli vozil
Od 25» V. do 2. VI. 1957 na G O sp O tla r S k Otn razstavišču V Ljubljani aTehnl$nn p o možna -I»r o metna sredstva ttezervnl deli!
^	...	_ . ...	n..	...	• Najnovejši modeli avtomobilov z vsemi prednostnimi in tehničnimi Izpopolnitvami!
milili
Popust na Seleznici: osebni 25 %, za prevoz 50 %
Informacije : Goa pod ant k o razstavile, Jjjubljaiia, Titova 50 Predstavništva: Beograd, Balkanska 27 - Zagreb, Ilegeuova O
IS e odlašajte - prijavite se takoj l
oooooo