43. številka. Ljubljana, vtorek 23. februarja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD Iita.iia vaa nvstro-oyor8ke uezele za celo leto 16 *oid., za pol leta 8 guld. 3 gol<\. 30 kr., za on : nuoc I goid. 10 kr. Za pošiljanja na za pol lota 10 gold. — Za fdlpode učitelje na ljudskih šolab ,po posti prejeiuan za ČBtrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-jiopiiB p^it-vme 6 kr., će bo oznanilo le ti s so boj podobo svojega gospodarja, katerej bi se moral kuez klanjati. Ali lvau III. se zavoljo tega Strašno razsrdi, zgrabi p< dobo, jo vrže ua tla, ter jo z nogami potepta, poslanci pa prežene. Ko je kan Aluuat to zvedel raz srdi 1 se je strasno, spomnil ho liat'jcvik časov, ter sklenil moskovskega kneza na vsak na&in za to preziranje kazniti. Hotel je podvreči vso moskovsko pokrajino« Ha bi bilo pa to podvzetje sigurnije, sklenil je zvezo s Kazimirom litvanskim, prijateljem, ki se je bal vedno rasteče nu či velikega iuieza. Namenil je tedaj kan od dveh stianij napasti Roško. Zares jo vzdignil na noge vso svojo ordo iu 1. 14K0 navalil na ruske meje. Zvedši za to Ivan III. poslal je pioti Tatarom s;luo voj«ko, a da se savaauje proti Litvi, napotil je nanje Bfengli Ghireja s Kiimci, ki so tudi navalili v 1 t an-ko Podolijo. Tatari so se drvili prek ruskih mej že-leči Moskvo pokončati: ali na meji so pov-Hodi stražili ruski polki in Tatari so s."; morali vrniti na drugo strau, kajt potekel je č;iH, ko so oni brez straha naval Ivah na sovražnika, kjer koli so ga našli. Njihova hrabrost je zgiuila iz njih. Na drugej strr.ni o pji veudar prodrli do reke Ugre, kjer se je ntaboril kan s svojimi s,novi, kuezi in Veo vojsko pri5akovaje svoiega zvezuika Kazimira. Na drugem bregu pa so stali Rusi privezavši k obali brode iu prevoze. Boja nij hotel nobeden začeti; stali so, gledali eden druzega, ter grozili so in zmerjali namjere nitko za tim neteži. Da se mi bacimo a vrtlog sanjarija, najviše bi to škodilo Jugoslaven ikomu pitanju, koje se mora shvatiti triezno i promišljeno. Iz programa hrvatskoga naroda nesmije ono nikad izostati, nn mora nam uviek lebditi pred očima kano neki višji cilj, komu je ciela ova radnja posvećena." Mi Slovenci smo popolnem spokojeni, ako je to mišljenje na Hrvatskem mej inteligencijo občno in ako se pri denašnjem delovanji vsaj toliko misli na poslednji cilj, kolikor je praktično mogoče. Opomenili smo nže v zadnjič, da upamo, ka naš dotični dopisnik prečrno sodi. Vendar nič ne škodi, če Hrvatje pazijo nekoliko, da se jim mladina ne starč evičijani, kar se, kakor čujemo, bolj godi, nego je za Slovanstvo na jogu dobro. Politični razgled. Motrasiijc ^ I«* V Ljubljani 22. februarja. Of r it tor t mnvn pravda bode menda denes v pondeljek še le končana. V soboto predsedn'k sodišča, kateri je bil v petek mej obravnavo v medlevico padel vsled preveli cega ponočnega dela v tej pravdi nij bil je toliko k sebi prišel, da bi bil mogel končati. V ili-žitvitviii ztiiH'ti je bilo 20 t. m. nadaljevanje posvetovanja o opravilnem redu te zbornice. I) . Razlag je nasvetoval, naj se pristavi, da se vsak govor, ki je govorjen v državnem zboru v tistem jeziku v stenografičen protokol vzame, v katerem je bil predavan, in v katerem se državni zakonik izd > je. Ta predlog so pa Nemci vrgli kakor je navada jim. *TV*«»* je bil 19. febr. vse ministre na dvorski obed povabil samo Itanlmu.Mi ne. To je sigurno znamenje, da bode ta mož, ki je pri nas po Vesteneku famozne volitve v trgovinsko zbornico izvršiti dal, vendar padel. Dalmatinski c. kr. deželni načelnik baron Rodić je pisal dalmatinskemu deželnemu odboru, da ima se odslej v vseh uradih v slovanskem hrvatsko-srbskem jeziku nradovati, da imajo oblasti slovanske pečate s slovanskimi napisi napraviti in da imajo biti nadpisi na kancelijah slovanski biti. — Znano je, da ho si nemški ustavoverci oni-dan vse prizadevali Rodica odpraviti in vendar zmaguje na ta način. Ki daj bomo Slovenci vsaj toliko dosegli ? Hrvatski proračun sklenen v saboru za 1875 je cesar potrdil. Otjersleo ministerstvo iz obeh strank je vsled ugodnih dogovorov gotovo. Cesar bode sprejel te dni vse ude one komisije, ki je dogovore imela mej strankama in potem bode imenovan minister-predsednik. Viite-aJ«* «lrž»v«>. liiithi minister prometa je predložil črteŽ nove sibirske, uralske iu doneske železnice v skupni dolžini 8O0O vrst, (t j. 1143 milj.) Na Francoskem je republika vendar zopet zagotovljena. Nov Valonov načrt o ustrojstvu senata ima uže večino zagotovljeno. Ministerstvo bodo najbrž prevzeli Audifret-Pasqnier, Say, Wallon, Decazes in Cissey. Zbornica bode potem gotovo razpuščena. Mladi Lulu IVapotenn je zadnji vtorek naredil kadetovsko skušnjo na Angleškem. Sedaj bode stopil na čelo bonapartistične agitacije. Proti uit i -anion tuniki „Germaniji" je tniii.ikii vlada sklenila kazensko postupati, ker je ponatisnila papeževo encikliko nemškim škofom. Tiskovna svoboda baš tudi v Bismarkovini ne cvete, da si se Nemci liberalne zovejo. — Bismark zopet žuga, da bode odstopil, ker je z delom preobložen in bolehen. Prigovarja se mu, naj ostane, da si za delo pomočnika poišče. Dopisi. Iz Tratil 20. febr. (Tzv. dop.] Pri nas je vreme, kakoršnega niti stari ljudje ne pomnijo. Sneg mede, da se ne more niti izpod strehe, vse ulice so ga uže polne in ko se na ulice pokažeš, treba je oči vedno zaprte imeti. V luki v tem hipu ladije strašno nevarnost trpe, vse se more po večkrat privrzati, in še ko je ladija dobro privezana, omajejo se velikanski stebri na obrežji vsled hude burje, ako nevihta kmalu ne odjenja, nevarno je, iu nesreč tudi ne bode manjkalo.F, Politično in bralno sloveosko društvo „ Edinost" je začelo svoje delovanje. Odbor se je konstituiral, ter volil mej soboj za pred-sedn ka dr. Bizjaka, za podpredsednika dež. poslanca g. Nadlišlka, za tajnika g. Dolinarja in za denarničarja g. Trobca. Pri zadnji odborovi seji je odbor izdelal predloge, kateri bodo pri občnem zboru na dnevni red stavljeni, katerega namerava sklicati odbor prek reke. Le vČasi so se sprli iz daleč: Ti Uri s strelicami, a Rusi s puškami iu strelicami. Ahmat je pričakoval Litvance, ali Ivan Vasiljevič je znal dobro, da Litvanci ne pridejo, ker je ji odbil Meugil CJhirej. Vendar pa se je držal Ivan III. svojega starega običaja, da se nij namreč prenaglil; on je ljubil vsako delo delati oprezno, a boj s Tatari je bilo pod vzet je težko, zakrito. On se je bal, da bi na enkrat zgubil to, za kar so se trudili tako dolgo in težko poprejšni moskovski knezi in tudi on sam. Začel je dvomiti o boju. In zdaj so ga začeli motiti še nekateri bojarji, ki so pozabili na svojo rodno zemljo, na čast ruskega imena, ter mislili samo na svoje bogastvo, žene in otroke, smrtnega boja za domovino pa se bali bolj, nego bog zua kaj. Veliki knez je sklical bojno v ječe, v katerem se je zaključilo boriti se proti sovražniku, čeravno ga ima neizmerno mnogo. Ali knez nij bil za to; on je hotel vse to poravnati mirnim načinom; in ker sta tudi dva njegova ljubimca za to glasovala, poslal je knez boljara Tovarkova s ponudbo mira in z mnogimi darovi Ahmatu in knezu oni" Temini. Ali okoli Ahmat je zavrgel na srečo Ruske vse te ponudbe, zahtevajo, bezuvjetno podložnost, sramotno robstvo in dolžni davek od devet let. To je bilo preveč, knez nij mogel na to pritrditi, tor preneha vsako ugovaranje. Veliki knez je po dolgem razmišljanju pustil vojsko svojemu sinu in vojvodu, ter odšel v Mo :kvo. Moskva se je med tem časom pripravljala na boj. Spominjaje se poprejšnih bed po tatarskih navalih bežal je narod trnmoma iz okolice v mesto. Strah in trepet je bil velik, kakor da jim Tatari za petami stoje. V tem času pa je prišel Ivan III. iz vojske. Narod je začel mrmrati: rostovski vladika Kasijan je posvaril velikega kneza, ker je popustil vojsko. S pohvalo je treba spomenuti, da se je trudilo posebno svečenstvo hrabriti srca uplašenih Rusov in nagovarjati je na obrano domovine. Za to je pa tudi vse pograbilo za orožje, da se opre neprijatelju. Ko je Ivan v Rojann. Na dnevnem redu stoje 3 zelo važne točke, katere hočemo ob svojem časa razglasiti. Čudno je, da Slovanom sploh vedno nesloga vse podira ali zavira. Tudi v tržaški okolici imamo Človeka, ki je začel rovati proti novemu društvu, akoravno je še komaj ustanovljeno, in nekatere ljudi odvračevati. Na mestu, da bi bil vesel, da so se rodo-doljubi potrudili ustanoviti za celo okolico v njegovem rojstvenem kraji politično bralno društvo, zabavlja črez odbor, ki vendar nema drnzega, nego delo in grdi društvo. Zatorej pa je njegova zvezda zatonila in tacega človeka se je treba varovati, kateri se Slovenca kaže, pa ima z najhujšim nasprotnim laškim časnikom nO:ttadinou zvezo, poroča in opravlja službo „špiceljna". Domače stvari. — (Deželni odbor) ji dež. načelništvo prosil, naj hitro razpiše volitev na Notranjskem na mesto dr. Ooste, za to je odložil volitev enega uda na mesto dr. Coste v dež. šolski svet na tako dolgo, da deželni zbor novega deželnega odbornika voli. — (Tukajšnji „Tagblatt") nekaj o bodoči taktiki „mladoslovencev" pri prihodnjih matičnih volitvah govoriči, kar je vse nič. V literarnih in narodnih rečeh nam žele nesloge le smrtni sovražniki našega naroda. To prepričanje bode pravec, po katerem se hočemo ravnati tudi pri prihodnjih matičnih volitvah, — če bode ikako mogoče. V domačo borbo se bomo spustili samo, če nam bode posiljena, želimo je ne, tem menj pak je kak sklep uže gotov. — (Predavanja.) Ta postni čas napravijo nemški profesorji in drugi zopet predavanja v Ljubljani. Ali bi ne mogli in morali slovenski profesorji z drugimi narodnimi sposobnjaki v Ljubljani tudi napraviti slovenska javna berila na pr. na korist „narodne šole" ? — (Ljubljansko tiskarsko društvo) je razposlalo te dni svojim društveni-kom izkaz letnega računa podporne blagajnice za bolne, potujoče in onemogle tiskarje za 1. 1874., ki reprezentuje glede društvene imovine lepo premoženje, namreč gld. 3075. III. videl, da je ž njim vse nezadovoljno, odšel je iz Moskve v KraHmje selce; kne-zinja pa je pobegnila s celim dvorom do Relo-jezera. Od tukaj je on pošiljal list za listom svojemu starejemu sinu Ivanu, ki nij hotel odstopiti od boja. Ivan Vasiljevič je poslal povelje vojskovodju, da ima sina uloviti s silo. Vojskovodja pa se je tega hal, ter nij kneza poslušal, nego samo nagovarjal mladega kneza, da gre k očetu. Ali knez Ivan Ivanovič ni) odšel. On je trdo stal na reki, ter nij pustil Tatarom prek nje; Rusi so se včasi ž njimi krepko tolkli, pobili jih mnogo, ali Črez reko jih niso pustili. Koncema se je dal vendar pregovoriti veliki knez na prošnjo vladik in druzega naroda, ter je odšel zopet k vojski. Na boj se on vendar nij odvažil. Mej tem je nastopila jesen, nastopili mrazi in reka Ugra je zmrznila. BlaboduSni bojarji, bogatini in debeli srebroljubci začeli so zopet motiti velikega kneza, ki se je premislil ter zapo-vedal vojski, da se vrne nazaj v ravnini 83 kr. Želeti je, da bi pristopili v to pod porno društvo vsi še ne vpisani tipografi ljub., ker je za nje posebno v neugodnih in nesrečnih gmotnih slučajih zelo prospešno. — (Celjsko učiteljsko drnštvo) jo volilo sledeče gg. v novi odbor: J. Bo« biBot, načelnik. Avg. Tiscb, namestnik. M. Novak in J. Wei«, za pisatelja. Gr. Tribnik blagajnik. L. Kovač, knjižničar. Fr. Vučnik st, BI. Kropej in K. Vrečar, odborniki. — (Ormnžko učiteljsko društvo) je imelo v minolem letu GO gld. dohodkov in 49 gld. stroškov. Za odposlanca k zboru Štajerskega nLehrerbundau je bil pri občnem zboru izvoljen g. St. Kovačič. — („Pevske vaje za narodne šole') je sestavil po novih učnih načrtih g. lladosiav Skoflek, nadučltelj na Vranskem, in i li je postal odboru „učiteljskega društva za slovenski Štajer", da bi jih na svitlo dal. Odbor jih je poslal nekaterim izvedencem v presojo in jih bode skoro gotovo, ako stroški preveliki ne bodo, na dan spravil in morebiti v prilogi „Slov. Učitelja" priobčil. — („Mali prirod opis 8 podobami") in „Malo fizika v pogovorih", kateri knjigi za narodne šole je poslovenil J. La-pajne, se uže tiskati. — (Šolstvo.) Enorazredne šole v Les-kovcu, Krškem in v KadeČah se bodo za 1 razred razširile. Plače 2 učitelja v Leskovcn bode 4f>0 gl., v Krškem in Radečah 500 gl. V Trebnjem in Cermoflnjicah se hote eno-razredui šoli tudi razširili, plače 2 učiteljev bodo v 1876 1. 450 gld. Učiteljske plače v Košani in Št u rji (postonjski okraj) se bodo v prihodnjem letu od 400 na 500 gld. povišale. V plauinpkem okraji dobe podporo za nova šolska poslopja: Godovič 1200 gld. Vojsko 2100 gld., Ledine 1700 gld. — („Avstrijska Nizza".) Iz Gorice se nam piše: Ta je po krasnih solnčmh dnevih denes s snegom pobeljena, burja in sneg razsajata posebno po okolici. — Včeraj smo pokopali enega prvih advokatov goriških gosp. dr. Uimonda, bivšega deželnega poslanca in načelnika več italijanskih društev, hudi udarec italijanskej svobodomiselne) stranki. Pogreb je bil velikansk; nadgrob nico je govoril — čudite se — njegov uas- Borovska in Kivmenesa, ker to mesto se mu je videlo prikladneje za bitko, nego li reka Ugra. Ali nam se Čini, da ga je samo strah na to naguai, kajti tatarsko koujani-fitvo se je moglo v ravnici bolj razširiti, nego li pri reki. To, ve se, da so opazile tudi ruske Čete, kajti mej njimi zavladu velik strah, pa mesto, da se v redu vrstijo, pobegnejo sramotno. Tatarom je bil zdaj odprt čist pot; ali Ahmet se nij nič mauje bal Rusov, nego Rusi njega; zatorej so pobegnili drugi dau tudi Tatari, opazivši, da pri reki nij več Rusov. Mislili so, da je Ilusi čakajo v zasedi. Tukaj se je tedaj dogodilo, kar se redko kdaj na svetu zgodi, da dve vojski bežite ena od druge, nevedoči zakaj. Tako je Ahmet propustil slučaj in Čas in potem mu ni nič več stalo do boja, kajti tako huda /.ima je nastopila, da je vse zmtzovalo, Tatari pa so bili skoraj nagi in bosi. Vrh tega pa tudi litovska pomoč ni) prišla in doma v Ahmetovej ordi je bilo vse nemirno. Zatorej se je vruil Ahmet meseca novembra v svojo državo, osvetivši se strašno protnik, voditelj klerikalne stranke goriške gosp. dr. Doliac; čudno, da nema liberalna stranka niti enega govornika mej soboj! — — (Iz Trsta.) Na drugem mestu pri-občajemo dopis iz Trsta, ki omenja veliko burjo. Drug dopisnik iz Trsta nam piše: Burja je odnesla eno barko po morji, na kateri je bilo sedem ljud-j j pomagati si nijso mogli nič. Še le drug dan, ko je burj» odjenjala jo je pri Ptrani prestregla druga velika Indija in jo z vervmi k sebi potegnila in jo v varstvo spravila. — Hurja je v Trstu fijakarske vozove prevračala; mraz je strašen. — (V goriški čitalnici) 21.febr. 1875 je bila ob 7. urizvečer beseda Program je: 1. Ouvertura po slovanskih napevih, vglasbil E. Titel; 2. Kita, dramatičen prizor, zložil Boris Miran; 8. Na morju, vglasbil Dav. Jenko; 4. Molitev, samospev, vglasbil Marijini ; 5. Graničar, deklamacija, poslovenil Oegnar; 7. Daljni, zbor, vglasbil Fr. Šubeit, 7. V Spanji, šaloigra v enem dejanji, spisal Jul. Rosen poslovenil J. Nolli ; 8. Slavček, mešani zbor, vglasbil Anton Hribar. Odbor. — (Iz Istre) Be nam poroča, da je živinska kuga, ki je ubozim isterskim kmetom nad 700 glav živine vzela, sedaj po-uehala in je zaprtije povsod konec. — (Zblaznel V) V Tolmačevem je Ro tarjev hlapec Tone Blaž vrgel krčuiarja K. na tla in je tepel ga in z ujegovo glavo ob kamenita tla tolkel. Prišla je neka deklica in pretepu konec storila. Krtroar je vstal in šel domov, doma se je zi*eel po vsem životu tresti, skočil iz hiše in bežal po cesti, njegov pes za njim. Pes je prišel drugi dan nazaj, moža pa nij. Sodijo, da je vsled preme-kastenja niožjau, ko je hlapec z njegovo glavo ob tla bil, revež zuorel ali zblaznel. Sodnija je hlapca zaprla. (Kakor Be nam pripoveduje, dobili so ga v ljubljanski krčmi in v tukajšnjo bolnišnico deli.) Razne vesti. * (V Gradcu) je za 1. 1875 zapisanih 9123 otrok, ki so dolžni šolo obiskovati. Mej temi je 100 Slo vencev. * (Nesreča.) Fabrika za žvepleuke ali klinčke pri Goeteborgu na Švedskem je po Kazimiru, ker je mislil, da ga je popustil in izdal. Poplenili so Tartari v Ukrajini dvanajst mest, ter je požgali, prebivalce pa v sužnost odpeljali. Mej tem pa so se ruske čete nadale, da bode tatarska sila dcues ali juter na nje udarila in uže so mislili okoli sebe požare in razdjave. V kratkem pa so dobili vest, da so Tatari odšli v svojo ordo. Rusom je bila ta vest ravno tako čudna in neverjetna, kakor poprej Tatarom beg ruske vojske. Odleglo je Rusom pri srcu in nastopila je radost iu veselje. Veliki knez se je vrnil v Moskvo s slovesom no prelivši ni kapljice krvi. Brat knezov pa je pregonil /sndar Ahmeta v puste, ter ga tudi potolkel. V samej ordi pa so komaj pričakovali svojega kana, kajti veliki kuez, sluteč, da je Ahmet vso svojo vojsko iz zemlje potegnil, zapo-vedal je krimskemu carjeviču Nordoulatu iu knezu Vasiliju Nosdrovatomu, da ob Volgi provale v zapuščeuo ordo, da bi tako prisilil Alimata na vrnitev in obrano svoje zemlje. Čim je Ahmet slišal, da bo Rusi v ordo na- eorela. Pri tem strašnem požaru je sgorelo 44 ljudij in 9 jih je na smrt ranjenih. ■Poaltliio. Je prav lepo, unaji, 19. februarja 1875. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere tu Barry t* 'funti. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo in- bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i Dtroeih brez medicin in stroškov; zdravi vb« bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žlezo i nadttho, bolečine v ledvieab, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lUo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v aleslh, slabosti in blevanjo pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledieico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, SSgO dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Iieneka, pravega profesorja medicine na vseučili&ci v Mariboru, /idravilncga svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofi nje Caatle-■jtuart, Markize de llrchan a mnogo druzib imenitnih Otob, se razpošiljava na posebno zalite vanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, io.jul. 1852. Kevalesciere Du liarry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri primidl jivem a bolehnem draženji v loalnl cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih iu mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo prt vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Hud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih drnžtev. VVincbeBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vala Izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čiitnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede; vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, iMi. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. li e r o 1 i n, B. maja 1850. Ponavljaje izrekam" glede Kevalesciero du Harry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n, taj ni Banit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (liadcnsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov M straš-limi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Kevalesciere du liarry po-polnama zdrav. Viljem li ur k ar t, ranocelnik. valili in pleniti začeli, vrnil se je precej s svojo vojsko; ali prišel je prekasno, ter nij našel več Rusov, ki so se bili z velikim plenom domu podali. Ali za to je zadel na novega jakega neprijatelja, na Nogajce ki so bili s 10000 Kozaki v ordo navalili, ostalo poplenili in samega Ahmeta pokoačati hoteli. Pa to se je tudi dogodilo ; ko se je namreč Almiet, blizu denaSujega Azova uta-boril, napal ga je iznenada po noči Jrak, ubil ga spečega v šotoru, zarobil ženo, hčere, blago in inuogo litvauskih robov, pak so povrne zopet v Tjumcn v Sibiriji. Ali zlatna orda se tako raztene. Istina, da so siuovi Ahmetovi še nekoliko časa carevali na pustah blizu Olge, s prestoljem Astra-I1..111; ali nijso smeli nič več na Ruse naval jevati, a Šaraj, glasovita prestolnica Ba-tijeva in sedež zlatne orde, ki je 200 let sramotnim jarmom pritiskovala ruske kue-zove, propala je od ognja. Podrtiue jej Se daudenes stoje, ter spominjajo popotnike na uekdanjo važnost in velikost tega mesta. (Konec prihodnjič.) M o ti t o n a, Istra. Učinki Kuvalisiuri' du lltirrv so izvrstni. Ford. G 1 a u s it t- r g« r, c kr. okr. zdravnik. St. rt0.41B. Gosp. F. V. henoko. pravi profesor medicino na vsriii'iliSOt v Mariboru • N«'im"ij:i >, pili v „11 e r I i n a r K I i n i s c li e W o . li •• n s c b r i 11" od 8. aprila 1878 to Id: „Nikdar in- -/.tihim, da j« o/.dia vila onega mojih otrok le takosvsna „K'i'vahuta Ara biča" (KuvuloiVn-nO. Ihte je v t. UMMCa vidu«' wi in več hujšalo, ter vedno hljiivalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu Odpraviti! toda hY\iileseietv gaje oidravila popolnoma v 6 tednih. št. lil.i1 io. Marki/.o de Brehan, bolehale leden let, na mspanji, treslici na \seli tulili, shiijšanji in hipohondriji. St. 7JI.H10. (iospo vdovo Kleininovo, Diissoldorf, na dolgoletnem liolehanji gla\e in duvljonji. Sr. 7.r>.K77. Flor. Kollerja, C kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehauji diišiiika, omotioi i tiščanji v prsih. st. 75.'.'7o. Gospoda Gebriels TesnerJs, sluša trlja sišje javne trgovinske akademije dunajlks, ttv skoro breznadejni prsni Imlerini in pretresu čtitnie. st. t').r).7ir>. Gospodični de Montlouii na nepre> bavljenji, m-spanji in hujšanji. .št. 76.988. Barona Sigmo in letne hnunote ni rokah iu nogah i t. d. Ke\'aleteiere je A krat tečnejii, nego meso, tor bo pri odraščenih iu otrocih prihrani BOarat več na ceni, glede hrane. V plobastib pufticjib r»o pol fanta I goM. f>0 kr L tint. 'J 0 kr., 8 fonta 4 gold. M) ki., 5 tnu Hov 10 gora«, 12 funtov 20 goM., 24 funtov 86 ^;old. — uUjvaloeoiore-Blioaitcn v pu*ica't h. " <» ki is i .';»:<):» kr.— fcnralaMiora-Okooolate* v viho- lat v ploMieah ta Ji' tui I ,.o • I r., 24 tM 2 golo 50 .; H >.nr, v 44radul bratje O i« u i a u t aioy r v v £ai» tomfcu tiiool.ti ■% Frank, Itatovul P. Biro baohor, v £.<»»«! Lndvig ■•:> #!'..<:•, •/ viu.riuor.- M. Mf.rič, v i.i rnuu ./. - IckhitUfi n, v /iiurt-liii v lekarniei usmiljenih sester, v *'cr liovlvnli pri N. Sni r h n, v Oscioi pri .Jul. Davidu, lekarju, v «.rn ».. i ii pri .los. v. 1'upu, mesltieniu lekarju, pri C. M. Jahnorjti, lekarju, v Vitrai tiiiiu pri lekarju dr. A. II alte r ju, (ttkot v rsal ... Mtih pri tlolinb Isvaijfa tr. taeseftfsMh UfOVeOl i I -../.poiilja duinj»ka hite ua vso kr*j» po poAtsi) ■ ■ >intoafi N ■»■• •-•••»in Razglas. Tajniška siu/ha je raspisana za okrajni iu občinski tasti p v Sinariji pii Oolji z letuo plač«i (I0O gold. Prosilci morajo biti zmožni slovenščine iu nsoiioine v govoru in pismu, ter izurjen' v političnih zadevah. Svoje prošnje naj blagOTold prosilci vposlati ■ dotičmmi prilogami do /. mavca 1.1. • k. .i i um. u tastopu v S n arij i pri Oeiji. Okrajni /asiop v Smariji pri (olji, (69—8) 14 febr. 1S75. Nafielnik: tiulrlnli. I. t. Pekarsko naznanilo. ♦ ♦♦♦♦♦4. : Jar ne j Zujzefc* pok na starem trgu št. 46—(6, bodo od 21. t. in. počonši prodajal /.#•/#// *WH na vhk«, iu to najbolj izvrstnega iu zdravji primernega, boljšega, kakor ho povsodi drugod prodaja. I/, naj line moko velja funt . . '.) kr. I/, manj firm inoke velja funt 7 kr. Vsaki dan zjutraj o I. 7. uri so doki kruli. Slavno občinstvo uljudno pu/.ivljem, da so prepriča o dobroti in nizki eeni mojega kruha. (f>7—2) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Naznanilo. I * i - i podpisanem, ki ne mo:e dopla'ati, je na prodai OO «lolui<- (uifičusnih listov)-l>aiikk.i lđ rai iiili«! /. letuo plafio 500 gold. — Pinma iu dojki /i, poHebno (Iki//, doktorstva zdravilstva in rauocelstva, časne službe v kaki zdiaviluiei iu znatne slovenskega jezika se pošljejo do O« marca t. i. okrajoema nabora Sloftn-gralkema. (41—:i) Bvoj sedež ima zdtavnik v Slovanskem ::radcu. — S!u/.beua pravil:-; ho pr: okrajnem Odboru Slovengraškem. Okrajni odbor Slovengraški, dne 9. febr. 1875. Predstojnik i Kali^arlc. .'i.'lii\lMJk*i . >riSC 22 februarja, ii/.vono telegraflčno porodilo.) Enotni „ 86 lHliC dr*- pobojilo .... 112 , — akcUe narodne banka yi>2 P Kreditne akt ip« .... 821 „ 7."» London ........111 s 40 Napol.......... 8 „ 9 '•/» 0. k. cekini.......5 n 8d Sr«hr.. 1P& 70 ■9) JL /1 kranjske hranilnice v Ljubljani. K, nT je c. k. deželna vlada 28. septembra L874 St. 7571 po dovoljenji o. k. ministerstva aotranjih zadev odobrila pravila kreditnega društva kranjske hranilnice, st- vabijo, sviipi misel naznaniti, vse v Ljubljani ali na deželi kranjske kronovine stanujoče (bivajoče) osobe in firme, ki hote* kakor kreditni deležniki temu društvu pristopiti. Kreditni deležniki društva zamorejo le osobe poslati, kalen1 na Kranjskem stanujejo, ali pa firme, ki opravljajo samostalno kupčije sali oprtnije ua Kranjskem, in sprejmejo se le laki, ki so pristojni sprejema glede* njihovega značaja, zmožnosti priclolminske in plaeavanja. Vsak deležnik mora prvi mesec, k<> vstopi, 10 °/o mu dovoljenega kredita plavali v varščini zaklad, in '/.» "/« v reBervni zaklad; s tem denarjem se bode p<> pravilih gospodarilo, ki bodo enake obresti neslo, kakor hi'anilniČne vloge. Menjice, ki morajo naj manj 20 gold. iznašati, navadno ne smejo presegati dobo I mesecev, nikdar pa c» meseoev od tistega dnd, ko so uložene bile; BploŠni kredit se ne dovoli nikomur pod L00 gold. in ne Tre/. L5.000 gold. vse dmge pogoje obsegajo pravila, ki se dobe* tiskane v hranilnioni pisarni. ludi se pravila, ako kdo zahteva, pošiljajo |»o poŠti na adresatove stroške. Hara ateljstvo h i *an ili t ice hran ij&ke v I .j n 111 j a n i. 20. februarja L875. Izdajatelj in urednik Josip Jurčič Lastuiua iu tisk „Narodne tiskarueu. -J