Leto xiii. 150—151 Ljubljana, september — oktober 1970 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« 06. ju&ižeju V našem dinamičnem obdobju je komaj kaj časa za majhen predah, za pogled na-*aj, za oceno tega, kar smo storili. Pa je ^seeno prav, če pogledamo, kaj smo doslej vse doživeli, dosegli in tudi zgrešili v minulih letih. Četudi za dosežke podjetja tako °bdobje 25 let ni veliko, nam je vendar prineslo različna obdobja, raznovrstne rezultate in mnogo sprememb. Že naša dejavnost sama, ki kaže danes na dokaj urejene forme, se je v preteklih letih često menjala, °d obnove domovine, prek elektrifikacije in industrializacije tja do današnje dobe, dobe določene specializacije, pa tudi hude konkurence. Kaj vse smo videli na prehodni poti! Kako smo bili sami v letu 1945 in kako se je gradbeništvo v Sloveniji razraslo 'n razbohotilo. Od enega podjetja na 60 Podjetij, od skromne mehanizacije v vse številnejšo in sodobnejšo, od mase nekva-iificiranih do izbranega strokovnega kadra, °d primitivnih predvojnih organizacijskih Prijemov do najsodobnejših metod, kjer korakamo vštric s sodobno tehnologijo v svetu. Od dirigiranih tarifnih postavk do delitve dohodka po rezultatih dela, od z vseh vetrov nabrane skromne mehanizacije do sodobne opremljenosti z veliko konkurenčno močjo. ' Vse to smo doživeli, vse to so nam doprinesli naši strokovni kadri in delovni ljudje. Vsi tisti, ki so rosno mladi stali ob zibelki ustanovljenega podjetja, pa so danes že preizkušeni mački, mnogi, ki so nas že zapustili, njihova prizadevanja in napori pa so pustili globoke sledi v našem snovanju. Vsi mladi, ki nadaljujejo začeto pot, in vemo, da jo bodo, kot svojo nalogo častno izpolnili. >'• Zato vemo, da bomo uspeli, da naši napori niso bili zaman, da lahko mirno zremo v bodočnost, kajti naše vodilo bo, kot vsa ta leta tudi naprej: tehnični napredek in skrb za naše delovne ljudi. HUGO KERŽAN, dipl. gr. ing. glavni direktor 06 25-letmci Gradisa Ti, ki gradiš, si čelo otrl in se ta dan trudno ozrl v leta minula in v tisti čas, ki smo utrli družno rr „ gaz. Dvignimo odre, žerjave, vprezimo silne naprave, roka naj seže v roko. Z:' jmo o sinje nebo. Stoletja četrt pod nebes razprt GRADIS gradi za nove dni. Bloke, mostove, ceste, domove za rok današnji, za nove rodove: Dvignimo odre, žerjave, vprezimo silne naprave. Roka naj sež~ v roko. Zidajmo v sinje nebo! Plan bo presežen, če... Neizkoriščeni milijoni Leta 1966 je delavski svet podjetja izdal drobno knjižico pod naslovom »Pravilnik o določanju in izplačevanju premij v podjetju«. Ker pravilnik nima veliko paragrafov niti zamotanih določil, so ga gotovo takratni člani kolektiva prebrali ali pa so vsaj bistvo o njem slišali v času, ko se je sprejemal. Nihče, da celo tisti ne, ki so ga v organih upravljanja sprejemali, ni mogel slutiti, da bo apel tega pravilnika naletel na tako strnjeno gluha ušesa. Vsaj rezultati do danes so taki. Razumljivo je, da se nam vsiljuje vprašanje, zakaj tako? Zakaj se tako maloštevilni, rekli bi lahko le izjemni oglašajo s predlogi za novator-stva, racionalizatorstva ali tehnične izboljšave? Zakaj tako vztrajno odklanjajo zvišanje osebnega dohodka po tej možnosti? Morda so osebni dohodki teh kategorij delavcev že dosegli tolikšno raven, da ni več interesantno pehati se za novimi dosežki? Tega ne bi mogel trditi. Ali je morda tako pridobljen dohodek premalo mikaven, premalo v sorazmerju z vloženim trudom ali pridobljenimi sredstvi v korist podjetja? Z drugimi besedami: ali ni morda višina premije s svojo degresivno lestvico tudi destimulativno vplivala na tiste že itak redke, ki bi sicer radi dali marsikatero pobudo, pa so postali nezainteresirani? Morda se bodo komu zdele te besede nekoliko prehude, vendar mislim, da je že čas, da končno rečemo bobu bob. Lani sem nekoč zapisal v našem listu, da je bilo v podjetju Wibau iz Zahodne Nemčije (letos smo pri istem podjetju kupili črpalko za beton), ki ima manj kot 2000-članski kolektiv in ki gradi izključno le gradbene stroje, v minulih 20 letih prijavljenih nad 2000 patentov in nad 400 tehničnih izboljšav in racionalizacij. Preprost izračun kaže, da je v minulih 20 letih poprečno vsak dan prijavljen po en patent ali racionalizacija. Kako to, da je med njimi, ki služijo kapitalizmu in med nami, samoupravljavci, tolikšna razlika? Ali smo mi že toliko bogati, da ni potrebno misliti na nič drugega kot le na ubiranje plodov in ali so oni tolikšni siromaki, da si le tako zagotavljajo eksistenčni minimum? Trdim, da je komaj obratno res. Kako naj sicer tudi razumemo trditve J. S-S. (Jeana Servana Schreiberja) v njegovem »Ameriškem izzivanju«, ko trdi da predstavljajo glavni vir čistega dohodka modernega podjetja tehnične izboljšave. V nadaljevanju pa navaja: »Izkušnje pa kažejo brez izjeme, da je v moderni ekonomiki, ki jo bistveno določa ritem pospešenih izboljšav, izumitelj novega produkta ali postopka v primerjavi s svojimi konkurenti v neprimerno močnejšem položaju. Če pristane, da z njim deli sad svoje iznajdbe, izvaja s tem gospodovalen pritisk, ki se kaže v naraščajoči ceni za odškodnino, ki jo zaradi tega seveda zahteva zase.« Tudi mi se zavedamo, da bi glavni vir čistega dohodka moral izvirati iz permanentne zboljša ve tehnologije dela. Nobenega dvoma ni, da je tudi pri nas to tudi delno res. Tudi naša tehnologija se venomer izboljšuje, tega sami v tolikšni meri niti ne zapažamo, ker smo pogosto v sredini dogodkov, pa nam veličina dela ali postopka zbledi. Nedvomno je pa glavni razlog te, naj jo imenujemo pasivnosti, nizki delež, ki ga sprejme iniciator ali predlagatelj take izboljšave. Verjamem tudi, da se stvari ne bodo zasukale na boljše tako dolgo, dokler ne bomo prav iz tega grma spodili zajca. Šele takrat bodo ustvarjene razmere, ko bomo glavne vire čistega dohodka črpali iz tega in ne tam, kot to delamo že vsa leta s sistematičnim zidanjem cen. S tem bi se seveda tudi bistveno približali tistemu socialističnemu reku, ki trdi, da največ ima tisti, ki skupnosti več da. Vedeti namreč moramo, da je doba entuziastov močno za nami. Sedanji pravilnik bo potrebno temeljito predelati in z njim predvsem vzbuditi močnejše zanimanje za boljše sodelovanje naših inženirjev, tehnikov, delovodij in kvalificiranih delavcev. Priliv novih idej, pobud itd. bi moral biti v našem skupnem sistemu mnogo večji kot drugje. Iz svoje dolgoletne prakse bi lahko naštel nekaj značilnih primerov, s katerimi bi podkrepil te trditve. Tako sem za spremembo stropne konstrukcije, ki je prihranila nekaj desetin milijonov starih dinarjev (meni pa naprtila sovraštvo dveh uglednih statikov z njunima dvema sodelavcema), prejel ca. 100.000 din. Na naslednjem objektu, ki je bil projektiran, pa tudi grajen po istem načinu, pa že nisem mogel dobiti ničesar, ker sem za enako rešitev že prejel »primerno« odškodnino. Nadalje so že danes vsi pozabili, s kakšnimi napori smo pri PE Ljubljana pričeli z uvajanjem centralno pripravljenega betona. Z grenkobo se spominjam, kako malo je bilo takrat somišljenikov. Vsakodnevni očitki in prigovarjanja so bili na dnevnem redu. Še ob koncu leta, ko sem na seji delavskega sveta poročal o doseženih ekonomskih rezultatih, predvsem pa o dokončni zmagi nad kvaliteto betona, je bilo vse sprejeto z dokajšnjo rezerviranostjo. Danes, po 8 letih, le še najbolj konservativni v podjetju ne verjamejo, da je bila izbrana pot edino pravilna. Koristi pa uživajo vsi, da, enako tudi tisti, ki so z večjo ali manjšo prikritostjo zavirali razvoj. Precej podobno se razvija centralna priprava armature v podjetju. Morda čez osem let tudi nikomur ne bo padlo v glavo, da bi tak koncept zaviral. Naštel bi lahko še vrsto predlogov, ki so bili obdelani in nakazovali boljši tehnološki razvoj, našli pa na žalost le redke posnemalce. Mislim in upam, da bo ta skromni apel našel zagovornike predloga, ti pa pobudnike za temeljito spremembo pravilnika, saj postaja tolikšno intelektualno mrtvilo malo da ne že sramotno. J. Lipovec Direktor Iko Ravnikar o finančnih rezultatih v našem podjetju ob koncu letošnjega avgusta in o perspektivah do konca Kako je s financami v našem podjetju? Ali smo kaj pridobili v naši »blagajni« letos, ko delamo na vseh koncih in krajih, po vseh gradbiščih s polno paro? Na ta in podobna vprašanja nam je na hitro odgovoril direktor finančno-računovodskega sektorja, tov. Iko Ravnikar. »Če pogledamo osemmesečno si- »Približno 36 tuacijo in tudi doseženo realizacijo seveda z nedovršeno proizvodnjo.« do konca letošnjega avgusta, potem smo lahko kar zadovoljni,« je na vprašanja odvrnil tov. Ravnikar. »Lahko celo trdim, da so rezultati skoraj nadpovprečni.« »Kako pa je z likvidnostjo, s tem tem bodo vsa naša planska predvi-večnim in neozdravljivim jugoslovanskim problemom?« »Likvidnost v našem podjetju je, lahko bi rekel, nekako konstantna. Niti ne zaznamujemo kakšnih posebnih in bistvenih pozitivnih rezul kakšnih kritičnih problemov. Zdaj pa je vse odvisno od tega, kako bomo ta kritični material lahko zagotovili tudi za jesensko obdobje, vse tja do decembra. Če ta problem ne bo rešen, potem ni genija, ki bi nas potegnil iz precepa. Brali smo že o milijard, vključno težavah in hudih zagatah gradbenih podjetij v Makedoniji in Hrvaški, mislim pa, da bomo prav kmalu v istem golažu tudi Slovenci. Če sem prav informiran, bi slovenska grad-»O tem pa je nekoliko težje go- bena tak°i Potrebovala še voriti. Če bi šlo vse normalno, po- ^jmanj 20.000 ton betonskega zele- »Torej mislite, da se bo letos dalo realizirati predvidenih 50 milijard starih dinarjev? za, ne vem pa, kje ga bomo dobili- devaniTne^samo^do^ežen^ marveč p"b„ai!jo„.v„„Ljublja”° verjetno tudi presežena. Ampak, rekel sem, če ...« »Kaj mislite s tem?« To, kar nam je vsem dobro po- cementa na gradbiščih še ni bilo bolj optimistično prognoziranje. tatov, niti ni znakov, ki bi kazali, pomanjkanje materiala. Letos da kritično drsimo navzdol.« prvih 8 mesecev kar dobro vozili, »Kaj pa naše obveznosti?« kljub težavam z nabavo železa in »To je seveda še naprej precej težko breme, tako za nas kot tudi za druga gradbena podjetja. Moramo sproti poravnavati vsaj glavne in najbolj kritične gradbene materiale, zlasti betonsko železo, cement, les in druge. Če tega ne bi delali, bi se kaj hitro obrisali pod nosom za obljubljene količine. Tako je pač v našem gospodarstvu. Seveda so cement, železo in še nekateri materiali za nas ne samo osnovni, življenjsko pomembni materiali, marveč tudi res velike finančne postavke. In ta denar moramo promptno plačevati, če se nočemo zameriti našim dobavite-teljem, s tem pa bi seveda lahko kar resno ogrozili tudi temelje in obstoj podjetja. Danes je, kot vemo vsi, ogromno povpraševanje po cementu m železu, zato lahko samo tista podjetja, ki so solidni plačniki, računajo, da bodo dobila vsaj obljubljene količine.« »In kolikšna je torej realizacija v našem podjetju ob koncu avgusta?« Zenice in Beograda, niso — vsaj doslej — nič kaj preveč razveseljivi. Morda se bo upajmo, kaj obrnilo na bolje. Ampak znaki iz zadnjih . , . dni avgusta in prve polovice sep- ™Ln°„A.nl^?rlL„.0Z1™ma Tvs® hulSe tembra - delo na mnogih objektih že moramo ustavljati — zbujajo resno zaskrbljenost. Osebno bom zelo vesel, če bom imel kmalu povod za Karel Ficko in Mirko Perjet na gradbišču Cinkarne v Celju 0 novem sistemu izobraževanja v gradbeništvo Zadnja leta smo priče izjemne aktivnosti mnogih družbenih faktorjev, prizadevanjem, da bi našli najprimernejšo rešitev, da bi se lotili reforme in modernizacije celotnega izobraževalnega sistema, ker s sedanjim ne moremo biti zadovoljni. Ze leta 1966 sta organizirala sindikat gradbincev in svet za gradbeništvo pri zvezni zbornici v Skopju posvetovanje o izobraževanju strokovnih kadrov v gradbeništvu. Podobno posvetovanje smo imeli 1968 v Banjaluki, vendar so vedno le ugotavljali, kaj bi bilo dobro. Leta 1970 (Uradni list SFRJ, št. 16) smo dobili resolucijo zvezne skupščine o razvoju vzgoje in izobraževanja. Svet za gradbeništvo pri zvezni zbornici je uvidel, da je nujno nekaj ukreniti in je naročil jugoslovanskemu gradbenemu centru, naj sestavi osnovni koncept novega sistema izobraževanja gradbenih kadrov. Na nedavnem posvetovanju smo že razpravljali o njem. Slišali smo, da je enoten sistem na področju naše države nujen. Samo nekaj podatkov: V vsej državi je trenutno 17 gradbenih fakultet s 6000 slušatelji, 33 srednjih tehniških šol s 16.000 slu-'•,tolii 23 vajenčkih šol s 5000 slušatelji. Vidimo veliko nesorazmerje med številom slušateljev posameznih grupacij in kvalificiranih delavcev, ki so najbolj potrebni. Potrebno bo sistem izobraževanja spremeniti, da bomo prišli do teh potrebnih kadrov. Verjetno je nekaterih šol preveč, drugih premalo, vsekakor bo potrebno tudi mrežo šol pregledati. Zmešnjava je tudi pri učnih programih. Na sedmih popolnih gradbenih fakultetah predavajo 147 različnih predmetov, ko je znano, da je za gradbeno fakulteto dovolj ca. 40! Za danes se bom ustavil samo pri šoli za KV delavce. Predlaga se štiriletna gradbena šola. Za vpis je potrebna dokončana osemletka. Ta bi imela dve leti skupen pouk, ki bi bil prikrojen gradbeništvu, potem pa se deli: naslednji dve leti se lahko študira za gradbenega tehnika, eno leto pa za KV delavca. Študij za KV delavca bi bil v glavnem povezan s praktičnim delom. Obstoja še ena vari- anta: Da bi za KV delavca študirali tudi 4 leta, vendar bi se lahko vpisali s končanimi 6 razredi osnovne šole. Novi predlog je zanimiv in o tem bomo to jesen razpravljali na zbornici, sindikatu in biroju gradbeništva. Verjetno bi uspeli z novim sistemom šele, če bi ustanovili izobraževalno skupnost gradbincev. Ves de- Gradis, Gradisa, Gradisu Slovenska akademija znanosti in umetnosti — institut za slovenski jezik nam je na naše vprašanje glede sklanjatve in pravilne pisave imena našega podjetja odgovoril takole: Obravnavana zadeva prav-zaparv ni jezikovnega, temeveč bolj praktičnega značaja. Vseeno je hvale vredno, da kaže uredništvo tolikšno skrb za jezik. Oglejmo si torej s tega vidika pisavo vašega podjetja. Narekovaj se danes pri naslovih ustanov in podjetij že skoraj redno opušča. Seveda bi bil upravičen v primeru, kjer bi lahko prišlo do dvoma, tega pa se v našem primeru ni bati. Pisava s samimi velikimi črkami je neokretna, primerna sicer za čelo dopisa, nikakor pa ne v sredi dopisa. Predvsem dela težave pisava stranskih sklonov, saj ne veste, ali bi rabili GRADISA ali GRADISa ali GRADIS-a, vse troje pa ni nič kaj prijetno za oko. Zatorej ste lahko kar veseli, da je ime tako srečno zloženo, da se da brez sile uvrstiti v slovensko sklanjatev: Gradis, Gradisa, Gradisov. nar (2.5 % za izobraževanje) bi se stekel sem, in potem bi bilo lažje uresničiti potrebe in želje gradbenikov. Naj omenim, da so hrvaški gradbeniki že ustanovili svojo izobraževalno skupnost, kamor po zakonu plačujejo vsi 3% za vzgojo. Nekaj podobnega se pripravlja tudi pri nas v Sloveniji in če nam to uspe, bo izobraževanje lahko pravilno zaživelo. Republiška izobraževalna skupnost se sicer trudi, ne more nam pa nikoli dati toliko sredstev, kolikor jih potrebuje naše strokovno šolstvo, ki potrebuje več kakor druge šole. Ing. Dragovan Sever Pismo iz Radenc v zadnji številki Gradisovega vestnika sem zasledila marsikaj o gradnji v Radencih. No in kot bivša sodelavka podjetja moram priznati, da me je napredovanje gradnje še tembolj zanimalo. Med mojim zdravljenjem v Radencih, ki mi ga je omogočila PE Ravne (najlepša hvala), sem vsak dan opazovala urjenje delavcev, prenašanje betona z žerjavom, polaganje armature, in to celo po strosih varnostnih predpisih — v čeladah v hudi vročini in '°'o ob hudih ne—iih. Delajo v treh izmenah, torej noč in dan -7 pravi tempo za podjetje, malo manj prijetno seveda za goste, končno pa se človek tudi temu pri.adi. Prav ponosna sem bila tudi na to, ko sem v »Večeru« zasledila naslov »Predaja nove ceste Ravne-Kotlje«. Želim, da bi podjetje Gradis še vrsto let s svojim kvalitetnim delom in elanom uživalo svetovni sloves. A. Simon IIIIIIIIIM Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« Izdali delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska Liskama »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno JENDA STOVICEK FRANC STALEC JOŽE PUKSlC VINKO IRMAN IVAN KORACON JOŽE BOLTE JOŽE KLEMENČIČ HILDA MLAKAR ALFRED BRANV ALEKSANDER SKRLAK , / : JANEZ ŠKOFIČ IVAN DROFENIK ŠTEFKA KAISER ANTON ZAKRAJŠEK ALOJZ TUREL 1 ALOJZ GRMOVŠEK MAJDA OCEPEK ing. BORUT MAISTER BOGOMIL KORBAR FRANC VOVK »GRADISOV VESTNIK« * Stran 3. asi jubilanti 25-letniki Franc Rednak, Celje Janez Dežman, Jesenice Ivan Koračen, Jesenice Franc Vovk, Jesenice Alojz Tur el, Ljubljana Anton Zakrajšek, Ljubljana Franc Kimovec, Zalog ing. Borut Maister, Maribor Jože Pukšič, Maribor Lado Janžekovič, Maribor Aleksander Škerlak, Maribor Feliks Muršec, Maribor Ernest Krajnc, Maribor Jože Bolte, Ravne Franc Štalec, KO Ljubljana Alfred Brank, KO Ljubljana Ivan Drofenik, KO Ljubljana Stefan Jus, KO Maribor Jože Klemenčič, KO Maribor Alojz Čarman, Škofja Loka Rudi Triler, Škofja Loka Jenda Stoviček, OGP Ljubljana Hilda Mlakar, SPO Ljubljana Alojz Grmovšek, SPO Ljubljana Vinko Irman, SPO Ljubljana Regina Zajc, Biro za pr. Ivan Božič, Centrala Bogomil Korbar, Centrala Štefka Kaiser, Centrala Majda Ocepek, Centrala Valentin Manfreda, Centrala Ivan Pergar, Centrala Janez Škofič, Centrala Prid’ zidar se les učil Hitro je pretekla doba 25 let, ki sem jih preživel v Gradisu. Vendar niso bile spremembe v življenju in delu menda nikoli tako očitne, kakor prav v tej dobi in za časa naše generacije. Splošni napredek in zlasti skok v tehnologiji tega udejstvovanja je tako viden, posebej še v naši stroki, da si težko zamišljamo, kako smo takoj po osvoboditvi z majhnimi sredstvi, brez zadosti šolanih kadrov in z malo izkušnjami obnavljali naše porušene kraje in ustvarili vse to, kar danes stoji in služi svojemu namenu ter rodi sadove še nam, v glavnem pa mlajšim generacijam. Menda je takrat storila svoje naša mladost, ter neuničljiv idealizem. Ko smo pričeli z delom v Kidričevem, smo se lahko preštevali na prste. Bilo nas je dvoje inženirjev, dva tehnika, nekaj delovodij, kakih deset nameščencev in čez tisoč delavcev, pred nami pa gora težav in skoraj nerešljivih problemov. Sami smo za na-dalevanje gradnje tovarne aluminija pripravljali načrte, računali konstrukcije, se pričkali z investitorji, organizirali delo na terenu ter se skupaj z delovodji in delavci učili delati in se med seboj ipopolnjevali. Vsaka malenkost nam je delala težave, ker nam je vsega primanjkovalo. Glavni gradbeni material je bil sicer centralno razdelejen, bil sicer centralno razdeljevan, vse orodje, droben material in nujne pripomočke je bilo pa treba z veliko iznajdljivostjo nabavljati po vsej domovini. Trgovine so bile po vojni prazne, industrija je izdelovala le masovne izdelke. Takratna tehnologija je bila preprosta, več desetletij stara, le malo izboljšana z metodami, ki so jih prinesli med vojno Nemci v naše kraje. Tako smo bili na primer gradbeni' odri vsi leseni. Za fasadne odre za visoke stavbe v Kidriečvem smo rabili za eno stavbo cel gozd okoli 10 m dolgih drogov, lanten, ki jih je bilo težko dobiti in je bilo zanje treba obresti pol Pohorja. Se težje je bilo postavljanje le-teh. Odri so bili spojeni s skobami in smo imeli več kovačev, ki so stalno kovali tako spojke iz odpadnega betonskega železa. Za silo so bili lesovi zvezani tudi z žico. Sedanji inšpektorji bi se najbrž režali ob pogledu nanje. Gramoz smo vozili na gradbišče iz oddaljene gramoznice s starinsko ozkotirno železnico. Imeli smo okoli 7 km tira, kakih 60 vagonetov in več parnih in motornih lokomotiv — celo malo železniško podjetje. Vsaka sjavba je imela svoj betonski mešalnik in svoje skladišče za cement, svoje tesarje in svoje železokrivilce. Stolpni žerjavi so bili prava redkost. Gradivo so dvigovali z bob dvigali, ki smo jih montirali v lesene stolpe, visoke tudi do 30 m. Glavno ročno prevozno sredstvo so bile lesene samokolnice in pri izkopih se je na daleč slišalo ne- nehno škripanje. Zunanje prevoze so opravljali vozniki s konjsko ali celo volovsko vprego. Za nastanitev delavstva, ki se ga je sčasoma nabralo nad 1500, smo postavili celo mesto barak in obširne kuhinje ter jedilnice. Delavci so spali v nadstropjih, v velikih sobah. Ker smo bili oddaljeni od večjih krajev, smo morali urediti še špecerijske in manu-fakturne prodajalne, brivske, čevljarske in krojaške delavnice. Da bi izboljšali prehrano delavcev, smo uredili obsežno kmetijo. Na glasu smo bili po lepih pitanih prašičih, ki smo jih včasih zredili čez sto. Pogosto je bila inšpekcija centrale za njih usodna, saj jih je nekaj »prestavila« brez dekreta na bolj suha gradbišča. Razen dela na gradbišču smo bili tudi nenehni politični aktivisti z neštevilnimf nalogami, ki so nam jih nakazovale politične oblasti. — V takih razmerah so živeli naši delavci tudi na drugih Gradisovih gradbiščih. In danes? Beton vozimo s centralnih betonarn, prevažamo in nakladamo ga tako, da ne vidi in ne okusi lopate. Po gradbiščih hrumijo vibratorji, les žagajo in vrtajo z električnimi lesnimi stroji. Mali in veliki bagri se zažirajo v zemljo in lopata je le še »frizersko« orodje. Naša težka prevozna dvigala montirajo do 20 ton težke betonske konstrukcije, kjer jih le rabimo. Težke mostne nosilce betoniramo v specialnih delavnicah, jih prevažamo na velike daljave in jih s posebnimi pripravami potiskamo čez reke. Betone lepimo kot kose lesa, ustvarjamo take trdnosti, da o njih prej nismo sanjali. Opaži prihajajo na gradbišče iz delavnic že prirejeni, betonsko železo iz centralnih žele-zokrivnic že vse pripravljeno za polaganje. Na gradbišče prihajajo novi stroji in pripomočki, o katerih svojčas še sanjali nismo. Naši delavci stanujejo v svetlih, udobnih in toplih skupnih domovih. Pri delu so zaščiteni s čeladami. delovnimi oblekami, delovnimi čevlji. Nad njimi bdi naša in oblastvena delovna inšpekcija. Na stavbo jim vozimo toplo hrano, v domu imajo popolno preskrbo. Izpod zastreškov in okoli uprave so se umaknila kolesa. Izrinili so jih mopedi in avtomobili. In če srečavam naše delavce na cesti z družinami ali če jih obiščem na njihovem domu, vidim, da so zadovoljni in da so obdani s sodobnim udobjem. Če mi kak mlajši sodelavec potoži, da ima pri delu take težave, da ne more več dalje, bi ga rad popeljal za dobrih dvajset let nazaj v Kidričevo, ali na kako drugo prejšnje gradbišče v naših krajih in bi mu prijateljsko svetoval: PRID’ ZIDAR SE LES UČIT! KAKO ČAS HITI! Ing. Borut Maister Sezidal sem si lastno hišica Ivan Keršmanc, zaposlen v strugarski delavnici kovinskih obratov v Ljubljani, kjer dela od leta 1947, je dejal: »V začetku so bile težave, kot jih najdemo povsod. Vendar se je z leti vse izboljšalo in uredilo. Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljen. V 23 letih službovanja pri podjetju sem se marsikaj naučil, svoje izkušnje sem vračal podjetju po svojih najboljših močeh. Sezidal sem si lastno hišico, kjer živim s štiričlansko družinico. Ob prazniku podjetja želim, da bi še naprej tako uspevalo kot doslej, posebno pa si želim, da bi rasla samozavest članov, da smo vsi del velikega homogenega kolektiva, ki postaja iz leta v leto močnejšin in sposobnejši. Osebno pa si želim le zdravja, da bom lahko delal za podjetje in družino. Prav posebna moja želja pa je, da bi čimprej lahko užival resničen dopust in počitek, katerega sem doslej vedno le žrtvoval za gradnjo hišice.« Mnogo jih je dobilo stanovanje Ko je Karel Beti iz Preloga pri Čakovcu leta 1957 odslužil vojake, je slišal, da v Ljubljani gradijo veliko stanovanj. In tako se je odločil, odšel v Ljubljano in se kmalu znašel pri »Gradisu«, kjer so prav takrat začeli zidati visoke stolpnice v Savskem naselju. »Imate stanovanje v Ljubljani?« sem vprašal tovariša Betija, ki je pri gradbenem vodstvu Ljubljane že dolgo kvalificiran tesar. »Nimam,« je odvrnil. »Kako pa to?« »Ga ne potrebujem. Žena in otroka živijo doma, blizu Čakovca.« »Pa niste imeli želje, da bi prišli vsi v Ljubljano?«- »Sinova sta nekoliko podvržena astmi in jima je zdravnik priporočal, naj raje živita na deželi.« »Pa bi dobili stanovanje pri podjetju, če bi zanj prosili?« »Mislim, da bi ga dobil. Seveda bi moral prispevati polog, tako kot vsi drugi« »In vaši tovariši, kako so rešili svoje stanovanjsko vprašanje?« »Precej jih je dobilo v zadnjih letih stanovanja. Vsi tisti, ki so . že več let pri podjetju, so nekako rešili stanovanjsko vprašanje. Seveda so morah pridno varčevati in sami' zbrati precej denarja, vendar pa jim je tudi podjetje v veliki meri priskočilo na pomoč.« Gradis me je izšolal Kvalificirani tesar Mijo Barič, doma blizu Virovitice, je zaposlen od leta 1966 v gradbenem vodstvu Ljubljane. Dobili smo ga v Uncu, kjer gradijo velik objekt na cesti Vrhnika—Postojna. »Tesar sem že 17 let,« je pripovedoval. »Dolgo časa sem delal pri Primorju v Ajdovščini. Vendar sem bil v tem podjetju le priučen tesar, ker nisem imel izpita.« »In potem?« »Leta 1966 se se odločil in odšel v Gradis. Sele tu sem dobil možnost, da sem se izšolal. Odšel sem v tečaj in ga uspešno končal, tako da sem zdaj kvalificiran tesar.« »Ali veste, da bo Gradis kmalu slavil 25-letnico obstoja?« »To pa vem, sem slišal nekaj o tem.« »Pa boste proslavljali to obletnico ?« »Bomo, zakaj pa ne. Samo, če bo tudi kaj penezov.« Mladina je premalo vnela za šport V škofjeloškem kolektivu imajo dva Slavka Stanonika: prvi je temnolas in mu pravijo »ta črn«, drugi je svetlolas. Mi smo poiskali kar »ta črnega«, ki je znan športnik — strelec, smučar, gasilec in še kaj. »Včasih smo imeli v podjetju zelo dobro strelsko vrsto, v občini smo bili skoraj vedno na drugem ah tretjem mestu. Zdaj pa je tudi strelstvo nekoliko zaspg« lo.« * »In zakaj je tako?« »Hja, mladi so premalo vneti za šport. V podjetju skoraj vedno uredimo vse finančne probleme, poskrbimo za prevoze, za rekvizite in podobno. Ampak, kaj vem, mladim je skoraj vedno dolgčas. Menda bo kar res, da jih povsod privlačijo le kitare, ples in druge zabave.« »Torej ste črnogledi?« »Nisem, ampak precej tako je, kot pravim. Sicer ni. da bi obupali. Res je pa treba z mladino delati vztrajno in potrpežljivo. Veliko več bi lahko v našem podjetju dosegli, če bi imeli primernega vzgojitelja. Tu imamo kar precej vajencev in če bi se jim nekdo posvetil, bi tudi v športu dosegli lepše rezultate.« »In kateri športi mlade privlačijo?« »Težko je reči kaj, vsekakor je na prvem mestu žoga. Ob domu imamo igrišče, toda kaj, ko so fantje v 14 dneh žogo uničili. Imeli smo .tudi namizni tenis, nekateri so radi igrali, toda ko je bilo treba pospraviti mizo in mrežo, ni bilo nikogar. Skratka, podjetje ima za šport obilo razumevanja, mladi morajo tudi sami pokazati nekoliko več zanimanja in volje.« « Devel šelov in še deseti Jeseniški »Gradis« in njegov razvoj je tesno povezan z imenom njegovega šefa, Franca Vovka, ki že polnih 14 let — od leta 1956 — spretno krmari »Gradisov« čoln mimo vseh čeri in nevarnih brzic. Toda le malokdo ve, da je tovariš Vovk še deseti šef na Jesenicah. Pred njim jih je bilo kar devet, med njimi tudi Drago Mandeljc, Lado Macorati, ing. Stefan Mesarič in ing. Branko Vasle. Vseh devet šefov pa je na Jesenicah delalo manj časa kot deseti — tovariš Vovk. »Začel sem avgusta 1945«, je pripovedoval tov. Vovk, »in sicer najprej kot navaden tesar. Potem sem se vpisal v delovodsko šolo in slednjič še na srednjo tehnično šolo gradbene smerh Tako_ sem podnevi delal, ponoči pa študiral.« »To je bila precej trda življenjska šola in pot?« »Seveda. Marsikdaj bi že skoraj obupali, pa le nismo. Leta 1956, ko sem prevzel mesto šefa, je bila takšna kriza za delo. da je bilo že na tapeti vprašanje nadaljnega obstoja »Gradisa« na Jesenicah. In koliko ur smo presedeli v podjetju popoldne, zvečer, ponoči! Včasih smo imeli sestanke tudi do polnoči, enkrat še celo do dveh zjutraj. Ampak držali smo skupaj in tako prebrodili vse težave." »Kako gledate danes na Gradis?« »Mislim, da smo v vseh teh 25 letih vodili pametno politiko in hodili po poti. ki ne pozna zaletavosti in ekstremov. Gradis je zrasel iz predvojnih solidnih gradbincev in se ta tradicija nadaljuje tudi v sedanji čas.« »In kaj mislite o mladih?« »Prepričan sem, da bo med mladimi strokovnjaki, tehniki in inženirji dovolj takih, ki bodo nadaljevali pozitivno tradicijo, prevzeli vodilna mesta in se uveljavili kot sposobni gradbinci. Pač pa me skrbi problem kvalificiranih delavcev, ki že preveč množično odhajajo v tujino.« Edino dekle med lesarji Pod besedo tesar si vsakdo predstavlja močnega in postavnega moža, ki v mišičistih rokah vihti sekiro in drugo tesarsko orodje.. In res so tesarji ponavadi sami čvrsti, krepki fantje. Toda v Škofji Loki je med tesarji tudi predstavnica nežnega spola — Kristina Mrakova. »Ko sem imela 17 let, sem prišla iz Šmarja pri Jelšah v Škofjo Loko,, kjer je že živela moja starejša sestra. In tako sem prišla v Gradis kot nekvalificirana delavka, zajadrala med tesarje in zdaj sem že 17 let v tem podjetju.« »In tu ste se izučili za tesarja?« »Seveda. Z leti sem si pridobila pri delu potrebno znanje in spretnost in zdaj zavzemam delovno mesto kvalificiranega tesarja.« »Pa ste tu zadovoljni?« »Kar dobro mi gre.« »Pa plača? Je v redu?« »Nimam se kaj pritožiti. Seveda nihče ne dobi toliko, kolikor bi nucal. Kam pa pridemo, če bi bili .ljudje plačani po željah. Sicer pa vemo, da smo precej bolje plačani kot v nekaterih drugih podjetjih v občini.« »In kakšni so delovni pogoji?« »Če primerjam današnje in nekdanje čase. lahko rečem, da se imamo odlično. Zdaj so vsi prostori ogrevani s centralno kurjavo, včasih pa smo kurili peči z žaganjem. Celo s koši smo nekoč odnašali odpadke. Tisti, ki zdaj prihajajo v podjetje, sploh ne vedo, s kakšnimi problemi smo se morali ubadati v prvih letih in še pozneje.« Bodočnost je v tehničnem napredki Šef projektivnega biroja enote nizke gradnje Maribor je sedel za kupom načrtov, ko sem vstopil v njegovo pisarno. Malce začudeno me je pogledal, toda kmalu je stekla beseda v izredno prijateljskem vzdušju. »Gradis obhaja 25 let in želel bi, da tudi vi podate kratko izjavo o našem delu.« »Prav gotovo je 25 let velik napredek za vsako delovno organizacijo,« je dejal tov. ing. Oman. »Gradis je vseh letih kljuboval vsem in danes stoji najbolj trdno. Želim tudi, da bi se naše podjetje čimbolj utrjevalo tudi v bodoče, dvigalo svojo organizacijo, delavcem v podjetju pa da bi se jim življenjske razmere stalno iz-boljšavale, predvsem pa da bi Gradis čimveč vložil v tehnični napredek, kajti le na tem področju vidim našo skupno perspektivo.« »In kako se počutite kot,mlajši gradisovec?« »Kar dobro, dela je dovolj, delali smo prej in delamo zdaj. Razlik ni, moram pa poudariti, da sem z organizacijo zadovoljen, saj vsak točno ve. kaj naj dela in kaj mu je dolžnost.« Del8 opravljani z veseljem in ljubeznijo Janez Martinčič, vodja servisne delavnice za težko mehanizacijo v strojno prometnem obratu pripoveduje: -Kot nekvalificiran delavec sem prišel iz dežele v mesto, kjer sem se zaposlil pri našem podjetja, da bi se usposobil za strojnika. Ker sem se hitro vživel v svoje novo okolje in ker sem imel veselje do dela in za izpopolnjevanje svojega znanja, -em takoj vzljubil delo in podjetje. Po svojih najboljših močeh sem vračal podjetju, saj mi je poleg poklica nudilo tudi stanovanje, da sem si lahko uredil svoje družinske razmere. Ker nisem dovolj pazil na svoje zdravje, sem zbolel ter imam sedaj novo delovno mesto, ki je še vedno naporno, ker je v glavnem terensko delo. Vendar ga opravljam z veselem in jubeznijo. Verjetno ni gradbišča v okviru podjetja, kjer ne bi delal od leta 1947 dalje. Zato podjetje zelo dobro pozivam, poznam tudi njegov razvoj in njegov vzpon. Lahko mirno trdim, da je ta srebrni jubilej znak dobrega gospodarjenja in uspešnega poslovanja. Želim, da še v bodoče zastopajo naši kolekivi naše podjetje Gradis navzven tako enotno in udarno, saj le tako bomo predstavljali močno industrijsko podjetje, ki je bilo porojeno na porušeni in požgani slovenski zemlji." Iz Gradisa spel v Gradis Betoner Feliks Simonič je že skoraj četrt stoletja zaposlen v Sfadbeništvu. Leta 1946 je prišel v Gradis in delal na raznih objek-■h, zlasti na elektrarnah ob Dra-'i — v Vuzenici, Vuhredu. Ožboltu, Mariborskem otoku in tako uaprej. Potem je dolgo let delal v ehnogradnjah. Zdaj je zaposlen Pri enoti Gradis — nizke gradnje. ** gradi največji objekt na hitri uesti Vrhnika — Postojna, ogromen viadukt pri »ravbarkoman- di«. “In tako sem iz Gradisa spet Prišel v Gradis. Zdaj sem spet v stari firmi,« se je zasmejal. "Ste v teh dolgih letih doživeli ,.ai Posebno nevarnega in razburljivega ?« “O, teh stvari je bilo dosti.« “No, povejte vsaj eno.« "Enkrat je bilo hudo na Vuhredu, kjer je voda nenadoma Podrla pregrado.« "In kako ste se rešili?« "Imeli smo vsi srečo, ker za Pregrado takrat ni bilo nikogar. Edini, ki je takrat nastradal, je P‘l — bager. Na srečo je samo oager občutil uničevalno silo Dra_ v'e. No, pa tekih zgodb je bilo še veliko. Nekajkrat se je odtrgal keson in ga je odnesla Drava." "Ste zadovoljni v novem naselju?« "Bo kar šlo. Hrana je v redu, naselje bo tudi kmalu urejeno. Gez kakih 14 dni bomo verjetno irneii, tu prav vse — od lastne kuhinje do toplih prh.« Ali s puško ali z mopedom Srečal sem jo na stopnicah mariborske poslovne enote. Dober dan športnica, sem jo pozdravil. Marica Langevšek se je nasmejala in dejala: »Ali bom spet v časopisu ?« »Da, vendar tokrat le po športni liniji. Kdaj in kako ste se začeli ukvarjati s športom?« »Veste, takole je bilo. Žeka, (to je namreč naš komercialni šef), mi je pred nekaj leti dejal: »Marica, ali si že imela kdaj puško v roki? Ne, sem odgovorila, ali začela sem kljub temu. Posrečilo se mi je. Že na prvih Gradisovih športnih igrah sem dosegla drugo mesto. V začetku nas je bilo na treningu zelo veliko deklet, žal pa so vse kapitulirale.« »Kolikokrat ste že dosegli prvo ali drugo mesto?« »Pri Gradisu dvakrat prvo in enkrat tretje mesto, na športnih igrah SIGA pa dvakrat drugo mesto. Letos avgusta pa so me poklicali v Zagreb na medrepubliške športne igre gradbincev Jugoslavije, kjer sem dosegla tretje mesto. Trudim se in vse skozi se zavedam. da Gradisa ne smem razočarati.« -In osebno počutje?« »Hvala, sem kar zadovoljna. Pri Gradisu sem v letu 1966 dobila skromno stanovanje in to je bilo moje največje veselje v življenju.« Mikali nisem pomislil na drugo prijetje Nove prostore smo pošteno zalili Pridi k nam in ne bo li žal Gradis je veliko in perspektivno podjetje V novem naselju enote Gradis-nizke gradnje smo se z vodjo gradbišča, mladim tehnikom Ivanom Štrukljem, pregovarjali o raznih problemih, med drugim tudi o tem, kako se nova enota, ki jo sestavljajo delavci in strokovnjaki nekdanjih Tehnogvadenj, vživlja v novo okolje in nove razmere. »Prepričan sem, da se bomo kmalu dobro ujeli vsi skupaj v enotem ritem,« je dejal Ivan Štrukelj. »So kakšne razlike med Teh-nogradnjami in Gradisom?« »Po delovnih metodah in strokovnih prijemih ni razlik, pač pa so nekatere razlike v organizaciji, ki je v Gradisu le drugačna kot je bila v Tehnogradnjah.« »In kaj osebno mislite glede združitve Tehnogradcnj in Gradisa?« -Prepričan sem, da je bila združitev smotrna, racionalna in pametna. Poglejte, povsod po svetu in tudi pri nas vid'mo vse več primerov integracij. Velika podjetja imajo perspektivo, veliki in močni kolektivi bodo lahko vzdržali konkurenco, medtem ko majhna in šibka podjetja ne bodo vselej vzdržala. Poglejmo samo, kako so se v gradbeništvu združili v mečne kolektive drugje, na primer v Beogradu. Skratka, velika in močna podjetra imajo nedvomno perspektivo ne samo pri nas doma. marveč bodo lahko konkurenčna tudi v tujini.« -Torej menite, da je Gradis s to integracijo le pridobil?« -Vsekakor je zdaj Gradis še okrepljen in je to zdaj ne samo naj večje slovensko podietie, marveč tudi eno Hned najmočnejših v Jugoslaviji.« Cene se hitreje dvignejo kol naše plače Martin Pisek, kvalificiran tesar, je doma iz Spodnjega Dupleka pri Mariboru. Je star gradisovec. saj je v podjetju že od 22. junija 1945 -Ali se je delo med tem časom kaj spremenilo?« »Pa še kako! Če vzamem samo naš tesarski poklic. Prej smo morali vse nositi ročno in to na precejšnje daljave. Danes nam to delo opravijo žerjavi. Prej smo vse odre postavljali s težkimi morali, danes imamo železne cevi-in spojke. Prej smo delali s krampom in lopato, danes delamo z buldožerji. Le nekaj je ostalo isto, se je hudomušno nasmejal. »No,'kaj? To pa sem res radoveden ?« -Veste, prej smo delali ves dan, danes pa tudi, prej so bile plače vedno pred nami, danes pa cene hitreje rastejo kot pa naši zasluž-ici.« -Pa še kaj veselega?« »Prijetno je bilo, ko so nas kot udarnike povabili v Ljubljano in na takih proslavah ni nikoli manjkalo jedače in pijače. Pogrešamo tudi tako imenovanih liko-fov in tradicionalnih občnih zborov sindikata.« »Poslali so me kar z dekretom v Gradis. To je bilo leto 1949, ko sem še delal v Projektu. Z dekretom pa sem bil službeno premeščen v Gradis na Jesenice,« je razlagal vodja železokrivnice v jeseniškem Gradisu, tov. Viljem Zri m. »In kako je šlo s tisto preselitvijo iz Projekta v Gradis?« »Spominjam se. da smo stanovali v barakah na Javorniku. S seboj smo pripeljali celo slamari-ce. ki so bile vse pomečkane.« »Kje pa ste spali?« »Saj sem rekel — v barakah. In na slamaricah. V sobi nas je bilo po osem. imeli smo pograde.« »Kaj pa ste jedli?« »Precej polente je bilo. Ampak za tiste povojne čase je bilo kar imenitno. Seveda, če primerjamo sedanjost s tistimi časi. sploh ne morem verjeti, kaj vse smo danes dosegli. Ampak za listi čas je bilo dobro. In kdor je dal skozi vse trpljenje med vojno, tako kot jaz, je bil takrat zelo zadovoljen tudi s slamarico in polento.« -Ste kdaj pomislili, da bi šli v drugo podjetje?« »Nikoli! Niti v sanjah! Se danes bi lahko šel nazaj v Projekt. Ampak na to s-ploh ne pomislim. In nikoli se nisem kesal, da sem 21 let ostal v Gradisu.« -Zakaj?« -Ja, veste, mi smo že skoraj kot ena družina. V podjetju preživimo več časa kot doma. Človek je ponosen, da dela pri podjetju, ki nekaj pomeni ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v tujini. Skupaj smo preživeli tudi hude čase, težke krize, ko je šlo za biti ali ne biti. To pa nas druži in veže bolj kot denar ali karkoli drugega.« Ivan Sever je glavni delovodja novogradenj v mariborskih kovinskih obratih. Takole je povedal. »Po vojni je bilo za zaslužek težko in težko smo se prebijal1 skozi življenje, zato sem se 17. maja zaposlil na Mariborskem otoku. Začel sem pri mazanju va-gončkov, pozneje pa so me kot dobrega delavca premestili v delavnico. Leta 1951 sem napravil mojstrski izpit.« »In vaš najveselejši dogodek v 23 letih zaposlitve?« »Več jih je,« je odgovoril Ivan Sever. »Najbolj vesel sem bil, ko smo se iz barak na Mariborskem otoku preselili v današnje, takrat nove prostore. Pošteno smo ga zalili. Vesel pa sem tudi takrat, kadar lahko predamo objekt v uporabo. Po 24 letih se je marsikaj spremenilo. Dvignila se je storilnost in v samih delavnicah smo vidno izboljšali kvalifikacijsko strukturo. Spremenili smo proizvodnjo in zadnje čase delamo vrsto novih gradbenih strojev, kot npr asfaltne baze, betonarne itd., tako za domače kot za tuje tržišče.« Zmago Čiček je mojster strojne ?f'ayn'ce v Kovinskih obratih v Mariboru. Ko sem ga nedavno vprašal, kako je prišel v podjetje, je dejal: "O, to pa je dolga zgodba, saj končno že tudi dolgo v pod-■Ifitju. Leta 1947 sem delal na Mariborskem otoku in tam sem spo-7-nal pokojnega Potočnika, id mi I® dejal ,pridi k nam v podjetja *n ne bo ti žal.’ In res. do danes še ni bilo žal, da sem se zaposlil pri Gradisu. Čeprav me vsakodnevno obkroža vrsta težkih Problemov, toda brez teh, prav Kotovo ne bi bilo prijetno.« "In kako ste začeli?« "Začel sem kot ključavničar. V začetku je bilo zelo težko, kajti začeli smo brez vsega orodja, delovalo je le nekaj starih »geplov« jn še leta 1964 smo si lahko na-oavdj nove stružnice, rezkalni stroj in drugo mehanizacijo. Leta 1957 pa me je delavski svet ime-novai za mojstra strojne delavni-Ce- Na tem delovnem mestu sem zadovoljen in upam, da so tudi Vs* moji sodelavci. Zadnje čase sem mnogo pozor-Posti posvetil mlajšim kadrom in tako vzgojil že preko 200 mladih strokovnjakov.« ; »Pri Gradisu delam že dvajset let,« je povedal Milan Janušič, visoko kvalificiran tesar. »Se eno leto in bom upokojen. Želim, da bi ta čas preživel veselo in zdravo v našem kolektivu, ki je dober. Nato pa grem domov v Medimur-je. Pri Gradisu se je izučil tudi moj sin, ki dela zdaj kot delovodja.« Delal je na raznih gradbiščih: Kidričevem, Ravnah na Koroškem, Poreču, Portorožu, zdaj dela pri gradnji bolnice v Ljubljani. Ob 25-letnici Gradisa želi, da bi podjelje tako napredovalo kot do zdaj. Predvsem pa to, da se delavci na gradbišču ne bi tako hitro menjali, da bi dalj časa delali skupaj in se navadili drug na drugega. Tako bi delo bolje teklo in bi bilo bolj učinkovito. Meni, da bi bilo dobro, če bi gradbišča obiskali tudi vodilni ljudje v podjetju, da bi jih mlajši delavci spoznali. 14 lini nisem vedel, ali imam hčer ali sina Janko Košir je dejal: -V 23 letih, odkar sem pri podjetja, se vedno rad spominjam prvih let, ki so bila najbolj pestra v mojem življenju. Polskusil sem skoraj vse slabe in dobre strani, ki jih mora mlad človek doživeti. V podjetje sem prišel z namenom, da bi se zaposlil kot ključavničar. Kaj kmalu pa so me določili za personalnega referenta v obratih v Ljubljani, nato na gradbišču hidrocentrale v Žirovnici, nazadnje pa sem bil premeščen še v Zenico, kjer smo delali koksarno. V Zenici sem doživel nekaj »bridkih«, pa tudi »veselih« uric. Se danes vid:m našega šefa in sedanjega direktorja, kako kritično nas je opazoval, ko smo se v »ranih uricah« vračali domov. Ko sem »fantovščini« dal slovo, sem dobil v Zenico sporočilo, da sem dobil naraščaj. Celih 14 dni nisem vedel, ali imam sina ali hčer, saj sem vedno dobil od doma drugačno sporočilo. Seveda zaliti je bilo treba sina, halo hčer, nazadnje pa oba. Nazadnje sem pa le sam ugotovil, da se mi je rodil le sin. Prvemu se je pridružil še drugi, zopet sem bil premeščen v Ljubljano in dokončno sem pristal v kovinskih obratih. Imam lepo stanovanje, katerega mi je dodelilo podjetje, za kar sem mu zelo hvaležen. Podjetju želim čimveč poslovnih uspehov, saj nam bodo s tem zagotovljeni osebni dohodki in pa večji standard.« I Od desne proti levi: Boro Stamenkovič, ing. Lojze Štok, ing. Frederik Krainer in Marjan Orlič Sedeli so za mizo: ing. Lojze Stok, ing. Friderik Krainer, Boro Stamenkovič in Marjan Orlič. Pogovor je tekel o bodočem delil ravenske železarne. i - Izkoristil sem priložnost in vsakemu ob 25-letnici podjetja postavil po eno vprašanje. PONOSEN SEM NA GRADIS, PONOSEN NA SVOJ KOLEKTIV Na vprašanje, kaj misli ing. Lojze Štok, direktor poslovne enote Ravne na Koroškem ob 25-letnici podjetja, je med drugim dejal: »Ponosen sem na Gradis in na svoj ravenski kolektiv. Ni človeka v Mežiški dolini, ki ne bi poznal Gradisa, njegovega dela in naših pridnih delavcev, ki so v teh letih postali že pravi Korošci. Srečen sem, da sem 25-letnico podjetja dočakal ravno na Ravnah in ponosno se oziram na prehojeno pot. Mnogo smo zgradili v Mežiški dolini in prepričan, sem, da bomo tudi v bodoče. Smo delovna skupnost, ki se ne ustraši nobenega, še tako zahtevnega dela.« KVALITETA IZVRŠENI"! DEL JE VSESKOZI VZORNA Nadzorni organ ing. Friderik Krainer pa pravi takole: »Podjetje Gradis je v 25 letih doseglo nadvse zadovoljiv uspeh tako na gospodarskem kot na tehničnem področju. Dobro poznam Gradis, še bolj pa kolektiv na Ravnah na Koroškem. Vseh pet let, odkar opravljam nadzorno službo v ravenski železarni, moramo priznati, da je.,bilo delo Gradisa kvalitetno zelo na visoki ravni, še posebno pa na objektih, ki so bili grajeni pod izredno težavnimi pogoji. Doslej večjih problemov ni bilo in želel bi. da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Celotnemu Gradisu pa ob njegovemu prazniku iskreno čestitam in mu želim še v bodoče mnogo gospodarskih in poslovnih uspehov.« DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS Tesarski vajenec Josip Bestija-nič je na praktičnem delu na gradbišču bolnišnice v Ljubljani. Na tem gradbišču je zadovoljen. Delajo tesarska dela pod vodstvom inštruktorja, tako da bodo svoje delo strokovno dobro.obvladali. Po končani osemletki je eno leto ostal doma, ker se ni mogel nikjer zaposliti. Slišal je, da je Gradis dobro podjetje, kjer so možnosti za izučitev in pridobitev kvalifikacije. Odločil se je in prijavil na razpis. Do zdaj mu še za ta korak ni bilo žai. »Pri Gradisu res lepo skrbijo za vajence,« je dejal. »Imamo lepo stanovanje in dobro hrano. Na gradbišču imamo vse možnosti, da se naučimo dobro delati. Želeli bi pa spoznati Slovenijo, ki nas je tako gostoljubno sprejela. Zato bi radi šli na izlet, saj poznamo komaj le Ljubljano.« ŽE OD NEKDAJ SEM IMEL ŽELJO, PRITI V SLOVENIJO Vprašal sem enega izmed mlajših gradisovcev, kako se počuti v Sloveniji. »Doma sem iz Šumadije,« je začel pripovedovati Boro Stamenkovič. Že od nekdaj sem imel željo, da bi delal v Sloveniji, vendar se mi je ta želja uresničila šele leta 1963 Po odsluženju vojaškega roka sem zaprosil za službo na Ravnah na Koroškem in jo tudi takoj dobil. Sprejeli so me lepo in danes se počutim popolnoma enakovrednega člana kolektiva. Tu sem si uredil svoj novi dom,_ skratka, imam vse, kar potrebujem. V ZAČETKU JE BILO TEŽKO, KER NISEM POZNAL JEZIKA Tudi Marjan Orlič je mlad član kolektiva. »Prišel sem mlad, saj sem imel samo eno leto prakse,« je dejal tov. Marjan. »V delovni kolektiv sem se kmalu vključil. Sicer je šlo skraja bolj težko, ker nisem poznal jezika. Moram priznati, da sem na Ravnah mnogo' pridobil tako na strokovnem področju kot tudi v osebnem življenju. Delal sem kot sektorski vodja na večjih gradbiščih; med njimi tudi v Nemčiji. Čeprav sem doma z otoka Krka, mi koroški zrak kar prija.« Pod dobrim vodstvom inštruktorja Korena se mladinci hitro naučijo najosnovnejših zadev Športniki Gradisa ob 25-letnici Sindikalna organizacija centrale se je odločila organizirati v počastitev 25-letnice obstoja podjetja Gradis enodnevno športno tekmovanje. V soboto, dne 26. septembra, se bodo pomerili Gradisovi športniki z najboljšimi štirimi ekipami športnih iger gradbincev v letu 1970. S tem je zagotovljeno, da bo tekmovanje kvalitetno. Tako bodo tekmovali športniki iz naslednjih podjetij: — Stavbar Maribor v streljanju moških ekip, — Pionir Novo mesto v streljanju moških in ženskih ekip, v kegljanju moških ekip in balinanju, — Nigrad Maribor v streljanju moških in ženskih ekip, — Slovenija ceste v streljanju moških in ženskih ekip, v keglja-moških in ženskih ekip, v balinanju in šahu, — Ingrad Celje v streljanju ženskih ekip, v namiznem tenisu in šahu, — Konstruktor Maribor v kegljanju moških in ženskih ekip, — Stavbenik Koper v kegljanju moških ekip, — Salonit Anhovo v kegljanju ženskih ekip. namiznem tenisu in v šahu, — IMF Ljubljana v namiznem tenisu in v balinanju, — Megrad Ljubljana v balinanju, " — SGP Grosuplje v šahu, — IBT Trbovlje v šahu, F — Gradis v vseh disciplinah. Iz teh podatkov je razvidno, da bo v tem tekmovanju , sodelovalo skupno z Gradisom 12 gradbenih podjetij š svojimi najboljšimi ekipami v posameznih panogah. Pri tej prireditvi nam gre predvsem za to, da bi tudi Gradisovi športniki in sodelujoče ekipe iž drugih gradbenih podjetij skupaj prispevali svoj delež k proslavljanju 25-letnice podjetja'. V Gradisovih ekipah bodo v posameznih panogah, tekmovali najboljši, Gradisovci, izbrani .iz posameznih enot. S 'tem tekmovanjem hočemo 'tudi. afirmirati športno dejavnost v podjetju, saj v letošnjem'letu niš,nib izvedli tradicionalnih vsakoletnih športnih iger Gradisa. Upamo.. da ne bomo ostali med,_zadnjimi, saj se bodo naši športniki potrudili, da'bi čimbolj častno prispevali svoj delež k prazničnim dnem Gradjsa. Od prejšnje seje delavskega sveta do seje, ki je bila 15. septembra, je bilo nekoliko več presledka in se je zato nabralo kar precej zadev za obravnavo. Na zasedanju 15. septembra je delavski svet razpravljal o volitvah organov upravljanja v enoti nizke gradnje, ki je bila julija na novo ustanovljena. Ugotovljeno je bilo, da so izpolnjeni pogoji za izvolitev organov upravljanja v tej er.oti in bodo tako volitve 15. oktobra. Člani kolektiva enote nizke gradnje bodo na omenjeni dan izvolili svoj delavski svet, ki to štel 20 članov. Hkrati bodo izvolili tudi štiri člane v delavski svet podjetja glede na popravljeni statut. Na predlog posebne razpisne komisije je delavski svet izvolil za direktorja nizke gradnje tovariša ing. Boltežarja Hvastija, ki je tudi že sedaj vodil enoto po ustanovitvi. V nadaljevanju seje je bilo podano poročilo o poslovanju podjetja v letošnjem letu. Analiza poslovanja kaže, da so bili doseženi ugodni rezultati. Vrednost proizvodnje je od lani narasla za 89 °/o in tudi predvidevanja po gospodarskem načrtu so se uresničila ter je bila pričakovana proizvodnja presežena za 51.”/o. Delež Gradisa v slovenskem gradbeništvu se je povzpel na 16,9 °/«, medtem ko je bilo lani zastopano naše podjetje v skupni proizvodnji panege z 10,2 8/n. Večji je tudi čisti dohodek in so se s tem dvignili osebni dohodki, tako da so izpolnjene zahteve, določene s samoupravnimi sporazumi in še več. Razmerje doseženih skladov in osebnih dohodkov, kakršno je predvideval gospodarski načrt, je izboljšano v korist skladov, čeprav so bili v masi izplačani višji osebni dohodki kot lani. Poročilo odbora za načrtovanje in notranjo delitev, katerega je obravnaval delavski svet, je obsegalo delo tega odbora od junija letos dalje. Zelo pereče je vprašanje dela v podaljšanem delovnem času t. i. nadurno delo. Pomanjkanje strokovnega kadra in kratki roki graditve so povzročili večjo zaposlitev in se je to odrazilo tudi v delu prek rednega delovnega časa. Na seji so sporočili podatke o opravljenih nadurah. Glede na to, da delo v podaljšanjem delovnem času ni vedno rentabilno, je skleni! delavski svet. naj se uvede strožja kontrola nad takim delom. Izostanki zaradi bolezni so precej visoki, zato je delavski svet naročil, naj se pripravi posebna strokovna analiza, ki bo zajela zdravstveno socialno zaščito delavcev' in ugotovila posledice tudi z ekonomskega stališča Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev je pripravil osnutek družbenega dogovora o načinu plačevanja dodatka za terensko delo ter dogovora o minimalnih standardih življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev, kar naj bi veljalo za vso državo. Delavski svet o osnutkih ni mogel razpravljati, ker za to ni imel potrebnega gradiva, priporočil pa je sindikalni organizaciji v podjetju, da izvede obravnavo med člani kolektiva in sporoči svoje mnenje o predlogu. Glede na sklep delavskega sveta z dne 14. julija, ko je sprejel popravek meril za ugotavljanje višine nagrad organizatorjem proizvodnje, katera temeljijo na doseženem dohodku na eno opravljeno urn dela. je delavski svet ponovno obravnaval to zadevo. Po poročilu. ki je vsebovalo rezultate dvomesečnega delova- Marko Sokolovič: Vse mi je šlo po planu nja popravljenih meril za ugotavljanje uspeha, je delavski svet dokončno potrdil predlagano sprememba pravilnika, kar be veljalo od drugega polletja dalje. Predsednik odbora za standard in rekreacijo je obšfrku por -čal o problemih ki jih bo nctreken rešiti za izboljšanje standarda naših delavcev. V zvezi z urejenostjo nastanitve in prehrane delavcev na terenu je cžbor sestavil poseben vprašalnik, katerega odgovori bedo služili podrobni obdelavi te problematike. Delavski svet je sklenil, da morajo povsod na deloviščih organizirati toplo malico in v ta namen urediti primerne jedilnice, kolikor ni obrata družbene prehrane aii lastne restavracije v neposredni bližini-Nadalje je sprejel priporočilo odbora, da se spremenijo pogoji in višina posojil za posamezno gradnjo stanovanj za naše delavce. Predlog za spremembo bo poslan delovni skupnosti v obravnavo. V zvezi z rekreacijo naših delavcev je delavski cvet potrdil predlog odbora, naj se izvedejo večje preureditve v počitniškem domu v Ankaranu, na Pohorju pa naj se preuredijo spalnice. Odbor za investicije je predložil v potrditev predlog za preureditev toplovodnega ogrevanja za obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani. S predlogom se je delavski svet strinjal in odobril sredstva za to investicijo. Odbor za organizacijo in razvoj je dal delavskemu svetu priporočilo naj prekliče začasni poslovnik za centralno žetezokrivnico, katerega je sprejel ob ustanovitvi tega obrata. Ker je obrat občutno povečal svoj obseg in ima tudi določeno delitev dohodka v gospodarskem načrtu ter svoje organe upravljanja, poslovnik ne more več veljati. Zato ga je delavski svet preklical. Odbor za organizacijo in razvoj pa bo sestavil nov poslovnik, ki bo zajel sedanje stanje ter odgovornost tehnične službe glede dispozicije nalog, dobave surovin in razvoja obrata. V nadaljevanju seje je delavski svet spremenil odplačilni rok za posojila za individualno gradnjo od 15 let na 29 let dokler ne bo sprejeta sprememba tega dela pravilnika v celoti. Sklep je utemeljen s tem ker je banka spremenila način odobravanja posojil v te namene. Doslej je namreč banka, ki je našim sredstvom dodaia kot posojilo še svoja, sama določala pogoje odplačila in je že več let odobr i vala takšna posojila na 30 let. V našem pravilniku je pa določena doba odplačila 15 let. Sedaj banka upošteva naše pogoje in je bila za niosilce. ki so letos r> "M nnsoiila, za nekatere odplačilna doba že 30 let. za druge pa bi bila torej 15 let. Da bo enako za vse, je tako popravljen pravilnik. Skupščina mesta Ljubljane je priporočila, naj bi se za financiranje enote in služb teritorialne obrambe ustanovil poseben sklad, v katerega bodo podjetja dolžna vplačati 1,3 promile svojega dohodka. Glede na to. da so potrebna znatna sredstva za teritorialno obrambo, je delavski svet sklenil, da pristopi naše podjetje k ustanovitvi omenjenega sklada za enote, ki so v Ljubljani. Končno je delavski svet še odobril prenos zemljišča, ki je bilo v upravljanju podjetja, odobril odpis dotrajanih osnovnih sredstev ter odobril plačilo polovice izrednega prispevka zs zdravstveno zavarovanje v breme pod'pH». Železokfivec Marko. Sokolovič , je v našem podjetju' že' od januarja 3959. Našlis mo ga-na grStL bišču v Kranjski gpri. kjer gradijo Jeseničani nov hotel. Anton Martinšek' "Gradis je moje prvo podjetje i in . bivkont’ tudi zadnje. Xu,.sem , ; začel, delati pred 11 leti kot nava-.: v. (len ,(ir lavec,. - ste .zadoVdijni v svoji de-JI: I lo.vni sredini?« - - , to - Vf. , »Kako ne'bi bil?. Podjetje‘mi rje-precej pomagalo na noge." -Lahko ■ rečem, da mi je šlo doslej vse po i ’ planu, kar sem. si . želel.. Bil: .sem- -navaden nekvali.fioi'mn. 'dčl.a.v,bc,. ' ' . pa ' so,- nji-; pomagali. 'daj-sem ' se'c : kvalificiratPotem sem šeL še "v"' : ; Ljubijami.tovj bi i^adjrSkj) šdloj -Ta-'. ; ko sem' ob Rodjpori- in . razume.v.a-> nju. v podjetju 'dosegel '.kar- pre- -j- cej.« ' : »Kaj pa stanovanje?« ■ i: ; : gal,. dobil.sem stanovanje v stolp- -nici.S-3 pri gimnaziji. In še gara-žo imam ob stanovanja.« ■ : ' "• " to. /to;;'- :' ; ■: J .-toto tov to /.'tov : ■ ■ • : : , : • »Torej; ste "tudi1: mbotidzira- .. | ni ?<- ' - ' ' 1 ■ 1 ■- j/. - . i ' »T-istd še.de. ampak-■ mis!iWi. da ! bo tutli motdi-izari ja-khialdrpidsla : i na . vrsto. Prijavil sejaifse žej.za , i šefersk j. i zid t.; -po v ed ati šo. .ni i,, da bom |>iušel .na, vrsto najbrž fokoi . j I U J .jv II It". W ,f i n’31IEi“2rl2: Pri-hiši Zato.-bo pa prav gotovo tičko, ki je tudi 'kar'dober.« V . Na objektu, dolgem 200 m, že betonirajo temelje — Moderna črpalka Wibau potisne dva kubien% metra betona v treh minutah v temelje Delavci gradbenega vodstva Ljubljana že nekaj mesecev gradijo viadukt pri Uncu. To bo 200 m dolg objekt, ki bo imel po osem poij, dolgih po 25 metrov. Šef gradbišča, tov. Gregorič, je povedal, da zdaj ta objekt forsirajo, da bi bil čimprej izgotovljen in bi tako olajšali vse nadaljnje delo na celotni trasi hitre ceste Vrhnika—Postojna. Ko smo obiskali gradbišče, so ravno betonirali prvi opornik. Pri tem je graditeljem zelo v pomoč moderna črpalka znamke VVibau, ki jo je naše podjetje nabavilo šele pred kratkim. Prvič je bila ta betonska črpalka preizkušena v Ljubljani v tovarni -Kolinska-, vendar so tam betonirali z okroglim materialom, medtem ko tu delajo tudi z drobljenjem. Ko smo opazovali delavce pri delu. smo s štoparico ugotovili, da je črpalka v pičlih treh minutah potisnila polna dva kubika betona iz avtomobila s -hruško- v temelje. Izvedeli smo. da lahko ta moderna črpalka potisne do določenega mesta tudi po 40 kubikov betona na uro. Njena prednost je tudi v tem, da ima kar 18 m visoko ročico, kar pomeni, da lahko potiska beton na razmeroma visoke objekte. -Trenutno smo z delom v manjšem zaostanku, upam pa, da bomo zamujeno lahko čimprej nadoknadili,- je razlagal šef gradbišča. Manjša zamuda je nastala zaradi fundacij, ker noben temelj ni bil geološko r; lskan do vseh podrobnosti Tako so s sondami že pri globini 5 m odkrili Precej drugačne geološke razmere, kot so bile tik pod'površino. Pri več temeljih so naleteli na kraške vrtače-vetrnice in seveda je biio treba Primemo ukrepati. -Koliko je pravzaprav zaostanka?- - S" E vil. HBil Naši delavci enote gradbeno vodstvo Ljubljana gradijo velik objekt pri Uncu . ir -Takole približno mesec dni. Seveda pa to ni takšna zamuda, da je ne bi mogli nadoknaditi,- je odvrnil šef. Tako kot na drugih gradbiščih je tudi ha. Uncu 'čutiti, nekatere probleme, ki gradbincem v operativi trgajo živce in povzročajo sive lase: “e zdaj je vse bolj-in boli pereče pomanjkanje betonskega železa. Drobnih profilov sploh ni in tako morajo povsod, tudi na tem gradbišču, hočeš nočeš, uporabljati debelejše profile, samo da delo ne zaostane. Seveda je vprašanje, čo bo investitor to okoliščino hotel priznati in če bo plačal debelejše železo, kot je predpisano, ker ie pač debelejši profil dražji. . Prav tako tudi na tem gradbišču močno primanjkuje spojk za odra-nje, na vseh koncih se pozna tudi pomanjkanje dobrih in sposobnih tesarjev. -In kako delate na gradbišču?- sem vprašal. -Vsak dan od 6. do 19. ure, razen ob sobotah, ko končamo že ob 14. uri,- je odvrnil tov. Gregorič. -Seveda pa v betonarni delamo skoraj nepretrgoma, noč in dan.« Graditelji viadukta pri Uncu upajo, da bodo morda lahko ža letos montirali vsaj prvo polje, če jim bo vreme jeseni naklonjeno. Če pa bo prezgodaj pritisnila zima, potem računajo, da bo montaža prvega polja končana spomladi, celoten objekt pa naj bi bil povsem dograjen do konca leta 1971. . Ljubljančani pa morajo usposobiti še en viadukt, in sicer pri Iva-njem selu. Ta pa bo še nekoliko daljši, saj bo imel 9.polj po 25 m, tako a o skupno dolg 225 ni. Računajo, da bi bil- viadukt ■ pri Iva n-jem selu Povsem zgrajen, do poletja 1972. Pohiteli pa bodo tudi z nadvozom pri dostojni, kjer je odcep na cesto Postojna—Reka. Ta objekt bo dol- 70 metrov in širok 18 metrov. Sefa gradbišča smo še vprašali, kako se med seboj: sporazumevajo kolektivi, ki so člani združenja GAST. Odvrnil je, da: je vse v najlepšem redu m gredo drug drugemu, vselej -na roke, kolikor je le mogoče. Tako so na primer graditelji »Primorja« najprej odstranili humus pri Postojni, . a bodo naši delavci lahko nemoteno delali na nadvozu pri Postojni, »krati pa bo -Gradis- pohitel z gradnjo tega nadvoza, tako da ne bt Pozneje kakor koli oviral delavcev »Primorja«, ki bodo delali cesto na lem odseku. Tovariš Gregorič je še povedal, da bodo viadukt pri Uncu montirali nekako tako, kot so montirali most .čez Muro pri Veržeju. Seveda bodo za montažo objekta na Uncu uporabili tudi naprave, ki so jih že preizkusili v Veržeju. »In kaj bo pozimi?« smo še vprašali pred odhodom. »Bržkone od decembra do februarja ne bomo delali nič Seveda možno je, da bomo le nekaj delali, če bi bila zima .izredno mila in napi JR16!}3, gradbincem- Sicer pa so v tenderju predpisani tako ostri pogoji eiecte delovne zaščite, da bi morali betonarno pokriti. Tako po vsej ver-jetnosti v najhujšem mrazu in globokem snegu na gradbišču ne bo nočnega graditelja. Vrnili pa se bomo takoj, ko nam bo to omogočilo primerno vreme.« 1 Graditelji največjega viadukta pri »ravbarkomandi« zatrjujejo, da ne bo prišlo de zastojev — V enoti nizke gradnje delajo večinoma sami prekaljeni gradbinci Eden izmed najtrših orehov na štiripasovni cesti Vrhnika—Postojna je vsekakor skoraj 600 m dolg viadukt pri »ravbarkomandi«. Ta objekt bo zgradila naša najmlajša poslovna enota, Gradis — nizke gradnje. Te dni smo obiskali gradbišče te naše enote in se pogovarjali z vodjem gradbišča, mladim tehnikom Ivanom Štrukljem. bo nekaj težav tudi pri terenu. Vsak steber ima svojo sondo in vsaj doslej še nismo prišli do kraških vrtač. Seveda pa gre lahko sonda mimo in je vrtača že zelo blizu sonde. Mislim pa, da bomo kos tudi vsem pastem, ki jih graditeljem nastavlja lcraški svet.« Viadukt pri -ravbarkomandi« je res impozanten objekt, saj je na eni polovici dolg f 15,60 m, na drugi pa celo 537,70 m, torej le dobrih 12 m manj kot 600 metrov. Kot vidimo, ko ta objekt dolg približno za dve Peračici na gorenjski cesti, čeprav ne bo tako visok. Najvišji stebri se dvigajo nad kotlino do višine 35 m, sicer so pa še nižji. Viadukt se razteza nad področjem -ravbarkoman-de« v lahnem loku z radijem 2000 m. Viadukt tudi dvakrat seka sedanjo cesto Ljubljana-rPostojha in prav tako dvakrat železniško progo. -Prihodnji teden bomo začeli že z izkopi,- je pripovedoval Ivan Štrukelj. »Nekoliko so nas zadržali problemi zakoličbe, sicer pa je zdaj tudi to vprašanje rešeno. Postavljena je že tudi betonarna z zmogljivostjo do 20 kub. metrov betona na uro, v izgradnji pa je še separacija. Naselje pa bo, kot ste najbrž sami videli, v kratkem tudi urejeno. Postavljene so že barake s pisarnami in spalnicami-, urejena je kuhinja, imamo povsod elektriko in tekočo vodo, uredili pa bomo čimprej tudi tople 1 prhe,-tako da se bodo ljudje .po delu lahko okopali, pod prhami,- Na vprašanje, ali je kaj resnice na govoricah, ki so se kdo ve od kod razširile, češ da bo prav na viaduktu pri ravbarkomandi prišlo do zastoja in da zaradi tega objekta cesta ne bo predana do jeseni 1972 prometu, je Ivan Štrukelj odločno odkimal z glavo. »Vse, kar 'lahko rečem, -r oa smo vajeni težavnih delovnih pogojev, saj smo tudi elektrarne na Dravi delali pogosto v mrazu, dežju, vetru, snegu in drugih težkih vremenskih razmerah. Marsikdaj so bili na Dravi delovni pogoji še težji, predvsem za-i radi :vode.« Na vprašanje, koliko ljudi dela zdaj na tem gradbišču, je Ivan Štrukelj odvrnil, da ima »v stroju« približno sto ljudi. Med njimi je zelo malo novincev, večinoma so tu zbrani sami stari in dobro prekaljeni gradbeni mački, ki se razumejo na svoje delo. Tudi to dejstvu, da so v naši novi delovni enoti zbrani večji del stari, predani in prekaljeni gradbinci. je porok, da bo enota naredila vse, kar je v njeni moči. samo da bo delovna naloga opravljena do roka. »Če bo treba, bomo delali tudi nepretrgoma noč in dan v treh izmenah,- je poudaril sektorski vodja. Zanimali smo se tudi za tehnične podatke, vendar nam s točnimi številkami o kubikih in tonah Ivan Štrukelj še ni mogel postreči. -Vse te podatke zdaj preračunavamo in mislim, da jih bomo imeli povsem točno izračunane že v nekaj dneh,-je dejal. Povedal pa je še, da bo viadukt sestavljen iz 15 oziroma 17 polj. Stebri, na katerih bo slonel viadukt, so betonske škatle, ki jih bodo betonirali na kraju samem. Vozišče viadukta bo sestavljeno iz betonskih nosilcev in betonskih plošč, |ako. da na objektu ne bo nikakršne železne konstrukcije. Viadukt bodo montirali nekako tako, kot so že Pred, leti sestavljali montažni most Čgz ' Dravo pri Rušah, ki so ga gradili dola^i »Tehnogradenj«. »Imate še kakšne probleme, ki se jih bojite in za katere menite, da bi lahko ovirali nemoten delovni pro-geš?« : - . , . - ‘: , v> t -v • r$is!tm* da bo še največ težav za-radi zaščite proge,* je odvrnil Ivan ptmltelj. »To bo po mojem precej-sen problem, ki ga bo treba skrbno preličiti _ in racionalno rešiti v spo-ražpmu. z železnico. Sicer pa menim. ^9;kaksmh izrednih težav ne more, l>iti.: Pomanjkanje gradbenega materija-ne sme,, biti ovira, končno je to prioritetni objekt in je tudi stvar in-vestitorja, da nekoliko podreza, če bi nastale le prehude ovire. Morda vas vabi Med izgradnjo, smučarskega turističnega centra Golte je PE Celje zgradila za člane našega kolektiva majhen počitniški dom, tako imenovano brunarico. Objekt je enonadstropen s petimi sobami (dve sobi po dve ležišči, dve sobi po štiri ležišča in ena soba s šestimi ležišči), z dnevnim prostorom, čajno kuhinjo, sanitarijami in verando. V vieh šobah je topla in mrzla voda, v zimskem času je objekt ogrevan s centralno kurjavo. Objekt stoji v neposredni bližini hotela GOLTE pri zgornji postaji gondolske žičnice. Bivanje na Golteh nudi gostu v letnem času sprehode v lepe planinske predele, v zimskem času smučanje na obširnih urejenih smučiščih. Obisk na Golteh je primeren tudi za sobotni vikend. Dovoz do spodnje postaje gondol-, ske žičnice v.Žekovcu (3 km iz Mozirja) je asfaltiran, pri spodnji postaji pa je urejeno čuvano parkirišče za 500 avtomobilov. Gondolska žičnica vozi vsako uro. s pričetkom ob 7,30 in zadnjo gondolo ob 19.30. Ob sobotah-vozi gondola do 0.30. Prehrana gostov je preskrbljena v hotelu Golte po dogovorjenem ceniku in znaša: Abonma raciji: zajtrk . . kosilo . . večerja skupaj ■ . enolončnica v samopostrežni resta.v- . ... , ■ 5,00 din ...... 14,00 din .......10,00 din .........< 29,00 din 6,00 din mleko in malice. , ■ ., 'v s. .... ' i Oskrbnik - brunarice je Marica Golčnik, ki kanuje v • brunarici -JELKA- EM' Celje." z ■•'v .. Strbški notV. žnašajo:. . \ — '.zameno’ Srlr-dve nočnini -7,00' din po ležišču, 7 - . .:.y- za tri'ali 'več- nočitev 5,00 din -»>> - - c - pb ležišču: V" * ■. ...Vse.. poslovanje ..teče.. prek...k#<&dy-skega oddelka RE Celje. Vabimo vas na Gdlte in ne bo vam žal. ■. ■,v,,, , Objekt, ki si ga |e vredno ogledati presojajo nastali položaj, njihove pripombe in spodbude pa se pokažejo v prihodnosti. Ing. Mesarič, ki je nedavno obhajal svoj jubilej, je izrazit zgled človeka, navidez malce zaprt vase, vendar dostopen do vsakogar, ki si to želi. Rodil se je 13. septembra 1920 v Murski Soboti. Izhaja iz tradicionalne gradbeniške družine. Osnovno šolo je končal v Murski Soboti, gimnazijo v Ptuju oz. Ljubljani in leta 1933 se je vpisal na gradbeni oddelek tehniške fakultete v Ljubljani. Vojna vihra mu je prekinila študij in kaj kmalu se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju v Prek-nvriti. Tako je že v naj mlajših letih doživljal pritisk raznarodovanja, kar je v njem zbudilo odpor, hkrati pa vero v pravično zmago. Po razbitju ilegalne organizacije je odšel v Bu-Umoešto in zaradi naprednih stališč je bil v začetku 1944 aretiran in zaprt. S oomočio terenske organizacije mu je uspelo pobegniti ter se je kmalu znašel na partizanski kurir-nostaji v Križovljan cestica. Po ustaškem napadu je ponovno pobegnil čez mejo ter vse do osvoboditve deloval v ilegali. Po osvoboditvi je sodeloval pri organizaciji ljudske oblasti v Prekmurju. Bil je sekretar mestnega odbora, vršil dolžnost tajnika. Skratka, ves čas je opravljal vrsto odgovornih funkcij. Leta 1946 je ponovno Dne 10. avgusta so postavili prvo polnilno ploščo. Ob izidu Gradisovega odšel v Ljubljano ter še istega leta vestnika bo gotov že tretji pas. Upamo vsaj! diplomiral na gradbeni fakulteti. Po Težnja večine naših strokovnjakov je, da bi prestopili prag naših meja in si v tujini ogledali delo in tehnične dosežke na področju gradbeništva. Nedvomno so takšni ogledi in strokovne ekskurzije zelo koristne, saj se tako marsikaj dobrega prenese v lastno hišo. Dostikrat smo že v podjetju gradili velike in tehnično zelo zahtevne objekte. Žal pa gradnjo teh objektov večina našega tehničnega kadra sploh ni videla. Naj navedem nekaj pomembnih objektov. Peti navez v Kopru, Portorož, most Veržej, »Tališ« v Mariboru itd. Med izredno zanimive in zahtevne gradnje spada tudi gradnja termoelektrarne Šoštanj s hladilnim stolpom. Zadnjič me je pot zanesla v Šoštanj. Obrisi nove termoelektrarne Šoštanj so vidni že od daleč. Glavni pogonski objekt, ali bolje rečeno aktivni del termičnega kotla se ponosno dviga v nebo. Verjetno marsikdo ne ve, da bo moč Šoštanj-ske termoelektrarne, ko bo zgrajena III. faza, kar 275 megavatov. Torej bo Šoštanj ska termoelektrarna ena izmed največjih na Balkanu in verjetno tudi v Evropi. Poleg glavnega objekta vidno napredujejo tudi dela na 95 metrov visokem hladilnem stolpu. Ustavil sem se na gradbišču, kjer gradijo hladilni stolp. Ing. Franc Hočevar, šef sektorja, mi je prav rad razložil to in ono o gradnji hladilnika. »Hladilni stolp bo visok 95 m. Objekt je rotacijski hiperbolid, montažnega tipa, v armiranem betonu. Širina hladilnika spodaj je 90 m, srednji del 62 m, zgoraj pa je širok 64 m. Pri gradnji hladilnika uporabljajo razne dodatke betonu, za lepila pa evroian in izola H. Najtežji montažni elementi do sedaj so bili zbirni kanali. Gradnja hladilnika je zelo zahtevna, hkrati pa je tudi eden izmed največjih hladilnikov v Jugoslaviji. Objekt se- Ing. Mesarič je eden izmed tistih članov našega kolektiva, ki neradi klonejo, temveč kritično in pošteno stavljajo armirani betonski nosilci TE profila, polnila pa- so trikotne plošče, debeline 6 cm. Največja plošča ima 12,30 m8. Vseh plošč skupaj pa bo 1760. Za betoniranje enega venca rabijo 14 dni, pozneje pa bo verjetno venec gotov v 10 dneh. Poleg objekta so postavili obrat za betoniranje polnilnih plošč in montažnih nosilcev. Kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja kvalificiranih tesarjev in zidarjev pa tudi železa teče delo nemoteno dalje. Gradbena in montažna dela morajo biti gotova do srede prihodnjega leta. Upamo, da bo šlo vse po sreči,« je zaključil tov. ing. Hočevar. Ker je gradnja hladilnika tehnično zelo zanimiva, je vredno, da bi si ga ogledalo čimveč naših strokovnjakov. Ob jubileju ing. Mesariča Ni slučaj, da jubilej ing. Štefana Mesariča, direktorja poslovne enote Ljubljana, sovpada z jubilejem našega podjetja, saj je tudi njegovo ime povezano z delovanjem podjetja z vsemi reorganizacijami, decentralizacijami in podobno. -j n i m ■sv S 1 , E m . IV IR LEKNEN DEUTSCH (20. LEKTION) Wir vviederholenc (ponavljamo): vvo und wohin, 3. Fali und 4-Fali Ein Lesestiick (berilo) Fraulein Inge kamnit ins Biiro. Sie nirnmt iliren Hut ab und zieht d en Mantel aus. (abnehmen — odložiti, ausziehen — sleči). Wohln hangt sie beide? Sie hiingt Hut und Mantei ann den Kleiderhaken und steilt den Schirm irt den Scbivir^fatrder. (VVohin — kam: 4. sklon) Wo sind die drei Sachen jetzt? Der Mantei' hangt nun unter dem Hut an dem Haken und der Regenschirni steht in dem Stauder hinter dem Mantei. (IVe — kje: 3. sklon). Frautein Inge sieht in den Spiegel und ordnet ihre Haare. Im Spiegel betrachtet sie ihr Bi!d (betrachten — opazovati) und denkt (denken — misliti): »Das neue sportliche Som-merkleid steht mir gut (spovtlich — športen). Es nacht schlank. Aucb den Giirtel babe ich gern (Gtirtel — pas). Soh j ne Sportschuhe mit niedengen Absatzen mochte ich mir nachsten Monat. kaufen (der Absatz — peta).« »\Vohin gehe ich ubermorgen zum Wochenende?« fragt sie sich. »Bei schonen VVetter an den See zum Baden und wenn es regnet (regnen — deževati), ins Kino.« »Dort lauft ein lustiger Film. den mochte ich noch einmal sehen!« Nun lernen wir die Leideform (Passiv — trpna oblika) V germanskih jezikih: nemščini, angleščini, je trpna oblika mnogo rabljena! 1. Satz: Karl fragt Maria ...Aktiv Karl vpraša Marijo 2. Satz: Maria vvird von Karl gefragt ...Passiv Marija je vprašana od Karla Aktiv: ich liebe den Vater du liebst die Mutter er liebt das Kind vvir iictten die El tern ihr liebt die Lehrerin sie lieben die Freunde Du vvirst von der Mutter geliebt Ich werde vom Vater geliebt Er wird vom Kind geliebt Passiv: der Vater wird von mir geliebt die Mutter wird von dir geliebt das Kind vvird von ihm geliebt die El tern werden von uns geliebt die Lehrerin wird von euch geliebt die Freunde werden von ihnen geliebt Wir werden von den Eltern geliebt Ihr vverdet von der Lehrerin geliebt Sie werdcn von den Freunden geliebt Uebung: Aktiv: Inge sucht die Mutter Passiv: Die Mutter wird von Inge gesucht Aktiv: Der Vater raucht eine Zigarre Passiv: Eine Zigarre wird von dem Vater geraacht Aktiv: Die Kochin kocht das Mittagessen Passiv: Das Mittagessen wird von der Kochin gekocht Aktiv: Das Hausmadchen holt die Milch Passiv: Die Milch wird von dem Hausmadchen geholt. Aktiv: Der Knabe spitzt den Bleistift Passiv: Der Bleistift vvird von dem Knaben gespitzt. Aktiv: Die Dame tanzt einen IValzer Passiv: Ein IValzer vvird von der Dame getanzt Aktiv: Das Motorrad kreuzt meinen Weg Passiv: Mein Weg vvird von dem Motorrad gekreuzt Aktivu Der Schuhmacher macht die Schuhe Passiv: Die Schuhe vverden von dem Schuhmacher gemacht. Aktiv: Die Hutmacherin macht die Hiite Passiv: Die Hute vverden von der Hutmacherin gemacht. Nun bilden Sie selbst einige Satze im Passiv: 1. Grete kauft eine Tafel Schekolade. — Eine Tafel Schokolade vvird___ 2. Anna fiittert die Hiihner. — Die Hiihner vverden... 3. Der Herr grusst die Dame. — Die Dame 4. Die Mutter liebt das Kind. — Das Kind vvird ... 5. Der Maler malt die Bilder. — Die Bilder vverden vom ... 6. Der Zeichner zeichnet die Zeichnungen. — Die Zeichnungen vverden... Wir lesen das Aktiv7 mit -man« und bilden das Passiv: 1. Hier lernt man deutsch. 2. Dort kocht man gut. 3. Jetzt sagt man nichis. 1. Hier baut man ein Hans. 5. Hier kauft man biliig. S. Dort lehrt man EngSisch. Hier vvird deutsch geiernt. Dort vvird gut gekocht. letzt vvird nichts gesagt. Hier vvird ein Haus gebaut. Hier vvird biliig gekauft. Dort vvird Engiiscia gelehrt. Achtung! Die meisten Zeitvvorter sind regelmassig, aber einige sind unregelmassig. Zum Beispiel: regelmassig! lernen — geiernt, zeichnen — gezeichnet, kaufen — gekauft, lieben — geliebt usvv. Unč nun einige unregeimassige Zeitvvorter: 1. Hier liest man die Zeitung Ki er vvird die neue Zeitung gelesen. (lesen — gelesen) 2. Dort mlsst man die Breite des IVcgcs. Dort vvird die Breite des ITeges gemessen. (messen— gemessen) 3. Jetzt sicht man das Luftschiff nicht mehr. Jetzt vvird das Luftschiff nicht mehr gesehen. (sehen — Se" sehen) 4. Hier isst man gut und biliig. Hier vvird gut und biliig gegessen. (essen — gegessen) 5. Dort vcrgšsst man alle Sorgen. Dort vverden alle Sorgen vergessen (vergessen — vergessen) 6. Hier bittet man um Ruhe. Hier vvird mn Ruhe gebeten. (bilten — gebeten) 7. Heute gib! man ein schones Konzert. Heute vvird ein schones Konzert gegeben. (geben — gegeben) I¥ir bilden Satze mit dem Aktiv und mit dem Passiv: Hier aimet man die frische Luft (atmen — dihati). Hier vvird die frische Luft gsatmet. Jetzt badet man das kleine Kind, — Jetzt vvird .,. Im Friihling braucht man einen neuen Hut, (bvauchen — potrebovati) Im Friihling vvird ein neuer Hut gebraucht, Heute feiert man den ersten Mai. (feiern — praznovati). Heute vvird,.. lin Sommer iiiklt man die grosse Hitze. (fiihlen — čutiti) Inv Sommer vvird . . Nun fiillt man die leeren Glaser (fttllen — polniti). Nun vverden .,. Manckmal misclit man den IVein mit IVasser (mischen — mešati), Manclimal vvird der IVein ... IVe vveehselt man das Geld? (vvechseln — menjati). Wo vvird das Geld ...? Das nachste Mal folgen Uebungen mit regelmassigen und unregelmiissigen Zeitvvbrtern. Einige tVorter: die Hutmacherin — modistka die Sorge — skrb der Zeichner — risar die Zeichnung — risba messen — meriti. Ostale nove besede so že v berilu diplomi se je novembra 1946 zaposlil v našem nodietju. Kmalu nato pa je bil imenovan za upravitelja r■»c1 analizirane ljubljanske gradbene in industrijske družbe. Pozneje je bil '""-enovan -a dl——*■=» gradbenega podjetja Konstruktor v Mariboru, po odslužen ju vojaškega roka pa za direktorja gradbenega podjet- je v T>nip4i Lendavi. Od tu se je leta 1950 preselil v Ljubljano ter se ponovno zaposlil pri našem podiet-ju. Kmalu je bil imenovan za šefa enote Ljubljano, katero uspešno vodi že skoraj 15 let. Ob njegovem jubileju mu želimo vse najboljše z željo, da bi še vrsto let deloval med nami. Pobočjih Vitranca v Kranjski gori je oživelo novo gradbišče Letos 5 milijard Jeseničani imajo gradbišča širom po Sloveniji — °d Portoroža do Kranja in Kranjske gore Jeseniška enota Gradisa bo letos dosegla letno realizacijo okrog 5 Milijard starih dinarjev.. Seveda pa imajo .Jeseničani že tudi za leto 1971 Ugotovljenega nekaj dela, 'vsekakor pa so do konca leta 1970 založeni z delom — lahko bi rekli — čez glavo. Velik delež so Jeseničani prevzeli v Portorožu, kjer naše podjetje gradi več velikih hotelskih objektov. Računajo, da bo ob morju tudi v Prihodnjih letih še toliko dela, da bi kazalo kar ostati ob obali, še zlasti Zato, ker lahko ob morju gradbinci delajo tudi pozimi, medtem ko v drugih krajih marsikje zimsko delo precej otežkočajo vremenske razmere. Precej dela je za Jeseničane tudi v Kranju, kjer gradijo skupaj s projektom veliko trgovsko zgradbo, nekaj manjših objektov pa še v ™varni Sava in Elektroservisu, Verjetno bo v Kranju kmalu tudi zrasel Gradisov samski dom, ki bo lahko sprejel do 100 delavcev. Razen v Kranju so gradbišča še v Begunjah, Bledu, Jesenicah in Kranjski gori. Na Bledu bomo gradili kotlovnico za podjetje LIP-Bled, dogovori pa so že tudi za gradnjo prizidka k hotelu Lovec in so precejš-Pje adaptacije v hotelu Toplice. Jeseničani računajo, da bo samo na “ledu za približno milijardo gradbenih in gradbeno-obrtniških del, prav toliko pa tudi v Kranju. Na Jesenicah je še precej dela, med drugim na zaključnih delih v Aglomeraciji, pripravljajo pa se tudi že za gradnjo četrte stolpnice. v naselju nameravajo Jeseničani zgraditi novo kuhinjo. Veliki objekti pa se odpirajo tudi v našem največjem zimsko-šport-norn in turističnem središču, Kranjski gori, kjer je Gradis prevzel gradnjo dveh novih hotelov. Prvi, ki ga gradijo Jeseničani skupaj z jeseni-skim podjetjem Sava, je že v gradnji in je že precej videti na gradbišču, hrugegg pa k0 gracm Gradis sam za ljubljansko podjetje Kompas. Ta ?°tel bo pomembna pridobitev za Kranjsko goro, saj bo kategorije A 111 bo imel okrog 500 ležišč. Za Portorožem in Radenci zdaj še veliko gradbišče v Kranjski gori, kjer smo prevzeli gradnjo dveh hotelov Na gradbišču v Kranjski gori je za dva žerjava kar dovolj dela Naše podjetje je v Portorožu zgradilo pravcati »gozd« hotelskih objektov. Veliko gradbišče novih hotelskih objektov imamo tudi v Radencih. In zdaj se odpira novo gradbišče s turističnimi kapacitetami še v Kranjski gori. Tako se lahko vprašamo, če se ne bo naše podjetje počasi specializiralo tudi za gradnje raznih turističnih objektov — hotelov, motelov, restavracij, bazenov in drugih zgradb. Janez Makovec vodi veliko gradbišče v Kranjski gori V Kranjski gori je že precej živo na gradbišču novega hotela Central, ki ga gradimo skupaj s kranjsko Savo. Novi hotel bo trietažna stavba, imel bo 270 ležišč in celo bazen 6 X 16 m (v stavbi). Investitor novega hotela B kategorije, ki mora biti usposobljen za sprejem prvih gostov do oktobra 1971, je jeseniško podjetje Gorenjka, ki je že lastnik hotelov Razor, Prisank, Erika in tudi vseh žičnic pod Vitrancem. Na gradbišču je zaposlenih 50 delavcev Save in 25 Gradisovih, ki delajo od 5.30 do 17.30, nakar se vsi odpeljejo s posebnimi avtobusi domov na Jesenice. Na gradbišču so nam povedali, da upajo do zime spraviti pod streho vsaj en trakt, tako da bi lahko pozimi delali v njem obrtniki. Objekt ima namreč tri trakte (X, Y, Z), ce- lotna stavba pa bo predvidoma veljala 2,1 milijarde starih dinarjev. Sploh si graditelji želijo letos jeseni čim več lepega in suhega vremena, tako da bi lahko kar največ dela opravili še letos. Načrte za novi hotel je pripravilo podjetje Beograd-projekt, zelo je pa koristno, da je pogosto na gradbišču tudi projektant ing. Sveto Živanič, ki pomaga graditeljem z nasveti in pojasnili. Novi hotel bo potreboval okrog 5000 ton betona in 300 ton železa (graditelji upajo, da bo material pravočasno na voljo!), fasada pa bo delno betonska, delno pa iz jesenovega lesa. Vsekakor bo ta hotel pomembna pridobitev za Kranjsko goro in turizem v teh krajih. V nekaj dneh pa bodo začeli z izkopom gradbene jame še za drugi hotel, ki ga bo gradil jeseniški Gradis sam, investitor pa je podjetje Kompas. To bo še večji in luksuz-nejši hotel, saj bo v kategoriji A, imel pa bo okrog 500 ležišč. SODELOVANJE V KRANJU Naše podjetje in kranjski Projekt gradita sredi mesta veliko in moderno trgovsko hišo Prav na vrhu znanega klanca v Kranju, nasproti novega hotela »Creina«, gradita naše podjetje in kranjski Projekt veliko in moderno Sre-Ji Kranja gradimo skupaj s Projektom veliko novo veleblagovnico trgovsko hišo. Kot smo slišali, je sodelovanje med obema kolektivoma zelo dobro in vse kaže, da bo takšno ostalo tudi v prihodnje. O tem, da gre za res velik objekt, kaže že podatek, da bo imela nova trgovska hiša sredi Kranja 6 etaž in okrog 14.400 kvadratnih metrov koristnih površin. V pritličju bodo imela kranjska podjetja Merkur, Živila in Kokra trgovske lokale, v kletni etaži bo med drugim tudi salon pohištva, v višjih nadstropjih pa bodo skladišča in prav na vrhu garaže. Sicer pa tudi podatek, da bo objekt veljal skoraj 3.3 milijarde S din, precej pove. Samo gradbena dela so preračunana na 1.3 milijarde, po eno milijardo pa bodo veljala obrtniška in inštalaterska dela. Naše podjetje, ki dela v subakordu, je prevzelo vsa betonska dela, opaže in armaturo. Rok je tudi na tem objektu dokaj oster, saj smo z izkopi začeli šele 14. aprila, do konca leta 1970 pa morajo biti zaključena vsa betonska dela, kar pomeni, da je treba do 31. decembra letos spraviti res veliko stavbo pod streho. Povsem urejen objekt pa bo treba predati investitorjem do 20. oktobra 1971. Na objektu dela 40 naših delavcev in nekaj manj Projektovih. Čeprav delajo od jutra do večera, je na stavbi že nekoliko zamude, med drugim tudi zaradi pomanjkanja železa in cementa, nekaj težav pa je bilo tudi z žerjavom. Seveda pa bodo graditelji napeli vse sile, da bo objekt pravočasno končan. Načrte za stavbo so pripravili v Investicijskem zavodu za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani. Vsekakor bo novi' objekt, ki bo imel okrog 6500 kvadratnih metrov samo trgovskih površin, za Kranj pomembna pridobitev, med drugim tudi zaradi posebne fasade. Stavba bo prekrita s posebno pločevino (korten), ki jo bo treba menda uvoziti. ■pM Kaša betonarna na zagrebškem velesejmu \ * * 8S ' lii »SkIB« Betonarna od blizu Z letošnjega zagrebškega velesejma Izkop zemlje na gradbišču novih objektov HTV Ljubljana V avgustu so na poklicni šoli za gradbene stroke v Ljubljani uspešno opravili zaključni izpit naslednji člani kolektiva: Vlado Habijan za kvalificiranega zidarja z dobrim uspehom, Djuro StigleC za kvalificiranega zidarja s prav dobrim uspehom, Riko Zupančič za kvalificiranega zidarja s prav dobrim uspehom, Drago Cižmešija za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Božo Lovrič za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Vinko Sabo! za kvalificiranega tesarja z zadostnim uspehom, Vladimir Zvonarek za kvalificiranega tesarja z zadostnim uspehom, Stane Žalik za kvalificiranega strojnika gradbene mehanizacije s prav dobrim uspehom, Martin Hutmee za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Stjepan Bogdan za kvalificiranega tesarja z zadostnim uspehom, Stanislav Horvat za kvalificiranega tesarja z zadostnim uspehom, Momčilo Manojlovie za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Fehim Suljič za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Ivan Stefane za strojnika gradbene mehanizacije s prav dobrim uspehom, Franc Solce za strojnika gradbene mehanizacije z odličnim uspehom. Matija Petrič za strojnika gradbene mehanizacije s prav dobrim uspehom, Josip Ivic za strojnika gradbene mehanizacije z odličnim uspehom, Anten Angel za strojnika gradbene mehanizacije z odličnim uspehom, Marijan Zvonar za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Hambija Bisnič za kvalificiranega tesarja z zadostnim uspehom, Ivan Zvornik za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Ivan Baksa za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Ivan Organ za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Franjo Ciglar za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Franjo A gustič za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Džuro Kuzmič za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Zlatko Matan za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Mcisii- Markovič za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Josip Murk za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, AJb'• valificiranega te- sarja s prav dobrim uspehom, Franjo Srša, za kvalificiranega lesarja z dobrim uspehom, Jadranko Štefuij za kvalificira:,e-ga tesarja z dobrim uspehom, Martin Dominič za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, August Oletič za kvalificiranega tesarja z dobrim uspehom, Anton Valentič za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Stjepan Valdec za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Eiio Pisak za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Ivan Pcranec za kvalificiranega zidarja z dobrim uspehom, Lovro Paliek za kvalificiranega zidarja z dobrim uspehom, Josip Logožar za kvalificiranega zidarja z dobrim uspehom, Rade IveJič za kvalificiranega zidarja z dobrim uspehom, Mladen Hob!aj za kvalificiranega zidarja s prav dobrim uspehom, Martin Fustnarič za kvalificiranega zidarja z dobrim uspehom, Vi!in Bukovec za kvalificiranega zidarja z zadostnim uspehom, Zlatko Dobranski za kvalificiranega zidarja z dobrim uspehom. Za dosežene uspehe iskreno čestitamo! AGEBABIJA V LIBIJI ■— Pisarna gradbišča. Od leve proti desni so: Jože Tencer (Slovenija ceste), ing. Silvo Erjavec in delovodja Alojz Lisjak Saj bom plaval... Detajl iz Celja Brunarica na Golteh vabi Pridite na Pohorje in ne bo vam žal Oblaganje fasade » z naravnim V reviji »Annales de 1’institut technique du bati-toent et des travaux publics« febr. 1970, je izšel zanimiv članek o oblaganju fasade z naravnim kamnom. Prevod tega članka vam posredujemo v nekoliko skrajšani obliki. Naravni kamen so uporabljali že od davnih časov za gradnjo hiš, ko so iz njega gradili masivne, nosilne zidove. Razvoj gradbenega materiala je dal na trg eko-nomičnejša gradiva, kot so na primer opeka, beton, votlaki itd. Ta gradiva so izpodrinila uporabo naravnega kamna pri gradnji hiš in drugih objektov, ker bolje ustrezajo tehniki in ekonomičnosti gradenj, termični izolaciji, mehanski odpornosti in obenem skrajšajo čas gradnje. Za uporabo naravnega kamna je bilo zato treba izbrati nova pota. Naravni kamen so začeli rezati v tanke plošče, s katerimi danes oblagajo palače Pa tudi druge stavbe. Pri poslovnih zgradbah večkrat uporabljajo obloge iz naravnega kamna, zato si oglejmo razne načine dela z naravnim kamnom. Obstajata dve zelo različni tehniki oblaganja sten z naravnim kamnom: klasična metoda in uporaba Plošč, ki so istočasno opaž za beton. KLASIČNA METODA je v tem, da na že zgrajen zid pritrjujemo plošče iz naravnega kamna. Pri tej Metodi razlikujemo dva načina izvedbe, in sicer se kamenita obloga: a) nosi sama, to se pravi, da kamnita obloga leži na betonski stropni plošči nižjega nadstropja. Vsaka stropna plošča torej prevzame težo kamnite obloge enega nadstropja. Ta način izvedbe se le redko Uporablja; b) vsaka plošča iz kamna je pritrjena, na podlogo s posebnimi kovinskimi držali in je torej neodvisna °d sosednjih plošč. kamnita PLOŠČA se uporablja hkrati Kot OPAŽ. To je druga tehnika pri oblaganju stavbe z naravnim kamnom. Zunanji opaž so tu obložne kamnite plošče in je obloga zgrajena .istočasno. kot nosilno zidovje. Varianto te vrste oblaganja sten z naravnim kam-hom uporabljajo pri izdelavi prefabrieiranih elementov, kjer v model najprej polože kamnito oblogo, nato pa beton in ostale sestavne dele prefa-briciranega elementa. IZBIRA KAMENJA Pri izbiri kamna se upošteva njegove ekonomske, tehnične in estetske kvalitete. V tem poglavju se he bomo mudili pri arhitekturi, pač pa si bomo bežno ogledali tehnične zahteve, katerim naj ustreza kamnita obloga. Nekateri deli stavbe so močneje podvrženi škodljivim zunanjim vplivom, predvsem podstavek na fasadi (cokl), po katerem se dviga kapilarna voda ali pa mora prevzeti različne udarce, in pa drugi izpostavljeni deli stavbe, na katere pada meteorna voda. Za take dele stavbe je treba uporabiti najboljši kamen, vtem ko so za druge obloge zahteve hekoliko blažje. Ker je kamnita obloga tanka, je ne moremo smatrati za vodotesno, pa najsi gre za dež ali za vlago. Zaradi tega moramo, posebno pri apnencih, Paziti na to, da uporabljamo le kvaliteten kamen. Samo po sebi je razumljivo, da mora biti kamen odporen proti zmrzovanju. Kamen mora pred ograditvijo v stavbo izgubiti haravno vlago, sicer lahko pozimi zmrzne. Prav tako je treba paziti na pravilno uskladiščenje kam-na: stati mora pokonci, dvignjen od tal in biti mora Prekrit s ponjavo. Poliranih marmornih plošč ni priporočljivo upo-fabljati za fasado, ker zaradi vpliva atmosferilij in Prahu ter drugih delcev, ki se nahajajo v zraku, ne obdrže svojega leska. Ce že projektant želi imeti Polirano fasado, naj se namesto apnenca uporabi granit, ki pa je poliran na drugačen način kot hiarmor Debelina kamnitih plošč je odvisna od načina, po katerem oblagamo zid s ploščami in od trdnosti kanina. Mehek kamen gotovo zahteva večjo debelino, posebno ker tak kamen tudi bolj vpija vlago, ker se hitreje drobi in razpoka v bližini lukenj ali mesta, kjer je pritrjeno kovinsko držalo. Pri samonosni oblogi iz kamna rabimo približno 8 debele plošče, s čimer je zajamčeno dobro ležišče plošč. Pri oblogi, kjer je vsaka plošča pritrjena z držalom na zid, pa zadošča debelina 2 do 4 cm. Plošče imajo po navadi pravokotno obliko. Zaradi večje priročnosti in zmanjšanja lomljivosti naj Plošča v praksi ne presega velikost kvadratnega metra. To mnenje potrjuje tudi praksa, saj običajno uporabimo za prekrivanje kvadratnega metra tri Plošče. Teže plošč se gibi j en j o med 25 in 75 kg. Naj-običajnejše dimenzije pa s© 66 X 40 cm, 80 X 50 cm, 100 X 60 cm, 110 X 80 cm. držala Držala so vez med kamnom in podlago in so Podvržena različnim obremenitvam, kot na primer upogibu, nategu kot tudi raznim pojavom korozije, ki se pojavlja zaradi prisotnosti zraka ali kemičnih 8Pojin, katere pridejo do držala z vodo. Držala morajo biti zato odporna proti tem poja-imeti morajo dobre mehanske lastnosti in gotovo mero elastičnosti, da lahko sledijo premikom kamnitih plošč ali podlage, ki nastanejo zaradi obremenitve stavbe (posedanje, obtežitev objekta itd.). Tem zahtevam ustrezajo tile materiali — kovine: — nerjaveče jeklo (min. vsebina krom-niklja 18/8*), baker in njegove spojine: medenina, bron, aluminijev bron 90/10. Baker je mehkejši in bolj raztegljiv kot nerja-Veče Jeklo in imajo zato držala iz bakra večji pre-rez kot držala iz nerjavečega jekla. Galvaniziranega železa ali železo, ki je zaščiteno 8 Površinsko plastjo vodotesnega oksida, ne smemo Uporabljati, kajti vedno lahko pride po nesreči do Udarca, ki poškoduje trdnost spoja z železom in ako pride do rjavenja držala in do madežev na kamniti oblogi. Za pritrjevanje kamna na podlago uporabljamo *ele osnovne vrste držal: moznik s klinom (slika 1); meter zidu. Ležišča za ta držala so narejena v delavnici — tovarni, In to tako* da je med dnom ležišča in površino vsaj 8 mm kamna (slika 5 in 7). NAMEŠČANJE PLOŠČ a) OBIČAJNA IZVEDBA. Kamnito fasadno oblogo lahko uporabljamo na nosilnih betonskih zido- ment iz druge tovarne pa pušča madeže na površini. Za to malto ponavadi uporabljajo mešanica s 400 kg cementa na kubični meter gotovega betona, mineralni agregat je fin pesek. Mimogrede raj bo omenjeno še to, da za zalivanje reg na kamniti oblogi ne smemo uporabljati mavca. žica Iz nerjavečega /ck/a ai/ mcc/znmz -2S/JO jb' c/e/ Se v/oz/ i/ /uta/o v z/c/cj Slika 6 Slika 1 — držalo iz medeninaste žice ali iz nerjavečega jekla, ki se ga oblikuje na gradbišču (slika 2); Slika 2 — notranja opora plošč, ki se pa malo uporablja (slika 3); — držala, s katerimi se lahko naravnava razdalja, upodabljajo jih kot samonosno oblogo ter se malo rabijo zaradi visoke cene (slika 4); — posebna držala, ki se uporabljajo tam, kjer služi kamenita obloga tudi kot opaž (slika 5 in 6). Pri polaganju samonosne kamenite obloge se priporočata za pritrditev7 plošče dve držali premera 6 mm. Ce vsako ploščo pritrdimo posebej, je treba uporabiti po štiri držala premera 4 mm. Tu pa je treba pripomniti, da medeninasta držala premera 4 mm, čestokrat pa tudi premera 5 ter 6 mm ne zadoščajo za solidno pritrditev kamenite plošče, pa tudi če so držala zalita z blazinicami malte. V takem primeru moramo ustvariti dodatno varnost tako, da vsako prvo vrsto plošč nad vodoravnim vih in na zidovih, zidanih iz običajnih materialov. Oblogo delamo vedno takrat,1 ko so nosilni zidovi že gotovi. Luknje, v katere pritrdimo držala, napravimo ročno ali mehanično po načrtu priprave dela. Pri betonskih zidovih lahko pustimo v zidu lesene ali Najprej zalijemo luknje v zidu, v katere nato po-tisnerho držalo. Ploščo postavim na spodnjo ploščo s pomočjo dveh lesenih zagozd, katerih debelina je približno 5 mm. Drugi del držala malo potisnemo v luknjo, pripravljeno v kamniti plošči in prej zapolnjeno z 2-3 Za ’pbscz eS* 2cur> 2 ■£ za. />/esca cf * 3^,r> malto. Pri tem ploščo tudi takoj naravnamo v pravilno lego. Postavljena plošča je od nosilnega zidu oddaljena za 2 do 3 cm. Okrog vsakega držala namečemo cementno malto tako, da dobimo nekako blazinico* katera naj »nosi« oblogo. Ta blazina lahko dobro opravlja svojo nalogo le, če so držala pravilno vgrajena v zid. To seveda zahteva posebno skrb takrat, ko nameščamo držala v zid. Ce pa namesto posameznih blazin iz malte naredimo pasove iz malte, potem morajo biti ti pasovi vertikalni. Vodoravni pasovi niso dobri, ker preprečujejo zračenje praznega prostora med nosilnim zidom in med oblogo. Širina vertikalnih pasov naj bo okrog 10 cm. Slika 3 stikom pritrdimo z držalom po sliki 1. Ta držala so tako dimenzionirana, da po potrebi lahko še prevzamejo obremenitev. zgornjih plošč, kadar te leže ena na drugi (ker se zagozde med ploščami dostikrat ne odstranijo). Nosijo lahko poprečno 70 kilogramov, kar je seveda odvisno od prereza držala in od ročice. Vsakršni nevarnosti odlepljen ja ali celo padca kamenite plošče se izognemo tako, da pri vsaki plošči uporabimo dve držali po sliki 1. Luknje, v katere namestimo držala, izdolbemo na gradbišču, če imamo opravka z marmornimi ali apnenčevimi ploščami. Granitnim ploščam pa je treba napraviti luknje V delavnici oziroma tovarni. Luknje so pripravljene v bližini vogalov, najmanj kakih 10 cm od roba, da se pri dolbljenju lukenj ne odkrušijo vogali. polivinil vložke, katere že pred betoniranjem pritrdimo na opaž ter s tem precej pridobimo pri času. Poudariti je treba, da se morajo izdolbljene ali izvrtane luknje pred namestitvijo držala še enkrat očistiti, da zanesljivo odstranimo vse okruške iz vdolbine. Luknje pred zalivanjem z malto očistimo in dobro navlažimo. Najmanjši premer lukenj je 4 cm, globina pa 8 centimetrov. Za malto za ^alivanje smemo uporabljati samo cement, ki ne onesnaži kamnite plošče, ne smemo torej uporabljati cementa, ki vsebuje razne dodatke, kot na primer žlindro ali elektrofiltrski pepel. Poleg čistega cementa lahko uporabljamo tudi beli cement. Pred začetkom oblaganja je najbolje napraviti poskus s cementom in kamnom, ker le tako lahko - ugotovimo eventualni vpliv ce- Slika 4 Pri majhnih ploščah, ki služijo obenem tudi kot opaž, moramo uporabiti vsaj dve držali, diagonalno nameščeni na notranji strani plošče, sicer pa je minimalno potrebno število držal šest za kvadratni menta na kamen, kajti tudi čisti cement izdelujejo iz surovin različnih nahajališč in s tem tudi različnih lastnosti. Zato se lahko dogodi, da čisti cement ene tovarne ne pusti madežev na kamnu, ce- tevona mcc/aninasici z/ca f 3 a ji ^ mm Slika 5 SPIRALW DRŽALO iz kayane madenmasM žice So/0 ah Slika 8 Preprečiti je treba tudi nastanek lis na fasadi; ki nastanejo takrat, kadar uporabljamo malto, kateri so primešani še kakšni tuji predmeti kot na primer koščki papirja cementne vreče, delci kovine in podobno. Ti tuji predmeti vsrkajo vlago, katera potem izloča soli na zunanji strani obloge. Zračenje prostora med nosilnim zidom in med kameni to oblogo uredimo z napravo dveh špranj: ena je na dnu zida, druga pa na vrhu zida (slika 8). V nekaterih pokrajinah ne uporabljajo zračnega prostora med oblogo in zidom. Ta prostor takoj popolnoma zalijejo z malto. Ta način je dražji, ker se porabi več malte pa tudi nekaj več časa, namesto prednosti pa nastopajo še razne neprijetnosti, kot na primer: slabša toplotna izolacija, večja možnost nastajanja madežev, pritisk svežega betona na plošče lahko plošče premakne ali plošče počijo Ker pri polaganju obložnih kamnitih plošč" uporabljamo zagozde, nastopijo med ploščami približno 55 mm debele rege. Te rege zamažemo potem, ko fasado obremenimo. Navadno se uporablja 300 do 500 kg cementa na kubični meter peska (0/1.2o mm). Večje vodoravne rege, debeline lem do 2 cm, napravimo v vsakem nadstropju ali vsakih c m. Te rege navadno razporedi arhitekt, ki jih prilagodi razgibanosti fasade. Pri dolgih balkonih je treba napraviti tudi vertikalne rege, širine 1 do 2 cm, na vsakih 10 metrov. Stiki se zapolnijo s plastičnimi ali elastičnimi kiti, ki preprečijo razne neprijetnosti, katere lahko nastopijo pri deformacijah temeljev ali zaradi nastopajočih toplotnih razlik. Po zastičenju reg in dobri osuši Ivi, ki traja vsaj tri mesece po dovršitvi obloge, se obloga spolira g finim steklenim papirjem. (Konec prihodnjič)