■nniiimiiiiam
S	s
S the only slo- 5
■	VENIAN DAILY g J BETWEEN NEW S S VORK & CHICAGO jj
■	THE BEST ME- g S dium TO REACH S 8 18»-000 SLOVEN I- ■ * ANS IN U. S., CA- S
j NADA AND SO. ■
■I
AMERICA.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LI-BERTY AND JUSTICE FOR ALL."
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) AUG. 12 1920.
ŠT. 190. NO.
!ggMEHL - LETO III. j^gle Copy 3c
published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
PRANCIJA PRIPOZNAVA WRANGEL-A. Boljševiški pogoji so Anglija presenečena.	naznanjeni.
London, 12. avgusta. — No- mi razjasnilo situacijo. Vprašal * situacija je zavladala včeraj sem tudi tujezemsko pisarno, *Cer' ko je Lloyd George po
nil 7 V niž,'i zb°rnici nazna-. da je Francija pripoznala ^nerala Wrangela. Kabinet je pravljal o tej novi situaciji.
' (T lat*...
v2et? je še'da je biia ta 1 » oddana po nekem uradni-
inozemske pisar-
Jtt francoske .
® tpr ♦ k
jetlo ,a bo to priznanje zavr-ministerskega predsed-
London, 11. avgusta. — Kot se poroča danes, so člani an-če ona ve kaj o tem, toda do-jgleškega kabineta prepričani, bil sem odgovor, da ne ve. . Pi-|da tvorijo mirovni pogoji, ki sarna je bila v zvezi s Franci- jih bodo dan©3 boljševiki predložili Poljakom v Minsku> zadovoljivo podlago za poravnavo.
Boljševiške pogoje je objavil Llyod George v poslanski zbornici tekom nočnega zborovanja, potem ko je iste pre-
jo, toda ni še sprejela poročila glede Wrangela. Skoraj ne morem verjeti, da se more to jemati v poštev. Ko sva se zadnjič posvetovala z Millerandom,
sploh nisva govorila o tem." * * *
jlka Milleranda, ki se mudi se-1 Washington, 11. .avgusta.— je] 0d Leo Kamaneva, enega
p'! p0 opravkih v a,,ciji.
Pomanjkanje opic v Ameriki
Chicago, 11. avgusta. — V današnjih časih tako vsega primanjkuje, kij vsaj pravijo tako, zato ne smemo biti presenečeni, ako nam povedo, da nam manjka opic. Posebno tiste vrste opic, ki so najbolj podobne človeku, je veliko manj kot bi bilo želeti, in ki najbolj pripravne za takozvane
Strajk v DenverjujZopetno dobivanje končan. i državljanstva.
L°ndon
11- avgusta. — Kakor
severni Poljska bo v zelo kratkem času vprašala Združene države, če ! se ji da pomoč. Tako je na-
'le padla novica med Fr?»°nSke vladne kroge, da je W, "
bonske
Pr'Poznala generala „lmfa, antiboljševiškega po ;) lka v južni Rusiji .kot de
h Ilad°-
Pa v ®ednika Wilsonova nota itiota 6 Presenečeno za-
v"0st' '
. °ndonu so zelo vznemirja to ^"rancije in mislijo,
'(iraMr	možnosti, da se
^»rovna pogajanja v nj&) ^ V Londonu so tudi rane-Jo Se na.j bi za to situaci-80n> vln»al tudi predsednik Wil-
to tijf j3vn® se J'e do seda-i vse slfijj Vključno le evropej-
tukai
i J se je tudi povedalo, da
i
Je
g Pač nameravalo pripozna-fazd,,] ei'a'a Wrangela, če bi se j Pogajanja v Minsk.
Ja se vidi, da je Franci Hto^ Za Lloyd George-vim
Sik
znanil danes princ Lubomirski, poljski minister.
Se več kot to; vprašalo se bo tudi, kaj pomeni in kaj pomenijo besede v noti napram ita-ljanski vladi, kjer se govori, da se bo oporabilo vse pravične sile, da vzdrži prosto Poljsko.
Poljska je včeraj izdala v Varšavi prokjamacijo, v kateri slovesno opozarja ves svet, da če bo ona poražena od bolj-ševikov, da njen padec ne bo pripadal samo "preponosni sili" toda tudi "k brezbrižnostim vsega sveta, ki se kliče, da je demokratičen."
Proklamacija je bila izdana od poljskega obrambnega sveta ter je ila sprejeta danes pri poljski delegaciji. V noti se tudi navaja, da smatrajo Poljaki odgoveren ves svet za zločin-stvo,'ki se bo storilo na Vistu-la.
Poslanik je tudi povedal, da je zadovoljen z predsednikovo noto in je prepričan, da bo ta
izmed tukaj se mudečih ruskih zastopnikov.
Boljševiški pogoji so na kratko sledeči:
Poljska armada se ima znižati na 10,000 mož, in vpokli-cati se sme v armado vsako leto samo 50 mož. Cas, da se demobilizacija izvede, obsega ne mesec.
Denver, Colo, 11.. avgusta. Štrajkujoči delavci Denver Tramway družbe so včeraj od-glasovali z 771 proti 36 glasovom, da se štrajk konča in da gredo na delo pod opgoji, ki jih je stavila družba po končani konferenci z major generalom Woodom. Col. C. C. Ballou, poveljujoči žlezne operacije, potom kate- j tukajšnim vojaškim četam od rih se ljudi lahko zopet napra- časa, ko se je pričel štrajk, je vi mladim in čilim.	| naznanil danes, da čete ostane-
Da vlada v Ameriki poma-jjo tukaj v Denverju dokler ne njkanje takih opic, so zvedeli]bo normalni red pri operiranju Amerikanci šele, ko je dospel i pocestne železnice in dokler ne v Chicago ruski zdravnik Dr. t gredo štrajkolomilci iz mesta. Sergij Voronov, ki je prišel z[ Major general Wood je zapu-namenom, da dokaže uspešnost stil mesto ter izročil vso situ-
svoje metode za povrnitev mla-iacijo v roke Col. Ballou.
dosti.	| General Wood je nasvetoval
Dr. Vorenov pravi, da ne'lda se sprejme delavce nazaj,
more izvršiti nobene operacije|ne da bi se -iim zanikalo prejš-
Poljska mora izročiti Rusiji brez opice prave vrste. "Rav- ne pravice, toda brez pripozna-
nja unije.
vse čezmerno orožje.	| no sedaj je veliko pomanjka-
Poljska ne sme uvažati iz nje. opic," pravi ta zdravnik, inozemstva niti vojakov niti "Žleze, Id se potrebujejo, mo
materijala.
Rusiji se ima dovoliti do-
rajo biti odvzete šimpanzom, gorilam ali pa orangutanu. Te
stop do Baltiškega morja In vrste opic je pa jak0 teško dodati druge trgovske prilike. ! biti."
Rusija je pripravljena L:,, "Jaz ne treba, da sem rešil;
ne mara vojne z bolj-lg]('le ^di dvpmljivo, če bi se navdušenjem. Povedal je tudi,
ta](0 .' tako tudi ne Italija, in vest navdala Poljsko z novim
Hj ,lla'iti večino v Franciji, ■ti ? ''tela zapričeti sovražno-V>sijo. °ndonu
bi
so tudi radovedni
r% fmerika tudi tisto pod-
Sif'r|;ar sedaj pridiguje. Ni °nald MacLean je danes
C^o
nižji zbornici povprašal
e'lnii rn'n ministerskega pred-ve, ^ glede francoske odločl-1 tyr a pripoznava genera-es angela. Rekel je, če to
' H
esentira francosko vla-
^c,ja6m se ustvarja nova si-^ ln če je bila res to fran-potem naj gre tl0y ,a kar sama. ki George je rekel, da je S^<*ilo z velikim prese-'lakar je dejal tudi »edaj nisem še spre-
Mti
da Poljska zelo potrebuje vojni materijal in bo najbrže iskala kredit v Ameriki, kjer bo kupila tudi potrebščine.
London, 11. avgusta. — Poročila, ki prihajajo iz Varšave, pravijo, da se poljski vojaški štab pripi-avlja na to, da se u-maknejo poljske čete za zadnje utrdbe, to se pravi za črto, ki
čiti nekaj ozemlja na svoji vzhodni meji,! katero naj dobijo družine onih Poljakov, katerih reditelji so bili ubiti v vojni.
Vse poljske; vojne industrije mbhijo prenehati z delom.
Rusija 3» obvezuje umakniti svoje čete iz poljske zemlje, kakor hitro Poljska demobilizira svojo armado in izpolni druge pogoje..
Premima črta naj bo ona, kjer bo bojna fronta za časa prenehanja bojevanja, Poljaki pa se imajo umakniti 34 milj, da se ustanovi nevtralni pas.
vprašanje .človeškega propadanja," pravi ta zdravnik. "Moji eksperimenti slonijo na
West Frankfurt, III. 11. avgusta. — Iilinoiska milica, ki je bila poslana semkaj radi an-ti-italjanske demonstracije v zadnjem tednu, že zapušča mesto . Štiristo jih je že zapustilo. Skoraj enako število jih je ostalo in ostanejo tudi tukaj, dokler ise vojaške oblasti ne pre-
neki splošni znanosti z ozirom; pri&uo, da s0 se neredi kon-na "celuc" in poglavitne žleze i človeškega telesa.	i
"Vzemimo za primero tako- VSAKO LETO SE OBRABI
zvano tiroidno žlezo. Vzemite jo človeku iz vratu in v šestih mesecih bo izgubil razum. In-tertistialne žleze imajo ravno tako važno opravilo v tem, da skrbijo za telesno živahnost. Ako se jih odvzame, bo telo propadlo.
" Na drugi strani pa, ako se te vrste žleze precepi — toda
Lloyd George ni hotel z ozi- naj podam samo eno primero: rom na pogoje podati nobene-!pred nekaj meseci sem operi-ga komentarja, rekoč da poča-jral 651etnega moža. Bil je
popolnoma starikav kot so navadno toliko stari ljudje. Samo lokalna anastetika je bila potrebna, in čez nekaj časa je bi! ta mož zopet mlad in je
ka, da se vidi rezultat konference v Minsku, ki je bila določena za danes. Angleško delastvo nadaljno gre severno od Modlina. skozi i 8T0Zi z generalnim štrajkom, Radzymin, blizu Minsk Nazo-(ako Anglija obnovi vojno pro-wiecki..	[ti Rusiji.
Ta črta je še oddaljena 16 Brzojavke iz fronte jasno milj od Varšave. Poljski voja- ka^ejo, da bo padec Varšave kakega mladega moža." ški štab je mnenja, da se bodo moral priti v najkrajšem času,
ZA $4,620,000 ZLATA
Chicago, 11. avgusta. — V Združenih državah se vsled rabe izgubi zlata v vrednosti $4,-620,000. Kaj se zgodi s tem zlatom ne ve nihče. — !Kar izgine — to je vse, kar se more reči. Tu navajamo nekaj zanimivih podatkov z ozirom na letno obrabo zlata.
Medtem ko je dosti oseb, ki nimajo nobenega zlatega lišpa, pa so drugi, ki ga imajo toliko več. Lahko se reče, da pride na vsako osebo v Združenih državah po _ en zlat izdelek. Potemtakem je v vsi deželi najmanj 105,000,000 kosov zlat
"Christian Science Monitor" od 2. avgusta je priobčil pogovor z Mr. J. Western Allen, glavnim pradnikom države Massachusetts, ki je izjavil, da oni ameriški državljani te države, ki so vstopili v kako zavezniško vojsko, predno so se' Združene države pridružile sve-tovrii vojni, niso več ameriški državljani, pač pa da oni, ki so vstopili v zavezniške vojske po napovedi vojne s strani Združenih držav, niso prizadeti glede državljanstva. Oni, ki so na tak način izgubili svo '■•" državljanstvo, ga morejo pridobiti nazaj potom udanostne prisege (oath of allegiance).
Ker se tiče stvar federalnega in ne samo državnega zakona, velja bržkone isto postopanje tudi za vse druge države ravno tako, kakor za Massachusetts.
Zakon določa, da nobeden državljan Združenih držav se ne more odreči svojemu državljanstvu za časa, ko se domovina nahaja v vojnem stanju; .( tem je rešeno vprašanje državljanstva onih, ki s"o se vno-vačili v tuje vojske po vstopu Amerike v vojno.
Mr. Allen je dostavil: "Vsak državljan te države, ki je pred vstopom Amerike v vojno prisegel zvestobo tujemu kralju ali tuji državi, bodi radi okol-ščine svojega vnovačenja v vojne sile te države ali ne, se je s tem odrekel svojemu državljanstvu in je izgubil volilne pravice v tej državi."
Federalni zakon 1. 1908 — kakor dalje navaja glavni pravdnik — določa, da more vsakdo pridobiti nazaj svoje državljanstvo, ako se podvrže udanostni prisegi, predpisani po naturalizacijskem zakonu, in te prisege more storiti pred vsakim sodiščem Združenih držav ali poedine države, vpravi-
Z Marsa kličejo na zemljo.
Pariz, 11. avgusta. — Na Marsu že poskušajo, da bi poslali signal na zemljo potom telefotografije. Tako pravi Ca-mille Flammarion, znameniti francoski zvezdoslovec.
On trdi, da bele pege, katere so se pojavile na ekvatorju Marsa, niso isneg, kajti tam imajo sedaj poletje.
To je že tretjič od leta 1879, odkar se kažejo te skrivnostne pege. Ta zvezdoslovec pravi, da to ne more biti nič drugega, kakor , da skušajo prebivalci na Mar'	um na z--
po	telefof
Mars iMeri" v prerezu 4230 milj in je oddaljen od solnca 141 miljonov 500 tisoč milj. Okrog solnca pride v 687 dneh in ima dve luni.
GRADILO SE BO CESTE.
Washington, D. C. — Dolgost, ki se jih je dozdaj zgradilo glasom zveznega zakona, ki določa, da zvezna vlada pomaga pri grr.dnji cest, obsega po svoji dolgosti devetkratno razdaljo met. -,ew Yorkom in San Franciscom. To je razvidno iz poročila, ki je je izdal Thomas H. McDonald, predstojnik urada za javne ceste, ki je prideljen poljedelskemu departmentu.
"Prispevek zvezne vlade pri tem delu je večji kot pa stroški zgradbe Panama kanala," pravi McDonald. Zvezna vlada pri gradnji cest pomaga posameznim državam povprečno za polovico.
"Šestdeset odstotkov vseh zveznih izdatkov, ki se jih je do sedaj dovolilo, se bo porabilo za gradnjo cest zelo trpežnega tipa, kot iz trdega konkri-ta, Portland cementa ali trde opeke.
"Ko bodo vse te ceste zgrajene, tedaj bo število milj teh
cenim k naturalizaciji tujcev, vrst cest, ki je znašalo do ča
izgledal in čutil kot tak. Hodil nine. Ti zlati predmeti pa po-pokoncu, njegov duh je živa- stajajo vedno lažji. Nepresta-hen in njegov tek je tak kot no drgnjene dveh prstanov,
'drgnenje ovratne ali urne verižice — vse to počasi zmanj-
tukaj nazadnje le mogle vzdr-žavati poljske čete..
Trajno pomikanje boljševi-ških čet ob reki Bug se nadaljuje, kakor pravi poročilo iz Mo-
^,n°» kakor tudi ne diu- skve. Ruske čete se vedno bol '*dKega poročila, ■ki bi približujejo Varšavi.
SE
BO GLASOVALO O
59i

f*1 VOLILNI PRAVICI.
^ ville. Tenn. 11. avgusta. ?ednik Riddick, ki pred-'fj\pkomiteju na ustavno Ij0 in amendmente, ka-'"'ia iSe Je Podala danes reso-
:lNa tera določa- da 8e P°-V Jil zavzame za splošno
h <avico' rekel> da b0 |,Vv	0 tej rezoluciji
\ „ni rod v petek. Sile, ki
{/ otf
K ■)if
za
ratifikacijo tega a-ti ' so kile zmagovite k ^ T)S" ^kuPna rezolucija,
ta! * 2iemestila sPloSno voli" ^ ' avgusta na 24., pri
državljani drža-
u
NtiSSe? izrazi'i za aH Pro volilni pravici, je bila
2 SO proti 37 glasovi.
ako ne pride dp sporazuma na SODNIK PROTI POLJUBO-konferenci, da se preneha s	VANJU,
sovražnostmi.	Lilčoln, Neb., 11. avgusta,—
Poročila pravijo, da se Po- Kdor pride v sodno dvorano, ljaki nikjer resno ne zoper- kjer sedi sodnik Rudolgh, mu
Raleigh, N. C., 11. avgusta.— Triinšedeset članov izmed 120 iz nižje zbornice v državi North Carolina postavodaji je poslalo brzojavko postavodaji v Tennessee, da North Carolina ne bo . rafiticirala žensko volilnft ravico. Oni tudi ne marajo, da bi se naložilo to breme na ljudstvo države North Carolina.
Ce bo vseh triinšedeset članov, kateri so poslali telegram, glasovalo proti ženski volilni
pravici, potem bo ta amend- MARTENS OSTANE V ZDRU-ment poražen v državi North ŽEN III DRŽAVAH. Carolina.	New York, — Ludwig Mar-
tens, sovijetski .poslanik v Zdrm-— V Clevelandu je bilo le- ženih državah ostane še v Ame-
stavljajo. Na južni fronti se umikajo posebno naglo. Na številnih točkah sta nasprotni armadi izgubili stik, kajti Poljaki se umikajo kolikor mogoče hitro.
Poroča se, da se na cestah, po katerih se umikajo Poljaki, najde vse polno vojnega materijala.	ii
Poljski vojni minister Lenis-nowski je resigniral; njegov naslednik je general Sutnow-ski.
tois že ubitih 75 oseb od avtomobilov. Med njimi je 32 otrok pod šestnajstim letom.
riki. Zaslišanje, ki se je jvrši-lo radi njegove, deportacije, se je odložilo na nedoločen čas.
gotovo pade v oči napis, glaseč se: "Poljubovanje prepovedano v teh lokalih." :Toda on ne samo da ne dovoli drugim polju-bovati, temveč tudi ne mara poljubov, pa magari, če mu ga hoče dati mlado dekle. Sodnik Rudolph je star 76 let, in ko je i oprostil več žensk, ki so bile obtožene vlačugarstva, so mu bile tako hvaležne, da so: ga na vsak način hotele od-škodovati s poljubi, proti čemur pa je on odločno protestiral. Takrat pa je dal tudi nabiti napas, ki neizmotljivo opozarja vsakega, na kakšnem stališču stoji- :v tem vprašanju.
! — Jf o Mntič. i član dr. Tolstoj, se opozarja, da se zglasi j>ri blagajniku 'Kari Kotnik na 15450 Waterloo rd., ker ima bolniško podporo za> njega.
šuje težo zlatega lišpa. Izgubi se, toda v tako malih delcih, da se ga sploh ne vidi. Samo potom finih tehtnic se pronaj-de, da se zlato obrabljuje.
Lahko se računa, da stane zrno zlata v zlatarski obrti povprečno 2 centa in 1 petino. Lahko se reče, da vsak zlat predmet izgubi v letu na teži za dva zrna, ali vsega skupaj 210 miljonov zrnov. Ako se vzame, da je v Zedinjenih dr-j žavah 105 miljonov zlatih1
ali pred kakim konzulom Združenih držav.
"Federal Bureau of Immigration mi naznanja," zaključil je generalni pravdnik, "da kot predpogoj te udanostne prisege mora dotičnik podati zadosten dokaz o svojem* ameriškem državljanstvu za časa svojega
sa, ko je bil sprejet tozadevni zvezni zakon, le 14,400 milj, poskočilo za 7600 milj.
Uradniki cestnega urada se pritožujejo, da je gradnja zelo zadržana vsled pomanjkanja vagonov. V veliko slučajih je bilo nemogoče dobiti orodje in materijal za gradnjo cest.
vstopa i v vojsko ali mornarico! Odkar je bil sprjet omenje-tuje države. Ko vzadosti tem' ni zvezni zakon, se gradnja zahtevam, pridobi takoj ame-'cest vrši pod nadzorstvom dr-riško državljanstvo."	I žavnih inženirjev, vsled česar
„ , ... . I je že delo veliko boljše in trpež Ko bo vzakonjenje enake volilne pravice privedlo mnogo I ženskih v volilne liste, postane
nejse.
stvar, važna radi okoliščine, da se državljanstvo žene določa po moževem. Niti mož niti žena
okraskov, in se za vsakega ra-!ne "10ieta voliti po	£e"
, , neralnega pravdnika, dokler se čuna zgorai omen.ieno vsoto,! . ®	, ,
, ,„ i <ni vgotovilo državljansko sta-tedaj prinajdemo, da se vsako .
leto obrabi za $4,620,000 zlata
— John Mroz in Louis Kur-
man iz 2204 Barber ceste sta gledala sodnika Beebeta, ko jima je pripovedoval, da plačata vsak po $10, ker sta po pripo-
n,i e.
— V torek sta bila ubita od
avtomobila dva dečka. John Ko-ruta, star štiri leta, iz 43. za-padne ceste je hotel iti čez ce->3to, pa ga je odri na tla tovor-
vedovanju policijskega stražni- ni avtomobil, peljal čez njega ka hotela risiliti nekega volil-ca, da naj voli za Willis-a. Oba
pa sta bila pijana, ko sta ga silila.
"ANARHISTIČNE ZAROTE V ITALIJI.
Milan, 11. avgusta. — Po vseh delih Italije se je pričelo z anarhističnimi požai'i. Danes popoldne ob 5. uri je bila pognana v zrak -velika vojaška smodnišnica San Gervasio, na Tuscan hribu.
Vse mesto Florenca se je treslo in okna so bila strta od zračnega pritiska. Žrtve so velike, koliko je mrtvih, se še ne poroča. Bombe še vedno explo-dirajo, in njih kosi dežujejo na
Umrl je za poškodbami. Blizu 49. vzhodne ceste in Dolloff rd. pa je bil do smrti povožen šti- j mesto. Več sto jih je že v bol-riletni H. Heisly.	inišnicah.
STRAN 2.	' . ___
.. ' —————— —————
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BussineH Place of the CorDoration. _	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year »5.50, 6. mo. »3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c__SINGLE COPY 3c
Lastuie in izd^ia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oelasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.___
(THURSDAY) AUG. 12 1920 CLEVELAND, O., ČETRTEK
104
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 12 1920
Delo v naši državi,
(Poročilo iz države Washington.)
redbam in tako naprej. In naš denarni sistem: Plaču-j jemo z nemškimi markami, prodajamo z avstrijskimi kronami, vzamemo ukrajinske hrivne in poznamo in zamenjamo blago za trovrstne ruske rublje: za bolj-ševiške, Kerenskijeve in caristične. Ni je bilo še države, ki bi imela toliko denarnih enot ob enem času. Pomislite, koliko časa bi vzelo, da bi se vpeljalo nov poljski denarni sistem.
Dosti sitnosti bi imeli mi brez vojaških kampanj, toda me niso hoteli poslušati. Vojna obrambnih na-iribji lov. Ko bodete mogli vsaj menov je vse kaj drugega," kakor vojna invazijskega nekoliko socijalizirati ti dve,
i veletrgovcem in njihovim po-! močnikom, davka, ki sedaj pla-jčujejo ne samo v denarju, am-j pak tudi v osebni sužnjosti. i Kajti temelj kapitalizma je da-"Ko dobe delavci in farmar-|nes v naši državi, kot se je iz-ji premoč v vaši državi, pro-1 razil Whittaker, lesna industri-blem ne bode tako težaven, kotja in ribji lov. K temu bi mog-
je bil v Californiji.
"Temeljni kamen kapitalizma v državi je lesna industrija in
KAJ PRAVI PADAREWSKL
Poljska je danes tista točka, kamor je danes zazrt ves svet. Pravijo, da včasih tudi nespametni zna igrati, da ga ves svet občuduje. Skoraj enak prizor smo imeli in ga imamo pred seboj sedaj, ko zasledujemo poročila o poljskem porazu.
Predkratkim smo priobčili novico, v kateri je general Foch povedal svoje mnenje glede Poljske. Cita^ li smo, da jih je svaril, da naj ne gredo nad boljševike. Par dni nazaj pa smo čitali poročilo, katero je podal M. Padarewski, prejšni poljski ministerski predsednik. On sam pravi, da niso hoteli na Poljskem več poslušati njega, ko j;h je svaril pred napadom na Ukrajino.
Neke5 ameriškemu poročevalcu je rekel to: "Jaz sem opoza jal, da naj se ne spuščajo v boj, toda me ni so poslušali Vedeli smo že takrat, da nam zavezniki ne bodo d;.h nobene prave opore, toda naši ljudje so bill navdušeni, da je bilo res preveč tistega navdušenja. In to je vzrok, da je danes Poljska v tako kritični si tuaciji.
Vsa vojaška situacija, ki je dosegla sedaj svoj višek, leži le v poljskem vprašanju. Naša država bo morala sedaj prenesti več zaprek, kakor katera druga država v Evropi. Kar se tiče politike, srno mi; v slabem položaju. Baš sedaj imamo 16 političnih strančic in njih voditelji se ne morejo zjediniti niti na eni dobri stvari. Več kot eno leto smo se pogovarjali in prepirali kako bi sestavili našo konstitueijo, toda še do sedaj se nismo mogli zjediniti na prvem odstavku. No, končno še ne jemlje to pogum tako direktno, če pomislimo, da je vas Amerikance vzelo tudi več let, da ste sestavili vašo občudujočo ufetaVo.
Toda vprašanje, kako sestaviti ustavo, to še ni glavno. Imamo še važnejša vprašanja. Naša država je bila bojna poljana skozi šest let. Množina naših industrij je uničena. In vzelo nas bo od 15 do 20 let ali več, predno spravimo te industrije v normalno stanje. Če bi se v sedanjem času borili le za našo pravo eksistenco, bi pač ne mogli kaj dosti takoj industrijalno napredovati.
Imamo pa še druga resna vprašanja. Mi se pokorimo sedaj petim različnim postavam. Eni se ravnajo po ruskem pravu, drugi po nemških postavah, tretji služijo avstrijskim zakonom, četrti Napoleonovim od-
poželjenja.
Po kaj je bilo potreba Poljski vojske, ki bi štela 800,000 vojakov."
Tako je rekel Padarewski. Mi ne garantiramo, da je vsaka beseda božja resnica, toda vsebina njegovega pripovedovanja nam že razjasni položaj Poljske. Morebiti bi tega ne verjeli pred mesecem, toda danes vse tako kaže, da zavezniki v resnici niso bili vneti za Poljake, posebno pa ne Angleži, ki so prišli v prepir s Francozi prav radi poljskih operacij. To nam kažejo tudi včerajšnja poročila iz angleškega parlamenta in Bele hiše.
Kapitalistični in patrijotično navdahneni listi še pišejo ,da se bodo vzdignile poljske čete ter nabile boljševike, toda to je le tolažba. Danes naj vsak čitatelj le pomisli naza v tiste čase—eno ali dve leti nazaj—ko je bila Rusija prokleta, divjaška in polna grozodejstev, toda danes ni več taka.. Gotovi pa smo, da po velikem vpitju morajo priti odmevi, in ti so danes med nami. Se kapitalistični odmevi potegnejo svoj rep v preteklost, pa bo Rusija ena najboljših držav, kjer ne bo klanja, kajti takrat tudi izzivanja ne bo. V zgodovini pa
bo zapisano:....... (o, mislite si sami).
* * *
Kdo se še zanima za vojno v Ameriki? — Poročilo iz Milwaukee, kjer so tudi ljudje, ki znajo čitati, pravi, da so vse vojne knjige po čitalnicah pokrite s prahom. Naj v miru počivajo!
> ¥ *
Organizirano delavstvo v Philadelphiji je izdelalo načrt, da si ustanovi veliko komercijalno banko. Zakaj
bi se ne ustanovile po vseh mestih take banke?
* * *
L. Martens sovjetski poslanik, ostane v Združenih državah. Pravijo, da so njegova zasliševanja odložili
za nedoločen čas. — Prav imajo; čemu bi določevali datum.
* * * *
Nemčija se je odločila, da hoče ostati nevtralna z
tedaj bodete odstranili temelj, na kateremu stoji kapitalizem." Tako se je izrazil Robert Whittaker.
Veseli nas, da nam je dal prijatelj iz Californije tako dobro in jasno misel, kajti to nam pomaga, da razumemo smer, po kateri hodimo veliko bolje, in tudi korake, katere moramo podvzeti.
RAZLIKA MED NAMI IN SEVERNO DAKOTO.
li še pridati vodno silo države.
Te tri bi morali prevzeti čez, _ „ -PT	HM
da bi jih rabili vsi ljudje, ne pa Cankarju, ki se je zameril vs»
najoriginalnejših in najfii#! občutenih del, — visoko globoko, veličastno dramatsk) pesnitev "Lepo Vido".
Čudno pa je, da se je favor:; ziralo na odru druge m3"1 vredne, od Cankarjevih del p> se protežiralo, — če se s® sploh govoriti o kaki "prof* pij i" napram toli osovraženem"
da bi jih uživali- samo nekateri, ki si z njimi nakopičujejo denarje in po nadvlado nad ljudstvom. Ce pravimo, "da se morajo prevzeti", nimamo pred očmi cel kup lesnih delavcev, kateri so pustili delo in se polastili hlodov in žag. Lesna industrija ne obstoji samo iz lesa in žag, ampak tudi iz trgov za les, prevoz, kredit na bankah in še marsikatere druge stvari.
JAVNA LAST POD DEMOKRATIČNO UPRAVO.
North Dakota je farmarska država, kjer obdelujejo farme v velikem obsegu. Tam rasto pri- , v , , , delki, katere je treba spraviti dežele katere _ sedaj pokriva
Prikazen, katero vidimo je, da bo država pritisnila s svojo davčno močjo in obdačila dele
povsod iskajc le resnico 111 poto in trgaje neusmiljeno navske krinke raznim "PlV kom" in "rodoljubom" P°lltlC' ne in kulturne barve —■ k vet j emu prvence "Kralja na * tajnovi" in "Jakoba Rud°'' Kako se je bagatelizirala pr. "Lepa Vida", — ta nerazumljena pesem hrep^ nja v dramatični obliki! W več lirična se je nekate"^ zdela in premalo faktov se W di na odru, pravzaprav nič. in — "Lepe Vide" od. n ni, ki bi "ob morju plenice F 1- ,, ci_____J« I	nai •
v skladišča za dolgo časa. Ravno isto veli j a o vzhodnem delu Washingtona. Razmere, ki prevladujejo so ta'ke, da si vsi farmarji -želijo, da postane država lastnica različnih potov, po katerih se bode razdeljevalo • to, kar so farmarji pridelali, da se jih oprosti pritiska, pod katerim so sedaj od strani ljudi, kateri lastujejo skladišča za žito, poljedelske potrebščine, banke in druge stvari.
Za ta program so se zavzeli farmarji v North Da'koti in zanj delujejo tudi farmarji v Wash-ingtonu. Program je dober in všeč vsem. Toda — zadostoval ne bode celi državi, ker naša država ni farmarska kot je North Dakota.
gozd ali kateri leže neobdelani, dasi se je gozd že davno izse-kal . Kajti davek na prosto le-šečo zemljo bi prisilil ljudi, kateri jo sedaj drže brez obdelovanja, da bi jo ali spustili iz rok, se pravi, prodali, alH pa obdelali. Ob istem času bode pritisk delavcev, katere bodo bodrile delavske organizacije, delal na to, da bodo delavske pravice in svoboda govora varne.
Med obema mlinskima kame-noma se profitirju ne bode preveč dobro godilo in bo gledal,
da čim preje izgine in pusti, da yem najkraanejgem delu, bode plačam upravitelj sam jfi pred kratkim spraviii
pozabljeno na slovenski
sij«
la".... Seveda! Ker naj : Cankar hotel ali bi po raznih kritikastrov 1110 pravzaprav dramatizirati narodno pesem ,da bi ^ vsaj — naslovu!
In tako se je zgodilo, triumfirala na slovenskem
ru, za katerega je veh" svcjega naroda živel in dela brezprimerne kvalitet3: "Krpanova kobila"..
Igrali so brezmiselne rodne burke in plitve ig1"0^ preračun j ene zgolj na lični efekt.
Davno pa so že igra" Češkem komedijo "Za nal' blagor" in spoznali dram« višino Cankarja po tem
ostal. Ko bode zemlja, na kateri stoji les, prehajala bolj in bolj v ljudsko last in bodo resnični delavski pogoji bolj in bolj pod kontrolo delavcev v
lesni ali ribji< industriji, bo problem, ki bo nastal iz tega, že spadal v bodoči novi red v druž-
Farmarji v zapadnem delu Washingtona so po večini mali posamezniki, ki pridelujejo živež, ki ga prodajajo v bližnih ^j.
mestih. Njihova glavna briga! r. , .	, , T.
. f , , . ,• Zahvaljujemo se bratu v Ka-je tore-j, da dobe dober sistem,	... , .	. , ,
, V. - j i. j. i , . ilifcrniji, ki nam je pokazal na-da se zivez razdeli tako, da bo -	, , . ,	^
I se novo delo, katero se nam
imel dober učinek, .ki bode od-	, , •	, . ,	j
ozirom na vse vojne, ki se vrše okoli nje. Nemci tudi stranii razne nezaželjene ljudi, !?Jlza tu*ai F'^11!«*^ , , ,.	ti- t •• i	i •	• ,	..,.,.	. . . zavi, m pa pot, ki nas voui na-
mso hoteli opravljali policijske službe na ruski meji; in kot so verizniki, ki ne sejejo, ajravnost> počaai si£er> toc]a
slovenski akademiki s uspehom.. .	„
A-ko govorimo o Can , dramatiku, se moramo vfeern pomuditi pri tem klasičnem, slovenskem, matskem delu, s katerim ko stopimo med najširši ® ]
Kakor njegovi "Hlape so se svojčas uprizorili'
Zagrebu, ki ■ pa niso
nje
(nemški delavci niso hoteli prevažati Francozov na poljsko fronto. In zakaj ne? — Menda no zato, ker je že Nemčija sita vojne, ki jo je stisnila do kosti.
vendar bolje žanjejo kot faV-marji sami. Gledati je treba, da se uvede kak dober sistem, da pride živež do ljudi po najcenejši poti.
See America first — so nam dejali včasih. Oh, ka- LESNA INDUSTRIJA IN
ko resnično je to, če-hočete, da ne boste prihodnji me-	RIBJI LOV.
sec plačali povišano voznino na železnicah.	| Toda tudi to ne bode brez do-
* * *	I br ode j nega učinkovanja, ki bi
! osvobodilo ljudi v Washingto-
tovo in po postavni poti, da začrtanega cilja.
Ivan Cankar kot dramatik in drugi.
Ze precej časa je poteklo, odkar je podaril dramatik Ivan
najhujše delo, ima tudi dija "Za narodov blagor' tiČno ozadje ,oziroma .ie ogledalo tiste dobe, v ' . sta deli nastali, — le političnih nego tudi nih razmer onih dni.
(Dalje pri h.) J» iioinHsiHHHBaHiMiass*'
Poleg vašega imena ie movano, do kdaj imate list. Kadar poteče nar° obnovite jo takoj, da v$
Cankar slovenskemu narodu
Irska bi rada imela dva senata, in če bi ne bila za- nu izpod jarma, da bi jim ne J svoja najboljša dramatična de- ustavimo lista dovoljna, mi ji damo lahko tudi našega.	I bi bilo treba plačevati davka I la, nam poda! poleg vsega eno; BBHBBBBHBBBI
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
h.";
Natalija je čutila, da je zmagala nad Tomažem in da ga je zadela na njbolj občutljivi strani njegove duše. In ker je hotela svojo zmago popolnoma, izkoristiti, mu je še zaklicala:
"Da, moj ljubi Tomaž, kdor si hoče kako dekle pridobiti, mora kaj biti, ali pa denar ,imeti. Jaz za svojo /osebo se zahvalim za kayaiirja, ki še za cigarete nima denarja."
i Posnosno je dvignila glavo in je z zaničljivim obrazom šla od mize.
Tomaž je bil popolnoma potrt in je šel v gostilno, kjer je imel do trideset krajcarjev odprtega kredita, da bi s pijačo ohla!dil svojo srčno bolest in oma-itiil svoje duše hude bolečine. Vrh tega je vzel seboj star grški slovar, da ga je v trafiki zastavil, in dobil zanj deset ogrskih cigaret.
"Vse mora postati drugače, vse se mora preme-niti," je zopet ugibal. "Kanalijo bom iztrgal iz svojega srca, kakor -e izruje plevel. Naj postane sol-daška ali pa duhovska ljubica. Drugo si bom izbral in do denarjev moram riti. Mnogo denarja moram dobiti. Bogat moram postati. Za denar se vse dobi, tudi ljubezen. Še jokala bo Kanalja paradi mene in Qelo življenje ji bo žal."
Take sklepe je delal Tomaž in čutil'je, kako se vzbujajo v njem različne eneržije.
Vkičmi, kateri go dijak irekli, da se imenuje pri "izgubljenem sinu", so imeli novo natakarieo. Tomaž je naročil vina, si zapalil cigareto in motreč novo natakarico je kakor Zaratustva govoril svojemu 4rcu:
"To si izberem — ta naj bo vsaj začasnomoja — dokler ne, postanem bogat.' '
Poklical je dekle k sebi; jo vprašal kako ji je ime, odkod da je in če ima že fanta ink kake namene da im aza bodočnest. Angela je slovesno izjavila, da nima fanta in da ga ni nikoli imela ter je prostodušno priznala, da je cilj njeneug življenja postati žena in mati.
Ker se je obenem zelo natančno informirala, če imajo postreščki cesarsko službo in dobivajo penzijo, je imel Tomaž vt'^k, da bo treba konkurirati pri tem dekletu s kakim postreščkom.
"Gospodična Angela," je rekel, "čuvajte se po-šcresčkov — to so veliki zapeljiva."
"O meni ni mar zanje, le moja sestra ima znanje z nekim postrežščkcm."
"Gospodična Angela — vi ste dražestna dama," je dihnil Tomaž in začel tudi z rokama izražati svoja čuvstva.	i
"O, gospod, le pustite me," se je branila Angela. "Jaz sem pametna...... in ostanem pametna,
pa če bi mi deset kron dali."
Tomažu se je zdelo tako govorjenje frivolno, kajti principijelno je stal na stališču, da bi morala biti ljubezen brezplačna in obligatorična in vrh tega je bilo deset kron v njegovih očeh toliko denarja, da bi ga niti za Natalijo ne žrtvoval, kaj še za drugo dekle.
"Gotovo hodi zdaj mnogo novih gostov sem," je menil Tomaž. "Vaši čestilci so gotovo vami prišli."
Angela se je sladko nasmejala, to ,se pravi, ubrala usta v kupček. Tomažu se je zdelo, da izgledajo njena usta, kakor izgleda kura od zadaj in zadušil je to opomnjo le, ker je vedel, da bi s tem vse pokvaril.
"Nekaj gospodov hodi že zaradi mene sem," je penosno dejala Angela. "Eden je mesarski pomočnik, prav čeden fant in rožice mi nosi in če pridem
po meso, ne da skoro nič priklade — res, rad me ima. A vzela ga ne bom. Jaz sem zdaj že dve leti natakarica in sem že jako izobražena in torej vendar ne bom jemala mesarja. Rajši bi vzela kakega frizerja ali natakarja."
Kakor Zaratustra je novič Tomaž govoril svoji duši: "Ta punica je neumna, kakor noč in še ne zna ceniti bržolic in pečenk, ledic in klobas in ljubša ji je frizerska žajfnica."
Angela pa je med tem s ponosom pripovedovala dalje, kaki čestilci prihajajo za njo v gostilno. Bilo jih je več, nego je Tomaž misli!, a bili so sami taki ljudje, katerih ;se ni prav nič bal in ki si .jih je upal v kratkem izpodriniti, če bi se mu le posrečilo uraditi svoje finance.
"Danes so bili pa tudi že neki duhovnik pri meni," je končno dejala Angela. "Prav prijazen gospod so in tako'zgovorni in same take so pripovedovali, da jih še razumela nisem."
"Kaj pa so rekli? je poizvedoval Tomaž, ki je takoj uganil, kateri kaplan je že zasledil Angelo. "Ali so ti mar povedali kake zabeljene in osoljeneV"
"Prav čudne stvari ,so govorili, meni se zdi, da same nespodobnosti. Pa ne vem natanko, ker jih nisem razumela. Meni so rekli---- hihihi... da, rekli so ...hihihi... da imam ... nikar ne zamerite... hihihi... pod hrbtom... hihihi... krasno katedralo... Ali morda vi veste... hihihi----kaj je to katedrala."
"lvaj lie bom vedel, sa.i sem študiran človek," je dejal Tomaž. "Glej, punca, ves moški svet hodi za ženukimi katedralami, kakor so hodili kralji i sjutro-ve deele za betlehemsko zvezdo. Ženska katedrala...."
"Vi pa govorite ravno tako nerazumljivo, kakor gospod kaplan," je nevoljno prekinila Tomaža Angela. "Kaj ne poznata nobenih domačih besed?"
"Poznum, a moje srce je polno nežnih čutov do tebe, ti ljubo dekle, in zato ne maram rabiti takih
domačih besed," je rekel Tomaž sentimental'1' rahlo pritisnil k" sebi brhko dekle, "Veliki naj čuva nad tvojo nedolžnostjo. Dekle si ^ kmetske barve. Ne bom ti razlaga! nevarnosti. ^ že nate. Le eno si zapomni, vzrok vseh velik malih dogodkov na svetu od trojanske vojske današnjega kaplanovega obiska za ženske ka^ "Prav nič vas ne razumem," je z ljubko, tosrčnostjo rekla Angela in zopet ubrala ust!1' kupček.
"Saj ni treba golobica žlahtna," je vzdih"1 maž in se vse bolj stisnil k Angeli. "Glas mo.K ca ti pravi, da te ljubim. O, ko bi se smel dot tvojih cvetočih ustnic..."
"Ježeš, kako znajo oni lepo govoriti," je dovanjem vzdihnila Angela in se ni nič bran jo je Tomaž poljuil.
"Vitka si kakor mlada jelka, kakor lju1^ imaš oči in kakor makov cvet so tvoja Učeča-bi ti postala moja družica za celo življenje. • ^ Tomaž stresel' svoj j-eperloar ljubezenskih ^ omamljal s takimi b^edami neizkušeno dekle. 1 zapazila ni, kaj govore Tomaževe roke. , ar
Lice ob licu sta sedela drug tik drugega . objemala in poljubljala, vmes pa je klatil To1*1' no nove fraze, da je.Angola bila že vsa ^^"nr tako zaljubljena, da bi bil lahko storil Toi»až bil hotel, če bi bil le utegnil.	j,j
Toda prišla je gostilničarka v sobo in t(! pravilo konec ljubezenskemu šepiilianji/ in iii vsemu drugemu manevriranju Tomaževen1^'
Ker je poznal Tomaž prav natančno hiši, je naglo obljubil Angeli ,,da pride drugi ^ poldne, o času, ko ni nikogar v kučmi in .ie . svetil gostilnic'hi'ki sami svojo pozornost, a "^jr
kakih ljubezenskih nagibov nogo edinole ga, da si ohrani odprti kredit.
(Dalje prihodnjič.)
025348005348530001025348485301534801010002020053025300010200010001020253234848234853235300005353535323
\
AUGUST 12 1920
ŽELITE LI?
POSLATI DENAR V STARI KRAJ?
POTOVATI V STARI KRAJ?
DOBITI DRUŽINO IZ STAREGA KRAJA?
Tedaj se obrnite na našo državno banko, katera opravlja vse antne posle že zadnjih 35 let z največjim uspehom, in vedno gleda, kako vas najbolje postreže.
Denar, poslan preko naše banke, je izplačan v starem kraju lajdaije v treh tednih. Za denar, poslan v stari kraj na bančne vloge dobite knjižico v najkrajši dobi.
Mi zastopamo vse parobrodne črte, in mogoče nam je ukreniti vse za naše potnike, da jim ni treba biti zakasnjen v New orku in jim čakati. Mi preskrbimo našim potnikom vse potrebne potne listine BREZPLAČNO. Opravljamo* vse javne notarske Posle, kot izjave itd.
NEMETH DRŽAVNA BANKA prejema denarne vloge na ekoči ali koristonosni račun, in plača najvišje obresti. Pričnite Poslovati z našo banko in postanite neodvisen. In zadovoljni boste- Pridite osebno ali pišite na
Nemeth State Bank
I
10 E. 22nd St
John Nemeth pres.
New York, N. Y.
Boini Slovenski možje in ženske
Ne bodite bolni. Ako ste že dolgo časa bolehni in tudi ako ste ravnokar pričeli hirati, in niste dobili nika-olajšave, pridite k meni. Pustite, da vas temeljito Preiščem in vam odkrito povem, kaj mi je mogoče sto-llti za vas. Gotovo ne boste razočarani.
LAKOMNIK.
Spisal Ksaver Meško. (Dalje)
pridite k meni
SE
danes!
t
, _j> j.
končni REZULTATI ŠTEJEJO
JAZ SEM USPEŠNO ZDRAVIL ■love in zastarele bolezni, kot so naprimer, krvne, kožne in nervoe-, . bolezni, želodčni, črevesni in ledvični neredi, tudi revmatizem.
bol
ecine v hrbtu ali sklepih, glavobol, zaprtost, nervoznost, izpahke.
Ijatarh v glavi, nosu ali grlu. Z MENOJ NEMUDOMA.
NE ODLAŠAJTE, POSVETUJTE
izrine ur,-: 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nadeliah od 10 dol). do 2. nop.
Dr.lCENEALY
^47 Euclid Ave., Drugo Nadstropje, Cleveland, Ohio.
REPUBLIC	Poleg STAR
BLDG.	Gledališča!
•. Polog DikV'-IV lltovino z oblekami
ODPLOVEJG PROTI EVROPI:
PAN N ON IA ............. ....Aug. 28
AQU1TANIA............... " 28 '
MAURETAN1A............Sept. 2
IMPERATOR.............. " 9
PRES. WILSON............. " 14
BELVEDERE.............. " 21
Vožnjo na ten parnikih si lahko izberete bodisi v ^riz, Bucks, Trst, Ljubljano itd.
Dovažanje sorodnikov iz Evrope.
Mj uredimo vse potrebno, da pridejo vaši sorod-niki iz Evrope sem v Ameriko.
POŠILJAMO DENAR V EVROPO. Mi pošiljamo denar v vse dele sveta po najnižjih tržnih cenah. Mi izdajemo drafte na največje banke v Jugoslaviji.
pišite, ali se oglasite za podatke.
ZUPNICK & COMPANY
TUJEZEMSKA MENJALNICA
in
PAROBROflNA AGENCIJA.
SKUŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
ŠTEDITE DENAR
Vsaki dolar, katerega prihranite sedaj bo yreden dva, kadar se nekdanje razmere povrnejo.
Aji ako hočete, da vam donese denar dobiček, žagajte ga na hranilno vlogo po 5%, katere vam Plača
THE CUSTODIAN SAVINGS AND LOAN COMPANY.
114 E. m St	Cleveland, 0.
Pokoncu je stal, velik in močan. Zakaj že davno je bil otre-sel z ram pezo, ki so mu jo naprtile nanje maščevanja željne besede Zlebnikove. Vsp mine sčasom, tudi nahujše, kaj ne bi spomin na neprijeten dan v življenju?
Vse zagrne polagoma tema pozabnosti, kako da nebi kake zle besede? In spet je bilo srce! kot nekdaj, polno hrepenenja in poželjanja po blagu, polno trdih, lakomnih, krivičnih misli.
Z živimi, bodečimi očmi je meril Tratar svet pod seboj: dom, njive okoli njega, travnike in gozde pod njim. Radosti-
10	se mu je srce v prsih, ko si je govoril: "Vse to je moje! Glej, vidno mi raste premoženje, sreča in blagoslov me na vseh polih spremlja."
Zadovoljen in vesel se je okre-nil. Tedaj se mu je zapičil pogled doli na levo, proti drugi dolini, zapičil se mu s tako nenavadno začudenim pogledom, kakor da je zagledal ta kos sveta božjega danes prvič v živl-ljenju. In v kratkih hipih se i mu je zresnil in stemnil srečni 1 obraz, ugasnilo je veselje v očeh ;— umrl mu je smehljaj na ma-! lekdaj se smehljajočih ustni-i cah. Oči so se mu razširile, vse | lakomne in lačne so se zagrizle j v skromno kočo, ki je čepela [ l'tam na poševnih rebrih hriba.
Ni se menil do danes za to ; beraško bajto; komaj da jo je kdaj videl. Saj je biia skoraj j vse leti, pomladi, poleti, v prvi i jeseni, skrita v sadnem drevju, i Le streha je kukala s slamnati-i tim slemenom iznad vršiče v j drevja, kakor bi klicala proti ;nebo: ''Tukaj sem, oqe nebe-i ški! Ne pozabi tudi mene, majhne in neznatne, ne pozabi onih, ki fyivajo pod menoj. Daj nam toplih solnčnih žarkov in hladilnega dežja nam pošlji ob« pra-! vem času."
Na sprotiletje, poleti in .vi prvi jeseni tako . .
A zdaj, glej, v pozni jeseni, ko se je že ponujal sneg, se je izmed suhega drevja razkazovala vsakomur, ki je šel gori po klancu mimo, razkazovala tudi Tratarju, ki se je okrenil na hribu, ko si je napasel oči na svojem bogastvu, in je mislil kreniti domu. Razkazovala se i mu je kakor že odevetelo dekle, i ki je na prodaj in je tem bolj vsiljiva, ker čuti svoja leta. In klicala mu je izza drevja: "Ali me vidiš? Poglej me vendar!"
Zazeblo je Tratar j a ob tem klicu in ob pogledu na hišico, zazeblo ga tako bolno, kakor bi bil izgnan romar in tujec, brez doma in krova v tej hladni jeseni. Kaj, je li čudno, če se romar, popotnik brez ognjišča in I zavetišča v "neuljudni jeseni z I zavistjo ozira po mirnem, pri-' jaznem domu, iz čigar dimnika j se dviga prijeten belkast dim, i ki pravi popotniku, že od daleč sladko povest o topli peči, o pokojnem, \olnem prostoru ob domačem ognjišču? Povejte, je
11	čudno, če zahrepeni samotno srce popotnikovo sredi ceste in sredi mraza z vsemi mislimi in z vso močjo po takeni prijaznem domu ?
A bolj vroče ne more zahre-peneti, ko je zahrepenel Tratar, z večjo nevoščiljivostjo ne more misliti na one, ki zadovoljno sede za varnimi stenami, v prijetni gorkoti, kakor je mislil ta hip Tratar. Zazeblo ga je noter v srce. Tesneje se je zavil v dolgo suknjo. Z nemirno roko je iskal, ali je še kje kak gumb, da ga zapne in zapre mrazu vhod.
Ob tej srčni mrzlici, ki ga je I napadla tako nenadno in s tako silo. se . e nagnil Tratar naprej, kakor bi se hotel spustiti v beg, da nupade pokojno hiajto, jo ugrabi, ukrade, zbeži z njo v obširno svojo Trato in jo tam varno skrije.
Vse misli so mu bolno zahre-

~ "ENAKOPRAVNOST"
penele: "Ko bi imel le še to Črešnikovo bajto! Zakaj kaj naj z vsemi njivami in gozdi, če pa ta hiša ni moja, če mi stoji tukaj kakor trn v peti. To še, pa bi bli ves hrib naokoli moj!"
In je računal: "Saj bi navsezadnje CrešnikoVa lahko do smrti ostala v koči. Stara sta oba in nadložna, dolgo itak ne bosta. Potem bi vzel gostače v hišo. Mislim, da bi jih lahko dobil. Tako bi mi vrgel denar, . ki ga dam starcema, več nego " če ga naložim v hranilnici, tudi varnejši bi bil v gruntu. Grunt je grunt, ta ostane, dokler bo nebo nad nami, — vse drugo se lahko zdrobi in ponesreči."
In kakor da je ponižni dom Grešnikov že njegov, je sklepal: "Stara zase itak ne rabita vse bajte. Zadnjo čumnato bi lahko dal kar v najem. Tudi ne moreta več kaj prida delati, za delavne roke pa prede v sedanjih časih huda. Tako bi imel enega ali dva delavca kar pri roki; samo pokličem, če jih rabim. Kadar pa se stara preselita v krtovo deželo, bi dal vso hišo v najem. Na stara leta pa lahko poj dem sam v njo, če bi si zaželel pokoja. Vem, kako gledajo mladi stare po strani. Izgovorim si pošten pre-vžitek, saj si ga bom na Trati krvavo zasluzil, in živim v bajti lepo v miru."
A kakor bi se šele sedaj spomnil, da dom med drevjem še ni njegov in morda niti ne bode, je naglo, sunkoma zravnal koščeno telo, ki mu je ob računih zlezlo nekako dve v gube. Krepko, skoraj grozeče'je napel in iztegnil mišičaste roke, da so mu zapokale v sklepih, in je zagrozil doli proti skromni hišici:
"Moja moraš biti —- moja boš!"
VII.
STRAN 3.
Kaj je travnik, o ljudje božji kaj je gozd? Sta li življenje človeku, ali sta mu oko, desna roka? Res sta mu morda draga ,važna, potrebna. A jih vendar proda, če pritisne sila, če udari človeka nesreča.
A hiša? A dom, ki se je človek rodil v njem, ki je živel v njem od zornih mladih dni do sive, sključene starosti? Kako naj proda človek zemljo pod seboj ? Kam pa naj leže, da umrje? Kako naj proda nebo nad seboj? Kam pa se naj ozira v trpljenja in obupu, kam pa naj pojde po smrti? Prodati zemljo pod seboj, prodati nebo nad seboj, ni li isto kakor — prodati rojstni dom?
Kako bi ga naj prodala Grešnika, straca? Starca-otroka, ki sta ljubila ta dom z otroško ljubeznijo, in obenem z ljubeznijo očetovsko in materinsko. Vse jima je bil ta dom: oče in mati, brat in sestra, sin in hčerka, prijatelj in tolažnik, gostitelj in rednik. Razen tega doma — kaj pa sta imela na vsem božjem svetu? Ničesar in nikogar! Nista li zazidala v ta dom vsega življenja, vseh moči, vse žalosti in vsega upanja? Nista li zagrebla in zaorala v malo posestvo ob njem vseh svojih misli?
Res, zdaj sta bila stara in slabotna, težko sta že. zadostila zemlji, ki ob svojem času brezobzirno in neusmiljeno zahteva: "Daj! Delaj!" A da bi prodala? Ali ni greh že sama misel na tak zločin ? Bog varuj!
A Tratarju je bilo malo za Boga, malo se je bal greha. Noč in dan je mislil na bajto, ob delu in med oddihom, ki si ga je privoščil zelo skoro mero. Še ponoči je govoril o njej sam s seboj v nemirnem spanju, v la-kotnih sanjah.
Smrečnik gori .iz najvišjih hribov je prišel tiste dni kupovat k Tratarju javorjevega lesa. Poleti kmet, je bil v zimske mčasu kolar. In vedel je, da dobi pri Tratarju lepe, že posušene javorjevine.
po klancu navzgor, kar se je Šimen sredi med globoko izrezanimi kolotečinami nenadno u-stavil in se je z lačnim pogledom zajedal v Črešnikovo bajto. Prevzet od lakote in lakomnosti in pač tudi od hruševca, ki sta ga ob barantanju pila v pre cej obilni meri, se je tako izpo-zabil, da je glasno izdal, kar je sicer še skrival pred svetom, globoko v srcu, kakor bi mu hotel z lica brati vse zle misli srca, iz oči mu spoznati skrivne grešne nakane.
"Katera? Ali Crešnikova?" j
"Crešnikova. Saj stoji samo] tukaj, meni pred pragom."
Smrečnik se, je kratko zasme-jal.
"Ali te skomina po njej, Ši-rnen? Ne boš se lahko Znebil teh skomin, ker Crešnik bajte ne bo prodal. Poznam starca."
Tratar se je na tihem že ke-sal in se srdil zaradi svoje ne-prednosti in prenagljenosti.
Omenil sem le tako. Čreš-kova sta stara. Ce danes ali jutri eden ali drugi umrje, bo bajta najbrž naprodaj."
Smrečnik ga je spet pre-motril zvedavo in dvomeče. Zamislil se je.
"Bog ve, kdaj umrjeta. Morda še midva preje. Pred smrtjo pa bajte ne dasta, sodim. Cemu tudi? Denarja ne rabita, za življenje imata dovolj. In visita na hiši kakor zelena hruška na veji."
"V včasi pade tudi zelena hruška pred časom z veje," je sam pri sebi tuhtal Tratar, ko sta stopala s slokim, zvitim hribovcem v velikih okovanih škornjih počasi po slabi, zmrz-li poti. "V resnici sta Grešnika že zelo dozorela. Poizkusimo, aii p: .leta z veje."
In že se je v srcu veselil in smejal, kakor da ju že vidi, kako ležita na tleh, vsa zmehčana, prezrela, že za nikako rabo.
Kakor je sklenil, je storil: poizkusil je, previdno in prekanjeno.
Začel je s sladkim mamljivim sočutjem.
Srečal je še isti dan starega Grešnika, ki je nesel vrč vode iz doline. Na glavi ga je nesel, ves sključen je stopal pod težo po strmi, opolzki in zato nevarni poti, glasno je sopel od napora.
"O oče, težko nesete."
"Težko, težko! Vsak dan težje. A ko pa nikogar nima-va, da bi prinesel, studenec pa je tako daleč v globeli. Mati more še manj, torej moram jaz. .. Pomozi mi, Šimen, lepo te prosim, da denem vrč za hip doli in dobim malo sape. Bog ti povrni dobroto!"
"Tako sama sta, oče," je po-miloval Tratar, lovec, ki previdno stavi zanke in jih hinavsko zakriva. "In neprenehoma se vlečeta z delom. Zdaj bi si morala pač odpočiti ,ko sta se vse življenje pehala in trudila."
"Res, res, vse življenje samo delo in nič ko delo," je živo pritrjeval starec in zadovoljno pomežikoval z malimi sivimi očmi. "A kaj, ko pa Bog ni dal otrok, da bi nama kaj pomagali."
"In če danes ali jutri pride bolezen v hišo, bo še huje."
"Huje, huje, Bogu bodi po-toženo! A kaj hočeva?"
Pristen kmet, rojen fatalist, je Crešnik vdano sklonil glavo.
"Pa nista taka siromaka, oče," je majal Tratar na tej v vseh mislih vkoreninjeni vdanosti, ki govori venomer eno in isto: "Tako je vedno bilo, tako mora iti, tako o. Amen,"
"Hišo imata. Pa bi jo komu zapuščala, da malo poskrbi za vaju."
Starec je razprl oči od začudenja.
"Misliš, Šimen?" — A je naglo odkimal. — "Nak, iz tega ne bo nič! S starimi ljudmi nimajo niti lastni otroci po-
ALI STE BRALI
izjave in zahvale onih, kateri so ozdravili pri meni? Pomislite, da to so bili oni ljudje, kateri so iskali pomoči leta in leta poprej, a jo niso našli. Ako vam bolezen greni življenje pridite k meni, jaz vam bom še pomagal, ako je še pomoč mogoča.
ALBERT IVNIK, IX C.,
Slovenski zdravnik kiropraktike. 6408 St. Clair Ave., nad Butalovo trgovino.
I
H
S
Jaz zdravim samo moške
■ ■
S 8
Moj način zdravljenja se je izkazal uspeš-	j
nim. Osebno opazovanje metod uporabljenih	S
po evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu,	■
Parizu, Rimu, Dunaju in Berlinu in moja 25-	5 letna skušnja v zdravljenju Resnih in Za- ■ starelih bolezni moških, mi daje mnojro pred- 5 nosti pri zdravljenju in vselej dosežem uspe- S šen rezultat. Ako ste bolni pridite na brezplačno posvetovanje, kjer se odkrito potrovo-
ni

ima
L .-a2
nje in si popolnoma spremenite pot življenj?*. POSVETOVANJA IN NASVETI BREZPLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO.
2 EAST EXCHANGE ST.
■
Vogal Main & Exchange. ^	AKRON, OHIO.
I
s
I
Ali ste podrtija ali ste nioz ? Pridite k meni, in poniogal vam b( ■ Ure — Od 10 dop. do 4. pop. Zvečer od 6:30 do 8. V nedeljo zaot
5
■PMHaaBHBBBeaeBBasEEaiaasasBHaieasBBBBisjiiasaiBBBw
ji D|
m
M
M p
g
n i



Ko sta sklenila kup in se je trpljenja, kaj šele tujci. Smrečnik \račal, ga je Tratar bi to!" nekaj poti spremljal. Šla sta	(Dalje prihodnjič.)
Kaj
PRIJAZNO STE VABLJENI,
da se udeležite
PRVEGA LETNEGA PIKNIKA,
katerega priredi
EAST SHORE
v nedeljo, 15«. avgusta
V JUGOSLOVANSKEM NARODNEM DOMU, EUCLID, O.
Poleg plesa bo tudi več druge zabave. Igra orkester Plan Music.
ALI VESTE?
Da imamo zvezo z vsemi velikimi bankami v JUGOSLAVIJI?
In da pošljamo denar tjakaj po najnižjih dnevnih cenah in da garantiramo vaš denar.
1EEI SAVINGS
Corner Lorain St. and Fulton Road.
Tujezemska menjalnica
OD	" ■
THE CITIZENS SAVINGS AND TRUST COMPANY
\
je sedaj odprta, poleg navadnih uradnih ur, ob pon-deljkih OI) 3. POPOLDNE DO 9. ZVEČER IN V SO-liOTAH OD 5. POPOLDNE DO 9. ZVEČER.
. Tujezemski oddelek se sedaj nahaja v Citizens Annex Bldg. z vhodom iz vzhodne 9. ceste, blizu Euclid Ave.
POTOM TEGA ODDELKA pošilja "The Citizens" denar preko morja po poštj ali po kablu. Kupuje in prodaja tujezemski kovinasti in papirnati denar.
Izdaja drafte, kreditna pisma, in traveler's cheques.
NAŠI VPOSLJENCI GOVORIJO VAŠ JEZIK.
THE CITIZENS SAVINGS AND TRUST COMPANY Euclid Ave. & East 9th St.
CLEVELAND, OHIO.
STRAN 4.
liti
ENAKOPRAVNOST" 1 i . - i j ! • I : - !
\
AUGUST 12 1920
LOKALNE NOVICE
—	Jako zanimivo predavanje se bo vršilo danes zvečer v Grdinetovi dvorani. Predavanje se bo tikalo razmer in prilik na farmah. Predaval bo Mr. John Zulič iz Worcester, N. Y. Rojake opozarjamo na to predavanje, dft se vdeležijo.
—	V Lakcwoodu jim je bilo tako prijazno dokler so imeli denar, da so si privoščili godbo, ki jim je igrala v parku ob gotovih časih. Toda zmanjkalo jim je denarja — in šla je tudi godba — po gobe. Takole je, če ni denarja..
—	Frank Krestin je nesel težko deset-galonsko steklenico, v nji pa — seveda — rozinovca. Pa ga je srečal na 40. in St. Clair cesti mož pravice in iskalca rozinovca, ki mu je dejal: "Kaj pa nosite?" — "Rozinovca", je bil odgovor. — "Denite na tla!" je ukazal detektiv. — "Ne morem, je pretežko," je dodal Krestin. — Dva moška, ki sta bila a Krestinom sta mu pomagala, da so posadili težko steklenico na tla, kjer so počakali, da so prišli z "usmiljenim" vozom po to težko in sladko breme. Krestin in rozi-novec, oba sta se peljala. Detektiv pa je poprosi prejome-njena moška, če ga peljeta nazaj v hišo, odkoder sta rinesla rozinovca. Res - so šli tja. Ko so iskali žganjarski kotel v drugem nadstropju, je eden izmed njih skočil skozi okno na tla — 25 čevljev visoko in
pobegnil. Drugi je bil kmalu;mogle marsikateremu dobiti katera bi bila v premeru 1,932
natančnejši seznam o Fordo-j čevljev dolga, i 71 čevljev sirovem avtomobilu. V sledečem j ka in 83 čevljev globoka, seznamu so- jstvaiti, katere se p Fordovi avtomobili sd vpora-tičejo vseh dobrih, pa tudi sla-J bili preteklo leto velikansko
i nato izpuščen. — Krestin pa je bil izročen zveznim obla-1 .stim.
— Včeraj zjutraj je nastala 1 v Clevelandu gosta megla, ka-
toinobjl, samb en cent, potem j bi prav lahko kupil vsaki svoji ženici po en par najboljših anierikanskih čfevljjev. Torej, poizkusite in prepračunajte iz
bjh lastnosti, katere ima nad, množino gazolina. Jezero Erie i te statistike, koliko žen ima
kor da je že jesen pri nas. Ta spboj. Res je, da je mnogim|jn reka Mississippi od mesta sultan.
megla je povzročila več manjših nesreč. Na križišču Central in Scovill ave. pa sta za dela skupaj dva voza cleve-landske pocestne železni. Vozova sta bila napolnjena z ljudmi, toda razen sprevodnika ni bil nobeden nevarno ranjen. Njega so prepeljali v Sinai bolnišnico.
—	Detektiv Gallagher, ki je ustrelil kavarnarja na zapadni strani mesta Clevelanda, ni bil zaslišan včeraj, kakor se je preje določilo. Pred ponovno zaslišanje pride na dan 18. av-
; gusta.
—	Po prvem septembru .se
bo najbrže plačalo v Clevelan-I du po 6 centov voznino na pocestni železnici in en cent za prestopni listek. Volilci so v torek odglasovali proti povišanju družbine dividende.
ZANIMIVOSTI FORDOVEGA . AVTOMOBILA.
Vsi Fordovi avtomobili v paradi, po štirje v vrsti, bi napravili tudi nekaj posebnega.
Fordov avtomobil v korist in > st.' Pati? da St. ^oui$a hi ne za-zabavo, toda mnogim pa tudi v | doatovald, manjkalo -bi ga še nesrečo. Da se bo vsak po- j nekako ,tri kvarte. drobneje seznanil, s Fordovim; jz vseh gumijastih obročev, j Opazovalec te parade bi vpora-avtomobilom, podajemo tu sle-; če i bi: se jih stopil«) skupaj, bi I bil ničmanj kot 113 let, da bi deče:	!se napravilo, tako veliko krog-[videl prvo. in zadnjo vrsto.
Večkrat se umaknete, ko la, da bi «se jo lahkp iz gore, Vsakih dvanajst minut si čujete glas roga, ki vas opozar-! Pike's Peak zatočilo. Prvi zlomi roko eden ali drugi voz-ja, da se umaknete z ulice na!skok bi bil 237 milj, drugi pa
Ali imate tudi vi Fordov avtomobil? Ce ga ne lastuje-| te, voziti na njem se gotovo j tudi vam zdi prijetno. Pa saj jih je v prometu vendar toliko sto tisoč, da je kaj težko iznajti pravo število, koliko jih je v rabi po celem svetu. Tu hočemo opisati nekatere sitvari, ka-I tere bodo brez dvoma pripo-
Poročilo mestnega poslovodje Osborna o položaju naravnega plina.
Majska izdaja mesečne revije vzhodne trgovske, zbornice mesta Clevelanda vsebuje tudi poročilo mestnega poslovodne ,C. M. Osborna o plinfo-vem položaju tekom njegovega potovanja s posebnim odborom iz Clevelanda, ki se je podal pred tedni na preiskovalno potovanje preko plinov-nih vrelcev države Pennsylvanije in West Virginije. Sledeči odstavki so vzeti iz njegovega poročila:
"Enako pomanjkanje plina se je občutilo v krajih v bližini plinovih vrelcev, kot smo ga občutili v Clevelandu zadnje dve leti. Mesta Clarksburg, Morgantown in Fairmount, so občutila veliko pomanjkanje plina." '
"V Clarksburg okrožju je dognala preiskava, da vrelci, ki so dajali ob pojavu od 30,000,000 do 40,000,000 čevljev plina dnevno s pritiskom 1,000 funtov ali več, dajejcf sedaj po preteku 14 let le še 20,000 čevljev plina dnevno s pritiskom od 50 do 60 funtov."
"Priti moramo le do tega zaključka po preiskavi vrelcev, in ta zaključek je, da plina zmanjkuje. Govori se, da je tri četrtine Appalachian plino vega polja že izčrpanega. Govori se tudi, da je bilo 50 odstotkov plina porabljenega iz Appalacian plinovnega polja, potrošenega."
"Iz tega sledi, da ako hočemo šte-diti plin samo za domačo uporabo, moramo zvišati cene, kajti družbo bo stalo mnogo več zdržavati delovanje ko se bo vporabljalo plin le za hišne potrebe. Ze večkrat se je dokazalo, da kjerkoli so bile cene plinu zvišane, da se je porabilo mnogo manj plina in da se dohodki družb niso zvišali."
THE EAST OHIO GAS CO.
stran. Ko bi se vsi rogi od Fordovega avtomobila vporabi-li naenkraf, bi bil njih glas tako silen, da bi se čul 13,003 milj daleč naokrog.
V zadnjih časih je bilo mnogo govora in ugibanja, kdo naj bi bil kandidat ene ali druge stranke za predsednika naše države ameriške. Ce bi se vsi lastniki Fordovih avtomobilov zedinili in bi oddali svoj glas enemu, bi bil gotovo izvoljen in sicer z večino 162,588 glasov.
še 156 v daljavo.
Tudi tatvine Fordovih avtomobilov so številne. Če bi se vjelo vse one, kateri so po nepravilnem potu prisvojili avtomobilček, bi naše države poleg sedaj obstoječih zaporov Potrebovale še 161 novih kaznilnic. j Seveda vsi zapori bi morali bi-j_
nik Fordovega avtomobila pri navijanju s kljuko, da požene stroj.
In če bi bil vsak Fordov avtomobil kokoš, ki bi vsak dan znesla jajce, katere bi potem prodajali po 43c ducat, bi bili vaši dohodki za tekočo leto
"Cas".
ti Že precej prostorni, da bi se. Mnogo por.osa je že ustvaril list vse kaznence spravilo pod stre-J Enakopravnost v Ameriki bivajočim
ho.
Iz vode, katero vporablja Fordov radiator bi se tudi nekaj napravilo. Kar se je pora-
Posebni vzdigovalci (jacks),!bilo vode pretekli mesec v radi-katere se vporablja za razne atorjih, pa bi se premenila v
neprilike pri1 avtomobilu, bi dali skupaj toliko moči, da bi se vzdignilo poslopje naše pre-stolice v Washingtonu za enaindvajset čevljev pet palcev od tal. To je že nekaj, ampak noben lastnik Fordovega avtomobila si ne želi prepogoste vpo-rabe tega vzdigavalca.
Samo oni Fordovi avtomobili, ki so v Ameriki, so prevozili lansko leto daljavo, ki je v primeri tolika, da bi prišli 411-krat okrog sveta. Nekateri lastniki so nekoliko hranili, kajti manjkalo je le trinajst čevljev do gori navedene številke.
Če bi se vse svetilnike iz Fordovih avtomobilov prižgalo naenkrat, bi segala njih svetloba iz tega sveta še sedem milj nad mesecem.
In žica, katera je napeljana pri vsakem Fordovem avtomobilu, ima tudi jako važen pomen. Če bi se od vseh avtomobilov Fordovega izdelka zvezalo skupaj, napravila bi se brzojavna zveza iz San Francisca do Avstralije. Razdaljo pa lahko primerja vsak posameznik, seveda le iz zemljevida.
Kovine od vseh Fordovih avtomobilov skupaj, bi se lahko vporabilo za gradnjo križarke,
2.75 odstotka dobrega piva, potem bi vsak prebivalec države New. Jersey dobil vsak teden štirinajst vrčev pristnega pive za dobo enega meseca. Ampak žal, da so taki čudeži prepovedani navzlic naravnim zakonom.
Samo 15 centov od vsake kletvine, katero je izustil marsikateri lastnik Fordovega avtomobila preteklo zimo radi ne-prilik, katere je imel, pa bi vam zacfostovalo, da bi bili bogatejši kot je sam Henry Ford.
Ako bi se od Fordovih avtomobilov pobralo steklo in porabilo za napravo hiše, v kateri bi se pridelovalo razne sadeže v zimskem času, bi bila tolika, da bi se cela država Florida pokrila s tem steklom.
Cena olja, katerega se porabi vsaka tri leta pri vseh Fordovih avtomobilih, bi zadostovala za finančno vzdrževanje odškodnine zadnje svetovne vojne, katero mora plačati Nemčija zaveznikom. Poleg tega pa bi se lahko nabavilo tudi vsakemu francoskemu hromcu leseno nogo.
Turški sultan bi tudi jako ustregel svojim ženicam; ako bi imel od vsakega tisočaka, kateri se plača za Fordov av-
rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke.
Pošiljatve v lirah. LIR	KRON
50..$ 3.60 300..$ 4.80 100..$ 6.25 '400..$ 6.40 300..$18.75 500..$ 8.00 500..$30.00 1000..$15.00 1000..$60.00 5000..$77.50 10,000. .$153.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange,
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
American-Jugoslav Printing & Pub. Co,
MALI OGLASI
MLAD FANT, katerega veseli tiskarski posel, se sprejme takoj v službo. Vprašajte v uradu Enakopravnost.	(x)
STANOVANJE bi rada dobila družina brez otrok, pet ali šest sob, med E. 60. cesto in Addison Rd. Kdor ima kaj enace-ga, naj se zglasi v uradu lista Enakopravnost.	tl89—90)
HIŠA za dve družini, pet soji spodaj, pet zgoraj; spodaj'^ pališče; stranišče zgoraj električna rasvetljava; vse moderno urejeno. Zglasite se 6401 Bonna Ave. (188-90)
--
PRODA SE postelj za dva otroka. Je v jako dobrem stanju. Vprašajte na 969 Addison Rd.
(189—90)
MESNICA se proda! Zglasite se v uradu Enakopravnosti m podrobnosti.	(188-91)
6118 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6118 ST. CLAIR AVENUE,
CLEVELAND, OHIO.
Č IT A J T E ! Do Stanch & J. Krall
MI PRODAJAMO
hiše lote in farme
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD.
MESNICA IN GROCERIJA naprodaj; v dobrem stanju. Nahaja se na 31. St.- in Superior Ave.
NEŽA BRATEL.T 3101 Superior Ave.
UDOV A, stara 36 let, popolnoma sama, želi dobiti žensko, ki bi stanovala z njo in opravljala delo, ker mora v bolnišni-no. Ima 8 sob 'rooming house', katerega bi repustila za $19.50. Cisti dobiče kan mesec znaša $1.65. Delo je lahko. Jaz Sem Slovenka in govorim 5 jezikov. Vprašajte samo od 5. popoldne do 9. zvečer.
1108 St. Clair Ave., Suite No. 1, 2 .nadstropje (190-3)
KUPI SE mesnica ali groceri-ja. Kdor ima naprodaj groce-rijo ali mesnico, naj sporoči v uradu lista Enakopravnost. }
GROCERIJSKI POMOČNIK. -
Zanesljiv grocerijski pomočnik za razvažanje grocerije, dob' delo takoj. Stalna služba; dobra plača. Oglasiti se je v u^' du Enakopravnosti.	(
LEPA PRILIKA.
Naprodaj je skoraj nov Sttfj debaker avtomobil za 5 pot"1' kov. Proda se radi odhoda * drugo mesto. Poizve se Pn John Kraich, 1374 E. 52nd St Cleveland, O., ali pa pri Alfr®4 Kwisinsky, 14822 Hale A v«" Collinwood, O., od 6. do 7:3" zvečer.	(188—-90)
POMAGACl IN TEŽAKI
Za gradilno in okraševalno delo v jekleni tovarni.
T. R. Brooks & Co.
3104 LAKESIDE AVE.
(188—
NE PREZRITE TEGA!
■90)
Tel. Central 359G W
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm.
Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam sedaj svojo krojačnico na E. 65. cesti, ravno nasproti Public school, Addison Rd. Izdelujem obleke po zmernih cenah. Popravljam tudi stare obleke, čistim in likam. Vse delo garantirano. Zatorej se uljudno priporočam, da pridete k meni in si naročite obleko. Prepričali se boste o mojem (delu. Se uljudno priporočam
Inteligenten Slovenec la^0 zasluži po- delavnih urah od do 8.-ravno toliko kot v tovarni v 9. urah. Ako hočete izve" deti, kako bi se to moglo nare" diti, pridite na 16109 Water' loo Rd., in vprašajte za Zaman.	(190-1$'
l!l[!Mill!l!!ll!M!ll!l[ THE W—K DRUG CO-
St. C'air, vogal Addison Rd>
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
11i!! 1! •
If
JOHN KOMIN, Lekarnar.
(M W.
TOM ŽIROVNIK,
Slovenski krojač, 1129 Addison Rd.
(188-91)'
MOŠKI
za
Popravljanje cest
i
1
i
I
1 i
be hero and with it the ioyf trip. Where are you goiusr? The Great
ot a vacation trip
Lakes w t ho mocea for particular K n d experienced travelers on business and pleasure trips. The D. A C. I.irio Stouniom embody all tho qualities of speed, safety and comfort, the freedom of tho decks, tho oool refreshing lake breeacs. I). K C. a Service Guarantee.
Daily Servi'o May 1st, between Detroit and Buffalo. U'avo ti:(H> v. M. Arrivo destination 0:00 A. M
Daily Hervico April 1st between Detroit and Clovcland. l.eavo 11:00 P. M. Arrivo destination 0:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Servico Juno 14th to Sept. 14th. 3 trips per woek Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, O trips por woek.
Betwoon Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2o Slamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, G. 1'. A., Detroit, Mich.
| I
I
in za
čiščenje cest
60c na uro. Zglasite se 124 CITY HALL
LIBERTY BONDI IN V<$ NO VARČEVALNE ZNAMtfE.
Prodajte nedaj. Mi

J. G. TOMSON
KOMISAR
(87-191)
v	gotovini takoj .Simon, za,,eA,i
vi	prekupčevalec, soba 216 J' noxBldg.,, drugo nadstr^ Vzemite vzpejačo. Vogal d « ta cesta in Eucli dave.. na(Ljfif' ger Sewing Machine Co. " % lo do 6. ure zvečer.
J
0201000202000200010100100200020001000202020003080101010200005300030102000100021105030400050102020200020100000200020200535348