ŠTEVILKA j^J I ETO XLVIII, 29. JANUAR 2016 CENA 1.60 EUR «Mi as Predstavljamo naj osebnosti leta 2015 po občinah naše doline STRANI 8, 9,10 Ljubenci na oder postavili komedijo Najbolj ljubljeni moški STRAN 11 Ciril Velkovrh na ogled postavil pester gorski svet, živali, cvetje in planinske domove STRAN 11 17703519 Oglasi www.delamina.si 040 299 411 I 2 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Iz vsebine: Tema tedna: Stroški doplačil za vrtce so se za občine dvignili več kot za polovico..................4 Mesec kulture: Otvoritvena slovesnost letos v Gornjem Gradu........................................5 Dve leti po žledolomu: Po žledu gozdovi tarča podlubnikov.................................................5 Intervju: Ravnateljica OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Blanka Nerad..................................6 Medgen borza: Kuharski dvoboj med Nejcem Goličnikom in Žanom Tominškom........................................12 m /r' S tSN ~r k*. Tretja stran Kulturni dom Luče: Zakonca Sitar spregovorila o zakonskih skupinah.......... 16 Dobrodelna odbojkarska tekma: Polne tribune v podporo in pomoč družini Pečnik...................................20 Zagreb: Atletinja Maja Mihalinec brez konkurence..................................................21 Zaradi denarja občine v pravno vojno proti državi 26. avgusta lani je Ministrstvo za finance skupaj z Ministrstvom za javno upravo začelo pogajanja o financiranju občin v letih 2016 in 2017. Vlada je za leto 2016 predlagala povprečnino v višini 522 evrov, kar bi pomenilo obseg primerne porabe občin na enaki ravni kot v letu 2015. Povprečnina je za občine pomemben znesek, saj se iz njenega naslova v skladu z zakonom o financiranju občin financira izvajanje nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonov. Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva itd. Občine se s predlogom vlade niso strinjale in so zahtevale povprečnino v višini 536 evrov, svoje stališče pa so utemeljevale z ugotovitvijo, da s povprečnino, ki jo predlaga vlada, ne bodo uspele opraviti vseh nalog, ki bi jih po zakonu morale. Vlada je po dogovoru s sindikati javnega sektorja o dvigu plačne mase dvignila predlog pov-prečnine na 525 EUR, hkrati pa opozorila, da je »v organizaciji občin kot tudi njihovemu delovanju in organiziranosti ter financiranju javnih služb še manevrski prostor za znižanje izdatkov, ne da bi s tem ogrozili izvajanje služb, servisov in storitev za občane.« Ker do dogovora z občinami ni prišlo, je vlada enostransko določila višino povprečnine za leti 2016 in 2017 in se ob tem zavezala, da bo uredila pravno podlago za izdajo novih odlokov o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, omogočila ugodno zadolžitev občin v državnem proračunu, ohranila povečano kvoto dopustnega zadolževanja občin in razširila možnosti porabe investicijskih sredstev pri evropsko financiranih projektih. Prvega decembra je parlament po predhodnem vetu državnega sveta ponovno potrdil Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, kot ga je pripravila vlada, v poslanskih skupinah pa so ob tem izpostavili potrebo po ponovnem premisleku o nadaljnjem razvoju lokalne samouprave. Prejšnji ponedeljek je Združenje občin Slovenije (ZOS) na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti dela 56. člena omenjenega zakona o izvrševanju proračunov, ki določa višino sredstev za sofinanciranje investicij v občinah. V ZOS so prepričani, da gre za neustaven poseg v sistem financiranja občin, s katerim se sredstva v nesorazmernem obsegu jemljejo najšibkejšim območjem Slovenije, s tem pa se v neenakopraven položaj postavlja prebivalce različnih občin, saj jih omenjeni varčevalni ukrep prizade v neenakomernem obsegu. Priča smo torej začetku pravne vojne med državo in občinami, katere končni izid je težko napovedati, saj računsko sodišče meni, da sedanje financiranje občin ni ustrezno urejeno. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 4, 29. januar 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 3 Tema tedna, Iz občin, Politika OBČINSKI PRORAČUNI Stroški doplačil za vrtce so se za občine dvignili več kot za polovico V zadnjih letih se občine soočajo z vedno višjimi stroški doplačil oskrbe otrok v vrtcih. V Sloveniji namreč skoraj 80 odstotkov otrok obiskuje vrtec. Povečan vpis se je pričel v času, ko je bil vrtec za drugega otroka brezplačen, stanje pa se ni spremenilo niti z ukinitvijo brezplačnega vrtca. ENA NAJVEČJIH PRORAČUNSKIH POSTAVK Stroški doplačil za vrtce so se od leta 2007 za občine zvišali kar za 55 odstotkov, medtem ko se je povprečnina, iz katere se pokriva ta strošek, le za 14 odstotkov. V primerjavi z nekaterimi mestnimi občinami je ekonomska cena vrtcev v Zgornji Savinjski dolini za prvo starostno obdobje precej nižja, za drugo starostno obdobje pa so cene primerljive. Cena oskrbe za otroke v vrtcu se izračunava po posebni metodologiji. Elementi za oblikovanje cen so stroški dela, materiala, storitev in živil za otroke. Metodologija je enotna za vse javne zavode, cene pa nekoliko manj. Z novim letom so se na področju vzgoje in izobraževanja sprostila napredovanja, kar bo vplivalo tudi na ceno oskrbe v vrtcih. Po vrtcih v Zgornji Savinjski dolini nismo opazili velikih razlik v ekonomski ceni, se pa cene ze- lo razlikujejo po Sloveniji. Občine pokrivajo strošek doplačil iz povprečnine, ki ne narašča sorazmerno z doplačili za vrtec, ki postajajo ena največjih postavk v občinskih proračunih. RAZLIČNE CENE, A MAJHNE RAZLIKE V največji zgornjesavinjski občini Mozirje so lani za doplačila oskrbe v vrtcu namenili 442 tisočakov, cena oskrbe za prvo starostno skupino, v kateri so otroci od prvega do tretjega leta, je 422 evrov. Enaka cena oskrbe je tudi v rečiš-ki delovni enoti mozirskega vrtca. Občina Rečica ob Savinji je lani porabila 251 tisoč evrov za doplačila, v obeh enotah je vpisanih okrog 280 otrok. V Nazarjah in Šmartnem ob Dreti je v vrt- cu 107 otrok. Nazarska občina je za doplačila porabila 278 tisoč evrov. V Gornjem Gradu je v vrtcu 93 otrok, znesek doplačil je bil 296 tisoč evrov. Na Ljubnem so za doplačila porabili 325 tisočakov, od tega 50 tisoč za doplačila vrtcev izven občine. Glede na to, da sta občini Luče in Solčava najmanjši, je tudi doplačil manj. V Lučah vrtec obiskuje 35 otrok, lani so iz proračuna za doplačila porabili 95 tisočakov, letos naj bi bila ta številka precej večja. Iz solčavskega proračuna je za doplačilo namenjeno 61 tisočakov, kombiniran oddelek vrtca v Solčavi obiskuje enajst otrok. V Solčavi in Gornjem Gradu zaradi kombiniranih oddelkov ne zaračunavajo cene za prvo starostno obdobje, ampak le za drugo. ŠMS OBČINA I. starostna skupina II. starostna skupina DOPLAČILA OBČINE V LETU 2015 (V EUR) Mozirje 421,91 325,74 442.200 Nazarje 392,54 306,38 278.600 Rečica ob Savinji 421,91 325,74 251.000 Gornji Grad 327,06 296.000 Ljubno 419,44 299,62 325.000 Luče 388,84 293,20 95.000 Solčava 327,78 61.000 Po podatkih vrtcev je razvidno, da so cene v dolini primerljive, izdatki občin pa zelo različni. OBČINSKI SVET NAZARJE Uporaba občinski prostorov za društva še naprej brezplačna Občina Nazarje je poleg občinskih stanovanj lastnica še nekaterih drugih prostorov. V letu 2014 je bil za prostore, ki so v domu kulture in v Jakijevi hiši, objavljen javni razpis za oddajo v najem. Z najemniki, to je društvi, so bile sklenjene najemne pogodbe. Občinski svet je za leti 2014 in 2015 sprejel sklep, da se nobenemu društvu - najemniku ne zaračuna niti najemnina niti z najemom povezani stroški. Gre za devet najemnikov - društev in klubov, katerih delovanje zagotavlja občina iz vsakoletnega proračuna. Odločitev o brezplačnem najemu omogoča zakon o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti. Župan Matej Pečovnik je na decembrski seji občinskega sveta predlagal, da se omenjenim društvom, ki se ukvarjajo z neprofitno prostovoljno dejavnostjo, omogoči še nadaljnja brezplač- na uporaba prostorov. Svetniki so predlog soglasno podprli. Prav tako soglasno so podprli predlog, da se najemnikom na kmečki tržnici v Bohačevem to-plarju v letošnjem letu najemnina ne zaračunava. Tržnica Nazarje posluje od leta 2010 vsako soboto dopoldne. V zimskem času je poslovanje prilagojeno vremenskim razmeram, je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi k predlogu sklepa. Tržnico že vsa leta uporablja le nekaj prodajalcev, saj za nakup kmetijskih pridelkov in izdelkov med kupci ni dovolj zanimanja. Župan Pečovnik je ob tem povedal: »S tem, da se najemnina ponudnikom ne zaračuna, jih želimo na ta način vsaj malo podpreti in spodbuditi, da ohranjajo tržnico v njeni osnovni funkciji.« Marija Lebar FINANCIRANJE OBČIN 7,5 milijona evrov manj za zgornjesavinjske občine Poleg znižane povprečnine za leti 2016 in 2017 je država občinam skrčila tudi sredstva, namenjena za izvajane investicij po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin. S tem denarjem občine izvajajo investicije v ceste, infrastrukturo, šole, vrtce ... Namesto zakonsko določenih šest odstotkov skupne primerne porabe bodo letos dobile le dva odstotka in možnost zadolževanja do treh odstotkov. Sedem zgornjesavinjskih občin bo s takim financiranjem v dveh letih prikrajšanih za dobrih sedem milijonov evrov in pol. Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Aktualno MESEC KULTURE 2016 Otvoritvena slovesnost letos v Gornjem Gradu Letošnji mesec kulture, ki v naši dolini poteka pod okriljem mo-zirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, se bo pri nas odvijal od petka, 29. januarja, in vse do sobote, 3. marca. Več kot enomesečno dogajanje bo potekalo v znamenju jubilejev. Mineva namreč štirideset let, od kar se je v Zgornji Savinjski dolini pričela s tednom kulture organizirano predstavljati ljubiteljska kulturna dejavnost. Deset let pozneje je teden prerasel v mesec kulture, v katerem se tukajšnji kulturni zanesenjaki predstavijo z najboljšim iz svoje ustvarjalnosti. Otvoritvena slovesnost bo letos v Gornjem Gradu, in sicer v nedeljo, 7 februarja, ko bodo v tamkajšnjem kulturnem domu pripravili medobčinsko slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku. Na njej bodo najzaslužnejšim podelili območna priznanja za kulturno delovanje. Simona Zadravec, vodja izpostave JSKD Mozirje, je povedala, da je letošnja ponudba kulture pestra, največ je gledaliških del. V dogajanju sodelujejo vse generacije ustvarjalcev in poustvarjalcev, od osnovnošolcev dalje. Vsebine so naravnane tako, da bo lahko vsakdo našel kaj zase. Zadravčeva in ustvarjalci upajo, da bo udeležba na dogodkih dobra. Marija Lebar Simona Zadravec: »V letošnjem programu je pisana paleta kulturne ponudbe.« (Foto: Marija Lebar) OBČINA RECICA OB SAVINJI Spremenjen prometni režim na cesti na Lipo V občini Rečica ob Savinji se pogosto soočajo s plazovi in njihovi sanaciji namenjajo veliko pozornosti in sredstev. Nedavno so dokončali sanacijo plazu na cesti na Lipo, sedaj se je na tej cesti nedaleč od prvega sprožil še en plaz, ki ga je povzročilo obilnejše deževje v januarju. Zaradi varnosti uporabnikov je na omenjenem odseku ceste spremenjen prometni režim; postavljena je polovična zapora ceste. Kot pravi župan Vinko Jeraj, bodo še letos izvedli delno sanacijo plazu. Po ocenah bo za to potrebno zagotoviti okoli 20.000 evrov. Trenutno je občinska uprava v fazi pridobivanja projektne dokumentacije. Marija Lebar Novonastali plaz na cesti na Lipo, kjer je postavljena polovična zapora ceste. (Fotodokumentacija občine) DVE LETI PO ZLEDOLOMU Po žledu gozdovi tarča podlubnikov Nekaj listavcev bo ostalo v gozdu, saj zaradi nedostopnosti njihovo spravilo ni ekonomično. (Foto: IS) Dve leti po katastrofalnem žle-dolomu, ki je prizadel Slovenijo, je v gozdovih, ki spadajo pod nazarsko območno enoto zavoda za gozdove, pospravljenih 95 odstotkov podrtega lesa, je povedal vodja enote Toni Breznik. V preteklem letu so gozdove napadli podlubniki, ki so povzročilo dodatno škodo. »Zaradi žledu poškodovana količina lesne mase v gozdovih v na-zarski območni enoti, ki zajema krajevne enote Luče, Gornji Grad in Šoštanj, je bila ocenjena na 202 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega 78 tisoč iglavcev in 124 tisoč kubičnih metrov listavcev. Do preteklega tedna je bilo posekanih 192 tisoč kubičnih metrov lesa. Iglavci so bili posekani praktično vsi, ki so bili poškodovani. Listavcev je bilo posekanih 90 odstotkov poškodovane količine, nekaj listavcev pa bo ostalo v gozdu, saj zaradi nedostopnosti njihovo spravilo ni ekonomično,« je povedal Breznik. Po krajevnih enotah je bilo najmanj žledoloma v Lučah, nekaj več v Gornjem Gradu. Največja količina sečnje je bila v KE Šoštanj, ki zaje- ma gozdove v občinah Rečica ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Zgodba z žledolomom bo tako z vidika sečnje zaključena, razen okrog pet odstotkov listavcev, ki bodo najverjetneje ostali v gozdu. Se je pa lani na območjih, ki jih je najbolj prizadel žledolom, poja- vilo več žarišč lubadarja. Gozdarji nazarske območne enote so od-kazali kar 72 tisoč kubičnih metrov drevja, kar je tretjina letnega poseka. Od odmerjene količine je bilo posekanih kar 95 odstotkov lesa; rok za posek in spravilo lesa iz obstoječih, še neposekanih žarišč je 20. marec. Lastnike gozdov gozdarji opozarjajo, da svoje gozdove pregledajo in do tega roka odstranijo iz gozda vse lubadarke. Napad lubadarjev je največji doslej, kar ga gozdarji pomnijo, največ žarišč je bilo v KE Šoštanj. Pojavila so se predvsem tam, kjer iglavci niso bili v celoti pospravljeni iz gozda in kjer tudi ni bil opravljen gozdni red. Še dodatno je širjenju lubadarja koristilo toplo vreme v lanskem letu. ŠMS Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 5 Intervju, Ljudje in dogodki Blanka Nerad: »Ob sebi imam kolektiv, ki me podpira in me pelje skozi preizkušnje, z njihovo pomočjo sem se tudi veliko naučila.« (Foto: ŠMS) V novem šolskem letu je vodenje gornjegrajske osnovne šole prevzela Blanka Nerad iz Braslovč. Profesorica geografije in zgodovine ter magistrica inkluzivne pedagogike je pred tem poučevala na osnovnih in srednji šoli, podala se je tudi v podjetniške vrste. Kot sama pravi, je po srcu ge-ografinja in jo še vedno velikokrat zamika, da bi stopila pred tablo in predavala. Delo z otroki jo je vedno veselilo. Pravi da, če otrok nimaš rad, nimaš kaj početi v tem poklicu. - V Gornjem Gradu ste se ustalili, spoznali kolektiv, starše in seveda razmere na šoli. V kakšni kondiciji je bila ustanova, ko ste prevzeli vodenje? Prvo, kar lahko povem, je, da se v Gornjem Gradu, tako na šoli kot v kraju, počutim lepo. Povsod so me lepo sprejeli, dela je veliko, podporo pa čutim tako v kolektivu kot pri starših. Delo ravnatelja je bil zame izziv in ker sem čutila, da potrebujem spremembo, sem se v ta izziv tudi podala. Sama šolska stavba je stara, potrebna vzdrževalnih del, a, ker se je v preteklosti načrtovala gradnja prizidka, se dela pač niso izvajala. Sedaj bo potrebno to nadoknaditi. Toda prvo, kar sem si ob prihodu zadala za cilj, je narediti šolo bolj toplo. Veliki hodniki so temni in potrebujejo toplejše barve za boljše počutje vseh. RAVNATELJICA OS FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD BLANKA NERAD »Vedno in povsod je treba delovati povezovalno in ne razdiralno« - Katerih del ste se s pomočjo občine najprej lotili? Že na prvih pogovorih z županom Stankom Ogradijem smo bili enotni, da je potrebno opraviti precej del, a postopno. Dogovorili smo se, da se najprej zamenjajo okna v knjižnici, kjer je bilo zelo hladno, in da se prenovi zastarela učilnica za gospodinjski pouk. Knjižnica je sedaj toplejša, pri razporejanju opreme so imeli besedo tudi učenci. Za gospodinjsko učilnico smo s kolektivom izbrali opremo zelo živahne barve. Nove kuharske postaje sedaj učencem omogočajo prijeten in varen pouk. Šolska kuhinja je dobila novo hladilno komoro in nov pomivalni stroj. Naslednja naloga je zamenjava šolske strehe, menjava talnih oblog in oken v telovadnici, kar predstavlja precej večji strošek. Potrebno bo izvesti nekaj obnovitvenih del tudi v šolski kuhinji. - Na vaši šoli kolektivno pleskate, je tako? Ja, kar sami zaposleni smo se lotili nekaterih del. Z živahnimi barvami smo prebarvali lesene obloge na predmetni stopnji, dodatno olepšali pa so jih učenci. Prebelili bomo tudi garderobo. Ugotovili smo, da so naša delovna druženja zelo dobra za kolektiv. Med delom se družimo, spoznavamo, pogovarjamo, pa še koristno je. - Na vsaki šoli so aktivnosti, v katerih so učenci zelo uspešni. Katere so znane za vašo šolo? Nekateri naši učenci so zelo dobri lokostrelci, so člani lokostrelskega kluba in so v letošnjem letu osvojili že kar nekaj priznanj v tekmovanju v Mariboru. Naša ekipa na državnem prvenstvu v elastomobilu je lani osvojila tretje mesto, letos računajo na zmago. Na tekmovanjih so zelo uspešni člani čebelarskega krožka, veliko jih obiskuje glasbeno šolo ... Učenci radi ustvarjajo, so spretni, kar dokazujejo tudi na Jamnikovi koloniji, ki jo organizira šola s pomočjo občine. Je pa res, da bi še veliko otrok sodelovalo v raznih krožkih, a je težava v tem, da so v veliki večini vozači. V prihodnjem šolskem letu bomo poskušali še mnogim omogočiti, da razvijajo svoje talente. - K matični šoli spadata tudi dve podružnični osnovni šoli, kar predstavlja večji finančni zalogaj. Všeč mi je, da ima šola dve podružnici in podružnični vrtec. S šolo kraj živi. Otroci se radi vključujejo v razne prireditve, kjer pokažejo znanje, talent, zanimanje in s tem krepijo svojo sa-mopodobo. Kraj kar zaživi v dogajanju okrog šole in šolarjev. Prav gotovo so tri šole večji strošek, a je lepo, da so. - Šola vsako leto organizira dobrodelni koncert, katerega izkupiček gre v šolski sklad. Je veliko učencev, ki to pomoč potem potrebujejo? Šolski sklad je namenjen nakupu nadstan-dardne opreme, financiranju in spodbujanju razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev ter socialnim transferjem, ki obsegajo financiranje dejavnosti razširjenega programa socialno šibkim učencem in finančno pomoč pri plačilu stroškov, katerih plačnik so starši, ter financiranju dejavnosti posameznega razreda ali oddel- YOUR NAME FOREVER Projekt se bo razširil izven naših meja Pred meseci smo poročali o projektu Your name forever, ki ga je razvil brežiški podjetnik Marijan Ogorevc. Bistvo tega projekta je, da lahko vsak daruje določeno vsoto denarja številnim dobrodelnim organizacijam, v zameno bo njegovo ime vgravirano v stekleno skulpturo v obliki satja, ki bi stala v Mozirju. Želja Ogorevca je bila, da bi v šestih mesecih zbral deset milijonov dolarjev, a se projekt ne razvija v skladu s temi pričakovanji. Po podatkih spletne strani yournameforever.org se je v projekt trenutno vključilo nekaj več kot trideset donatorjev, ki so skupaj darovali le dobrih tisoč tristo evrov. Do konca kampanje je še dobrih 120 dni. Po besedah Ogorevca v Sloveniji ni bilo zanimanja in podpore ne s strani večjih medijev ne inštitucij, zato intenzivno išče partnerje v tujini, ki mu bodo pomagali izpeljati ta projekt. Cilja predvsem na znane in vplivne osebnosti, ki imajo veliko sledilcev in izredno medijsko moč. Primož Vajdl 6 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Intervju, Organizacije ka, skupine učencev, kar ni financirano iz javnih sredstev. Kolikor se v šolskem skladu zbere, ni težko porabiti. Kar veliko se je zbralo s projektom Drobtinica ter dobrodelnim koncertom v mesecu novembru pod naslovom Skupaj zmoremo. Ko prosimo podjetja za dona- cije, nam vedno pomagajo. Otroci niso krivi, kriva je družba, mi pa jim moramo omogočiti, da so čim bolj enaki. Starši, ki so ostali brez služb, za to niso sami krivi, saj se za svoje otroke trudijo, da jim omogočijo kar največ. Otroci med sabo še imajo zdrave odnose, so kulturni, lepo vzgojeni in ni zaznati socialne izključenosti. - Sodelujete tudi v projektu Erasmus, katerega pomen je medge-neracijsko sodelovanje. Kaj ta projekt daje učencem? Projekt je pomemben, ker bodo upokojenci z učenci delili pogled na razne poklice, na šole, univerze. To tematiko, poklicno orientacijo, sem obravnavala v magistrski nalogi in mi ni tuja. Otroci so v obdobju, ko se morajo odločiti za poklic, izgubljeni in velikokrat se odločajo napačno. Najsi bo to po nasve- tu staršev, zaradi prijateljev. Ne vedo pa, da bodo to, za kar so se odločili, potem počeli vse življenje in da popravnega izpita velikokrat ni. Otrok se mora sam odločiti za poklic, so pa nekateri devetošolci izrazili željo, da bi ostali doma, v kraju. Tukaj največ možnosti vidim v lesarstvu, turizmu, kmetijstvu ... - V šolstvu se vedno varčuje, kje vas pomanjkanje sredstev najbolj moti? Od države dobimo sredstva za sprotno delo, z občino se je treba dogovarjati glede investicij. Za materialne stroške dobivamo vedno manj, čeprav se stroški dvigujejo. Žalostno je, da se varčuje na izobraževanju učiteljev. Tudi kader mora s časom naprej, se izpopolnjevati, a za to je vedno manj sredstev. Naš sistem izobraževanja sodi med najboljše na svetu, ampak dolgo tako ne bo šlo, če se tudi učitelji ne bodo dodatno izobraževali. - V Braslovče ste se preselili z družino zaradi službe. Prihajam iz Maribora, že 15 let pa živim z možem in tremi sinovi v Braslovčah. Menjava okolja mi ni težava in se hitro prilagodim. V kraju že nekaj let vodim Društvo prijateljev mladine in pri tem delu sem se veliko naučila. Treba se je znati pogovarjati. Če hočeš biti povezan s krajem, moraš v kraju delovati povezovalno, ne razdiralno. - Veliko stvari ste počeli, preden ste prišli v Gornji Grad, ste tu zadovoljni z delom, ki ga opravljate? Poučevala sem na srednji šoli, na osnovni šoli geografijo in zgodovino. Pet let sem delala z otroki s posebnimi potrebami, kar me je spodbudilo k nadaljnjem študiju. Bila sem tudi podjetnica, a sem se raje vrnila k poučevanju, saj je bilo težko usklajevati delo s skrbjo za tri manjše otroke. Vedno sem si želela preizkusiti v delu ravnatelja. Sedaj to delam in sem zadovoljna in srečna. Ob sebi imam kolektiv, ki me podpira in me pelje skozi preizkušnje, z njihovo pomočjo sem se tudi veliko naučila. Ker imam izkušnje s turističnim krožkom, ga bomo v prihodnjem šolskem letu uvedli na šoli. Gornji Grad je nekaj posebnega, prav je, da ga otroci kar najbolje spoznajo in s tem postanejo še bolj pripadni kraju. Seveda pa bomo spoznavali celotno Slovenijo. - Kaj vašo družino povezuje v prostem času, ko ste skupaj doma? Potovanja. Vsi radi potujemo, radi imamo zgodovinske stvari, naravo. Z možem planinariva, doma pa uživam na svojem koščku zemlje, v vrtu in sadovnjaku. Z delom zunaj se sproščam, prijetno razvedrilo so tudi naše živali, katerih imamo kar nekaj. ŠMS t' ^ »Tudi kader mora s časom naprej, se izpopolnjevati, a za to je vedno manj sredstev. Naš sistem izobraževanja sodi med najboljše na svetu, ampak dolgo tako ne bo šlo, če se tudi učitelji ne bodo dodatno izobraževali.« ._, SAVINJSKO ŠALEŠKA GASILSKA REGIJA Na delovnem srečanju na Golteh tudi o letošnjih dejavnostih Predsednik gasilske regije Janko Žuntar (desno) in poveljnik Franc Rančigaj sta med drugim predstavila številne možnosti uporabe vadbenega poligona v Šentjanžu. (Fotodokumentacija GZ Šaleška dolina) Vodstvo savinjsko šaleške gasilske regije, ki združuje štiri gasilske zveze, se je sestalo na Golteh. Na seji so se seznanili z delovanjem v letu 2015 in spregovorili o načrtih za letošnje leto. Ugotovili so, da regije deluje dobro tako v izvedbenem kot v finančnem pogledu. Poveljnik regije Franc Rančigaj je predstavil pregled izvedbe tekmovanj na regijskem nivoju in v posameznih zvezah v minulem letu. Posebej se je ustavil ob tekmovanjih za mladino, to je kvizih in orientaciji. Omenil je tudi tekmovanja s starimi motorkami. Prisotne je seznanil z možnostjo usposabljanja operativnih gasilcev v centrih v Pekrah in Sežani, kjer usposabljanja izvajajo strokovni inštruktorji. Regijski predsednik Janko Žu-ntar je spregovoril o namenu, da se v Šentjanžu vadbeni poligon nadgradi za uporabo v širšem regijskem pomenu, za kar je zainteresirana tudi Občina Rečica ob Savinji, ki je lastnica omenjenega zemljišča. Poleg gasilcem bi poligon lahko ponujal možnost usposabljanja ostalim silam v sistemu zaščite in reševanja, kot so kinologi, ki tam delujejo že zdaj. Tudi za jamarje in gorske reševalce širšega območja bi bili poligon in tereni v Zgornji Savinjski dolini idealna priložnost za urjenje in vadbo. Spregovorili so še o poslovanju z davčnimi blagajnami, ki za marsikoga predstavlja precejšen izziv. Udeleženci tokratnega srečanja so menili, da bi pri nas lahko uporabili prakso iz Avstrije ali Češke, kjer so prostovoljna gasilska društva za določeno število dni v letu oproščena davčne obveznosti. Dogovorili so se še, da se v kratkem ponovno sestanejo. Pred njimi je pestro in delovno leto z nekaterimi pomembnimi aktivnostmi, med drugim načrtujejo srečanje z resorno ministrico, za kar tečejo priprave. Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 7 Naj osebnost občine 2015, Iz občin MAJA MIHALINEC, NAJ OSEBNOST OBČINE MOZIRJE Tudi v letošnji sezoni računa na podporo svojih navijačev Maja Mihalinec: »To, da someščani navijajo zame, mi veliko pomeni in počaščena sem, da so se tudi ob tej priložnosti spomnili na moje dosežke v pretekli sezoni.« (Foto: MŠ) Naj osebnost občine Mozirje za leto 2015 je postala atletinja Maja Mihalinec. Mihalinčeva je ime Mozirja v preteklem letu ponesla v različne prestolnice držav po svetu, v Gregor Križnik: »Prav gotovo imajo zasluge za to priznanje vsi člani, ki so aktivni pri intervencijah in pri vsakdanjih aktivnostih v društvu. (Foto: ŠMS) Bralci Savinjskih novic so za naj osebnost občine Ljubno izbrali Gregorja Križnika. Kot poveljnik Ivan Fale: »Kot gobar v gozdovih odkrivam veliko novega, hkrati pa skrbim za svoje zdravje.« (Foto: ŠMS) Dan mladostnega upokojenca Ivana Faleta iz Gornjega Grada ima skoraj vedno premalo ur. Aktiven čebelar, gobar in planinec ima dneve zapolnjene bolj kot v času službe, ko katerih je dosegala vidne rezultate in odlična mesta. Vrhunec kariere mlade športnice je bil vsekakor nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki v Pekingu. V ptičjem gnezdu je postala 32. najhitrejša sprin-terka na svetu v teku na 100 metrov, na 200 metrov pa je z osebnim rekordom zasedla odlično 19. mesto. Mozirjanka je med drugim lani postala balkanska prvakinja v teku na 100 metrov, tretja je bila na 200 metrov. Tudi z drugih atletskih mitingov v Evropi se je domov vračala z odličji in odličnimi rezultati. Prostovoljnega gasilskega društva Okonina je s krajem močno povezan in kot so pošiljatelji glasovnic navajali v obrazložitvah, je vedno pripravljen pomagati soljudem in delati za dobro vseh. Križnik je gasilec od malega, od pionirskih in mladinskih vrst. Sedaj je že drugi mandat poveljnik društva. Kot sam pravi, se je med okoninskimi operativci izoblikovala močna vez, ki temelji na sodelovanju in prijateljstvu in enote, kakršna je, ne bi nikdar zamenjal. »Prav gotovo imajo zasluge za to priznanje je v podjetju KLS Ljubno delal kot vodja proizvodnje. Vse dejavnosti so del njegovega življenja že od otroštva in vse so povezane z naravo. Zjutraj so poleg obveznega »kofetkanja« z upokojenimi sotrpini na vrsti obveznosti za čebelarsko družino. Prebrati je treba pošto, prejeto od zveze, nato posredovati obvestila in še se kaj najde. Delo za čebelarsko družino, katere predsednik je, vzame veliko časa, saj je panoga v porastu. Član družine je že 30 let, v čebelarstvo ga je vpeljal oče. Ima tri čebelnjake in do 150 čebeljih družin. Sicer so članico velenjskega atletskega kluba, ki trenira pod vodstvom Srdana Bordeviča, opazili tudi športni novinarji in ji podelili naslov naj atletinje leta 2015. Poleg tega je Maja postala šesta najhitrejša Slovenka. »To, da soobčani navijajo zame, mi veliko pomeni in počaščena sem, da so se tudi ob tej priložnosti spomnili na moje dosežke v pretekli sezoni. Zato res hvala vsem, ki so glasovali zame in zapisali toliko lepih besed. V tem času že začenjam tekmovanja v dvorani, kjer bo vrhu- vsi člani, ki so aktivni pri intervencijah in pri vsakdanjih aktivnostih v društvu. Ekipa šteje in naša ima močne člene,« je bil odziv Križnika na rezultate izbora. Z reševanjem ljudi in premoženja pa ni povezan le kot gasilec, ampak tudi v službi, kot operater na centru za zaščito in reševanje na številki 112. Je prvi, ki ima stik z ljudmi, ki jih je prizadela nesreča. Izkušnje z dela prenaša v društvo in obratno. »Od nekdaj sem si želel pomagati ljudem,« to je razlog, da toliko časa namenja gasilstvu, saj Tekom leta raziskuje gozdove in v njih rastoče gobe. V Gobarskem društvu Ajdovec je predsednik, še z enim članom na nekaterih šolah organizirata naravoslovne dneve, ko se otroci spoznavajo z užitnimi in strupenimi gobami. »Kot gobar v gozdovih odkrivam veliko novega, hkrati pa skrbim za svoje zdravje,« je povedal Fale. Njegova tretja, a ne zadnja ljubezen je planinarjenje. Je oskrbnik bivaka na Kalu in zagnan planinec. Tudi po hudi prometni nesreči, ki jo je doživel, je kljub temu osvojil Triglav, do vrha Grossgloc- nec sezone svetovno prvenstvo marca v Portlandu (ZDA), ves čas pa imam v mislih tudi priprave na olimpijske igre v avgustu. Verjamem, da lahko tudi v olimpijski sezoni računam na podporo domačih navijačev,« je povedala Zgor-njesavinčanka, ki je trenutno študij postavila na stranski tir in se z dušo ter s telesom posveča atletiki. In čeprav delavnike preživlja v Ljubljani, v dvorani nekdanjega železničarskega atletskega kluba, radi poudari, da je še vedno Mo-zirjanka. Marija Šukalo je tudi pomočnik poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Poleg gasilstva je Križnik tudi navdušen ribič. »Kaj ne bi bil,« je povedal, »saj sem zrasel ob Savinji.« Je tajnik Ribiške družine Ljubno ob Savinji. Kot ribič je zelo pozoren na ohranjanje narave in ribjega življa. Kaj veliko prostega časa mu ob vsakdanjih obveznostih ne ostaja. Ko ga najde, se v družbi zaročenke Sonje rad odpravi na ribolov, saj je ta šport za oba prava sprostitev, posveča pa se tudi preostali družini. ŠMS knerja pa mu je le malo manjkalo. V planine se vedno rad poda z družino in prijatelji. Dejaven in aktiven je tudi v Športnem društvu Veterani Gornji Grad, kjer je član nadzornega odbora. Pozimi rad smuča, poleti uživa na morju. Predvsem je rad v naravi in vse, kar počne, je povezano z njo. Uživa v krogu družine, žene Marjane in treh otrok ter dveh vnukov. Poleg tega je dober sosed, prijatelj, aktiven na številnih področjih, skratka »fejst ded«, kot so zanj navajali glasovalci. ŠMS GREGOR KRIŽNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE LJUBNO p| • w_ • • w • w vi »Ekipa šteje in naša ima močne dene« IVAN FALE, NAJ OSEBNOST OBČINE GORNJI GRAD Njegove aktivnosti so povezane z naravo 8 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Naj osebnost občine 2015, Iz občin KATJA GRUBER, NAJ OSEBNOST OBČINE NAZARJE »Dela ne bo zmanjkalo, moje energije in novih zamisli pa tudi še ne« Katja Gruber: »Dela ne bo zmanjkalo, moje energije in novih zamisli pa tudi še ne.« Pedagoginja in zborovodkinja Katja Gruber je v občini Nazarje že dolgo prepoznana po svojih izjemnih rezultatih na otroškem in mladinskem zborovskem področju. Na OŠ Nazarje poučuje že enajsto leto, tam vodi štiri pevske zbore. In prav visoka državna in mednarodna priznanja, ki so jih nazarski šolski zbori pod vodstvom Gruberjeve dosegli v zadnjem desetletju, so zagotovo »kriva« za to, da so jo bralci Savinjskih novic izbrali za naj osebnost preteklega leta v na-zarski občini. Gruberjeva je vodila številne odrasle pevske zbore ter pela v priznanih zborih. Nazarje je spoznala pred 20 leti, ko je pričela z delom učiteljice solopetja na tukajšnji glasbeni šoli. Po desetletju se je od te službe z velikim obžalovanjem poslovila in se zaposlila na nazar-ski osnovni šoli. »S pomočjo srčnih sodelavk in spodbude vodstva šole sem kmalu ugotovila, da lahko »glasbo izdelujem« tudi na tej stopnji in da mi prejšnje izkušnje pri tem izdatno pomagajo. Po prvem nepričakova- nem uspehu v Zagorju sem videla, da me delo z otroki in najstniki navdihuje in osrečuje.« Gruberjeva je v Zagorju ob Savi z mladinskim zborom dvakrat osvojila najvišje število točk med vsemi sodelujočimi zbori, prav tako je z otroškim zborom dosegla naslov najboljšega otroškega zbora. Z mladinskim zborom je sodelovala na treh mednarodnih tekmovanjih v Celju, Bratislavi in Pragi ter povsod osvojila zlato priznanje. Izdala je zbirko večglasnih vaj za razvoj večglasja na začetni stopnji z naslovom Katjina upevalni-ca. Gruberjeva je tudi avtorica številnih zborovskih priredb za razne sestave: »Skladateljstvo je moje no- vo »javno« področje, a se nanj pripravljam že 25 let s pisanjem priredb za zbore, šele sedaj pa sem si upala svoje delo pokazati strokovnjakom in me veseli, ker ga cenijo.« Kot še pravi, so Nazarje že pravzaprav njen drugi dom: »Zato pa sem tudi napisala himno z refrenom Moje Nazarje. In tudi zato sem priznanja, da je moje delo opazno in cenjeno med Nazar-čani, zelo vesela. Vsak september pridejo v našo šolo novi malčki in vem, da bom z njimi do devetega razreda vandrala po zanimivih pevskih poteh. Dela ne bo zmanjkalo, moje energije in novih zamisli pa tudi še ne.« Tatiana Golob ALEKSANDER OBLAK, NAJ OSEBNOST OBČINE REČICA OB SAVINJI Kritičen do ukinitve podpore projektu odbora EMS Aleksander Oblak je prepričan, da je to tudi priznanje KUD Utrip, družinskim članom in donatorjem, brez katerih ne bi mogli tako kvalitetno organizirati prireditev. (Foto: MŠ) Naj osebnost v rečiški občini za leto 2015 je Aleksander Oblak, predsednik Kulturno-umetniškega društva Utrip. Zase pravi, da mu je izkazano priznanje za kratek čas povzdignilo lastni ego, »sploh, ker smo bili vsi trije kandidati iz rečiških »Murgel«, kot je po letošnjem izidu glasovanja našo sosesko poimenoval eden mojih prijateljev. Jemljem ga kot obvezo za bodoče kvalitetno in uspešno delo v KUD Utrip.« Ljudje so ga predlagali, ker je aktiven kulturni delavec, dober organizator in vodja ter skrbi za dvig kulture v domačem kraju. Zato je »utripovec« prepričan, da je to priznanje priznanje vsem članom društva in odbora EMS, ki so sooblikovali in uspešno izpeljali prireditve in natečaje v trinajstih letih delovanja. Prav tako je to priznanje njihovim družinskim članov in nenazadnje tudi donatorjem, ki pod- pirajo ljubiteljsko kulturo v dolini. »Na kandidatni listi sem pogrešal nekatere, kot so Erik Rosenstein, Ludvik Velam in druge, ki so prispevali svoj delež pri prepoznavnosti kraja izven občine oziroma nesebično delovali za dobrobit občine,« je dejal Oblak. Poudaril pa je, da so v letih, odkar delo rečiškega turističnega društva na kulturno-umetniškem področju nadaljuje Utrip, postavili delovanje društva na visok nivo. Ljubiteljem umetnosti sedaj ni potrebno potovati v večja mesta, kjer je prireditev na izbiro, ampak te organizirajo doma ali povabijo vrhunske slovenske ustvarjalce na Rečico. Za pravilno usmeritev dela društva skrbijo člani strokovnega sveta. »Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da so župani in županja zadnjega sklica projektu odbora EMS, pomembnemu za spodbudo ustvarjalcem v Zgornji Savinjski dolini, po treh uspešnih natečajih ukinili podporo. S tem niso zavrli ustvarjanja, ampak so ukinili priznanje ustvarjalcem, ki so si ga po oceni odbora EMS in strokovne komisije zaslužili,« je kritičen Oblak, ki v društvo vabi mlade ustvarjalce, saj je prepričan, da lahko s svojimi svežimi idejami še dvignejo nivo kvalitete. Marija Šukalo OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Več kot 220 tisoč evrov za prenovo čistilne naprave Na centralno čistilno napravo v Lokah pri Mozirju so priključeni kanalizacijski vodi iz treh občin, to je mozirske, nazarske in rečiške. Da bi se sanacija dotrajane čistilne naprave lahko začela, je bilo potrebno napraviti novelacijo investicijskega programa. Občinski svet Rečica ob Savinji je programa no- velacije obravnaval in sprejel na decembrski seji. Na povabilo župana Vinka Je-raja je vsebino novelacije svetnikom predstavil višji svetovalec na občini Rok Jamnikar. Za izvedbo investicije je bila izbrana družba Esotech iz Velenja, dela na prenovi naj bi bila končana v letoš- njem poletju. Sanacija je nujno potrebna, saj je naprava stara in neustrezna. Razdelitev stroškov investicije je po ključu izračunana takole: Občina Mozirje 42,18 odstotka, Občina Nazarje 33,6 odstotka in Občina Rečica 24,22 odstotka. V Lokah pri Mozirju se je zače- la sanacija centralne čistilne naprave. Esotech naj bi s sanacijskimi deli zaključil predvidoma v mesecu avgustu. Predvidena vrednost sanacije presega 912 tisoč evrov, pri čemer je delež reči-ške občine nekaj več kot 221 tisoč evrov. Marija Lebar 9 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Naj osebnost občine 2015, Iz občin ROK SUHODOLNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE LUČE »Vesel sem, da so me bralci izbrali za naj osebnost kot gospodarstvenika« Rok Suhodolnik: »Izbor za naj osebnost občine Luče me je pozitivno presenetil in razveselil, saj je med njimi bolj redko kdo iz gospodarstva.« (Foto: ML) Bralci Savinjskih novic so kot najbolj pozitivno osebnost za leto 2015 v občini Luče tokrat izpostavili gospodarstvenika Roka Suho-dolnika, samostojnega podjetnika, direktorja podjetja Biomasa d.o.o. iz Luč. V glasovalne lističe so za- pisali, da je uspešen podjetnik, inovator, zaposluje številne sodelavce, se trudi na vseh področjih. Je »zeleno ozaveščen« in skrbi za rabo lesne biomase. Z izredno podjetniško žilico, trdim delom in prepričanjem v bodočnost zelene energije in obnovljivih virov je Rok Suhodolnik s sodelavci iz majhnega družinskega posla napravil gospodarsko družbo, ki trenutno zaposluje okoli trideset ljudi. Poslovne in proizvodne prostore imajo v Lučah in v Nazarjah, kjer vsakih nekaj let na dnevu odprtih vrat širši javnosti predstavijo svojo dejavnost. Imajo lastno proizvodnjo lesnih sekancev in pe-letov ter delujejo na področju načrtovanja in montaže biomasnih ogrevalnih in proizvodnih sistemov, elektrarn na lesno biomaso ter imajo predstavništvo za kurilne naprave na lesno biomaso znanega avstrijskega podjetja. V nekaj več kot petnajstih letih je podjetje skokovito raslo ne samo po številu zaposlenih, pač pa tudi po prihodku in širitvi palete kakovostnih storitev za odjemalce. Vse to ni minilo neopaženo, saj se je Bio-masa d.o.o. v letu 2015 uvrstila v finalni izbor za savinjsko-zasavsko gazelo. A tudi tukaj se Rok Suhodolnik še ni ustavil. Vedno se mu porajajo nove ideje, ena med njimi je tudi obnova kmetije po starem, ki bo zaživela v bodočnosti. Biomasa je tudi družbeno odgovorno podjetje, ki pomaga marsikateremu društvu ali projektu. Suhodolnik kljub vsej poklicni vpetosti svoj čas poleg družini namenja še športu, saj je predsednik Smučarsko tekaškega društva Luče, in kulturi. Skupaj s prijatelji že več kot pet let prepeva in uspešno nastopa v oktetu Žetev iz Luč. Marija Lebar FRANC OŠEP, NAJ OSEBNOST OBČINE SOLČAVA »Delo v politiki se mi zdi pomembno« Franc Ošep: »V korist lokalne skupnosti si še naprej želim dobrega sodelovanja vseh deležnikov.« (Foto: ML) Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je kmalu na začetku svojega mandata, v letu 2014, za podžupana občine imenovala občinskega svetnika Franca Ošepa. Vse od takrat Ošep dostikrat nadomešča županjo na raznih delovnih srečanjih in sejah ter zastopa občino. Njegova pripravljenost sodelovati pri skupnem dobrem za solčavske občane ni ostala neopažena. V akciji Savinjskih novic ob koncu leta za izbor naj osebnosti v posameznih občinah so bralci izpostavili in na koncu tudi izglasovali Franca Ošepa. Takole so obrazložili svoj izbor: »Je v redu podžupan, je preprost in ni vzvišen, je prijazen in dostopen človek, pošten, preudaren, dobro opravlja svojo nalogo, manj govori in veliko naredi.« Franc Ošep je kmetijski tehnik, doma s kmetije Bevšek v Robanovem Kotu. Ta mu tudi zdaj daje kruh in preživetje za njegovo družino. Kmetija je v celoti razglašena za kulturni spomenik in je kot takšna nekaj posebnega. Poleg kmetovanja so se zato odločili še za dopolnilno dejavnost - turistično ponudbo. Njegova pot v lokalni politiki ni nova, že prej je bil dva mandata član občinskega sveta, deloval je v različnih odborih. Tudi sedaj je član odbora za kmetijstvo. Še posebej je dejaven na področju komunalne in cestne infrastrukture, s kate- ro imajo v občini vedno veliko dela. Ob izbiri za naj osebnost je povedal: »Priznanje mi pomeni veliko čast in obvezo za trud še naprej. Tudi v bodoče si želim dobrega sodelovanja z županjo in ostalimi deležniki v korist lokalne skupnosti. Na takšnem mestu se pač ne da samo »saditi rožic«, ampak je treba v skupno dobro kdaj sprejeti tudi kakšno manj priljubljeno odločitev. Zato se mi zdi delovanje v politiki pomembno, četudi ni popularno, saj se v teh krogih - želeli ali ne -soodloča o bodočnosti nas samih.« Marija Lebar OBČINA LJUBNO Program dela nadzornega odbora predstavljen svetnikom Nadzorni odbor ljubenske občine je imel v lanskem letu štiri redne seje in eno korespondenčno. O svojem delu so nadzornice najprej poročale na sestanku pri županu in mu predstavile tudi program dela za letos, nato je predsednica odbora Irena Turk omenjene vsebine predstavila še na zadnji seji občinskega sveta. V skladu s programom dela so nadzornice v lanskem letu opravile nadzor nad zaključnim računom ob- čine za leto 2014, nadzor finančnega poslovanja porabnikov proračunskih sredstev, seznanile so se s predlogom proračuna za tekoče leto in izdelale poročilo o svojih aktivnostih, predsednica se je pogosto udeleževala tudi sej občinskega sveta. V pisnem poročilu za preteklo leto so podrobneje navedene ugotovitve pri posameznih nadzorih, ki posebnih nepravilnosti niso pokazali. Nadzornice so tako predla- gale različne uskladitve knjiženj na posameznih postavkah, večjih nepravilnosti niso zaznale. Pozvale so župana, da v skladu s statutom občine določi javnega uslužbenca, ki bo zagotavljal strokovno in administrativno pomoč za delo odbora, in da imenuje skrbnika za porabo sredstev, namenjenih za delo odbora. V načrtu delovanja za leto 2016, s katerim se je seznanil občinski svet, odbor planira pet rednih in dve korespondenčni seji, na katerih bo pregledal letno poročilo občine, dokumentacijo o vlaganjih v odlagališče Podhom, izvedel nadzor finančnega poslovanja dveh porabnikov proračunskega denarja, o svojih ugotovitvah bodo nadzornice pripravile tudi poročilo. Za delovanje odbora je v proračunu za leto 2016 namenjenih 1.400 evrov. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Kultura, Oglasi LJUBENCI NA ODER POSTAVILI KOMEDIJO NAJBOLJ LJUBLJENI MOŠKI Tragika skozi smeh in solze Izpod peresa slovenske pisateljice Dese Muck je prišel scenarij tragikomedije, ki so jo v nedeljo, 17. januarja, na domačem odru uprizorili člani gledališke skupine Kulturnega društva Ljubno ob Savinji. Premierna predstava je privabila polno dvorano obiskovalcev, ki zaradi komične vsebine niso imeli razloga, da se ne bi dodobra nasmejali igralcem na odru. Igralska veterana Polona Rihter in Miran Že-rovnik sta odigrala zakonski par, ki se pretvarja, da se ima lepo, a po drugi strani komaj čakata, Neskončno ljubljeni moški Miran Žerovnik (desno) se zaplete v past z ljubimko in ljubimcem (Miha Robnik). (Foto: ŠMS) Ljubimcev in skrivnosti v tej da se razideta in se posvetita on svoji ljubici (Katja Kladnik) in ljubimcu (Miha Robnik) in ona svoji ljubimki (Nina Fricelj). Vse skupaj z enim očesom spremlja dementna omica (Ana Napotnik). Zakonca imata tudi hčerko, ki jo je odigrala Klara Prušnik, Rok Prušnik in Vinko Jeraj pa sta pripovedovala del zgodbe, skrita za velikim srcem. Kljub temu, da je glavni lik želel ločitev od žene ter zapustiti ljubico in ljubimca, do tega ni prišlo, kot si je zamislil. Ko se ni več mogel spopadati s stresno situacijo, se je odločil, da bo igri ne manjka. (Foto: ŠMS) svojemu življenju naredil konec, a prehitela ga je kap. Ko so se vpleteni soočili s tragično novico, da moža in ljubimca ni več med njimi, so se razkrile vse skrite vezi. Na koncu njegova hčerka ugotovi, da ga je očitno edina imela rada, medtem ko je ostalim pomembno vse kaj drugega. Kljub resnemu razpletu zgodbe je dogajanje na odru polno smešnih scen, ki jih je obvladala igralska zasedba pod režisersko taktirko Zvon-ke Kladnik. ŠMS FOTOGRAFSKA RAZSTAVA CIRILA VELKOVRHA V NAZARJAH Na ogled postavil pester gorski svet, živali, cvetje in planinske domove V nazarskem Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec so na ogled postavili fotografsko razstavo z naslovom 500 razglednic. S svojimi deli se je predstavil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Razstavo je 19. januarja odprl župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik. O avtorju in njegovih de- lih sta spregovorila Jože Marovt - Pepi in Štefan Matjaž - Stepa. Dogodek, ki ga je moderirala direktorica muzeja Barbara Šošter Rutar, so s kulturnim programom obogatili učenci Glasbene šole Nazarje. Medtem ko je Marovt obujal spomine na skupna pohajkovanja z Fotografija gora, ki jo je Ciril Velkovrh sestavil v trak, je sestavljena iz večih fotografij. (Foto: Marija Šukalo) razstavljavcem po zgornjesavinj-skih planinah, je Matjaž predstavil njegov fotografski svet. Velkovr-hove fotografije zajemajo pester gorski svet, od vrhov, živali in cvetja do planinskih domov. V njegov opus sodijo tudi verska znamenja in obeležja. V četrt stoletja je izdal šest knjig, prehodil 600 km dolgo Slovensko planinsko pot, izdal 600 razglednic ter postavil več kot 600 razstav, tako doma kot v tujini. Njegovo bogato zbirko trenutkov, ujetih v fotografski objektiv, je pohvalil župan Matej Pečovnik. Ob tem je poudaril, da je v njih vloženo veliko truda in časa. Marija Šukalo I Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 11 Ljudje in dogodki, Kultura KUHARSKI DVOBOJ MED NEJCEM GOLIČNIKOM IN ŽANOM TOMINŠKOM Eksplozija okusov v tatarskem bifteku navdušila V Medgen borzi na Rečici ob Savinji sta se v poznavanju kuharskih zakonitosti izdelave tatarskega bifteka pomerila Žan Tominšek in Nejc Goličnik. Kuharski dvoboj med tretjeuvrščeni-ma v resničnostnih šovih Gostilna išče šefa in MasterChef Slovenija so pripravili 15. januarja. Izziv je vodila Polonca Kolenc Ozimic. »Dvoboj« je obsegal jezikovo župo, glavno jed in sladico (beri: pogovor, izdelavo in pokušino). V »župi« sta oba kandidata dokazala, da sta mojstra govorjene besede, saj sta uspešno odgovorila na zastavljena vprašanja, ki jima jih je postavila njuna nekdanja učiteljica slovenščine. Oba sta namreč obiskovala rečiško osnovno šolo, le v različnem obdobju. Žan je 19-letni srednješolec celjske srednje šole za gostinstvo. Nejc je takoj po šovu svoj osnovni poklic krovca in tesarja zamenjal za vih-tenje kuhalnice pri enem od zgornjesavinjskih turističnih ponudnikov. Oba sta se strinjala, da Tatarski biftek Zana Tominška in Nejca Gostečnika je bil tako odličen, da sta postala zmagovalca oba. (Foto: Marija Sukalo) sta jima oddaji spremenili življenje in sta dobri referenci za življenje. Zanju je kuhanje strast, recept pa nima duše, dokler v njega niso vloženi Dvoboj med Žanom in Nejcem si je ogledalo veliko število obiskovalcev. (Foto: Marija Sukalo) delo, srce in energija kuharja. Ime in renome si ustvarjaš več let, a ga lahko izgubiš z enim slabim krožnikom. Drugi del dogodka je bil namenjen pripravi mesne specialitete, ki jo je ocenjevalo deset naključno izbranih obiskovalcev. V dvajsetih minutah sta tekmovalca morala pripraviti vse komponente, ki sestavljajo jed in jih povezati v celoto. Tako je bilo veliko rezanja, sekljanja, mešanja in pokušanja. Komisija je ocenjevala pripravo, samo delo in okus ter izgled izdelka. Zaradi njune profesionalnosti sta bila po mnenju ocenjevalcev izenačena in sta si priborila enako število točk. Da je bila njuna kulinarična specialiteta top in eksplozija okusov, so se na degustaciji prepričali številni obiskovalci, ki so »hitro pospravili« dva kilograma »tatarca«. Marija Šukalo KONCERT UČENCEV KLAVIRSKEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE NAZARJE Nastopilo trinajst mladih pianistov V dvorani Glasbene šole Nazarje so sredi januarja že drugič zapovrstjo priredili samostojni koncert klavirskega oddelka. Nastopilo je trinajst mladih pianistov od 1. do 7. razreda klavirja. Klavirski oddelek je na šoli najštevilčnejši, saj ga obiskuje kar 52 učencev pod mentorstvom profesorjev Milanke Črešnik, Urške Babič Kotnik in Antona Acmana. Nastop je bil klasicistično-romantično, pa tudi neoklasicistično-neoromantično obarvan. Učenci so se dobro pripravili in doživeto poustvari-li skladbe svetovnih in slovenskih skladateljev. Obiskovalci so slišali tudi učenki Majo Robnik in Hajdi Sevčnikar, ki se pripravljata na regijsko tekmovanje mladih glasbenikov TEMSIG, ki bo v začetku februarja. Nastop je potekal pod vodstvom mentorice Urške Babič Kotnik, mlade pianiste pa je publika nagradila z lepim aplavzom. Barbara Rozoničnik Med nastopajočimi sta bili tudi učenki, ki se pripravljata na nastop na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG, na fotografiji Hajdi Sevčnikar. (Foto: Barbara Rozoničnik) I 12 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Zgodovina in narodopisje Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (8) ■ Piše: Aleksander Videčnik OBRTNIKI DO LETA 1940 (NADALJEVANJE) Ernest Podpečan, ključavničar na Ljubnem; Marija Krajnc, ključavničarstvo, Ter (Ljubno); Mirko Tratnik, ključavničar, Mozirje; Ivan Klemenak, ključavničar, Mozirje; Franc Novšek, kovač, Otok; Jože Slatniške, kovač in podko-vač, Bočna; Rudolf Rojten, kovač, Gornji Grad; Franc Bezovšek, kovač, Sv. Lenart; Jože Brunet, kovač, Ljubno; Franc Žerovnik, kovač, Savina; Franc Prek, kovač, Podve-ža; Ivan Žagar, kovač, Konjski Vrh; Ivan Završnik, kovač, Brezje; Anton Sedovšnik, kovač, Lepa Njiva; Jurij Prica, kovač in podkovač, Okonina; Alojz Tkavc, kovač, Dol-Suha. Anton Veninšek, čevljar, Bočna; Anton Čeplak, čevljar, Gornji Grad; Jože Mermal, čevljar, Gornji Grad; Anton Tkavc, čevljar, Ko-karje; Franc Plesnik, čevljar, Ljubno; Franc Veročnik, čevljar, Ljubno; Josip Prislan, čevljar, Ljubno; Ivan Hrešan, čevljar, Ljubno; Jože Globočnik, čevljar, Ljubno; Fortunad Plesec, čevljar, Savina; Jože Kaker, čevljar, Sv. Primož; Anton Ajnik, čevljar, Luče; Ivan Gregorin, čevljar, Ljubija; Ivan Pavlin, čevljar, Mozirje; Ivan Kampjut, čevljar, Mozirje; Anton Špruk, čevljar, Mozirje; Janez Bovha, čevljar, Mozirje; Jože Prislan, čevljar, Mozirje; Ivan Hri-bernik, čevljar, Mozirje-Brezje; Florjan Usar, čevljar, Lepa Njiva; Anton Poprask, čevljar, Mozirje-Ljubija; Jakob Pikl, čevljar, Dol; Ferdinand Plesec, čevljar, Radmirje; Ivan Petek, čevljar, Okonina; Ivan Klasnič, čevljar, Rečica; Ivan Gosar; čevljar, Spodnja Rečica; Jožefa Gomiršek, čevljarstvo, Rečica; Matija Ugov-šek, čevljar, Rečica; Franc Golob, čevljar, Šmartno. Jože Krajnc, usnjar, Gornji Grad; Franc Kolenc, usnjar, Ljubno; Ivan Natlačen, usnjar, Ljubno; Alojz Šurk, sedlar, Gornji Grad; Peter Trogar, sedlar, Mozirje; Hinko Čop, sedlar, Mozirje; Franc Gomir-šek, sedlar, Rečica; Jakob Natlačen, krojač, Otok; Alojz Štiglič, krojač, Sv. Florjan; Franc Grudnik, krojač, Sv. Florjan; Feliks Tropelj, krojač, Gornji Grad; Remsko Pavlin, krojač, Ljubno; Viljem Fludernik, krojač, Ljubno; Ignac Jamnik, krojač, Ljubno; Martin Juvan, krojač, Ljubno; Franc Šramelj, krojač, Ljubno; Franc Fludernik, krojač, Sv. Primož: Gregor Podlesnik, krojač, Sv. Primož; Janez Strmčnik, krojač, Luče; Jože Lihteneger, krojač, Luče; Franc Breznik, krojač, Mozirje; Li- vin Mrevlje, krojač, Mozirje; Ferdi-nad Marolt, krojač, Mozirje; Florijan Finkšt, krojač, Nazarje; Franc Gros, krojač, Rečica; Ivan Pikl, krojač, Rečica; Jože Češnovar, krojač, Priho-va; Franc Friškovec, krojač, Priho-va; Ivan Klemenšek, krojač, Solčava; Florjan Lesjak, krojač, Šmihel. Marija Golob, šivilja, Gornji Grad; Marija Tajnšek, šivilja, Mozirje; Jožefa Remše, šivilja, Mozirje; Frančiška Krefl, šivilja, Spodnja Rečica; Amalija Slapnik, pletilja, Bočna; Angela Lužnik, pletilja, Spodnja Rečica; Jožefa Zavo-lovšek, pletilja, Kropa. Ivo Vajd, frizer, Mozirje; Bogomir Lakner, brivec, Ljubno. Štefan Miklavžin, pek, Gornji Grad; Jože Naraločnik, pek, Ljubno; Franc Pečnik, pek, Mozirje; Anton Korošec, pek, Nazarje; Ivan Fa-ganel, pek, Rečica. Ivan Fricelj, mesar, Kropa; Alojz Hren, mesar, Gornji Grad; Franc Kolenc, mesar, Gornji Grad; Viljem Glojek, mesar, Ljubno; Albin Krebs, mesar, Luče; Alojz Pungartnik, mesar, Luče; Franc Vezočnik, mesar, Luče; Kristina Doblšek, mesarija, Mozirje; Ana Filač, mesarija, Dol; Franc Predovnik, mesar, Nazarje; Jože Štiglic, mesar, Rečica; Anton Juvan, mesar, Ljubno. Ivan Brezovnik, usnjar, Luče; Franc Budna, usnjar, Ljubno; Franc Poličnik, mizar, Spodnja Rečica; Ivan Krumpačnik, ključavničar, Varpolje; Josip Petek, slaščičar, Mozirje; Jože Matjaž, lončar, Mozirje; Marija Jurak, kovaštvo in podko-vašlvo, Prihova; Anton Tratnik, mizar, Gornji Grad; Jože Brglez, mizar, Ljubno; Ivan Prepadnik, mizar, Luče; Anton Turk, mizar, Rade-gunda; Franc Fužir, vodnjar, Mozirje; Franc Rozenštajn, opekar, Vim-pasle; Ernest Arih, vodoinštalater, Ljubno; Ivan Klemenak, ključavničar, Mozirje; Franc Muhovec, ključavničar, Rečica; Franc Purnat, kovač, Delce; Matija Dobrovc, kovač, Dobletina; Ivan Pukart, ko- vač, Nazarje, Janez Pukart, podko-vač, Rečica; Anton Čeplak, čevljar, Gorica; Leopold Ermenc, čevljar, Sv. Primož; Anton Krznar, čevljar, Šmiklavž; Alojz Vršnjak, čevljar, Rečica; Franc Kramar, sedlar, Šmartno; Franc Grabnar, krojač, Luče; Jakob Robnik, krojač, Krnica; Mirko Klemenšek, krojač, Dobletina; Franc Petrič, krojač, Rečica; Franc Jeraj, krojač, Nizka. Jožefa Kolenc, šivilja, Gornji Grad; Elizabeta Hren, šivilja, Gornji Grad; Matilda Plesec, šivilja, Ljubno; Matilda Praznik, šivilja, Ljubno; Matilda Praznik, šivilja, Loke; Dra-gotin Unovt, šivilja, Rečica; Jožefa Zavolovšek, pletilja, Kropa. Franc Predovnik, mesar, Nazarje; Alojz Šerbenik, žaga, Dol; Ivan Presečnik, žaga, Sv. Lenart; Matija Goričar, žaga, Mozirje; Ivan Glo-jek, žaga, Zgornje Kraše; Miklavž Rihter, žaga, Šmiklavž; Tomaž Pi-kel, žaga, Šmiklavž; Vinko Fužir, žaga, Lepa Njiva; Jože Tevž, žaga, Otok; Franc Zagožen, žaga, Volog; Ivan Bric, mlin, Šmartno; Jože Ba-stl, žaga, Delce; Ana Breznik, žaga, Žlabor; Ana Breznik, mlin, Žla-bor; Jakob Červenšek, žaga, Oko-nina; Franc Levar, žaga, Šmartno; Jakob Tratnik, žaga, Ljubija; Maks Štiglic, žaga, Spodnja Rečica; Jožefa Cajner, žaga, Pusto Polje; Martin Bric, žaga, Šmartno; Martin Tesov-nik, žaga, Savina; Anton Firšt, žaga in mlin, Rečica; Jožefa Tevž, žaga, Šmartno; Martin Zidarn, žaga, Šmartno; Ignac Lednik, mlin, Ljubija; Anton Kolenc, žaga, Gornji Grad; Jože Matjaž, žaga, Dol; Franc Deleja, žaga, Mozirje; Franc Deleja, opekarna, Mozirje; Luka Ermenc, žaga, Sv. Primož; Martin Golob, žaga, Ter; Viktor Kolenc, žaga, Spodnja Rečica; Viktor Kolenc, mlin, Spodnja Rečica; Martin Jakob, žaga in mlin, Ljubno; Anton Sem, žaga, Ljubno; Franc Ermenc, žaga, Ljubno; Vladimir Miklavc, sodavičar, Mozirje; Angela Melavc, žaga, Mozirje. Martin Jurak, podkovski kovač, Mozirje; Ivan Krajnc, krojač, Gornji Grad; Franc Čeplak, mlin, Bočna; Ivan Završnik, kovač, Brezje; Ivan Mrevlje, kamnosek, Mozirje; Maks Breznik, kovač, Sp. Kraše; Albert Lončar, dimnikar, Mozirje; Jakob Pečnik, mizar, Otok; Franc Slapnik, mizar, Bočna. Nadaljevanje prihodnjič. Podkovski kovač Ivan Pukart iz Nazarij je slovel kot odličen zdravnik konj. Bil je v službi pri veleposestvu Marijingrad. Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 13 Nasveti, Kultura, Informacije DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Ljudje pravijo, da je valentinovo praznik zaljubljencev, vendar je to dan vseh, ki imajo nekoga radi, in vseh, ki se imajo radi. Torej je to praznik vseh tistih, ki so ljubljeni, in tistih, ki si to želijo biti. Na ta dan si podarjamo cvetje in darila, med prijatelji pa je dovolj le iskrena beseda in stisk rok. PRVI SPOMLADIN Pri nas ta praznik poznamo že zelo dolgo, vendar ne v povezavi z zaljubljenci. Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe od korenin, zato so mu tudi rekli prvi spomladin. V Beli krajini so starejši ljudje govorili, da je valentinovo prvi spomladanski dan. VALENTINOVEGA BREZ CVETJA NI Kraljice tega praznika so prav gotovo vrtnice, ki naj bi bile simbol ljubezni. Naj vas opozorim, da morate paziti, katero barvo teh prelepih rož boste izbrali. Po starem izročilu barve vrtnic skrivajo naslednja sporočila: bela vrtnica pomeni pravo ljubezen, rdeča vrtnica pomeni strast, rumena vrtnica pomeni prijateljstvo, črna vrtnica pa pomeni slovo. V današnjem času so barve vrtnic dobile nekoliko drugačen pomen. Rdeča vrtnica pomeni strast in ljubezen. Rumena vrtnica simbolizira srečo in veselje. Nekateri jo označujejo kot simbol prijateljslva. Rožnata pomeni prijateljstvo, ljubkost in plemenitost, oranžna pomeni poželenje. Bela vrtnica pomeni jasnost misli in pravo ljubezen, pomeni tudi, da je oseba, ki ste ji podarili belo vrtnico, božansko lepa. Ta vrtnica sporoča spoštovanje, predanost, nedolžnost, zaupanje in tišino. Temno rdeča vrtnica je lep poklon nekomu, ki se svoje lepote še ne zaveda. Črna vrtnica naj bi pomenila sovrašlvo ali celo smrt. Če podarimo rdeče in bele vrtnice skupaj, pomenijo enotnost. Če podarimo zaprte cvetove, pomeni, da je oseba, kateri smo podarili te vrtni- Priprave na valentinovo, povedano z rožami ce, še premlada za ljubezen. Ena sama podarjena vrtnica pomeni preprostost. Torej bodite pozorni, kakšne barve vrtnic boste izbrali, in imejte v mislih njihov simbolni pomen. BODIMO PRISTNI IN ISKRENI Navidezni blišč teh praznovanj, voščil in dragih daril ne more napolniti in nadomestiti potrebe ljubezni. Na policah vidimo ogromno tako imenovanega kiča. Zaupajmo sebi, bodimo izvirni in domiselni. Do svojih ljubljenih, naj bo partner ali prijatelj, bodimo pristni in iskreni. Če sežemo s pozornostmi globlje v žep ali ne, učinek bo lahko isti. Oseba, ki nas čuti, bo razbrala, kaj ji hočemo povedati. Stisk roke in pogled v oči, iskreno besedo je zelo težko nadoknaditi s čimer koli. SIMBOLIKA ROŽ POVEZUJE LJUDI Šopek ali posamezni cvet (tudi z vrta, z okenske police) nam lahko v cvetličnem jeziku veliko pove. Prisluhnimo mu! Lovor govori, kako je ljubezen zmagala. Bršljan je simbol zvestobe, prijateljstva in ljubezni med zakoncema, govori tudi o večni ljubezni. Spominčice govorijo: spominjaj se me, o mladosti in skromnosti. Deteljica govori: pričakujem tvoj odgovor. Španski bezeg govori: ne pusti me čakati. Rožmarin pove: moje kratkost je plačilo moje ljubezni. Travna bilka govori: pisal sem ti. Osat pove: vsega je konec med nama. Narcisa je simbol poguma. Sončnica sim- bol upanja. Tulipan je simbol gorečih čustev in ženskosti, govori pa tudi o nedostopnosti in ljubezni. Rdeč tulipan pomeni ljubezensko izpoved. Perunika (iris) je simbol kreposti in upanja, vijolica simbol skromnosti in ponižnosti, anemona simbol zavrnitev, amarilis simbol ponosa. Lilije so rože spogledljive ženske. Če so bele, predstavljajo deviškost in čistost. Aloja je simbol dolgega življenja, vdanosti in naklonjenosti. Krizan-tema simbolizira obilje in čistost. Srečo in veselje pa prinašajo telohi. Nagelj predstavlja resno ljubezen, rdeči nagelj pomeni (nebeško) ljubezen. Nageljni drugih barv pomenijo zvestobo, občudovanje, privlačnost in ljubezen. Orhideja je simbol prefi-njenosti. Pomeni tudi, da cenimo znanje osebe, ki ji jo podarimo. Magnolije so simbol preprostosti. Kala je cvetlica lepote. Gardenije so simbol skrivnostne ljubezni. Vrtnica prevladuje nad vsemi, saj je simbol ljubezni. IZBEREMO LAHKO TUDI ŠOPKE Rastline iz seznama lahko povežemo skupaj in tako osebi povemo še več. Poleg lepe pozornosti se za osebo tudi potrudimo. Prav tako kot šopek je pomembna prijazna beseda, ki šopek pospremi. Nasmeh, ki prihaja od srca, in sporočilo, ki ga prinašajo rože. Naj bo ta dan nekaj posebnega! / " - n Matična kronika za december POROKE: Angioi Antonio iz Potoka in Angioi Irena iz Žlabra SMRTI: Jozefa Kropovšek iz Šentjanža Zdravko Repenšek iz Nove Štifte Jožica Kopušar z Ljubnega ob Savinji Anton Ročnik z Rečice ob Savinji GALERIJA MOZIRJE Predstavitev knjige Slavice Tesovnik Danes, 29. januarja, Osrednja knjižnica Mozirje v prostorih galerije ob 18. uri pripravlja poetično obarvan večer s pesnico, slikarko in kan-tavtorico Slavico Tesovnik z Ljubnega ob Savinji. Tesovnikova bo predstavila svojo novo knjigo poetične proze z naslovom Naročje spirale. Ustvarjalka v svojem umetniškem iskanju povezuje kar tri medije: poezijo, slikarstvo in glasbo, zato ni presenečenje, da bo vsebina knjige, ki je obogatena z reprodukcijami detajlov njenih slikarskih del, zaživela skozi izvedbo multivizije z Ladom Jakšo. Interpretirana bo skozi projekcijo na platnu z izvedbo tematske glasbe na več instrumentih, z branjem in petjem v živo. TG 14 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Podpisali pogodbo o nakupu nove cisterne Občina Ljubno je v proračunu za letošnje leto za sofinanciranje nabave nove cisterne za PGD Ljubno rezervirala 40.000 evrov, že lani pa za isti namen 30.000. To je le del sredstev, ki so potrebna za nabavo novega vozila. Nekaj bo prispevalo gospodarstvo, veliko so gasilci sami zbrali pri občanih in dona-torjih. Prejšnji teden so podpisali pogodbo z dobaviteljem. Kot je na nedavnem srečanju ob podpisu aneksa k izvajanju gasilske javne službe povedal predsednik PGD Ljubno Slavko Fluder-nik, sicer tudi član občinskega sveta, se nekateri svetniki niso povsem strinjali z nabavo vozila. Tako so se predstavniki gasilcev sešli z odborom za gospodarstvo v občini in predstavili potrebo po novi cisterni. Dosedanji se v skladu s kategorizacijo društva in po predpisih Gasilske zveze Slovenije izteka življenjska doba. Poleg tega je izrabljena in so na njej pogoste okvare in popravila. Ljubenski gasilci so tako že lani začeli razmišljati o možnostih zamenjave starega vozila, o čemer je Fludernik nekajkrat govoril tudi na občinskih sejah. »Vozila ne kupujemo zaradi sebe, potrebujemo ga za zagotavljanje ustrezne pomoči ljudem ob nesrečah in ob pomanjkanju vode,« je povedal. Poveljnik društva Oskar Slatin-šek je dodal, da so lani kmetom ob pomanjkanju dostavili 150.000 litrov vode, zagotavljali so tudi čiščenje prepustov ob cestah in drugo potrebno pomoč v občini. Župan Franjo Naraločnik je o tem pripomnil, da je bila odločitev za sofinanciranje nabave novega gasilskega vozila strateška. O potrebnosti se je občina posvetovala tudi z vodstvom Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, saj bo vozilo zagotavljalo povečano požarno in siceršnjo varnost za celotno dolino. ENERGETSKA DRUŽBA ECE Kot je še povedal Fludernik, so se občani res radodarno odzvali na njihovo prošnjo za pomoč, zlasti so se izkazali kmetje, tudi s pomočjo v lesu. Nekoliko več podpore so gasilci pričakovali od podjetnikov, ponovno pa so naleteli na velikodušno razumevanje v družbi KLS. Gasilci računajo, da bodo opravili slovesni prevzem novega vozila 16. julija, ko bodo praznovali 130-le-tnico svojega društva. Marija Lebar Slavko Fludernik: »Potreba po novi cisterni se je kazala že nekaj časa.« (Foto: Marija Lebar) Previdnost pred lažnimi predstavniki elektropodjetij V zadnjem času so bili v energetski družbi ECE večkrat obveščeni o neznancih, ki se po domovih lažno predstavljajo kot sodelavci različnih ponudnikov električne energije, lastnikom pa ponujajo v podpis obvezujoče pogodbe za dobavo električne energije. V ECE vse odjemalce pozivajo k previdnosti. Odjemalcem svetujejo, da preverijo identifikacijo neznanih oseb - imeti morajo službeno kartico s fotografijo, logotipom in nas- lovom podjetja. Vsi terenski delavci družb Elektro Celje in Elektro Gorenjska imajo vedno pri sebi ustrezno identifikacijo, prav tako nosijo službena oblačila z vidnim logotipom družbe. V primeru zlorab in lažnega predstavljanja neznanih oseb lahko družbi obvestite po telefonu na številko 080 22 04 ali jim pošljete elektronsko pošto na naslov info@ece.si. AJ Januarja Pred 40 leti GOSPODARSKI POMEN KMETIJSTVA V OBČINI Kmetijstvo predstavlja za gozdarstvom in lesno industrijo drugo najpomembnejšo panogo gospodarstva v občini, saj daje približno 27 odstotkov narodnega dohodka, z njim pa se preživlja 29 odstotkov prebivalstva. Zaradi pospešene urbanizacije in spontanega zaraščanja hribovskih travnikov, košenic in pašnikov z gozdom, se produktivna kmetijska zemljišča naglo krčijo. Ocenjuje se, da je od 9.000 ha statistično vodenih kmetijskih površin - brez planinskih pašnikov - sposobnih za obdelovanje le še približno 7.000 hektarov. Povprečna velikost kmetij brez gozdnih površin je 4,70 ha, kar kaže na neugodno agrarno strukturo. Pred 30 leti JOŽE HORVAT - JAKI O LJUBITELJSTVU »Imam zdravo oko in sluh in opazujem dogajanje, žal pa ugotavljam, da okoli kulture ni vse tako, kot bi biti moralo. Razmišljam večkrat o časih, ko so na občini vodili kulturo načelniki za kulturo in prosveto. Sedaj je vse to dano amaterskemu življenju, ki po svojih zmogljivostih in znanju naredijo, kar morejo. Moti me, da je kultura žrtvovana miselnosti, da je vse drugo važnejše od nje. V naši občini je dosti možnosti, denimo veliko je pevskih zborov, recitalov, proslav, vse je ljubiteljsko pripravljeno, z veliko zanesenosti posameznikov. Zato pa premalo vedo tisti, ki bi to vedeti morali. Ne vem, če odgovorni poznajo naše kulturne delavce, premalo je vedenja o tem. Gre pač le za denar, brez tega ne gre, kulturnega dinarja je pač premalo.« Pred 20 leti KAJ SE DOGAJA NA MENINI PLANINI? Predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da so bili v lanskem decembru obveščeni s strani zaskrbljenih prebivalcev območja pod Menino planino, da namerava ministrstvo za obrambo na tem območju postaviti vojaški radar. Stranka je od ministra Jelka Kacina zahtevala potrditev oziroma demanti teh govoric, vendar odgovora še vedno ni. Tudi sicer naj bi se dela opravljala na skrivaj, govori pa se o dveh možnih lokacijah. In sicer naj bi vojaški radar stal na območju Šavnic v občini Nazarje, civilni pa naj bi dobil svojo lokacijo na najvišjem vrhu Menine, Vivodniku. Pripravila Tatiana Golob 15 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Organizacije, Ljudje in dogodki ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE Ivanu Čoparju predsedniški mandat zaupali že tretjič Kako je potekalo minulo leto in kakšno bo letošnje, vsaj kar se čebelarjenja tiče, so obravnavali članice in člani mozirske čebelarske družine na nedavnem občnem zboru, ki je bil volilni. Izvolili so komisije in vodstvo družine za naslednji mandat. Podelili so priznanja ob življenjskih jubilejih. Prvič so podelili naziv častni član. Predsednik Čopar je v poročilu o delu izrazil zadovoljstvo, da so lepo obeležili 90-letnico obstoja družine s slovesnostjo v Šmi-helu. Leto so začeli z izobraževanji, spomladi so se udeležili dneva slovenskih čebelarjev v Cerknici. Poleti so pri čebelnjaku v Mo-zirskem gaju organizirali dan odprtih vrat, s čebelarsko razstavo v parku cvetja so sodelovali na vseslovenski zaključni prireditvi Kar seješ, to žanješ. Ob podelitvi nazivov častni član (od leve): Jože Goltnik, Ivan Čopar, Vlado Lamut in Marko Purnat. (Foto: Marija Lebar) Udeležili so se strokovne ekskur- nji za razglasitev svetovnega dne- zije v Italijo, ki jo je pripravila Čebelarska zveza SAŠA. Sodelovali so v akciji Tradicionalni slovenski zajtrk, dobro so se pripravili tudi na obisk vodstva Čebelarske zveze Slovenije, ki je dolino obiskalo v kampa- va čebel. Za podporo tej razglasitvi so pridobili več znanih mozirskih občanov. Čopar se ni izognil aferi okoli prodaje neregistriranih čebelarskih zdravil. Večini čebelarjev, ki zdravi- jo z naravnimi oziroma od veterine odobrenimi zdravili, je bila narejena veliko škode in po krivem omadeževano dobro ime. Po potrjenih poročilih je sledila razrešnica in volitve v organe društva ter imenovanje komisij. Predsedovanje so člani ponovno zaupali Ivanu Čoparju, nekaj sprememb je bilo v upravnem odboru. Med najstarejše in dolga leta najaktivnejše čebelarje, ki sta delovala na različnih področjih tudi v čebelarski organizaciji, sodita Jože Goltnik in Vlado Lamut. V skladu s pravili so ju imenovali za častna člana čebelarske družine. Priznanji sta prejemnikoma predala Ivan Čopar in delovni predsednik Marko Purnat, ki je predhodno pripravil obširni obrazložitvi omenjenih častnih nazivov. Marija Lebar PREDAVANJE ZA ZAKONCE V KULTURNEM DOMU LUCE Zakonca Siter spregovorila o zakonskih skupinah Medsebojni odnosi v sedanjem času kalijo zakonske partnerje bolj kot kdaj prej. Na predavanju v Kulturnem domu Luče se je tudi zato zbralo precejšnje število parov in tudi kak posameznik, ki vedo, da odnos v sedanjem času predstavlja izziv, ki zahteva medsebojno podporo v učenju in novih spoznanjih. Zakonca Dani in Vilma Siter sta prisotne seznanila z možnostjo obiskovanja zakonskih srečanj, ki z BOB LETA 2015 Med nominiranci pater Karel Gržan Po mnenju bralcev Večera in slovenske javnosti je najboljša izjava, objavljena v Večeru, izjava podjetnika Iva Boscarola. Med nominiranci za nagrado bob leta 2015 je bil tudi pater Karel Gržan iz Konjskega vrha. Ivo Boscarol je prejel največ glasov za besede: »Slovenci lažje op-roščamo lopovščino kot pa uspeh, morda tudi zaradi tega, ker imamo nekaj tihotapskega v genih od Martina Krpana naprej. Dejstvo pa je, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne!« Dr. Karel Gržan, naj osebnost občine Luče leta 2013, je bil nominiran za izjavo: »V nebesih ne bodo samo naši. Ker če bi bili, bi bil pa res dolgcajt«. IS t Iskrene zgodbe Vilme in Danija Siter so prisotne pritegnile k poslušanju. (Foto: Slavica Tesovnik) njuno pomočjo že vrsto let potekajo po Sloveniji. Uvod v predavanje je imel župnik Viki Korošec, v nadaljevanju je Siterje-va spremljal z vprašanji pater dr. Karel Gržan. Oba sta poudarila, da župniki lahko govorijo le o teoriji, iz prakse pa lahko kaj povedo le zakonci sami. Iskrene zgodbe predavateljskega para so prisotne pritegnile k poslušanju. Siterjeva sta do sedaj osnovala že 130 zakonskih skupin, ki se srečujejo vsak mesec. Skupaj se učijo živeti v zadovoljstvu partnerstva in spodbujajo posameznikovo in skupno osebnostno rast. Dani Siter je bil nekdaj župan, njegova žena Vilma pa družinska zdravnica. Poročena sta 38 let, imata štiri otroke in dvanajst vnukov. Že šestnajst let sta družno posvečena pomoči zakoncem in sodelujeta z mednarodno organizacijo Family life, ki se ukvarja s problematiko odnosov, na temeljih Svetega pisma. Zakonca sta z vprašalnikom ob koncu prisotne nagovorila k sodelovanju in kdo ve, mogoče jima uspe tudi v Lučah zasnovati zakonsko skupino. Slavica Tesovnik 16 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Ljudje in dogodki, Šport, Čestitke. Oglasi »MI IGRAMO ZA DRUGE« - SLOGAN PRIREDITEV, KI BODO RAZGIBALE SLOVENIJO Popularni igrali za pomoči potrebne ljudi Športno društvo Olimpiki je v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec izvedlo prvo od načrtovanih desetih športno-humanitar-nih spektaklov Mi igramo za druge v slovenjgraški športni dvorani. Poleg športnega reporterja Iva Milovanoviča iz Ljubije je pri izvedbi tekme v malem nogometu med moštvoma Velikani slovenskega športa ter ekipo popularnih športnikov, novinarjev in politikov Koro- ške sodeloval tudi nekdanji nogometni sodnik Vili Krajnc iz Vologa, ki je »spopad« športnih in drugih slovenskih legend na parketu energično pripeljal do konca z rezultatom 6:4 v korist Milovanovičeve izbrane vrste. Selektor Korošcev Marijan Pu-šnik je vodil svojo ekipo izjemnih osebnosti iz športnega sveta, atletike, podjetništva, medijev in koroških županov ter županje občine Črna na Koroškem Romane Lesjak. Le-ta je vratarju Mladenu Da-banoviču zabila navdušujoči gol. Gostiteljska ekipa se je več kot dostojno upirala slavnim izzivalcem. V ekipi Iva Milovanoviča so namreč z vso resnostjo zaigrali Ermin Šiljak, Sašo Udovič, Tomaž Vnuk, Miran Pavlin, Zoran Jo-vičič, Boštjan Strašek, Marinko Ga-lic, Aleš Čeh, boksar Dejan Zavec, rokometaš Roman Pungartnik in športna novinarja Rok Tamše in Tomaž Klemenčič. Prisoten je bil še sicer poškodovani Zlatko Zahovič, ki je na strani športnih izbrancev z Milovanovičem izmenjeval taktične izkušnje. Tekmovalni del prireditve so organizatorji popestrili s športno-plesnim in glasbenim programom. Poleg osrednjega sponzorja podjetja ECE iz Celja, ki je podprl dobrodelno prireditev, so zbrani denar od vstopnine in darovana sredstva tokrat namenili družini Rupčič iz Slovenj Gradca z dvema svojima in še štirimi rej-niškimi otroki bližnjega sorodstva. Podjetje BSH Hišni aparati Naza-rij je družini podarilo gospodinjski aparat. Nagradam so se v korist dobrodelnosti odrekli organizatorji in športniki, svoje so prispevali tudi nekateri mediji. Želeli bi si, da se kaj podobnega zgodi tudi v Zgornji Savinjski dolini. Morda že letošnjo jesen? Jože Miklavc -gostišče GRAD VRBOV^C FfEier UOSTINSTVO, Milji" FcBcjjati s.p Savinjska cesta 4,3331 N.iz..nii evne malice m kosila ftezeivocije za zaključene družbe za dogodke, kot 517 rojstni dne\'i, birme, obhajila, obletnice... teiawiatr Organiziramo tudi čisto Ponnk.')<■;■ - trlrlek od IV do J 7 j,rti DrOVO M TiepOZdbnO l\'lfk:mi fir iiu2.2 u rt il Telefon 03/3^-32-800 I Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 17 Direktor tovarne BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrin je družini Rupčič podaril nov pralni stroj, desno je Mitja Terče, direktor energetske družbe ECE, osrednjega sponzorja podjetja. (Foto: Jože Miklavc) Šport, Organizacije 4. DRŽAVNO PRVENSTVO ZDRUŽENJA SEVER IN POLICIJE V VELESLALOMU NA GOLTEH Med policisti na vrhu tudi zgornjesavinjski asi Med posamezniki je svojo Policijsko postajo Mozirje s petim mestom razveselil komandir Vili Bezjak. (Foto: Jože Miklavc) V petek, 22. januarja, so smučarsko središče na Golteh poleg številnih gostov »okupirali« slovenske policistke in policisti. Iz policijskih uprav so se zbrali na državno prvenstvo v veleslalomu, hkrati so se na progi Blatnik pomerili člani policijskih veteranskih društev (PVD) Sever. Tekmovanja se je udeležilo 256 tekmovalk in tekmovalcev, med najboljše so se v svojih kategorijah uvrstili Darko Re-penšek, Ivan Kumer, Marjan Vo-dep, Danica Urbanc, Dragica Hri-beršek in Vili Bezjak. Tekma se je odvijala v lepem vremenu in prijetnem tekmovalnem vzdušju. Med tekmovalkami in tekmovalci policije je bila konkuren- ca s 170 smučarji izrazita, med 86 člani PVD Sever so si odlično skupno uvrstitev zaslužili prav domačini iz PVD Sever za celjsko območje. Ekipno zmago so prismučali: 1. mag. Darko Repenšek, 2. Miloš Špoljar in 3. Ivan Kumer pred ekipama Maribora in Ljubljane. Med posamezniki je svojo Policijsko postajo Mozirje z zelo dobrim petim mestom razveselil komandir Vili Bezjak. »V tej zimi so na splošno slabi pogoji za smučanje, zato takšne priložnosti ne gre zamuditi. Med nami, kolegi iz policije, gre še za dodatno motivacijo, saj se srečamo sodelavci, kolegi in prijatelji iz številnih krajev Slovenije. Policijsko državno prvenstvo je v prvi fazi namenjeno druženju bolj kot pridobivanju kondicije. Športna srečanja so bila že na Pohorju, lani na Krvavcu, letos pa že drugič na naših lepih Golteh. In prav doma je za vse domačine, organizatorje in tekmovalce izziv še toliko večji. Organizatorjem, tako ZLTC Golte kot ekipi naših kolegov iz Mozirja, gre priznanje za zelo dobro opravljeno delo,« je dejal Bezjak po tekmi. Ob podelitvi priznanj in pokalov najboljšim ter ob družabnem zaključku srečanja smučarjev policistov je Mozirjan Slavko Šmigoc poskrbel, da so, upajmo, preura-njeno prišli preganjat zimo koran-ti Demoni iz Vidma pri Ptuju in s tem pripravili prijetno predpustno vzdušje. Jože Miklavc Zmagovalna ekipa PVD Sever za celjsko območje (z leve): Miloš Špoljar, Darko Repenšek in Ivan Kumer (Fotodokumentacija Združenje Sever) Športno prireditev so organizirali člani PVD Sever za celjsko območje v sodelovanju s ŠD Modras, Policijsko akademijo in Združenjem Sever. Tekmovalno progo Blatnik so pripravili člani ekipe Timing Golte, ki so poleg tega izvajali meritve in objavili rezultate. 11. TRADICIONALNI POHOD NA TOLSTI VRH Pohodniška sezona se je pričela z veliko udeležbo na izletu Planinsko društvo Nazarje je v soboto, 16. januarja, pripravilo že 11. tradicionalni pohod na Tolsti vrh, najvišji vrh Dobroveljske planote. Sončno vreme je privabilo veliko pohodnikov, izleta se je udeležilo 34 članov društva in ostalih ljubiteljev planin in narave. Zbor pohodnikov je bil pri Mostnem grabnu, prva postojanka pa na Farbanci. Sledil je vzpon do razgledišča Križ, od koder se je poho-dnikom odprl čudovit razgled na Vransko in Posavsko hribovje. Pot jih je nadalje vodila mimo kmeta Ručgarja, sledil je le še vzpon na 1.077 metrov visoki Tolsti vrh. Le nekaj korakov pod vrhom so se pohodniki naužili že drugega lepega razgleda, tokrat na Kamniško-Savinjske Alpe, na vrhu so si zadovoljni odpočili, nato pa se mimo spomenika žrtvam v NOB spustili nazaj na Farbanco. PD Nazarje svojim članom ponuja izlete za Izleta se je udeležilo 34 članov društva in ostalih ljubiteljev planin in narave. (Fotodokumentacija PD Nazarje) vsak mesec v letu. Konec januarja bodo odšli ta še posebej izstopala poletna izleta na otoka na skupno enodnevno smučanje v Avstrijo, fe- Krk in Vis. bruarja se bodo povzpeli na Desko. Letos bos- TG 18 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Organizacije, Ej, Ljudje in dogodki ZELENI IZZIV IZ ZIME V POMLAD Menjava semen predvsem med oddaljenimi obiskovalci delavnice Župnijska Karitas Šmihel-Mozirje, ki jo vodi Alenka Brezovnik, je v sodelovanju z vrtnarskim sodelavcem Jernejem Mazejem po jesenskih srečanjih z udeleženci predavanj in delavnic 16. januarja nadaljevala s ciklusom le-teh, ki bo aktualen vso zimsko in spomladansko obdobje. Tokrat so se v župnijskih prostorih srečali vrtič-karji iz precej oddaljenih krajev, domačinov je bilo le »za seme«. Kot je povedal vodja dogodka Jernej Mazej, je namen izmenjava semen in sadik ter izmenjava dobrih praks v smislu druženja sorodnih duš, poznavalcev urejanja in nege vrta. Takšne izmenjave so se prijele in postajajo tradicionalne. S tem se ohranjajo in oživljajo stare sorte povrtnin, tudi sadnih vrst ter zdravilnih zelišč. Januar je mesec, ko ljudje pričnejo z načrtovanjem sejanja na vrtovih in njivah ter s skrbnim pregledovanjem zalog in z nabavo zdravih in kakovostnih semen. Udeleženci so prišli v Mozirje predvsem iz Dolenjske in Šaleške doline. Na izmenjavo so prinesli zanimiva semena, med njimi seme stare kočevske sorte koruze trdinke. Zdaj je čas za setev solat, čebule, paprike in čilija, že kmalu tudi paradižnika in drugih povrtnin. Čeprav je možno različne nasvete in strokovna znanja pridobiti tudi pri drugih dostopnih virih, je neposredna izmenjava izkušenj, v tem primeru semen, nekaj posebnega. Ob tej priložnosti so obeležili prvo obletnico delovanja face- book skupine Čudoviti svet paradižnika. Organizatorji pa so že povabili na valentinovo izmenjavo semen, ki bo prihodnji mesec na tržnici v Nazarjah, in na februarsko delavnico, ki bo posvečena mednarodnemu letu stročnic. Jože Miklavc Poglobljena razprava o semenski banki za vzgojo kvalitetnih sadik (Foto: Jože Miklavc) NOČNI POHOD NA SEMPRIMOZ Konec decembra so se učenci planinskega krožka in tekači z gor-njegrajske šole podali na nočni pohod na Semprimož. Temu je sledilo Za nameček spanje v šoli prenočevanje v bočki šoli. Mentorica obeh krožkov je Jelka Grudnik, ki je na pohod povabila tudi starše in spremljevalce otrok. Od 75 e Mlada zgornjesavinjska glasbena skupina Up n' downs, ki jo sestavljajo štirje fantje David, Erik, Mar-V tin in Andraž ter dekle Lucija, bo v teh dneh napravila enega največjih korakov v svoji kratki glasbeni ka-\ I rieri. Pred njimi je namreč izid njihovega prvega albu-w ma z naslovom Vse kar sem pozabil, na katerem bodo predstavili več kot deset lastnih skladb, s katerimi občinstvo navdušujejo zadnjih šest let. V ta namen mladi rokerji iz okolice Mozirja pripravljajo tudi daljšo slovensko-balkansko turnejo, ki jo bodo otvorili to soboto, 30. januarja, s koncertom v nazarskem Franky's pubu. Primož Vajdl Od 75 udeležencev pohoda je bilo kar udeležencev pohoda je bilo kar 37 učencev. Po dobri uri hoda izpred bočke šole so udeleženci prišli na cilj, kjer so se pred vetrom skrili v cerkvico. Seveda ni šlo brez žigosanja planinske knjižice. Po krajšem počitku je sledila vrnitev v dolino, nekateri so bili precej utrujeni, drugi še vedno polni energije. Pred bočko šolo so se poslovili 37 učencev. (Foto: Jelka Grudnik) od staršev, prijateljev, sošolcev in se pripravili za nočitev. Po večerji so si ogledali film Jelenček Niko. Noč je minila prehitro, saj so vstali že ob šestih in spalnico preuredili nazaj v učilnico. Za zajtrk so dobili domače mleko s kmetije, nato so se pripravili na pouk. Pohod in spanje v šoli je za krožkarje vedno prijetno in nepozabno doživetje. ŠMS Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 19 Šport, Ljudje in dogodki DOBRODELNA ODBOJKARSKA TEKMA Polne tribune v podporo in pomoč družini Pečnik V petek, 22. januarja, se je v telovadnici ljubenske šole odvila dobrodelna odbojkarska tekma. Zbrani prostovoljni prispevki so bili namenjeni družini Pečnik z Brda, ki ji je ogenj decembra uničil gospodarsko poslopje. Ideja za tekmo se je porodila v podjetju KLS Ljubno in Odbojkarskem klubu KLS Ljubno. Podjetje KLS je sponzor kluba, v katerem že desetletje igra Tadeja Pečnik. Članice odbojkarskega kluba, člani Športnega društva KLS in obiskovalci dobrodelne tekme so pomagali družini. Zbrana sredstva, ki so jih prispevali gledalci in družina Strašek, so po tekmi predali družini Pečnik. Odbojkarice so za soigralko Tadejo tudi same zbrale nekaj sredstev. Polne tribune je poleg igralcev na parketu zabaval Nejc Slapnik, ki je k besedi povabil direktorja podjetja KLS Ljubno Mirka Straška, župana ljubenske občine Franja Naraločnika, nazarskega župana Mateja Pečovnika in pred- sednika odbojkarskega kluba Tomaža Pečovnika. Govorniki so izrazili zadovoljstvo, da med ljudmi obstaja močan čut za sočloveka in da v stiski še vedno znamo stopiti sku- paj in nesebično pomagati drugim. Strašek je med drugim povedal, da je pomemben del poslovne kulture njihovega podjetja tudi družbena odgovornost. Matej Pečovnik je dejal, da se sredstva za družino zbirajo na računu in da bodo gradbena dela kmalu lahko stekla. Na parketu so bile ljubenske od-bojkarice pretrd oreh za Športno društvo KLS. V dveh nizih so bile premočne nasprotnice, v tretjem pa so se jim igralci in igralka KLS le približali in osvojili točko. Zadovoljni so bili oboji, saj je šlo za prijetno druženje v plemenit namen. A kakorkoli že, kot je dejal uvodoma Nejc Slapnik, v vsakem primeru bo zmagal KLS in seveda dobrodelnost. ŠMS Pečnikovim je izkupiček zbran na dobrodelni tekmi predal Tomaž Pečovnik. (Foto: ŠMS) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zadetek ob zvoku sirene s polovice igrišča Nazarski košarkarji so bili prejšnjo soboto na težki preizkušnji. V svoji dvorani so gostili Po-savje iz Krškega, proti kateremu so potrebovali zmago za dokončno zagotovitev obstanka v 3. SKL, gostje pa so veljali za favorite. Zaključek tekme je postregel z neverjetnim razpletom, ki je bil v prid domačim igralcem, pomembna zmaga je ostala doma. V 11. krogu 3. SKL vzhod so Na-zarčani v Ljubljani doživeli tesen poraz proti Globusu, neposrednemu tekmecu za 5. mesto v prvenstvu. Prejšnjo soboto so v 12. krogu gostili Posavje iz Krškega, ki je na tretjem mestu skupine vzhod. Na prvi tekmi v Krškem so bili Krča-ni boljši z 92:74, zato so veljali za favorite srečanja. Nazarčani so za dokončno potrditev obstanka v ligi dva kroga pred koncem prvega dela prvenstva, kar je bil cilj letošnje sezone, potrebovali zmago. Tekmo so začeli odločno, na parketu se je odvijalo izenačeno in trdo srečanje, kar potrjuje rezultat polčasa 30:32 za Posavje. Tretja četrtina je prinesla vodstvo domačinov, gostje pa so postajali vse bolj nervozni in zato prejeli kar tri tehnične napake. Nazarski igralci jih niso znali izkoristiti. Tekmo bi lahko odločili v svojo korist že sredi zadnje četrtine, vendar so v tem obdobju tekme zgrešili kar 12 prostih metov. Sledila je infark-tna končnica. Minuto pred koncem tekme so gostje po dolgem času povedli za točko, v naslednjem napadu je pod gostujoči koš prodrl Rednak in zadel za novo vodstvo domače eki- pe. Zgrešil je dodatni prosti met, Kr-čani pa so pet sekund pred koncem srečanja uspešno zaključili napad s trojko Lužarja in povedli 64:66. Gostujoča ekipe se je že veselila zmage, takrat pa je Lovro Blatnik s polovice igrišča ob zvoku sirene zadel noro trojko in Nazarčanom zagotovil zmago 67:64 in obstanek v 3. ligi. Zgornjesavinjske košarkarje do konca prvega dela sezone čaka- ta še dve tekmi. Prva bo že jutri v domači športni dvorani proti Radenski Creativ iz Murske Sobote, teden dni kasneje pa obračun v Dravogradu. Po besedah junaka srečanja Lovra Blatnika se zaradi takšnih trenutkov splača trenirati košarko, ti pa so tudi odlično vabilo navijačem, da pridejo na tekme in podprejo domače košarkarje. Roman Mežnar Obujamo spomine Fotografija, ki nam jo je poslal Stanko Kotnik, je posneta februarja 1963 v Mozirju. Na njej so gasilski podčastniki na prvem tovrstnem tečaju v Zgornji Savinjski dolini. 20 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Šport ATLETSKO DVORANSKO PRVENSTVU V ZAGREBU Mozirjanka Mihalinčeva brez konkurence Za Mozirjanko Majo Mihalinec se je leto začelo zelo uspešno. Sredi januarja je nastopila v Ljubljani na prvem dvoranskem prvenstvu v teku na 60 metrov. Kljub številnim napakam, ki jih je naredila na stezi, je dokazala, da je še vedno prva v svoji konkurenci. Njen rezultat, 7,40 sekunde, je namreč zadostoval za prvo mesto. Mi-halinčeva je poudarila, da je šele končala z bazičnimi treningi in se ji je poznala utrujenost. Teden dni kasneje je nastopila v Zagrebu in tudi tam pometla s konkurenco ter izboljšala rezultat za šest stotink. »Izid v Zagrebu je odraz trenutne pripravljenosti. Vesela sem, da sem že na drugi tekmi v tej zimski sezoni tekla blizu nor- Maja Mihalinec: »Vesela sem, da sem že na drugi tekmi v tej zimski sezoni tekla blizu norme za svetovno prvenstvo, ki jo sicer imam že od lani.« (Foto: MŠ) Konec minulega tedna so se v zgodovino slovenskega zimskega športa vpisale smučarske skakalke, ki so nastopile v svetovnem pokalu v japonskem Zau. Prvič v zgodovini ženskih skokov sta na odru za zmagovalke stali kar dve Slovenki. Maja Vtič se je veselila srebra, Ema Klinec V soboto so na ljubenski skakalnici člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC organizirali pokalno tekmo za cicibane in cicibanke do 9 let. Med domačimi tekmovalci sta se najbolje odrezala Marcel Černivšek z drugim mestom in Tinkara Žehelj s šestim. Medtem ko je bila Tinkara edina predstavnica domačega kluba med 11-timi tekmovalkami, se je med 59-timi cicibani pomerilo več skakalcev ljubenskega kluba. 20. mesto je osvojil Janez Korent, 25. Gašper Presečnik in 52. Nej Mlinar Kopriva. ŠMS Marcel Černivšek (levo) je na domači tekmi osvojil drugo mesto. (Fotodokumentacija SSK Ljubno BTC) pa brona. Uspeh sta dopolnili še Špela Rogelj na desetem in Urša Bogataj na 18. mestu. Že ta konec tedna bodo navijači naših pogumnih deklet lahko spremljali nadaljevanje tekem v Evropi. Tokrat jih gosti Oberstdorf. Marija Lebar me za svetovno prvenstvo, ki jo sicer imam že od lani. Počasi prihajam v tekmovalni ritem, na naslednjih tekmah bom nastopila že v močnejši konkurenci in upam na hitrejše čase,« ne skrivala veselja Zgornjesavinjčanka, za katero bodo lahko ljubitelji atletike navijali tudi marca, ko bo nastopila na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Ameriki. Marija Šukalo ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Brez možnosti za zmago Mozirske odbojkarice pod vodstvom Davida Skoka so v prvih letošnjih dveh kolih 2. DOL vzhod doživele nova dva poraza. To soboto so na domačem parketu gostile Mariborčanke, teden prej pa so izgubile na Ptuju. Na gostovanju pri ekipi ŽOK GM Mobil Ptuj so Mozirjanke dobro začele, kar je pokazal tudi rezultat prve igre, ki so jo dobile s 25:21. Po uvodnem zagonu se je vse spremenilo že v drugi igri. Mozirjanke so Ptujčankam sicer še do neke mere sledile in bile celo igro v zaostanku zgolj za par točk, kljub temu pa izgubile s 17:25. Sledila je najslabša igra in hiter poraz, saj so domačinkam odvzele le 9 točk. Četrti niz je zopet obetal in kazalo je, da bodo gostje izenačile igre na 2:2. Zaključek je vseeno pripadel domačim igralkam. Rezultat igre 25:21 in končnih 3:1 za Ptuj. Na parket Športne dvorane Mozirje so varovanke Davida Skoka preteklo soboto stopile samozavestno in prepričane, da lahko zmagajo. Nasproti so jim stale favorizirane Mariborčanke, ki zasedajo sam vrh prvenstvene lestvice. V jesenskem delu so jim Mozirjanke v Mariboru odščipnile točko, zato so lahko verjele, da niso nepremagljive, in to je dala slutiti tudi prva igra. Obe ekipi so si bile zelo blizu. Posebnih odstopanj ni kazala nobena, kljub temu so pred koncem gostje zbrale moči in zmagale s 25:21. To je močno psihološko vplivalo na domače igralke, ki se v drugi igri nikakor niso mogle zbrati. Žoge so po servisih kar po tekočem traku končevale v mreži, blok je bil neuspešen, gostje so nizale točko za točko in na koncu zmagale s 25:10. Zelo podobno je bilo stanje na igrišču tudi v času tretje igre, ki so jo mariborske igralke dobile s 25:11. Domačinke so delale preveč napak, še posebno pri igri na mreži. Poraz s 3:0 je bil logična posledica. Boljšo predstavo ekipa OK Mozirje obljublja že prihodnjo soboto, ko gredo na gostovanje v Šoštanj. Ekipa bo popolna, želja po zmagi pa neizpodbitna. Benjamin Kanjir SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Zgodovinske uvrstitve naših skakalk na Japonskem SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Pokalna tekma cicibanov na ljubenski skakalnici Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 21 Zahvale, Oglasi Občina MOZIRJE, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12), 30. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11 in 42/2012) ter Načrta z razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Mozirje za leto 2016, ki ga je dne 22.12.2015 sprejel Občinski svet OBČINE Mozirje, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnega prostora v lasti Občine MOZIRJE 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: OBČINA Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, MŠ 5883849000, ID za DDV: SI 70998396, (v nadaljevanju prodajalka) 2. Predmet prodaje so nepremičnine: Poslovni prostor, posamezni del št. 5, v stavbi št. 988, k.o. 920-Mozirje, ID (5572930), ki stoji na parc. št. 106/15 k.o. 920-Mo-zirje, na naslovu Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, za izklicno ceno 40.430,00 EUR. Zgoraj navedena nepremičnina se prodaja po sistemu VIDENO -KUPLJENO. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru po telefonu številka 03 839 33 02. 3. Udeležba na javni dražbi in njeni pogoji: Dražitelji morajo najkasneje 15 minut pred pričetkom javne dražbe prijaviti svojo udeležbo ter priložiti: - potrdilo o vplačani varščini ter številko računa za primer vračila varščine, - izpisek iz registra pravnih oseb (za pravne osebe), - pooblastilo za sodelovanje na javni dražbi, če je oseba zastopnik, - osebno izkaznico, davčno in telefonsko številko (če je dražitelj fizična oseba) Javna dražba bo ustna v slovenskem jeziku. 4. Višina varščine: Dražitelji se morajo pred pričetkom javne dražbe izkazati s potrdilom o plačani varščini, v višini 10 % izklicne cene, ki jo nakažejo na transakcijski račun št. SI56 0127 9010 0018 729 pri UJP Žalec z navedbo »plačilo varščine«. 5. Vplačana varščina: Vplačana varščina se všteje dražitelju, ki je uspel na javni dražbi v kupnino. Neuspelim dražiteljem se varščina vrne v roku 8 dni po opravljeni dražbi in sicer v višini vplačanega zneska. Varščina mora biti vplačana najkasneje 24 ur pred javno dražbo. 6. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v sredo, 17.02.2016, ob 12.00 uri, v sejni sobi OBČINE Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. 7. Najnižji znesek višanja: Izklicna cena na javni dražbi se povečuje za 500 EUR. Dražitelj, ki pred pričetkom javne dražbe prijavi svojo udeležbo ter priloži vsa zahtevana potrdila, pa ne pristopi k licitaciji predmeta javne dražbe se šteje, da je od licitacije odstopil in se mu varščina ne vrne. 8. Na javni dražbi uspe dražitelj: Na dražbi uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. Dražba je končana v 3-eh minutah po podaji zadnje najvišje ponudbe. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 9. Način in rok plačila kupnine: Kupec je dolžan plačati celotno kupnino v 30-ih dneh po izvedbi javne dražbe. 10. Plačilo celotne kupnine Plačilo celotne kupnine je bistvena sestavina pravnega posla. Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo najkasneje v 3-eh dneh po zaključku javne dražbe. Če izbrani kupec ne sklene prodajne pogodbe v navedenem roku, se šteje, da je od nakupa odstopil, vplačana varščina pa mu zapade kot skesnina. V primeru, da se celotna kupnina ne plača v pogodbenem roku, se varščina zadrži, pogodba pa razdre. Kupec je dolžan poravnati davek na nepremičnine oz. DDV, stroške sestave in overitve pogodbe ter prepisa v zemljiško knjigo. Primopredaja nepremičnine se opravi po plačilu celotne kupnine. OBČINA MOZIRJE Župan Ivan SUHOVERŠNIK Komu bi ptice pele, če ne jutru. Komu bi vrtnice cvetele, če ne ljubezni. Komu bi srca jokala, če ne tebi v slovo... ZAHVALA ob izgubi Ivana ZAGRADIŠNIKA iz Varpolj (mesarja Hanzija) 8.11.1943 - 18.1.2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali za sv. maše in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Ireni za nesebično pomoč. Vsi njegovi 22 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Kronika, Zahvale, Oglasi Odšla si tiho, brez slovesa, v sveti kraj, kjer so nebesa. Ostala je praznina in težka bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice, prababice in tašče Slavke SLATINŠEK 2.6.1934 - 15.1.2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za pogrebno mašo, pevcem, gasilcem, praporščakom, govorniku in pogrebni službi Anubis. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni IZ POLICIJSKE BELEZNICE • PRI PADCU NA SMUČIŠČU SI JE POŠKODOVAL NOGO Golte: 23. januarja okoli 11.30 ure je na Golteh, na progi Blatnik, padel smučar in si poškodoval nogo. V Splošni bolnišnici Celje je bilo ugotovljeno, da je pri padcu dobil hudo telesno poškodbo. Na progi je padel sam, tuja krivda je izključena. • S HELIKOPTERJEM VOJSKE PREPELJALI OBOLELO OSEBO V BOLNICO Mozirje: 24. januarja ob 13.34 uri je helikopterska ekipa nujne medicinske pomoči s helikopterjem Slovenske vojske prepeljala obolelo osebo iz Mozirja v celjsko bolnišnico. Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Povlenko) ZAHVALA K večnemu počitku je odšla naša draga Štefka UGOVŠEK 13.12.1931 - 17.1.2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh slovesa izkazali pozornost in se v tako velikem številu poslovili od nje. Vsi njeni Mar prav zares je odšel tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) V SPOMIN Jože VRHOVNIK 20.3.1965 - 27.1.2006 Mineva 10 let, odkar te ni med nami, dragi Jože. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se spominjate nanj. Vsi tvoji Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 23 Za razvedrilo Cvetke VOZI, MIŠKO! Na letošnjem koncertu zgornjesavinjske pleh muzike se je veliko govorilo o filmskih klasikah. Mednje prav gotovo sodi jugonostalgič-ni film »Ko to tamo peva«. Člana ansambla Aleš Es (levo) in Tomaž Guček sta se med igranjem naslovne skladbe tega filma vživela v dogajanje in se prelevila v junaka iz filma, ki sta ju v originalu upodobila brata Miodrag in Nenad Kostic. Malce starejši poslušalci koncerta in poznavalci filma so brez težav ugotovili, da sta bila Aleš in Tomaž verni kopiji, ki bi ju težko ločili od originalov. STALNO PRIPRAVLJENI NA DODATEK NA STALNO PRIPRAVLJENOST Polona Rihter, amaterska igralka: »Ljubi, saj vem, da te boli glava, odkar si slišal, koliko so na univerzi nekateri dobili za stalno pripravljenost.« Miran Žerovnik, amaterski igralec: »Ja, mi zavarovalničarji, ki spimo le z enim očesom, istočasno počivamo le polovico telesa, druga pa je pripravljena na hitri start, imamo avto vedno prižgan, če je treba na hitro na teren, mi pa nič. Le kam je prišla ta država. O, kje si moj dodatek za stalno pripravljenost?« STALNO PRIPRAVLJENI NA DODATEK NA STALNO PRIPRAVLJENOST - 2. DEL Ana Napotnik, omica v predstavi Neskončno ljubljeni moški: »Tudi jaz sem bila celotno predstavo v stalni pripravljenosti. In kaj sem dobila? Tale mladenič čudnih nagnjenj mi je »zrihtal« plenico, že prej so mi dali »patnošter«, vmes pa en čokoladni liker, da nisem padla v komo zaradi znižanega sladkorja. Potem se pa on »zavarovalni-čar« oglaša ... « (Foto: ŠMS) ¡P áMS'^SSi® ™ I 11: |f 4 : ; Mfi Ji 24 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 Križanka, Informacije težka vzorčasta svila sredozemska okras. rastlina sestavil: peter udir mladenič pri starih grkih želatina iz mor. alg LAHNO NIHANJE TONA najstarejši znani zapis v nemškem jeziku sl. slikar (jože horvat) urša igličar pohvala, 5lavospev pripadnik arijske rase najzaho-dnejša točka evrope Švicarski pisatelj (claude) rastlina klinček mitnina. carina rakavo tkivo slovenski pesnik (gruden) kem. simbol za indij krušni oče bodičasta lupina okrog ploda Številka ena tropski sadež sonaro-dnjak merilnik višine snega izdajatelj menice mak. narodni heroj (mirče) kem. simbol za nobelu očka, oči gumijast čoln za spust po divjih vodah čenča 9. in 20. črka naše abecede kemijski element (Li) olivia olson pravoslavni škof madžarsko posestvo s poslopjem daleč od bivališča josip broz riževo žganje Knjižne novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Cass, Kiera: Elita, Vargas Llosa, Mario: Prikriti junak, Vodolazkin, Evgenij Germanovič: Laurus,Vovk, Urban: Garaže, Ferrante, Elena: Dnevi zavrženo* ti, Simsion, Graeme C.: Projekt otrok, Sivec, Ivan: Bleščeče celjske zvezde Sivec, Ivan: Vitezi jutranje zarje : o Bernardu Turnškem in žovneških svobod nih gospodih, Burrowes, Grace: Trmasta izvoljenka, Mckinlay, Deborah: Šče pec sreče, Mars, Emma: Strasti v hotelu, Sugg, Zoe: Spletna punca na turne ji, Robotham, Michael: Nočni trajekt, Knausgard, Karl Ove: Moj boj. STROKOVNA LITERATURA: Blanchard, Kenneth H.: Novi enominutni manager, Tucker, Jim B.: Vrnitev v življenje : neobičajni primeri otrok, ki se spominjajo prejšnjih življenj, Eldredge, John: Očarljiva : odkrivanje skrivnosti ženske duše, Jereb, Berta: Ozdravljenje raka samo ni dovolj, Rozman, Alenka: Kristali za dušo, Boccaccio, Giovanni: Dantejevo življenje, Deak, Istvan: Evropa na zatožni klopi, Šegula, Pavle: Križemkražem po gorah. MLADINSKA LITERATURA: Najlepše zgodbe za lahko noč, Walliams, David: Zlobna zobarka, RowelL, Rainbow: Eleanor in Park, Leaf, Munro: Bikec Ferdinand, Forssen Ehrlin, Carl-Johan: O zajčku, ki bi rad zaspal, Muck, Desa: Čudežna bolha Megi in dihurček Jurček, Finn, Rebecca: Na letališču, Nieto Martinez, Carla: Zabavni poskusi za otroke. Slovarček: ABROGANS - najstarejši znani zapis v nemškem jeziku; ACEV - mak. narodni heroj (Mirte); ELOŽA - pohvala, slavospev; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno); GLAVOBOL, MEMBRANA, ACI, AKON, TJAŠA, AMA, ŽAN, ISKRA, ALBA, ELAS, TRATA, NARVAL, NEMATOD, TRK, DESPERAT, PO, II, JEZUITI, KROP, POTAPNIK, KROMIT, OPUSTITEV, UTAJA, DANA, KATA, KANAT KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 10.30. Osnovna šola Luče Koncert ob kulturnem prazniku ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Petek, Predstavitev knjige Berta Savodnika Moja vojna proti 29. januar Nemcem ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige poetične proze Naročje spirale Slavice Tesovnik ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Sentjur Tajfun A (pionirji) ob 12.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Billev Celje (pionirji) ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Sobota, Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : POK Krško 30. januar ob 19.00. Vila Bianca, Velenje Koncert v počastitev Marjanovega večera ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Radenska Creativ Sobota (člani) ob 21.00. Franky's pub Prihova Otvoritev turneje Vse kar sem pozabil glasbene skupine Up n' downs Nedelja, ob 16.00. Center starejših Gornji Grad Koncert Cvetje v jeseni 31. januar ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Komedija Tak si Ponedeljek, ob 16.30. CDM Rečica ob Savinji 1. februar Gong terapija ob 9.00. Pri Domu kulture v Nazarjah Torek, 2. februar Pohod Društva upokojencev Nazarje Brdo-Smihel-Krnica-Brezje ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Sreda, 3. februar Ura pravljic ob 18.05. Gostišče grad Vrbovec Planinski večeri - Renato Ribič: Gremo na jadranske otoke Četrtek, ob 17.00. Knjižnica Mozirje 4. februar Ura pravljic: Poseben gost ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, 100-140 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam bikca pasme ls-rh, starega en teden; gsm 041/324-438. Prodam bikca, starega 10 dni, pasme holštajn; gsm 041/589-165. Prodam telico, težko 160 kg; gsm 031/228-217. Prodam kužke, veliki švicarski plan-šarski pes, skoteni 11.1.2016, za oddajo bodo sredi marca; gsm 031/331-416. Prodam telico čb/lim, brejo 7 mesecev - pašna; gsm 041/783-985. Prodam bikca l.s. bbp, starega 3 mesece; gsm 031/855-186. ŽIVALI - KUPIM MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. pletene nogavice; gsm 041/276351. Prodam orehova jedrca; gsm 040/802-525. Prodam suhe in silažne bale; gsm 041/465-744. Prodam silažne in suhe bale; gsm 041/289-717. Prodam omaro za dnevno sobo, po simbolični ceni; gsm 031/717-881. Prodam domačo volno, sivo, belo, štrena 45 dag, cena 13 EUR; gsm 070/621-722. Prodam orehova jedrca, 10 EUR; gsm 041/354-568. Prodam traktorski odjemalec sila-že - kuhn 1200 1 b; gsm 041/519507. lo; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727. VOZILA - PRODAM Prodam motorno kolo apn 6, po ugodni ceni; gsm 051/310-169. DRUGO ISCEM Rabim pomoč za čiščenje, dve uri na teden; gsm 031/262-469. NEPREMIČNINE V Spodnjih Krašah prodam travnika, vsak meri 1 ha; gsm 031/453163. VOZILA - KUPIM OSEBNI STIKI Kupim traktor ursus, univerzal, ze-tor ter ostale traktorje, dobro plači- Podjetnik z otrokom si želi trajne ljubezni z urejenim dekletom; gsm 041/240-403. Prodam žrebičko, čistokrvno po-savko, za nadaljno rejo; gsm 041/533-583. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 030/643-112. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam orehova jedrca in jedilni krompir; gsm 031/815-238. Prodam domačo volno - prejo ter 26 Savinjske novice št. 4, 29. januar 2016 www.fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na- mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisa- nju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo- Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. 27 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I flSSvcibvTM polai t vuterinn «tek* ii Wo'U C«) Ud« PROGRAM TEKMOVANJA PETEK, 12. FEBRUAR 20l6 12:00 Uradni trening 14:00 Kvalifikacije SOBOTA, 13. FEBRUAR 20l6 12:00 Zabavni program v prireditvenem šotoru 12:45 Poskusna serija 14:00 Tekma svetovnega pokala Slavnostna podelitev 16:00 Zabavni program 1 ansamblom Gadi in javni žreb štartnih številk v prireditvenem prostoru NEDELJA, 14. FEBRUAR 20l6 12:00 Zabavni program v prireditvenem šotoru 12:45 Kvalifikacije 14:00 Tekma svetovnega pokala Slavnostna podelitev PRODAJA VSTOPNIC www.eventim.si in prodajna mesta v sistemu Eventim Si. eventim o zala Q triglav ^smsiVK -jji^ #5V"Prom ffiSfr ^Sintal ««l.^ o*Ju uiiinv B/S/H/ SmartIS RH3 ¡E »«CM vitlu: EESiiUmi' IV.kanMi'. fo4lA MO\'LMJl it CE® BEOa® BETO ® freuroploM umo(P DELO CSSS3 siovenlo % re — «/> I C C O O " •Si M« o -2 o o d. O. O. O. >i/> i O co to ra t/) cd u fD cn to 2 <£ rvj m 00 no s i C -S > m c "O a> «j c a> "I (TJ C > 03 Š. E o X) o C 'c f cc ¡¡D < 1 Q g X) o CL "8 a; c (/> CL <1) O E S =3 5 .9 > >0 o o C 8 1/1 a -a o Q_ > O t/> U C £ .cu ro O Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za ^ naročnike Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. ffct