PRIMOkSKI DNEVNIK
talna piacana v gotovini	Of?	!•
C*j>«*taie i gruppo - Lena 35 lir
Leta XVI. • Št. 275 (4738)
TRST, četrtek 17. novembra 1960
De Gaulle je napovedal referendum o novi strukturi alžirske oblasti»
«
<rIo pa v pričakovanju samoodločbe» - Zadevni načrt zakona bo predložen skupščini med sedanjim zasedanjem - Izgon devetih ul-trasov iz Alžira - Lagaillarde izpuščen iz zapora - Sestanek Ferhata Abasa s tremi afriškimi državniki v Tunisu
Fišn^IZ’ — “General d e Gaulle — tako pravi da-točilporočilo, ki so ga objavili po seji vlade — je spo-l®edl^inistrs^emu svetu, da bo v umestnem trenutku otgJS v .odobritev na referendumu načrt zakona o iai"oodiočb^U ^avn^ oblasti v Alžiriji v pričakovanju
)^ster za informacije tni]ja{?.0Ire> ki Je prebral ča-Nvarh -t0 &P°ročilo, je t&ntasiu casn‘karje pred Se naitlcaimi verzijami gle-ji> iv?enov vlade v Alžiri-tevei ^e’ da so <<te dom-Jarif,,. verzije neresnične,
Večni„ strani pa lahko po-Seltat” ?'včno napetost med stva>	deii prebival-
T
Wijr*®°'re je na razna vpra-Nilji? d®l> da bodo na pri-'veta a ,seiah ministrskega lilo P°9robno proučili bese-zakona, ki bo *. in hudstvu v odobri-tl,vljal?a*te^ seiah bodo raz-Meteni udi o organiziranju >Dnriama' Osnutek zakona S	.med parlamentar-
Lbenta» niem- Sedanje par-IjUči ,»n° zasedanje se za-N ref„ decembra in napodijo D-r<jndurna bo torej verske ? d tem dnem. Terre-!'! Po»?„ tadi izjavil, da bo K ki	v skladu z usta-
Jk* vret	a’ da je treba
!*ti uJte zakonov napove-^Pjern parlaraentarnim za-
ugibanj in napove-i1 to a sedaj gotovo sa-?‘l nŽf ,se ie de Gaulle od-ifdan0 5*i^evsti svojo napo-:!Hjj . P°utiko in njeno izva-? “dločil PosPešiti. Za to se J5 sa i’ P° Poročilu, ki sta
i in p? a general Mess-L*ener=i^’ in P° razgovoru ^Vtiei.«	delegatom Deti crotn.
.rtefer
tufi. d v1 praktično pobilo . bo prebivalstvo z Jt)liP.??brilo njegov načrt t»fr«ncn1l Alžiriji«. Razume Si I05ko prebivalstvo, ker fjtt !n,e igotovo, ali bodo Al-** li„ kaj vprašali o tem,
.feprav ?dklanJajo-
«iCriba»;-ni botel minister za dati nobene jas-i> ti3ajmacije o de Gaullo-^ ona‘u’ domnevajo poli-, 1. az°valci naslednje:
»i SnefePdum bo zelo kma-
ii **Bdu ve' k' Predvideva ?,8a :	določa namreč, i. Bari reba napovedati v
'i Sedtnjepntarnega zaseda-
* U j 1 zasedanje se k bi .'.decembra. Toda vladni 0 sklicala izredno X Parlamenta.
<1 daPreHravy anJe načrta je S 0!3'« in bo verjetno Odk°neano. k ,°bceDiplrslce republike bo-Iik. °doS sabarska ozemlja, »• Ije £ostala kolonialno o-
Petrolej^ °Zem'jU je Si* td5. Gaullu ti ?bih d
mudi, do-
>i	■	Pošiljanje novih
ti,drugi “pačenj v Alžirijo, It? 9 s‘rani pa izgon dru-l *Hik ' u Alžira. Pred-1,'Iiiru generalne delegacije k»kaj. Je danes izjavil, da »Sa in ° izgonu prišel iz k . za zdi' da gre pred-te dnK-?ujadiste- Alžirski D>t navodila, naj ne
h..
objavi imen izgnanih. Znano pa je, da so med temi občinski svetovalci v Alžiru Mau-rice Baillie, advokat Adrien Guidat in bivši voditelj pou-jadističnega gibanja v Alžiru Roger Goutailler. Razen tega so davi zaplenili v Alžiru pariška lista »France Soir« in • Pariš Presse«, ker sta podrobno pisala o de Gaullovih namenih.
Kazen tega so se znova pojavile govorice o bližnjem potovanju de Gaulla v Alžir. O tem je sinoči pisal tudi »France Soir«. Danes to ponavlja »Figaro«. Terrenoire pa je danes na vprašanje časnikarjev izjavil, da je taka de Gaullo-va pobuda za sedaj preura-njena. V Alžiriji namreč stalno narašča napetost med fiancoskimi priseljenci. De Gaulle je že napovedal svoje načrte. Vojska, ki ima dejansko oblast v rokah v Alžiriji, pa je neodločena. Ne more se odločiti niti za uradno politiko, s katero ni zadovoljna, niti za kako drugo pobudo proti tej politiki, ker ni gotova uspeha.
Alžirski list »Derniere Heu-re» je zaradi razburjenja v Alžiriji objavil izjavo ravnatelja za informacije v generalni delegaciji, ki pravi, da je sedaj edina stvar, ki se lahko predvideva, sprememba notranjih upravnih struktur Alžirije, in zaključuje:	»Se-
daj ni predvideno nič drugega. Sleherni drugi ukrep se lahko uveljavi samo, če se v Alžiriji prej doseže mir».
General Salan, ki je sedaj v Španiji, je takoj po napovedi referenduma izjavil, da ni potreben nov referendum, »ker je francosko ljudstvo sklenilo pred dvema letoma, da mora Alžirija ostati francoska«.
Soustelle je izjavil, da. je referendum o Alžiriji neustaven, bivši ministrski predsednik Bidault pa je izjavil, da bi »alžirska republika lahko obstajala samo pod zaščito francoskih bajonetov«, in da »Alžirija predstavlja danes či-nitelj, ki preprečuje svetu, da bi zdrknil pod sovjetsko nadvlado«. »Z izgubo Alžirije, je dodal, bi imeli raketna oporišča pred našimi vrati«.
Pristaši »francoske Alžirije« pa so danes dosegli novo zmago na procesu barikad, ko je sodišče izpustilo Lagaillarda na začasno svobodo. Vsi na-
niiiiimiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmii
Razsodišče v Haagu
NEW YORK, 16. — Generalna skupščina OZN je na priporočilo Varnostnega sveta izvolila pet sodnikov mednarodnega razsodišča v Haagu v zamenjavo onih, ki jim je potekel mandat. Med petimi izvoljenimi sodniki je tudi Italijan Gaetano Morelli.
vzoči so sklep sodišča pozdravili s ploskanjem in s petjem marseljeze.
Proces o barikadah dobiva vedno bolj obliko politične debate. To je včeraj izjavil tud: sam Lagaillarde. ko je dejal: »Zame in za moje tovariše je ta proces postal tribuna. Drugače ne verjamem, du bi se bil potrudil«. Danes je Lagaillarde podrobno obrazložil potek pogajanj med uj.-orniki in predstavniki vojske Ko je zapustil zapor, je Lagaillarde izjavil, da se bo še dalje boril za »francosko Alžirijo«.
V Tunisu pa so se danes predsednika Kameruna in Nigra ter ministrski predsednik Senegala sestali s predsednikom alžirske vlade Ferhatom
Abasom. Navzoči so bili tudi alžirski notranji minister, minister za socialne in kulturne zadeve ter ravnatelj za politične zadeve Bumendžel. Trije atiiški voditelji so popoldne odpotovali s posebnim letalom v Pariz.
Predsednik senegalske vlade Dia je pred odhodom izjavil, da bo jutri odšel v Maroko, kjer bo imel razgovore, ki se tičejo vseh afriških zadev, vštevši Alžirijo in Mavretanijo. Dodal je, da bo obvestil maroško vlado o razgovorih v Tunisu. Pripomnil je, da so bili razgovori z Burgibo in z alžirskimi voditelji zelo prisrčni in bratski.
Predsednik Nigra, Hamani Diori je potrdil, kar je bil izjavil Dia, in je pripomnil,
da zaupajo v prihodnost A-frike.
V krogih blizu alžirske vlade izjavljajo, da so »zadovoljni z razgovorom s tremi afriškimi voditelji«, in pripominjajo: »Imeli smo z njimi koristno izmenjavo pogledov o razvoju alžirskega vprašanja in smo sklenili, da se bomo spet sestali ter nadaljevali to izmenjavo pogledov, ki bo koristna za afriško solidarnost«.
O razgovoru ni znana nobena podrobnost. V tuniških in alžirskih krogih pripisujejo trem afriškim voditeljem namen iskati način, da bi se kenčno sporazumeli o prenehanju vojne v Alžiriji. Njihov današnji razgovor z alžirskimi voditelji je bil predvsem informativnega značaja.
Eisenhowerjev varčevalni program za ozdravljenje plačilne bilance
Drastični ukrepi glede izdatkov posameznih departmajev v tujini - Kennedyjev gospodarski svetovalec poudarja, da je potrebno poskrbeti, da bodo ameriški proizvodi lahko vzdržali konkurenco - Kennedyjeva posvetovanja
WASHINGTON, 16. — Predsednik Eisenhovver, ki je na oddihu v Augusti, je napovedal nove varčevalne u-krepe za zmanjšanje primanjkljaja ameriške plačilne bilance v tujini. V okviru tega programa varčevanja je Eisenhower že odredil, naj se s 1 januarjem začenja vračati v ZDA 284.000 družinskih članov ameriških vojakov, ki so v tujini.
Stroški za vzdrževanje a
iiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiHiiininiiiiHiiiiiifniiiiiHiiiuiHiiiiiiMiiiH,imihi,,,ii,hudi,dninnimi,,, n,,,,,, „n, m,,,
meriških čet v tujini veljajo za enega glavnih činite-ljev, ki prispevajo k manjšanju ameriških zlatih rezerv. Današnje sporočilo sledi sinočnji izjavi Eisenho-\verja, da bo v kratkem dal navodila vsem departmajem in vladnim organizmom, naj skušajo zmanjšati svoje izdatke, da se izboljša a-meriški položaj, kar se tiče plačil v tujini.
Eisenhower je sklical danes v Avgusti, kjer je na oddihu posebno tiskovno konferenco na kateri je izjavil, da je do-
imunim ii iiiiiiiiii umu tt tiiiiiiiitiimimiiii mi mi imim iiiiii ii iiiiiiiiimmiii m
Korak ^julijskega predsednika* vzbuja glasilu KD «začudenje in obžalovanje»
Okrog Tambronija	z
od demokristjanskib prvakov do MSI
Na sestanku vodstva PSDI je Saragat odklonil sodelovanje socialdemokratov pri sestavi upravnih odborov relativne večine, ki bi se vzdrževali s podporo desničarskih sil
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Osrednji argument zanimanja političnih krogov ostaja vsekakor še nadalje interpelacija bivšega predsednika vlade Tambronija. Po prvih ocenah, ki so v tem njegovem koraku videle pretežno posledico užaljenega samoljubja, se kažejo vedno bolj določeni obrisi povsem dobro premišljene in namerne poteze, ki spada v okvir splošne ofenzive desničarskih krogov, naperjene ne le proti trenutni “nevarnostih politike levega centra na ravni krajevnih uprav, ampak zasleduje mnogo bolj ambiciozne cilje: odstranitev sedanjega predsednika vlade in sedanjega političnega tajnika KD ter kristalizira nje vseh desničarskih sil znotraj Krščanske demokra
cije in izven nje okrog Tambronija, ki je s svojo oblastno pustolovščino že dokazal, da nima niti moralnih niti političnih pomi-s'ekov, ko gre za uveljavljenje svojih oblastnih ambicij. Za te njegove ambicije obstaja sedaj po volitvah še ugodnejši teren kot preteklo pomlad, ko se je spričo razprtij v svoji stranki dokopal do oblasti pod na videz nedolžno formulo u-pravne vlade.
V tem svojem brezobzirnem napadu na vodstvo svoje stranke in na svojega tekmeca v politiki, Fanfanija, ima Tambroni na svoji strani močne zaveznike v precejšnjem številu demokristjanskih poslancev in senatorjev, ki so poslanci in senatorji le po volji Katoliške akcije in »meščanskih odborov«, in ki nikakor ne morejo pozabiti, s
''"iiiimi tiiliiiinniHnumniHuniiini iiiinliiii,imimiiiiniiiiiillliiliiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
min iiiiiiiiiiiiiiii,mili iiiiiiiiiiii
 .
krepitev levice na Danskem !^a težave za novo koalicijo
k«
s® se okrepili socialni demokrati - Velik uspeh Larsena • Komunisti *e°rgisti izločeni - Novo vlado bo verjetno sestavil spet Kampman
->iti j
vla<j V parlamentu je namreč 175 sedežev. Prej u- ‘a koalicija imela 93 sedežev. Toda levica se
ifeHAGEN,
16. — Trt stranke dosedanje vlad
J? vteFa Ve na Danskem so dobile skupno 87 sedežev
it	volitvah	in	so	s	tem	izgubile	absolut-
j	je	naslednji:
prol?m°krati:	1.024.039
,> leta ,oJ0170 ki s0 i'*1 ^ i ?žev	■ Seda-i	imajo
bM? iLn)ed,em ko so jih S7 ršlc	70
W.8-832 i'agrarci: 511.388 pro-kI 45 lfita 1957; 38 sedežev
GS 3?a,‘vd: 436.005 proti 1 ;H;lti sedežev proti 30. i, 96V	149.482	in
Mj h A j L
H0-608 pro|> SHi,niSede*ev prot, 14.
VhiSi- fiesni^a)-: a1-094
%?«h Vrtii* sedežev, pri »^ mi f-h pa nobenega
9.047 pro-
aka kakor leta 1957. 4-)en",otnih davkov
S>1 si	Proti 122.759.
ihteli s!h 8 sedežev, ki Muhisli. d° sedaj.
Ir,1. s0 ‘ 27-945 proti 72.315. itb, ]>h imSfh Pet sedežev, %7>t ‘5* do sedaj.
M^lizir lPV >c >ahko t»-KiSe I '' ,razbitje tristran-Ntl^he v!! 'clje: zeuba par-'"te te koaliciie Ml Siranja el>e orl treh SlJftttu , Slsti-desnica). V ,V l'tna 6 lzginiia tudi ko-\ »»tl« Jfranka.
N»r*nki:na\ ?ril;,aiata dV9
IkiJ,. »tram, ljudska soc a-
KV*t	VOd“e!
. Lar'JPriun'::tidni voditelj **!&•. ki Je bil leta o
nistične stranke zaradi «tito-Sstičnih tendenc«; b) stranka neodvisnih (desnica).
Socialni demokrati so močno napredovali. Prav tako so nekoliko napredovali konservativci, dočim pa so nazadovali liberalci-agrarci in radikalci.
Komunistična stranka, ki je leta 1945 dobila v parlamentu 18 sedežev, je polagoma zgubljala svoj vpliv in je z razkolom, ki je nastal v stranki ta vpliv skoraj v celoti zgubila. Larsen, ki je bil izključen >t stranke, pa je dosegel z novo ustanovljeno stranko precejšnji uspeh. Računajo, da so vsi listi, ki r.iso hotel, glasovati zanj, ko je bil voditelj komunistične stranke, glasovali sedaj zanj, ker nova ljudska socialistična stranka zahteva popolno ukinitev vseh vojaških sil in prav tako ukinitev vojaške službe, in torei tudi umik Danske 1/. NATO. Kakor poročajo, je Larsen zelo modro nastopal na televiziji in je tudi zelo popula-
1CLetos so prvič vodili volilno kampanjo tudi po televiziji, tako da so se volivci spoznali tudi s tistimi vodite-lji ki so bili do sedaj po-
polnoma neznani.
Ministrski predsednik Kamp-mann je danes poročal kralju
izidu volitev. Kralj ga bo sestavo nove vlade. Toda nje-
Baje bi bila socialnodemokratska stranka pripravljena sestaviti manjšinsko . vlado.
Kampmann je izjavil, da so se že začela pogajanja za sestavo nove vlade.
Zmaga socialnih demokratov in ljudske socialistične stranke ne pomeni, da se bo nujno sestavila nova koalicija teh dveh strank. Socialni demokrati so naklonjeni NA TO, dočim zahteva ljudska socialistična stranka popolno razorožitev do zadnjega vojaka
Ce ne bodo hoteli socialni demokrati sodelovati z ljudsko socialistično stranko, bodo morali verjetno sestaviti manjšinsko vlado, kakor je to bilo od leta 1953 do 1957. Vendar pa ni mogoče videti, katera stranka jih bo lahko podpirala v parlamentu, da zajamči večino. Radikalna stranka ne zadostuje, ker ima samo 11 poslancev, ki skujino s 76 socialnodemokratskimi dosežejo število 87, dočim je za večino potrebno 88 poslancev.
Razen tega je izključena tudi desničarska vlada. Izgube liberalcev - agrarcev (od 45 na 38 sedežev) niso kompensi-rane s pridobitvami konservativcev (od 30 na 32 sedežev), tud, če bi ti dve formaciji iskali podporo pri neodvisnih (6 sedežev). Spričo takega položaja se zdi, da je dosedanji ministrski predsednik Kampmann glavni favorit za
'in/ * it L)ii leia o 17.1UU vumiv'	jo	j
Cei> u danske komu-1 ponovno sprejel jutri zjutraj! gova naloga ne bo lahka.
kakšnim zadoščenjem je predsednik «upravne» vlade pognal policijo proti prebivalstvu, ki je manifestiralo svoje protifašistično razpoloženje. Poleg teh zaveznikov, ki gredo od fašistov do desničarskih elementov v njegovi stranki, ima Tambroni še dru. ge prepričljive argumente" proti tanfaniju in Moru, predvsem pa proti temu poslednjemu. Odgovornosti vodstva KD za odkrito podporo Tambro#iijevi vladi ni moč izpodbiti, tudi če jo skušajo zaviti v izgovor, da pač ni šlo drugače. In mož je to pod. poro izKoristil do konca in se je s svojega stališča tudi u-pravičeno upiral oditi s politične pozornice, ko je po navodilu svoje stranke pripeljal deželo skoraj na rob državljanske vojne. Za to mu je vodstvo stranke dalo javno priznanje, hkrati pa ga odslovilo in skoro konfiniralo v pozabo. Danes pa je spet tu in zahteva »pojasnila«; po vašem navodilu sem delal in storil to, kar sem delal in storil; v vsej volilni kampanji ste dopuščali, da so me nasprotniki zmerjali in napadali, in niste rekli niti besedice v mojo obrambo; mirno in potrpežljivo sem prenašal #krivico»; sedaj, ko so volitve za nami, pa je prišel čas, da si pogledamo iz oči v oči, kajti vašega »potvarjanja« dejstev sem sit do grla. Tak je v bistvu smisel Tambroni-jeve interpelacije in nič čudnega ni, če je vodstvo KD skrajno rezervirano, če glasilo KD »Popolo« previdno molči in si ne upa izreči niti najmanjše kritike na račun Tam-bronijevega koraka, ki je za vsakega preprostega človeka nekaj nezaslišanega; demokristjan ti postavi na zatožno klop pred parlamentom demo. kristjansko vodstvo in demo-kristjanskega predsednika vlade, vodstvo KD in njeno glasilo pa si ga ne drzneta niti pozvati na spoštovanje strankine discipline, ko bi ga morali za tako dejanje takoj izključiti iz stranke. Demokrist-janska etika je skrajno elastična, če prenese v svojih vrstah tudi take ljudi! In ven. dar bi mogli staviti, da se Tambroniju ne bo nič zgodilo, ker za njim stoje sile, ki jim vodstvo KD danes še ni kos.
Po tem koraku Tambronija je tudi vprašanje tako imenovanih težavnih upravnih odborov postalo še bolj... težavno. Vodstvo KD, ki bi se bilo moralo sestati pojutrišnjem, se bo sestalo verjetno šele prihodnji ponedeljek, ker so baje nekateri člani vodstva zadržani izven Rima. Zdi se, da se KD vedno bolj u-smerja k centristični rešitvi vprašanja sestave upravnih odborov, in to tudi tam, kjer manjka centristična večina. V takih primerih naj bi sestavili upravne odbore z relativno večino, računajoč pri tem na posredno podporo desničarskih skupin. Hkrati sc pri tem računa tudi s tem, da je pri tretjem glasova-
nju zadostna tudi relativna večina. S tako večino je moč upravljati občine in pokrajine do prihodnje pomladi, ko pride na dnevni red odobritev novega proračuna, za kar pa je potrebna navadna večina. Upajo, da se bo do takrat kaj spremenilo; v nasprotnem primeru pa imajo že pripravljen zakonski osnutek, ki dopušča relativno večino tudi za odobritev občinskih in pokrajinskih proračunov.
Vodstvo PSDI se je sestalo danes in poslušalo poročilo Saraeata o volilnih rezultatih. Glede upravnih odborov z relativno večino je Saragat dejal, da PSDI pristaja' na take odbore samo v primeru, da se že vnaprej ve, na katere zunanje sile bi se opirali; v nobenem primeru pa PSDI ne bi pristala na sodelovanje v takih odborih, ki bi se vzdr. ževali z neposredno ali s posredno podporo desničarskih sil. Zaključno resolucijo o teh vprašanjih bodo odobrili jutri.
Tudi vodstvo KPI se je sestalo danes; resolucijo o zaključkih bodo objavili v prihodnjih dneh.
Jutrišnja številka glasila KD #Popolo» je končno le prekinila molk v zvezi s Tambro-nijevim korakom in pravi, da ni objavila vesti o njegovi interpelaciji, ker glasilo KD objavlja le interpelacije demokristjanov, ki so bile predložene s pristankom demokristjanskih parlamentarnih skupin. Dodaja le, da Tambro. nijev korak »ne more, da ne bi vzbujal začudenja in obžalovanja«. To je vse. V ostalem se glasilo KD sklicuje na poročilo tajnika KD Mora od 19. avgusta letos, ki je bilo sprejeto soglasno. Stališče v tem poročilu odobravajo vsi demokristjani in torej tudi predsednik vlade, in to stališče so baje potrdile tudi volitve. «Popolo» dodaja, da je to stališče veljavno tudi danes; »tistemu, ki hoče poznati naše stališče (posreden namig na Tambronija; op. ur.) odgovarjamo s ponovno objavo Morovega poročda, ki velja danes, kot je veljalo včeraj, in kateremu ni potreb, no dodati danes niti besedice«.
A. P.
V soboto stavka elektromchanikov
v
MILAN, 16. — Sindikalne organizacije milanskih elek-tromehanikov, včlanjenih v CGIL, CISL in UIL so odredile 24-urno stavko, ki se bo začela v soboto 19. t. m. in ki se bo za nedoločen čas nadaljevala s poldnevnimi stavkami od ponedeljka 21. novembra vsak dan od 13. ure do začetka rednega delovne-ga urnika naslednjega dne, To je največja povojna enotna sindikalna akcija 60.000 milanskih elektromehanikov.
Nova
trgovinska pogodba med Avstrijo in ZSSR
DUNAJ, 16. — Danes so oi
javili vsebino nove trgovi: ske pogodbe med SZ in Av
vratek družinskih članov ameriških vojakov iz tujine ena bistvenih točk njegovega programa varčevanja sedmih točk.
Dodal je, da je »odločilno izboljšanje našega položaja v plačilni bilanci nujnost ne -a-mo, da se zajamči naša gospodarska blagajna in naša vojaška varnost v domovini, temveč tudi, da se zajamči, da ZDA še dalje delujejo kot močan član v prihodnjem razvoju vojaške moči v svobodnem svetu«. Eisenhower je povedal, ia se bodo začeli družinski člani ameriških vojakov v tujini vračati v domovino s 1. januar, jem v skupinah po 15.000 na mesec.
Predstavnik obrambnega de-1 partmaja je sporočil, da imajo ' ameriške oborožene sile približno 460.789 družinskih članov v tujini. Določili bodo nekatera načela, na podlagi katerih bodo zatem določili področja, s katerih naj se vrne v domovino 284.000 družinskih članov.
Eisenhower je sklical za jutri v Augusti državni svet za varnost. Ta seja je v zvezi z j varčevalnimi ukrepi, ki jo bili napovedani danes.
Ostala navodila predsednika Eisenhcwerja so:
1. Državni departma »mora dati prvenstveno važnost finansiranju dobrin in služnosti a-meriškega porekla« pri gospodarski jn tehnični pomoči drugim deželam.
2. Obrambni departma mora »zelo temeljito« skrčiti vse nameravane vojaške nabave v tujini v letu 1961 bodisi za ameriške obrambne sile, kakor tudi za rile zavezniških držav.
3. Pristojni ameriški uradi, ki delujejo v tujini, morajo prenehati z nabavljanjem tujega blaga izvzemši tistega, za katero bo osebno dal pooblastilo tajnik za obrambo.
4. Komisariati in prodajalni-ce, ki jih upravljajo ameriška predstavništva, morajo ukiniti nakupovanje tujega blaga -a prodajanje ameriškim diplomatom m njihovim družinskim članom.
5. Vse vladne ustanove morajo slediti zgledu obrambnega departmaja in zmanjšati število civilnih družinskih članov, ki so z njihovimi funkcionarji v tujini. To število se mora zmanjšati v primeru, da je to mogoče, »ne da bi se oviralo izvajanje glavnih smotrov ameriške politike«.
6. Državni tajnik mora začeti nove in temeljite napore, da doseže nove carinske in trgovinske olajšave za ameriške pioizvode, ki se pošiljajo v tujino; truditi se mora tudi, da poveča število potovanj tujcev v ZDA.
7 Departma za kmetijstvo mera povečati svoje napore, da zagotovi, da prodaje ameriških kmetijskih presežkov, ki se ne izvršujejo proti ugo-tevini, ne zmanjšajo prodaje podobnih proizvodov proti gotovini.
Predsednik Eisenhower je v zvezi s temi ukrepi izjavil:
«če se ljudje — druge dežele, ki uporabljajo dolarje kakor tudi zlato pri svojih finančnih rezervah — začenjajo bati glede dolarja, bi se lahko zgo-,,	. ,	,	,	dilo,	da bi hoteli dolarje ta-
roskemu prestolonasledniku koj zamenjati v zlato, in od-Mulaju Hasanu. V poučenih tok zlata bi bil tako nagel_ da krogih pravijo, da so nekate-1 bj mi očitno bili zelo v žara letala že na poti v Ma- dregi«.
roko.	Po mnenju Bele hiše bi se
•iiliii„iMiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiililliiiiiiiiiliiiiiiiii„i„iie-.ili
Gvatemalska
z vojaškim napadom na Kubo
Do sedaj ni še nobene reakcije iz Havane
bra 1965. Na račun reparacij, ki jih mora plačevati do maja 1961, bo Avstrija izvažala v SZ avtomatične Dieselove kompresorje, jeklene vrvi, kontrolne in merilne naprave, umetno svilo, obutev, nitrola-ke in posebna motorna vozila, mimo tega pa bo izvažala predvsem valjane proizvode, verige, jeklene vrvi, avtogen-ske elektrode, volneno blago, usnje, stroje, ogrodja, čolne, živino za rejo in kompenziran les; uvažala pa bo v glavnem petrolej, premog, mangan, železo, krom, žito, krmo, konopljo, konopljine odpadke, ferode, žveplo, bombaž, stroje in strojne naprave. Obseg izmenjave bo znašal 120 milijonov dolarjev v obeh smereh.
 *»--------
BOSTON, 16. — Glavni tajnik NATO Spaak je izjavil, da sprememba ameriške uprave ne bo po njegovem mnenju prinesla nobene spremembe amerišKe politike do NA TO. Pripomnil je, da je treba atlantsko zavezništvo še bolj okrepiti, zlasti kar se tiče oborožitve.
MOSKVA, 16. — Agencija Tass potrjuje danes, da je sovjetska vlada sklenila dobaviti Maroku sovjetska reakcijska letala na zahtevo maroške vlade. Sporočilo ne o-menja drugih podrobnosti. Kakor je znano, je maroška vlada sinoči sporočila, da je sprejela sovjetsko ponudbo za vojaško pomoč, ki jo je bil postavil sovjetski poslanik ma-
moral znesek v dolarjih, ki nom. Govorila bosta o pripra-ga bodo ZDA uporabile pri- vi zakonodajnega programa,
hodnje leto v tujini, zmanjšati za 1.000 milijonov dolarjev.
Glavni gospodarski svetovalec novega predsednika Ken-nedyja dr. John K. Galbraith je danes izjavil na sestanku ameriškega univerzitetnega združenja, da je potreben e-neten program gospodarske, diplomatske in vojaške politike, da se zajamči, da bo ameriški dolar ostal zdrav.
Galbraith je izjavil, da je potrebno iti po treh poteh, da se rešijo vprašanja, ki so nastala zaradi bega dolarja v tujino, in je pripomnil, da primanjkljaj trgovinske bilance ne sme trajati. Pripomnil je, da je važno, da ZDA razširijo svoj izvoz in da si zagotovijo, da bodo ameriški proizvodi sposobni vzdrževati konkurenco na notranjem severnoameriškem trgu.
»Mi, je nadaljeval Galbraith, ne moremo uresničiti tega pogoja s postavljanjem ovir proti uvozu. Tak ukrep bi povzročil enake ukrepe represalij proti našemu izvozu, ki nam je potreben«.
Po mnenju Galbraitha, ki je docent za gospodarstvo na harwardski univerzi, bi bilo potrebno revidirati cene. Dodal je, da je sposobnost sleherne industrije, vzdrževati konkurenco odvisna od »dobavljanja dobrega jekla no nizki ceni«.
Galbraith je zatem izjavil, da v zadnjih letih ni bilo a-meriško jeklo na konkurenčni višini, in »torej je vprašanje dolarja resno povezano s cenami in mezdami v industriji jekla«.
Govornik je dalje izjavil, da ne bi smele ZDA umakniti nobene od svojih vojaških enot iz tujine, temveč bi morale »posvetiti večjo pozornost varnosti, ki jo pridobivajo s premalo dolarjev«.
ki bo predložen kongresu.
V ponedeljek se bo Kennedy sestal s Cliffordom, ki je sedaj v stikih z republikansko upravo. Clifford bo novemu predsedniku poročal o dosedanjih razgovorih z republikanskimi funkcionarji o prenosu oblasti. V krogih Ken-nedyja poročajo, da bo ta odšel 23. novembra v Washing-ton in se bo 24. zvečer ali 25. vrnil v Palm Beach, kjer bo ostal še nekaj dni na oddihu.
Bližnji sestanek med Ken-nedyjem in Johnsonom je druga etapa cele vrste informacij novega predsednika, da točno preceni parlamentarne in politične sile, na katere bo lahko računala prihodnja »-meriška uprava, prva etapa je bila njegov obisk Nixonu, ki ga v političnih krogih še sedaj komentirajo.
Demokratska večina v kongresu, na katero bi Kennedv lahko računal, je precejšnja, čeprav je nekoliko manjša kakor do sedaj. Toda parlamentarne težave, na katere bo naletel predsednik, se ne tičejo toliko odnosa sil med de-mokrati in republikanci. Vod-stvo številnih kongresnih odborov, kakor odbora, ki mora obravnavati zakonodajne ukreDe, je v rokah konservativnih demokratov. Predsednik omenjenega odbora Ho-ward Smith je že sporočil, da se bo uprl slehernemu poizkusu ošibitve nadzorstva odbora nad zakonodajo. Kenne-dy pa vendar lahko računa na vpliv podpredsednika Johnsona v senatu in predsednika predstavniške zbornice Ray-burna. Qba sta vplivna predstavnika «južnjaških» krogov. Toda za okrepitev položaja predsednika v kongresu bi lahko mnogo koristila tudi podpora liberalnih elementov
Novi predsednik Kennedv | republikanske stranke. Takoj je odpotoval nocoj z letalom po volitvah se je namreč za-v državo Texas, kjer se bo ostrila v republikanski stran-sestal z izvoljenih podpred- ki polemika med liberalnimi sednikom senatorjem Johnso-1 in konservativnimi elementi.
1111 Himnam imuni iiiiiiiiii tiiiitii 11 mii iiiiiiiiiif iiiiii 11111 Mihi m Himni umili 1 ih iiiiii iiiiiiiiiiti
. • auU' ■
Novice iz Jugoslavije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Italijanski agencija Ansa, nekateri italijanski listi kot «1] Corriere della Sera«, «11 Piccolo« in drugi so zadnje dni poročali, da je med obiskom avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiske-ga letos v marcu v Beogradu bilo dogovorjeno, da bo Avstrija v zamenjavo za jugoslovansko obveznost, da ne bo vztrajala na vprašanju jugoslovanske manjšine na Koroškem, prevzela nase zastopstvo jugoslovanskih interesov v okviru »Evropskega združenja svobodne trgovine« (EFTA). Tiskovna agencija Tanjug je pooblaščena, da izjavi, da so to vesti popolnoma izmišljene in popolnoma neutemeljene.
• # #
V Beogradu so danes odprli visoko šolo za politične vede, ki je cajvišia visoka ustanova v sistemu znanstvene marksistične izobrazbe političnih kadrov. Sola bo sistematično izgrajevala marksistično izobražene kadre ki bodo zaposleni v političnih organizacijah, .i-sku, diplomaciji in v raznih družbenih in političnih inštitutih in ustanovah. Sola bo posvečala posebno pozornost pro-
GVATEMALA. 16. — Gvatemalska vlada je danes zagrozila, da bo začela vojno proti Kubi, »če ne bo prenehala dajati pomoči vsem, ki skušajo ustvarjati nerede v deželi«. To so zagrozili številni gvatemalski državniki in predvsem predsednik Fuentes, za njim pa voditelj stranke vladne večine Manuel Orel-lana.
Do sedaj ni še nobenega u-raanega komentarja iz Havane, toda glavni politični voditelji v Havani so se sestali na posvetovanje.
 «» ;-
General Gurscl o odstavljenih častnikih
ANKARA, 16.	—	General
Gursei je izjavil danes delegaciji univerzitetnih študentov, da je 14 od odstavljenih čajnikov, ki so bilj člani odbora narodne enotnosti, pripravljalo načrt za njegov umor in >a uvedbo vojaške diktature. Dodal je, da so nekateri voditelji
njih jutranjih urah. Po seji ;e general Gursei sporočil, da so sklenili imenovati odstavljene častnike za »svetovalce« pri nekaterih turških diplomatskih predstavništvih.
Številni člani odbora so 'a-htevali, naj omenjene častnike postavijo pred sodišče zaradi napada na državno varnost. Prevladalo pa je stališče Gur-sela, ki je dejal, da je zmernost najboljši ukrep v trenutku, ko je na Jaši-Adi proces proti bivšim turškim voditeljem.
Do odhoda iz Turčije bodo odstavljene častnike nadzorovali v letalskem oporišču Mur-ted blizu Ankare. Odpotovali bodo v nekaj dneh.
Polkovnik Turkeš je bil določen za po.-laništvo v Novem Delhiju, major Dacher bo odšel v Rabat, kapetan Ozdag v Tokio, kapitan Munir Koseoglu v Oslo, kapetan Numan Esin pa v Madrid.
Laoška vlada zahteva
aai je, da so nekateri vodite.;i .	nn *
zarote ob aretaciji mislili, da (Ja ZDA (IKIIICJO DORIOC ahko računajo na univerzitet-	...	,	,
,<uinuladino ,	.1	uporniškemu generalu
Odbor narodne enotnosti je I	r	o
strijo,	ki	bo	v veljavi oi	1	imel preteklo noč zelo burno|	VIEN1TANE, 16.	— Pred-
januarja	1961	do	31. decem i sejo, ki se je končala v zgod-l stavnik ameriškega	poslaniš-
tva v Laosu je izjavil, da je ameriška vlada vedno nasprotovala razdelitvi Laosa in da podpira zakonito laoško vlado. Predsednik vlade Suvana Fu-ma je namreč očital ameriški vladi, da podpira uporniški odbor v Savanaketu.
Laoška zbornica se je danes izrekla za začetek pogajanj z uporniki, da bi dosegli pomir-jenje. To je sporočil Suvana Puma, ki je pripomnil, da je pobuda prišla od poslanske zbornice in ne od vlade.
Glede očitkov vlade Suva-na Fume na račun ameriške vlade, ki protizakonito pošilja vojaško pomoč uporniškemu generalu Fumi Nosavanu, je uradni glasnik ameriškega zunanjega ministrstva na ti skovni konferenci dejal danes le, da ameriška politika pred videva vojaško pomoč laoški kraljevski vojski. Na vprašanje, če je uporniški general Fumi prejel pomoč ZDA, je glasnik odgovoril, da nima u-streznih informacij.
Predsednik vlade Suvana
učevanju in obdelavi aktualnih družbenopolitičnih dogajanj v Jugoslaviji in na svetu, tako da bo postala eden od sedežev razvoja družbenopolitične znanstvene misli na svetu. ##*
Na vabilo Zveze francosk h žena sta danes odpotovali v Pariz podpredsednik Zveze ženskih združenj Jugoslavije Mara Naceva in članica okrajnega odbora Jelica Marič. Naceva n Maričeva se bosta udeležili kongresa unije, ki bo od 18, do 21. novembra v Parizu. Kongres bo razpravljal o borbi proti jedrski oborožitvi, o standardu in izboljšanju življenjskih pogojev zaposlenih žensk.
B. B.
Krcisky o odnosih z Jugoslavijo
DUNAJ. 16. — Avstrijski zunanji minister Kreisky je izjavil danes, da je Avstrija pripravljena storiti vse po-tic-bne ukrepe, da bi izpolnila določila državne pogodbe, ki se nanašajo na vprašanje jugoslovanske manjšine v Avstriji. V zvezi s tem vprašanjem je Kreisky poudaril, da je Jugoslavija vprašanje manjšine v Avstriji obravnavala »z mnogo občutka za takt«, in ponovil besede Koče Popoviča, da se Jugoslavija ne želi vmešavati v to vprašanje, pač pa da pozorno spremlja izvršitev določil, ki se nanašajo na manjšino. Kreisky je nadalje izjavil, da bo Avstrija izpolnila svoje finančne obveznosti do Jugoslavije »do upravičene meje« in da Avstrija nima nobenih finančnih terjatev do Jugoslavije. V odgovor na nadaljnja vprašanja poslancev proračunskega odbora dunajskega parlamenta je Kreisky izjavil, da se je Avstrija obvezala vrniti Jugoslaviji arhivski material. V spornih vprašanjih imata obe stiani pravico obrniti se na aibitražo. Avstrijski zunanji minister je v svojem govoru obrazložil stališče Avstrije do n( katerih drugih zunanjepolitičnih vprašanj.
Parrijevo predavanje
v
BEOGRAD, 16. — Ravnatelj inštituta za proučevanje odporniškega gibanja v Milanu in ugledni antifašistični bofec Italije senator Ferruccio Par-n, ki je gost Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, je obiskal danes industrijo motorjev v Rakovici, kier se je zanimal za delo organov delavskega samoupravljanja in za jedrska razisko-
Fuma je zahteval, da ZDA vanja v Vinči. Parri je sinoči prenehajo s pošiljanjem voja- govoril v inštitutu za medha-
rodno politiko in gospodarstvo v “®.96radu o gospodarstvu, in
ške pomoči uporniškemu generalu in zagrozil, da bo uporabil silo proti Nosavanu, če ti propadla sedanja pogajanja z uporniško skupino.
političnih problemih evropske integracije. Senator Parri bo jutri odpotoval v Zagieis,
Vreme včeraj: rvajvlšja temperatura 13.5, najnižja 8.9, ob 19. uri 12.4 stopinje, zračni tlak 1014.6 se počasi dviga, veter 6 km se-verozahodmk, vlage 73 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, padavine kaplje, temperatura morja 16.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 17. novembra
Ljuba
Sonce vzide ob 7.07 in„z-aiorruna ltj.32. Dolžina dneva 9.25. L«" vzide ob 4.54 in zatone ob Jutri, PETEK, 1*. novembra
Milko
Sestanek pokrajinskega odbora KD
Pričela se bodo pogajanja
za sestavo pokrajinskega odbora
Odbor bo slonel na štiristrankarski formuli, ki so jo svoj čas pokopali * Socialdemokrati so pripravljeni sodelovati z liberalci
Po skupščini PSDI ni bilo strank«. Dejansko pa so se
skoraj več nobenega dvoma, da bo novi pokrajinski odbor izraz štirih strank, ki podpirajo sedaj centristično usmerjeno vlado, to je KD, PSDI, PRI in PLI. Na tej skupščini so namreč govorili o podpori PSDI »demokratičnemu« pokrajinskemu odboru, ki naj bi ustrezal potrebam prebivalstva ter pričakovanju delavcev in srednjih slojev. Pod nazivom »demokratični« pa mislijo pravzaprav centristič-ni, kajti drugače pač ne moremo imenovati odbora, v katerem bodo sedeli ali pa ga bodo podpirali liberalci.
Takšen zaključek lahko potegnemo iz omenjenih besed tudi zato, ker je podtajnik PSDI Cesare dejal, da je tudi tržaška PSDI zadovoljna s sedanjo vlado, se izrekel za njen nadaljnji obstoj, kajti nasproti tej vladi ni po njegovem nobene druge demokratične alternative.
To pomeni, da je vrgla PSDI puško v koruzo in da je pozabila na svoje volilne obljube, da se bo potegovala za odprtje v levo. Pozabiti namreč ne smemo, da se je PSDI še pred dvema letoma pri sestavljanju občinskega odbora odločno upirala, da bi sodelovala z liberalci. Iz tega bi smeli tudi sklepati, da je na tukajšnje socialdemokrate ie vplivalo pisanje tržaškega des. ničarskega glasila, ki jim je očitalo njihovo »levičarstvo« ter jih opozarjalo, naj se • spametujejo«, če hočejo pridobiti glasove treznih volivcev.
Vsaka stranka ima seveda pravico, da izbira svojo politiko in pot, zlasti če gre za voljo njenih članov, vendar je potrebna pri tem tudi doslednost. Zato bodo pač spričo te nove usmeritve PSDI razočarani vsi tisti, ki so mislili, da glasujejo za usmeritev na levo, ko so oddali PSDI svoj glas. Res pa je tudi, da so ob razkolu v tej stranki in ob ustanovitvi MU-IS izstopili iz nje levo usmerjeni člani, kar se je ravno zgodilo kasneje, kot je bil sestavljen občinski odbor s podporo PSDI in brez liberalcev.
Takšno stališče tržaške federacije PSDI je omenjeni podtajnik utemeljil tudi z analizo volilnih izidov. Pri tem pa je ponovil napako, ki jo je že storil v nedeljo demokristjan Stopper, ko je dejal, da je na volitvah nazadovala tudi »skrajna levica«, medtem ko je v resnici napredovala, čeprav le za tretjino odstotka.
Spričo tega si ne moremo obetati za sestavo novega pokrajinskega odbora druge rešitve kot centristično, ki se bo zaradi podpore liberalcev nujno nagnila na desno. Za Trsi pa je to vsekakor zelo slaba perspektiva.
Ta pričakovanja potrjujejo tudi sklepi pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, ki se je včeraj sestal na sedežu na Trgu sv. Ivana ter poveril tajništvu stranke nalogo, naj začne formalna pogajanja za ustanovitev pokrajin, skega odbora, ki bo slonel na večini «štirih demokratičnih
Ustanovitev komisije za cene ljudskih stanovanj
Z odlokom ministrstva javnih del so ustanovili pri skrb. ništvu javnih del v Trstu komisijo, ki ima nalogo, odločati o prizivih proti določitvi cene ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Komisiji bo predsedoval dr. Roberto Abbamon. di, njeni člani pa bodo dr. Vittorio Pinzani, dr. Raffaele Ricciardi in dr. Giuseppe Giannini.
Dr. Pasino sprejel predstavnike uslužbencev krajevnih ustanov
Podprefekt dr. Pasino je včeraj sprejel tajnika in člane odbora sindikata uslužbencev krajevnih ustanov. Z njimi je razpravljal o raznih vprašanjih, ki se tičejo teh uslužbencev. Danes ob 19.30 pa bo na sedežu Delavske zbornice CISL v Ul. Duca d’Aosta skupščina članov sindikata, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih vseh uslužbencev, posebno pa še uslužbencev pokrajine.
iiiiillililiiiititiiiliiiliiilliMiiilliHiiliililiniiiititiiiiiiiiiitMiittlliiiliiiiiiliilllliiiiilililiiniiiiiiiiiiniiiuitifitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiillliiiilil
Dva mlada roparja pred porotnim sodiščem
Ali je res Strain duševno omejen? To vprašanje morajo rešiti porotniki
Za javnega tožilca je mladenič zakrivil svoja dejanja popolnoma zavestno, za zagovornika pa ni zmožen hotenja in mišljenja
predstavniki teh strank, to je Krščanske demokracije, Italijanske socialdemokratske stranke, Italijanske republikanske stranke in Italijanske liberalne stranke že sestali v ponedeljek in torek ter obravnavali zlasti politični položaj, ki je nastal po volitvah, in se posvetovali o možnostih sodelovanja v okviru pokrajinske uprave ter bolj splošno tudi v mestnem merilu.
Neki desničarski list pa je včeraj celo pisal, da se je župan dr. Franzil že obvezal, da bo vključil v skupino, ki podpira občinski odbor, tudi liberalce. To seveda ni še nič uradnega, toda ne smeli bi se čuditi, če bi se to kaj kmalu zgodilo. Socialdemokrati so se torej umaknili na celi črti, kar je pač vsekakor značilno. Glede demokristjanov pa je tak preokret nekaj čisto na-
usmerili svoje barke.
V petek se bodo sestali na sedežu KD demokristjanski svetovalci z županom na čelu, ki^ bodo razpravljali tudi o začetku jesenskega zasedanja tržaškega občinskega sveta in se najbrž tudi dotaknili vprašanja sodelovanja liberalcev v odboru oziroma njihove podpore. Občinski svet je na počitnicah že od julija meseca, če ne upoštevamo izrednih sej, ki so bile sklicane po znanem ukrepu o nameravani in potem preklicani premestitvi projektivnega urada CR DA v Genovo in na katerih so sprejele sredinske stranke resolucijo z zahtevami za izboljšanje tržaškega gospodarstva.
Včeraj se je sestalo tudi vodstvo PSI, ki je proučilo volilne rezultate. V Rimu pa se bodo sestali tajniki federacij PSI. Iz Trsta odpotuje taj-
ravnega, saj niso prvič pre- nik prof. Medani.
Pred porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je nadaljevala včeraj zjutraj raz-
pravilno vzgojo, toda žal mladenič ni bil deležen take vzgoje v družinskem okolju, kjer
lu in Liberu Strainu, ki sta obtožena med drugim, da sta oropala 72-letno branjevko Zanzatin. Po kratkem obtožil-nem govoru državnega tožilca in po prav tako kratkem govoru prvega branilca obtoženca Spagnula, je včeraj spregovoril odv. Ghezzi, ki zagovarja Straina.
Kot smo že omenili v prejšnjih dneh, je Strainov primer najkočljivejši pri vsej tej razpravi. Predvsem morajo sodniki računati z dejstvom, da ni Strain še dopolnil svojega 18. leta, ko je že zagrešil vsa inkriminirana dejanja. Nadalje morajo upoštevati, da izhaja iz družine,, kjer ni našel, rormalnih pobojev za svoj duševni razvoj. Se važnejše, pa jo dejstvo, da so psihiatri u-gctovili pri njem razne duševne hibe, ki so povzročile močan zastoj pri razvoju njegove miselnosti. Strokovna ocena meni, da ima Strain miselnost, ki je normalna za dečka starega 10 let in pol. Končno je treba še omeniti, da ga o-bremenjujejo podedovane posledice veneričnih bolezni ter da kaže neke znake božjast-nosti.
Na podlagi teh dejstev, ki sr, vsa vnesena v akte, je odv. Ghezzi razvil svoj obrambni govor. Skušal je najprej dokazati, da so mladeničeve duševne hibe imele tak obseg, da so mu odvzele možnost hotenja in mišljenja. Te hibe bi bilo sicer mogoče odpraviti s
miiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiinHiiniiiitiiiiiniiiiHiiiiiHiiiiiHiniiitiiiiiii
Proračun Kmečke bolniške blagajne
la leto 1961 nad 18.500.000
Povečanje stroškov za splošno in specialistično pomoč ter za vzdrževalnino v bolnišnicah
prava proti Sergeju Spagnu- je živel. Z druge strani pa je
Pretekli petek se je sestala posvetovalna komisija kmečke bolniške blagajne, ki je proučila proračun za leto 1961. Proračun predvideva 11 milijonov 221.677 lir dohodkov in
1 > PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTKCCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Jlica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it, 20 - Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovki «0, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s«- naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četr.letn« 1300 lir polletna 2500 Ur, celdetna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljka letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja In tiska ZTT, Trat
29.736.993 lir izdatkov, kar pomeni, da bo treba kriti 18 milijonov 515.316 lir primanjkljaja.
Komisar bolniške blagajne dr. Degrandl je obrazložil proračun ter pri tem poudaril, da če bi morali zavarovanci kriti primanjkljaj, bi se njihovi prispevki tako povečali, da bi bili nevzdržni. Tako visok primanjkljaj v poslovanju kmečke bolniške blagajne Je pripisati predvsem dejstvu, da je med zavarovanci zelo velik odstotek starih oseb, in pa veliki stroški za zdravljenje v bolnišnicah. V odnosu na leto 1959 se je v letu 1960 za 58,46 odst. povečala splošna zdravniška pomoč, za 25,53 odst. specialistična zdravniška pomoč, za 19,22 odst. sprejem v bolnišnico in za 48,26 odst. doba zdravljenja v bolnišnici.
Komisar je izrazil upanje, da bo Vsedržavna zveza bolniških blagajn tudi v nadalje pomagala tržaški bolniški blagajni za nemoteno poslovanje.
Posvetovalna komisija je proračun za leto 1961 soglasno odobrila, prav tako tudi poročilo komisarja.
• «»------
Nezgoda na delu
V skladišču št. 8 v Starem pristanišču	se	je	včeraj dopoldne ponesrečil	18	let stari
Lucio Mollica iz Ul. del Pon-te št. 4. Na račun Javnih skladišč je z električno žago rezal deske,	ko	je	z	roko za-
šel na rezilo in si ranil prsta nec leve roke. Z avtomobilom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer	so	ga	s	prognozo
okrevanja v 10 dneh sprejeli na opazovalni oddelek.
zagovornik skušal dokazati tudi obstoj izrazitih patoloških okvar na njegovih možganih. Tudi te okvare, če bi bile dokazane, bi morale navesti sodnike, da priznajo obstoj dejanske nezmožnosti hotenja in mišljenja. S tem bi bila spod-bita vsaka možnost, da se obtoži kriminalnih dejanj.
Na koncu svojega govora je odv. Ghezzi omenil, da je bil Strain delaven mladenič, ki je izvedel odgovorna dela. kakor pleskanje stanovanj. Pri tem ga je prekinil državni tožilec, ki mu je svetoval, naj ne hvali preveč svojega varovanca, ker bi njegove besede utegnile spodbiti prejšnje dokazovanje glede duševnih hib.
Odv. Ghezzi je zaključil svoj zagovor zahtevajoč, da sodišče oprosti Straina vsake krivde, ker je nezmožen mišljenja in hotenja ter se mu potemtakem ne more soditi. Glede morebitnih varstvenih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti v tem primeru, pa je zrgovornik dejal, naj sodišče ukrepa po svoji uvidevnosti.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutrai. Do obsodbe bo verjetno prišlo šele v teku jutrišnjega dne.
Predstdr.ik Rossi, sodnik Li-gabue, zapisnikar Magliacca, obramba Presti, Ghezzi in Morgera.
Začetek akad. leta inštituta za moderne jezike
Inštitut za moderne jezike na tržaški univerzi je včeraj pričel svoje osmo akademsko leto. Njegov ravnatelj prof. Pierpaolo Luzzatto Fegiz je v svojem uvodnem govoru orisal delovanje inštituta v preteklem akademskem letu. Dejal je tudi, da so se razni diplomirani prevajalci in tolmači uveljavili v Italiji in inozemstvu. Tako je Lilijana Jazbec dobila službo pri OZN. Lani je obiskovalo razne tečaje 170 študentov. 22 profesorjev je na raznih stolicah predavalo skupno 4160 ur. Le. tos bodo poleg dosedanjih štirih jezikov učili tudi ruskega in holandskega.
Otvoritve akademskega leta so se med drugimi udeležili podprefekt dr. Vicari, šolski skrbnik Pugliarello in drugi predstavniki oblasti. Prvi je na kratko spregovoril rektor dr. Origone. Uvodno predavanje pa je imel lektor angleščine na tržaški univerzi prof. Hewitt, ki je govoril o tem, kako gledajo Evropejci na ameriško politiko.
O Prva senatna komisija bo na svoji seji 24. novembra proučila na zakonodajni ravni
Po poročilu trgovinske zbornice
Zadovoljiva zaposlitev industrije v septembru
Proizvodnja v ILVA se je okrepila in stalno narašča v čistilnicah mineralnih olj
Izšlo je zadnje mesečno poročilo tržaške trgovinske zbornice za september. Obsežna publikacija vsebuje vrsto podatkov gospodarskega in socialnega značaja in med drugim tudi podrobni pregled položaja tržaške industrije. 2e ir. skupnega indeksa industrijske proizvodnje, ki smo ga objavili pred nekaj dnevi, je razvidno, da je bila industrija na splošno zadovoljivo zaposlena, kar pa tudi izhaja iz pregleda stanja posameznih podjetij.
V ILVA sta obratovali dve bateriji peči za koksarjenje, visoka peč, martinovka in valjarna. Proizvodnja je bila nekaj višja kot prejšnji mesec ter so naprave zadovoljivo izkoriščali.
Stalno narašča proizvodnja tržaških čistilnic mineralnih olj ESSO in Aquila, saj so tako septembra v obeh čistilnicah predelali 136.717 ton surovega petroleja, medtem ko so lani 123.438 ton. Normalna je produkcija v tovarnah lakov, barv in smol, kjer so izkoriščali 48 odst. naprav. Zadovoljivo je stanje farmacevtske industrije, ki je zabeležila nekoliko ojačano povpraševanje na notranjem tržišču. Tovarna vžigalic v žaveljskem industrijskem pristanišču je proizvedla 73,6 milijonov vžigalic in izkoristila naprave 33,2 odstotno.
Zadovoljivo je bilo obratovanje tovarn konserv, nič bistveno novega niso niso zabeležili v obeh večjih žganjar-nah. Pri »Dreher« nadaljujejo s programom obnovitve in modernizacije naprav. V mlinu »Variola« so izkoristili naprave 92,2 odstotno.
Tekstilna industrija je bila v celoti zadovoljivo zaposlena. V tržaški konopljarni so napravili 3.373 stotov vreč in tkanin iz jute in izkoriščali naprave 110,6-odstotno (septembra 1959 3.272 stotov). V podjetju »Industria triestina fibre tessili« je ostala proizvodnja v bistvu nespremenjena in so izkoriščali naprave 60-odstotno. Podjetje »Pettina-tura di Trieste« je bilo dobro zaposleno in je predelalo 4.223 stotov umetnih vlaken (avgusta 2.866 in septembra 1959 3.366).
Oblačilna industrija ni zabeležila večjih sprememb ter
izkorišča naprave približno 55-odstotno. Polbžaj lesne industrije se je nekoliko izboljšal in so izkoriščali 72 odst. naprav. Ugodno je tudi še nadalje stanje gradbene industrije.
Prometna nesreča
Na križišču Ul. Concordia in Ul. VespUi_ci se je zgodila včeraj okoli poldneva promet-na nesreča, katere žrte\ je postal 31 let stari Francesco Leone iz Ul. Papiriano 2. Leone je hotel s svojo vespo zaviti v Ul. Vespucci, takrat pa je iz nje privozil avto Fiat Gt'0, in že sta obe vozili trčili. Vespista je seveda vrglo na tla, pri čemer si je poškodoval gleženj desne noge. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu samo nudili prvo pomoč, nakar so ga s prognozo okrevanja v 5 ali 7 dneh poslali domov.
[ OLKDALltČA~]
VERDI
Jutri ob 20.30 bo tretja predstava Verdijeve opere «S,mon Botcanegra« z istimi izvajalci kot doslej.
V soboto pa bo prva predstava
Ghed-.nijeve opere «Marija Ale-ksonidnjsrci«. Dirigiral bo Ciau-dio Abbado, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Luisa Malagnda, Carla Otta, Rosa Laghezza, Renato Cioni, Rino Puglisi, Giorgio Tadeo. Zbor bo vodil Adoifo Panjani. Režija: Carlo Piccinato.
Pri gledališki blaga/ni se nadaljuje predaja vstopnic za obe predstavi.
TEATRO NUOVO
V petek 18. t.m. bo otvoritev VII. gledališke sezone s Piran-
dtllovo predstavo «Sest oseb išče avtorja«. Režija Giuseppe Di Martino.
Cene: sedeži sektor A 1100 ur; sedeži sektor B 650 lir; galerija 300 lir.
* * *
Abonmaji i.n prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 pri gledališki blagajni v Ulici Giusui..a.iO ler v Pasaži Protti.
Cena za abonmaje za sedem predstav:	za premiere:	sedeži
sektor A 6000 lir; sedeži sektor P. 4000 lir.
Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 lir; sedeži sektor B 2000 lir.
* * *
Dramska šola sporoča, da bodo tudi letos odprti v Teatro Nuo-vo tečaji za dramatiko za otroke do 14. leta starosti, in sicer začetni in nadaljevalni tečaji. Za vpisovanje in informacije na) se interesenti zglasijo v upravi Teatra Nuovo, v Ul. Giustiniano 4, vsak dan od 11.30 do 13 in od 15 do 19.30.
IIIIIIIMIIIlIlHIIIHIIIIIIIIIIIIHIIimillllllHIIIIIHIIIIIllllllllimiltlllllUllllllllllllllIlUIltllllllllllll
Dosedanja posojila rotacijskega sklada
Skupno je bilo do sedaj izdanih za 46 milijard lir posojil tržaškim	in	goriških industrijskim podjetjem
Slovensko gledališče v Trstu
V torek, 22. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju JOŽE JAVORŠEK
«MANEVRI»
Komedija v dveh delih Režiser: Jože Babič Asistent režije: Adrijan Rustja Scenograf: inž. arh. Niko Matul Kostumograf: inž. arh. Milena Matul Glasba: Aleksander Vodopivec Besedno songa: Tit Vidmar
K I N
GLASBENA MATICA
TRST
V soboto, 19. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZRORA IZ CELJA
Dirigent EGON KUNEJ
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 od srede dalje. Cene: Parter 300, galerija 200 in za dijake 100 lir.
Odbor za upravljanje rotacijskega sklada v korist tržaških in goriških industrijskih podjetij je odobril nadaljnja posojila v višini 770 milijonov lir. Spise so sedaj poslali odgovornemu ministrstvu v Rim, da izda dokončno odobritev.
S temi zadnjimi posojili ;e celotna vsota posojil, ki jih je izdal odbor, dosegla 17 milijard lir. Ce pa k temu prištejemo še izdana posojila za časa biv-
zakonski načrt, ki dokončno ureja vprašanje uslužbencev
bivše ZVU.
 «»-----------
Brezvesten motociklist podrl pešca in zbežal
Včeraj ob 14.15 so na ortopedski oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 40 dneh 66 let starega Giovannija Giorgini-ja iz Ul. Gambini 37.
Giorgini, ki je v bolnišnico prispel s taksijem, je povedal, da je hotel predvčerajšnjim popoldne prekoračiti Ul.
Bramante, ko je vanj trčil neki motociklost, ki je vozil v smeri Ul. S. Giusto. Čeprav je motociklist vozil hitro, je videl, da je pešca p_odrl, se vendar ni ustavil in je vozil naprej. Giorgini je spočetka mislil, da ne bo nič hudega, toda ponoči so ga bolečine, ki niso prenehale niti zjutraj, prisilile, da se je zatekel v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima Giorgini hud u-darec na desni nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami.
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifmmiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiimtmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimimHHiiiiiiiiiiiimiiiiii
strstvo že odobrilo ter ga bo podjetje uporabljalo za obsežno razširitev naprav, tako da se bo proizvodna sposobno t papirnice podvojila. Računajo, da bodo nove gradnje končali spomladi 1962. leta in da bodo zaposliti še nadaljnjih 300 delavcev.
Odbor je odobril v zadnjem razdobju tudi 440 milijonov lir posojila v korist podjetja CILE, ki sedaj predeluje dragoceni
še ZVU, pa dosežejo posojila I tropični les v zasilnih prosto-rotacijskega sklada v celoti 46. rih v prosti luki. Podjetje pred-milijard lir.	I	videva celotno investicijo v vi-
šini 1 milijarde lir, s čimer bodo zgradili v žaveljskem industrijskem pristanišču sodoben
Obstoječa sredstva, s katerimi razpolaga rotacijski sklad, so nezadostna za kritje vseh potreb in zahtev, saj je mnogo večje število industrijcev, ki bi radi s pomočjo tega sklada zgradili nova ali obnovili ter razširili že obstojega industrijska podjetja. Delno je temu odpomoglo generalno ravnateljstvo zakladnega ministrstva, Ki jp pred kratkim odobri’o posebno integracijo v višini 2.225 milijonov lir.
Med najobsežnejšimi posojili, "Iti jih je odobril odboi v zadnjem razdobju, je posojilo za 3 milijarde 400 milijonov lir, ki so jih dodelili papirnici ob Timavu. To posojilo je mini-
Jz sodnih dvoran
Prizivno sodišče je potrdilo nekaj obsodb sodišča nižje stopnje
Obsojen nepoboljšljiv mladoletni tat - Prikolica ni imela pravilne evidenčne tablice
Včeraj zjutraj je nastopil na prizivnem sodišču svojo službeno dolžnost dr. Domenico Calvelli, novi sekcijski predsednik prizivnega sodišča, ki prihaja iz Bielle. Nastopajočega predsednika so pozdravili namestnik državnega prgvdni-ka dr. Marši v imenu državnega pravdništva, Cracolicci v imenu zapisnikarjev in odv. Padovani v imenu odvetniškega zbora.
Takoj nato je sodišče prešlo k obravnavanju raznih prizivov. Med drugimi je sodilo JO-letnemu Giordanu Vittorel-liju iz Ul. Felice Venezian in 20-letnemu Francescu Fontani iz Ul. Cavana 6, ki sta bila obtožena naslednjih prekrškov: nedovoljen prehod preko ulice, ker je službujoči prometnik zaprl promet v omenjeni smeri; nasilje proti prometniku Egidiu Queriniju; telesne poškodbe v škodo istega. Obtožena sta bila še, da ob tej priliki nista hotela pokazati svojih osebnih dokumentov.
Dogodek, ki je oba mladeniča pripeljal pred sodišče, se
Koliko let že ta stara ženica prodaja kostanje na Istem vogalu?
je odigral 26. maja 1958. Dne 16. novembra lanskega leta je tržaško kazensko sodišče obsodilo Vittorellija zaradi druge in tretje obtožbe na 7 mesecev in 10 dni zapora. O-prostilo pa ga je za prvo in četrto obtožbo zaradi amnestije. Fontano je oprostilo v pogledu druge in tretje obtožbe, češ da ni zagrešil inkriminiranega dejanja. Za prvo in četrto obtožbo pa je oprostilo obtoženca zaradi amnestije.
Na včerajšnji razpravi je prizivno sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo.
* * *
Pred istim sodiščem se je zngovarjal tudi 35-letni Antonio Tabone, doma iz Gorice, Tržaška ulica 54.
Tabone je bil obtožen, da je ponaredil 79 menic ter z r.jimi plačal trgovcu Gianvi-tu Albaneseju iz Trsta razno blago, ki ga je kupil pri njem. Zato so ga obtožili tudi goljufije. Vse te prekrške so preiskovalni organi ugotovili v Gorici dne 7. aprila letos, 9. septembra je goriško sodišče obsodilo obtoženca na 3 leta zapora in 21.000 lir globe. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo.
* * *
Okoli 13. ure 24. septembra lanskega leta je 54-letni natakar Lodovico Battistutta iz U-lice sv. Justa 28 kolovratil po ulicah Giulia in Rossetti. Možakar se ga je bil pošteno navlekel in ker je bil zelo vesel je nadlegoval mimoidoče. Ustavila sta ga dva agenta civilne policije ter ga hotela odpeljati. Battistutta pa je začel vpiti na ves glas in zmerjati policista. Zato so ga prijavili sodišču zaradi razžalitve javnih funkcionarjev, pijanosti in preklinjanja. Kazensko sodišče je 1. decembra lanskega leta prisodilo Batti-stutti 4 mesece in 20 dni zapora ter 4800 lir denarne kazni. Včeraj je prizivno sodišče potrdilo razsodbo sodišča prve stopnje.
* 4> *
Pred kazenskim sodiščem,
ki mu predseduje dr. Edel, sta se morala zagovarjati včeraj 20-letni Giovanni Balloc-co iz Ul. Canova 18 in 20-letni Fano Gigli iz Ul. D’Annunzio 70. Mladeniča, ki sta od aretacije dalje bila v priporu, sta bila obtožena, da sta ukradla 11. septembra letos neko vespo ter nekaj dni kasneje poskušala zbežati v Francijo.
Sodišče je spoznalo oba za kriva ter ju obsodilo na 10 mesecev zapora in 16.000 lir denarne kazni. Kazen je pogojna samo za Ballocca in ne bo vpisana v njegov kazenski list.
Ballocco je priznal tatvino. Pristavil pa je, da je vespo ukradel Gigli. Slednji je i-mel lani trikrat opravka s sodiščem za mladoletne, in sicer zaradi raznih tatvin. Tedaj so ga vedno oprostili, ker so menili, da ni zmožen mišljenja in hotenja.
Na pretun se je zagovarjal včeraj pred sodnikom Tavel-lo 31-letni Domenico Cantel-mi iz Pontecagnana (Salerno), ki je bil obtožen, aa je vozil kamion, katerega prikolica ni r.osila pravilne evidenčne tablice. Cantelmija je bila policija ustavila 21. aprila letos v bližini Križa. Pri pregledu vozila so policaji ugotovili, da je bil na prikolici duplikat e-videnčne tablice 31. maja letos je pretura s kazenskim dekretom obsodila Cantelmi-ju na 25 000 lir denarne kazni. Včeraj je sodnik Tavella zvišal kazen na 35.000 lir.
obrat, kjer bo v treh skupinah zaposleno v celoti 100 delavcev.
Uspehi tržaške kvesture v mesecu oktobru
Leteči oddelek kvesture ter policijski komisariati so v preteklem mesecu oktobru prijavili sodnim oblastem:
1 osebo zaradi žalitve vojske, 2 osebi zaradi odstranitve oziroma poškodbe predmetov, ki so bili zaplenjeni 2 osebi zaradi nasilnosti in gleženj javnemu funkcionarju, 4 osebe zaradi odpora javnemu funkcionarju, 1 osebo zaradi motenja cerkvenih obredov, 1 osebo zaradi posilstva, 1 osebo zaradi hudih spolzkih dejanj, 1 osebo zaradi korupcije mladoletnih, 33 oseb zaradi povzročitve telesnih poškodb, 5 oseb zaradi nenamernega umora, 13 oseb zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, 23 oseb zaradi klevetanja, 2 osebi zaradi širjenja neresničnih vesti, L: oseb zaradi groženj, 36 o-se-b zaradi tatvine, 6 oseb zaradi goljufije, 23 oseb zaradi pijanosti, 4 osebe zaradi prosjačenja, 3 osebe zaradi izstavitve nepokritih čekov, 1 ose bo zaradi slabega obnašanja v družini itd.
V mesecu oktobru so policij skl agenti poleg tega aretirali še 23 oseb na osnovi zapornega naloga ter naložili 1384 raznih glob. Našli so tudi za 4 milijone 760.000 lir ukradenega blaga in ga vrnili lastnikom.
KADARKOLI
se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na
PRIMORSKI
DNEVNIK
Dovolj, da telefonirate n:i štev. 37338, ali da izročite vaš naslov našemu raz-našalcu.
Palače hotel Portorož
Odprt celo zimo
Vsak dan program v
nočnem baru
razen v petkih Vsak dan ples v
restavraciji Jadran
razen v petkih
Znižane izvensezonske cene Vljudno vabljeni
( UDIIHKA PROSVETA )
Podružnica šote Glasbene Matice v Barkovljab bo pričela z vajami otroškega pevskega zbora ki ga bo vodila Nora Jankovič.
Vljudno vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke k prvi vaji, ki bo v soboto 19. t.m. ob 17. u-ri v prostorih prosvetnega druš-, tva »Barkovlje« v Ul. Cerreto 12.
22. t.m. zvečer nastopi v dvorani na Kostovelu Komorni moški zbor jz Celja, ki ga vodi prof. Egon Kunej.
Fenice 15.00 «Vsi domov*, to Sordl, Serge ReBS ^ Excelsior 16.00 »Toda ^ y. Clark Gable, Carroll B«*' li Palmer, Lee J.	l0.
Fllodrammatlco 16 00
lovaji (zapravljena živU'« Prepovedano mladini. ^
Grattacielo 16.00	1	jo»»
vratih«, Stamley BaKC1' Cra-ford.	v„j>.
Arcobaieno 16.00 «Balada
ku», Valodia Ivascov, CJ!r Proha-rienko. Nagrajen nesu in Minsku. . Superclnema 16.00	rfr
Nevski«. Eisensteinov
kolaj Cerkasov.	^
Alabarda 16.00 “Zmenek schii«, scopecolor, Mm > nico Modugno.
Aurora 16.30 «Adua in ce».	„,rwlt>.
Capitol 16.00 «Ne j«#* j*" Doris Day, David Niv Garibaldi 16.30 »Izziv .tjS Cnyju», Rosa-ura Rev“ Cristallo 16.00 «Wbisky m technicolor.	„
Impero 16.00 «Bele sew Italia 16.00 «Tiste», K«' ml* Klaus Holm. Prepoveo* dini. Zadnji dan. .-rečnlio Massimo 16.0 »Dežurni na p,. Luisella Boni, Mano trizia Delta Rovere klr Moderno 16.30 «SalomO*igi(n, ljioa Sabe«, Gina L°
Yu! Bryrvner, tecftnicol Astoria 16.00 «Anastazija"- yui color, Ingrid Bergman-Brynner.	^	kij-uf>»
Astra 16.00 «Dvojm obrat ( ^ Vittorio Veneto 16.0° «R®^vedand nice«, G. Ferzetti. PreP° mladini.	, ufalj1’-
Marconi 16.00 «FraocoSK» sicK techoicolor, Chelo Alon3"’ Eattaglia.
Savona 16.00 »Zapeljive”’ to Sordi.	gin#'
Ideale 16.00 »Tri tujke L Odeon 16.00 «Teresa J" rfa-Fra-ncoise Arnoul. no mladimi.	.	_*■«.	V'
Skedenj 16.00 «Arm mer o biserih«, Eva
ster^;
Bar'
-tok-
STE VIDELI NOVE TEIEVIZORjE
pri
Radio Trevisa*
ULICA S. NKlOl’0^
predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 1*-Technicolor film:
Komingški odpadniki
Igrata:
(I rinnegati di Koming)
PHIL CARREY in MARTA
hie*
Danes v <SUPERCINEMA PRINCI^’
.t 16. «ri	VELIK	FILM
SERGEJA M. EISENSTEINA
EDUAftD TISSE SERfiUEl PR0K0F|EV
CINELATINA
C
KA/AA OltVUNTII.A
( MAH OPLAŠI J
BRUSIM CAHLO, Trst. Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — tra|no goreče peči »ARGO« ter na pllu in elektriko. Olajša ve pri plačilu Postrežba plina na dom. — Tel. 29-141,
Narodna in Studijska knjižnica v Trstu bo imela svoj tretji redni občni zbor v četrtek 24. novembra t.l. ob 18.30 v svollh prostorih v Ul. Geppa 9 s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika
2. Poročilo tajnika
3. Poročilo blagajnika
4. Poročilo nadzornikov In raz rešnlca odboru
5. Izvolitev novega odbora
C. Smernice za bodoče delo
7. Razno.
• # •
Narodna In Studijska knjižnica bo piiredlla v zimski sezoni 1960 61 sledeča predavanja: leposlovje: moderno slovensko slovstvo, zgodovinski razvoj slovenskega jezika, prešernoslovje:	folklora:
stan slovenski običaji na Pri morskem; umetnostna zgodovina: primorska umetnost, moderna slovenska umetnost baročna slovenska umet-nost: tehnika: nuklearna fizika, naš pogled v vesolje (a-strorvavtilka), fotografije Lune; sociologija in pravo: kozmično pravo, misija dobre volje (socialistični odnosi).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Homa 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr Gmeiner, Ul. Gluha 14; Al L!oyd, Ul. delTOrologlo 6; dr. Signori, Trg bolnišnice 6.
4
ROJSTVA. SMRTI I‘n1 F V
OD VČERAJ DO 0'
■0*°%
.a )č i
j 'jOv AQ' Dne 16. novembra	^
v Trstu rodili 4 otra pilo 11 oseb, poroke pa	,,-ir
SO-
UMRLI
les, 88-letna Arina )oSW,0l\j Moellhausen, 58-letm a )Us « la, 66-lelni Bruno f^-nl letni Carlo Lozar, '-Cina Fusco, 41-le-tn-a * Mk® n heh, 74-letn| Manilo , v-L,,/ letna Antonia Brat ni, 66-letni Giuseppr letni Giorgio Trocca-
ie v*ef
Za vedno nas J
pustila naša predra
Leopolde Mrkoft
Pogreb bo daneS hiše žalosti.
V
poP°
/.alujoti slA
jrri
Marija in
sta Milen*. v j ter vnuki ^
Kreguljišče - T'ytep>,’r9 Rihemberk, 1?- n
ČETRTKOVA ČRTICA
1ACUSO
/SIKAVA:
Misli v temi
,Ce bol
zares oslepel, ne
ial preneslQ> ^a bi te gle-okr' kako nebogljeno tipaš trihB 5ebe- Ni to tako svetla odnost, kajne? Morda bi 0 bolje, če bi umrla, je
•tosih Hi v "lordi
rek la	njegova	zena.
l'edel	za	gotovo,	če se
tjt ne	šoli- Skoraj	ognje-
le to povedala. i,	J*es<	bi	dodala,	ubijva
^Grozno je
živeti tako
^ - » vsak dan bedneje. atih se je strinjal z njo,
liki, 2ares- Drugič Pa je ^ kaj takega: p0j( Sinoči mi je prišla v kiirna niisel ideja. Pretočil sem’ kaj b' lahk° c,ian'	oslepel.	Ne	pre-
e "11 mnogo stvari — 0 glasba
»« bi
je izključena — itnel časa, da bi se lot„-' dobro naučil igrali tod' ?a . lahko poučeval, 'hh niisliš o detektivom. zV°dbah? Poizkušal si to , ksno izmisliti. Lah-it/tt ’ id bom izdiktiral. Delt,, zgodoe Oi lanko
Z:r “■»
"jeni le‘ 2 obrazom obr-prefcon k niei, beli zavoj \ 7 » ’ nasion7en na ok-ji alostno. Skušala si ga pi!c 'odstaviti kot slepega jene detektivskih zgodb, Zre-
pomanjkanja
iib«r zaradi **ebe
-tl L *
*« strme le v temo več-
■ n^a- Bledega zavoljo po-P° soncu. A te zaprte
C' Umor, kri in noč, •oin 69 v borbi z deteKti-
ie[ t	^e	vse,	kar bi	vi-
tij' j6 strahotne prizore. V im 8op lemi bi si ustvar-Streste temačno družbo. lkv0a se io in zmajala z
to. Af to nel Ne ugaja mi Sme^	ki	bilo	umreti.
!tc°jerSe ^e pod svojim
|p' l ,
°*i*Pel	Botovo,	da bo
tj 0	^id	mu	je nenado-
N»#,).a	’ Potem pa so se
% gl szrastki na roženi-bil<l n,' 0 že nevarno, ker sta 4 ie if°deti tudl eemct. Tuhtale ' izrastki izginili, bi
'1 {e depravil ne brazgotine &i *er	ne	bi ozdravili,	ne
Etikrntn° n,,coli več videl. *ičn0 1 dvakrat je res-^Pomislil, da bi se ubil, t« jCti že predlagala njego-časa je resno k f/a-na detektivske zgodit	d0 je zajela pd-
1ki,e ,z,nišljat si je fanta-'Iiiejj nacrte, kako bi si k* ni,lnar- Toda kakor je ‘ie,0t eval, so postajale .^eže vedno konser-!“	A v globini te-
t<ilen erv<ttivizma je našel Hi	bedaj ni več
i bn načrtovati vnaprej. •° Ootr!n *)0 zvedel, da {% }V° oslepel, bo, ver-%’ ^. kai našel. Ni bilo i na to. Ce bi
Hi
Hlo
Predvideti, kaj se bo bi
kakor otrok, kako mu
*^"0delrCa ^ Prek° TO~
• j} Se kaj lahko zrno-i	ko1"'**
H t-Ba *•
j,' »obtal‘a*’- Skl°nila se le, 'ozd. ,n odvrgla. Bila
n. jj a2ena.
Hi j?1 je ne znaš jesti?
? >lebn,90Vora- Ni kil va-J*6**). e ’n ie celo prebrati fosei *>°menil° zanJ ve-i!ti°in ■ J° 0a je delalo ^1 Hiu 0S(tmljenega. Cim i )e j , le bilo, tem bolj S i( j kit, ob njej. Vse m^Jiue6 2avedal njene raz-S :	oad.aLjenosti. Med
h ie bilb>l prepad- Kako
U^it >ri ° to neznano, ko 5 kar ,n je lahko de-%	bottll Zdravje
hje u,tva.
vse iuna že Pobrala iz I foloiii osti, preden jo ?<tala a na krožnik in mu
i, "‘“steu
j, Hu Poset. kot skrb '< “etn
i’ ST,,# otroka- Jedel re2 znakov užitka, L® »o n H°t stroj. Samo J«, k,,Je živahno prenu-t,.*e nar!0?1 Je 2 ribo, to-> ®iltu	se je boril po
Palčkami. Skušal
ho' bel' **ele llse na fcroi'
'“i. t .stvari je lahko °“a nič drugega.
«.iru!na	odloiila
p, ®°pe , e m op.ieooala
'“a , re2Plodne napore.
C 5'0 ” žok.
36 *lsa na tvojem
HiPčieTe!Sar Vei?
tu °iln„ 1 Vse, ali nisi?
\’‘ek nZ>nl' Pod°ltnli je
S 'Poje T, kToin,ku ,n vj' 2«,.,;, Palčke na pla-
,Clt
(j0 - Je strašen bes. °a je prijela za
H8,9 "odit
,	0	na	ulico,	po-
iil j)01q	1	in	se	z	njim
k i* n0„ 2drapniku. Zdrav-
-|,,enr^0rii z vedno manj-•»,, Hrei,al"°st3o.-O*- TnH'la j6 včasih u-* ne a tudi če posku-p° , moremo vedeti,
iS«,bo ■
V^ela
^onialo. Zato...
3e osamljeno. Bar, ki, bi ji
\°it ni. predenj, s kole. hSiai°,Vih kolenih, in
t'	nilcOi
s\°ma„al
SiH tf,°dpria *aojo des-
^ KJobt-a»n eUlie pr,,d n^e' s , 'i’:, m' *Ali jo lah-
i-iblco
v'® Predr*ke,n, da je ne-
^ano.
' i '®likn
tr*	Pokaza-
\''efaj ° al je. Huje je *' Je jezno mi-
— Ne vem.
— Poskušaj sedaj! Njen glas je bil besen. Držala je pest dva čevlja pred njegovim obrazom. Se vedno ni videl
— Dva prsta?
Ta dan ni mogel zadeti števila. Dokler ni primaknila prstov tako blizu, da so se dotaknil njegovega nosa. Bil je potrt. Ni se mogel boriti proti njeni strogosti in razdraženosti. Zleknil se je na hrbet.
— Prosim te, pripravi mi posteljo.
— Si zaspan?
— Kakšen smisel ima tako sedeti?
Zagledala se je v njegovi debeli lici in brado. Brada se mu je strašno razbohotila. Segrela je vodo, stopila za njegov hrbet in nestrpno obrila trdo brado.
— Pridi sem za trenutek. Poklical jo je in prišla je in se postavila predenj. Z rokama se je dotaknil njenih stopal.
— Kaj hočeši
Zasmejal se je in rekel:
— Poslušal sem te, kako hodiš, Čuden zvok je to. Serija različnih zvokov pravzaprav, Mislil sem, da imaš ploske noge, in resnično jih imaš.
Bilo je to prvič, odkar mu je začel pešati vid, da je opazil obliko njenih stopal.
Postavil je mnogo skled in krožnikov v vrsto in udarjal po njih in rekel, da imaš lahko pravi klavir, če sestaviš vso skalo.
Bilo je čudno, da ima človek v njegovem stenju še vedno zdrave želje. Medtem ko je prepuščala svoje telo njegovim . nežnostim, se ni mogla znebiti misli, da bo občutila nekega drugega moškega. V njegovem vedenju je bilo mnogo žalostne in obupane nagle jeze. Njeno življenje bo postalo sen, ki lebdi v njegovi temi, toda to, je nenadoma ugotovila, ni bil razlog za obup, sploh ne, Morda, če bi tudi ona oslepela, za njo bi se začelo novo življenje, z novimi občutki, izdvojeno in očiščeno v svetu miru. Svet, osvobojen barv in oblik, v katerem obstaja samo dotik m okus in zvok. Zaprla je oči in gledala. In svet skrivnosti in jantazije, ki ga do takrat ni nikoli ponoči občutila, se je nejasno oblikovali pred njo.
samo
— Se spouneš, ke sm reku, de demokracija je ana jejst reč?
— E, Mihec, si reku ja, ma tu je blo pred volitvami.
— Kepej ku pred volitvami. Forte le-pu se me je zdelo, ke so tabat pisali po žornalah samo od nekšneh bark, ke jeh bojo delali u Trsti jen od noveh kvartirjeu jen pod penzjonou jen same h takeh lepeh reči; e, jest rečem, da je pred volitvami vselih le pu. Človek živi od sameh lepeh misli glih taku kakor u soboto zvečer, kadar si jegrau na totokalčo jen kadar se spraulaš spat si misleš: morbet bom vre ju tre pop oudne p ostau miljonar.
— Ja, res je lepu namalo sanjat jen štedirat kaku boš ponucau meljone.
Jen taku, videš, tudi pred volitvami vsi žornali nečko skrbijo, de be bli vsi dobre voje jen pišejo same lepe jen dobre reči, zatu de be bli ledje zadovolni jen radi volili tisto listo ke čejo uani. Ma, dragi moj, vse pasa jen taku pasajo tudi volitve! Jen pole pej pride ven vse ta slabo. Glih taku ku kadar si v veseli kompa-niji jen piješ jen ješ jen zgebiš nuč jen poie drugi dan te pej boli glava. Jen zde j pej pišejo kaku se štedenti na univerzi jezijo zastran velikeh taš jen kaku štedenti niso šli nanka zraven na tisto ceremo-njo od začetka akademskega leta. Jen kaku ke protestirajo jen de se naleš obnašajo brez rešpeta. Jen pole nazaj pišejo de bojo več ku gvišno ustuuh delo u fabrki od klobas jen šalamou od tistga Dukčeviča jen Masetata. jen de bo šlo spet na cesto aneh dvejstu deloucou. Jen, se zna, so prou čakali, de pasajo volitve za mi poslat domou kartoimo za se prežentirat zastran nekšneh taš. Ke tam te ne puzabejo! Jest samo rečem: Buh dej hmali spet kašne volitve, de bomo spet živeli an cajt u miri!
E, Mihec, ti videš črno. Ma tisto pej ne videš, de so — denmo reč — nardili automobile bol poceni. Jen tisto bol po ceni vela tudi zdej, po volitvah. Kej tu ne{ ne šacaš?
— Videš, Jakec, prou neč. Zatu ke mene je prou vseglih, če košta an auto an meljon al pej devestutaužent, ke jest se ga ne bom kupu. Ke jest be mogu bet brez kvartirja, brez obleke jen brez jest skori dvej leti jen vselih zmiri delat jen vlejč plačo, de be se lahko kupu an tašen poceni auto. Ma tisto pej ne poveš, de se je pocenla tud: ana druga reč, ke be bla za potrebo strašno draga. Nemci, ke so po hudiči, so znajo.'.', ano atomsko bombo, ke bo forte malo koštala jen taku, de se bo lahko preskrbu s tašnemi bombami tudi kašen revež, ku be reč tudi majhne države. Videš, taku gremo mi naprej ses temi ra-zorožitvenimi konferencami! Tam u Ženevi jemajo pej kar naprej nekšne seje (so jeh do zdej jemeli pasat tristu) jen ne pridejo nekamer. Jest rečem, de jemajo vse te seje samo za mejšat ledi dokler se dobro ne prpravejo na vojsko. Sej arne-rikanci kar naprej speščavajo u left nekšne vanguarde, nekšne mišile (miline niš, be mogli spestet u left!) nekšne rakete ses atomsko špico jen same tašne nevarne je-grače. Tolko cajta se bojo s tem jegrali, de se be zgodila nesreča. Tu je glih taku, ku če daš otroki škarje za se jegrat.
— E, nekej jemaš prou. Znaš kej, Mihec, de bomo namalo pozabli te grde reči, pejmo u soboto u Auditorij poslušat tisti zbor, ke bo pršu dol s Celja. Prave jo, de pojejo forte lepu.
— Ben, mene, sej znaš, ni dosti do tega, ma vselih bom pršu tudi jest, zatu de pridem namalo na druge misli, Alora se uidemo u soboto.
\ ženski garderobi zopet predn jači krzno
Služi predvsem za okraske na popoldanskih in veiernih oblekah
Vse modne revije, na katerih so pokazale največje modne hiše svoje modele za letoš. njo jesen in zimo, so potrdile predvidevanja, da bo tokrat pripadlo prvo mesto v ženski garderobi krznu. Iz krzna so ne samo plašči, jopice, klobuki in torbice, temveč tudi ovratniki in robovi na popoldanskih in večernih oblekah. Krzno nima torej več sarno že tradicionalne funkcije, da nas greje, temveč služi predvsem za okras tako dnevnim, kot večernim oblekam, ki pridobijo s tem brez dvoma na lepoti in eleganci. Da so takšni «okraski» zelo dragi, nam ni treba še posebej poudariti. Modni ustvarjalci namreč ne «skoparijo» pri izbiri krzna — oaiočili so se za najlepše, a tudi za najdražje vrste krzna — za takšne, o katerih se nam pred leti še sanjalo ni, da jih je mogoče sploh dobiti, oziroma kupiti. Krzno iz vizona (ner-za) je sedaj vse premalo za modne ustvarjalce, ki so se odločile za vse bolj dragocena krzna, iz katerih so imele do sedaj plašče, ali jopice, le kraljice, ali pa zelo bogate
dame. To krzno uporabljajo vratniki, tako veliki in boga-
sedaj kot okrasek pri večer-nih, pa tudi popoldanskih o-blekah in pravijo, da je ženskam zelo všeč. To jim rade verjamemo!
Na srečo je moda sedaj bolj širokosrčna ter dopušča možnost, da so ženske moderne in elegantne tudi, če si ne morejo privoščiti tako dragocenih krzen. Tem so na izbiro kože lisic, ki so bile okrog leta 1930 najbolj upoštevan modni artikel. Iz lisic so lahko ovratniki na zimskih plaščih, kot tudi robovi in zapestja na večernih plaščih in oblekah. Veliko modno atrakcijo predstavljajo na primer zopet večerni plašči iz belih, ali pa srebrnih lisic, kot -tudi večerni klobuki iz istega krzna.
Za športne plašče in jopice so še vedno v modi krzna s kratko dlako, ki dopuščajo lepše in bolj izbrane kroje. Iz takšnega krzna lahko napravi, mo tudi podlogo pri zimskem plašču, ki bo tako pridobil ne samo na eleganci, temveč tudi na udobnosti in toploti.
In za razliko od preteklih let naj povemo še to, da so letos v modi zelo veliki o-
lllllllllllllllllllllllllllllllllIHlillllllllllllllllllllllllillllllllllllulllllllllllltllllflllllllllllllMIIIIIIIIIttltlllllllllllHIIIItllliittitiiiiiiiiiillllllllllllllllliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillillllllillllllllllllllllii
Aerodinamika še zdaleč ni popolna
Zakaj	bodo	bo
morala	leteti
Kritična hitrost je tik pod in tik nad zvočno brzino ■ Vakuumi in vrtinci
(Nadaljevanje na 5. strani)
Predvčerajšnjim so iz ZDA poročali o novem uspehu poizkusnega letala «X-15», ki da je letel 3200 km na uro v višini 24.000 km. Te številke bi nepoučenemu človeku dale misliti, da je letalska tehnika premagala že vse ovire. Toda pribiti moramo, da je letalstvo neizpodbitno doseglo izredne uspehe, da se pa konstruktorji letal še vedno ubijajo z ogromnimi težavami, da bi letalu dali na eni stra-
ni koristno, hkrati pa tudi varno brzino. Za kaj gre?
Potniška kot' tudi vojaška letala, pa naj gre tudi za najmodernejša, lete v ogromni večini še vedno pod tako imenovano zvočno brzino, ki znaša 1200 km na uro. So seveda tudi letala, ki lete z večjo brzino, toda tu gre predvsem za reakcijske lovce posebnega tipa, ki pa so še vedno bolj eksperimentalna kot pa 1* vpeljana letala. In za ta le-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMjiniiiiiiMiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimittiiiiiiimiiMiiiiiiimiimiiiiiiiii
Komorni v soboto
zbor iz Celja v Avditoriju
V soboto bomo imeli v Avditoriju zopet pomembno kulturno prireditev, ki neposredno po prvi letošnji premieri Slovenskega gledališča dokazuje, da smo že krepko vstopili v novo kulturno-prosvetno sezono. Nastopil bo Komorni moški zbor iz Celja, ki ga imamo Se v prijetnem spominu iz leta 1954,
Zbor je lani praznoval 10-letnico svojega obstoja in delovanja. V tem razmeroma kratkem razdobju je opravil veliko kulturno nalogo, saj je od takrat dalje sodeloval na raznih prireditvah ali pa koncertiral že skoraj 200-krat. S slovensko in jugoslovansko pesmijo je pozdravljal poslu-
šalce doma, pa tudi izven meja domovine. Postal je dober znanec mest in podeželja, tovarn, zdravilišč in bolnišnic in predvsem radijskih poslušalcev. Gostoval je v Celovcu, in kot že omenjeno v Trstu, posebno pa se je odlikoval na velikem mednarodnem festivalu v Veliki Britaniji, kjer je l. 1958 med 32 zbori iz vsega sveta zasedel prvo mesto. Nastopal je še na svetovni razstavi za ameriško barvno televizijo, na Holandskem, v Avstriji in v Belgiji,
Zbor šteje 24 pevcev, njih umetniški vodja pa je profesor Egon Kunej, ravnatelj Glasbene lole v Celju. V zboru sodelujejo ljudje najrazlič-
nejših poklicev, kar pa ni oviralo, da ne bi zbor zrasel v homogeno pevsko telo, ki zmore tudi najzahtevnejše mu. ziciranje. Sprva je gojil predvsem narodno pesem, postopno pa je dopolnjeval svoj repertoar z vokalnimi kompozicijami mednarodne vrednosti, kar mu je tudi odprlo pot za svetovne poZornice.
Tudi v soboto bo izvajal pester program od Orlanda di Lassa prek Petra Liparja, Vinka Vodopivca, Danila Bučarja pa do Tajčeviča, Gotovca, Gobca, Matetič-Ronjgova, Sva. re, Miheliča in Rada Simonitija. Prav za nas bo izvajal tudi nekaj novitet, ki jih še nismo nikoli slišali.
tala, ki gredo tudi z brzino nad 1500 km na uro, zadeva niti ni več tako zapletena, kaj. ti najbolj kritična brzina letala je brzina nekoliko pod in nekoliko nad zvočno brzino. Kolikokrat smo že brali o letalih, ki so »prebila zvočni zid*. Ce pa bi tem podatkom statistično sledili, bi u-gotovili, da je zelo veliko teh letal treščilo, všekakor neprimerno več kot letal, ki so letela pod ali precej nad zvočno brzino; To se pravi, da je tako imenovani «zvočni zid* zares nekakšen zid in da si ob njem marsikateri pilot ne le figurativno, ampak dejansko razbije glavo. Seveda gre v tem primeru za pilote-ko-lavdatorje, katerih življenje je tako in tako vedno na tehtnici. Ustavimo se malo pri tej «kritični brzini*.
Brzine ocenjujemo kot pod-zvočne transzvočne in nadzvočne brzine. Prej smo rekli, da je najbolj nevarna trans-zvočna brzina, t. j. qna tik podzvočna in takoj nadzvočna. To se pravi brzina od 1100 do 1300, včasih tudi 1500 km na uro. Od kot ta kritičnost te brzine?
Aerodinamika je nekoč prišla kaj malo v poštev. Nesmiselno bi bilo govoriti o aerodinamiki in aerodinamičnih zahtevah avtomobila, ki je vozil 20, 25 km na uro. Toda vozilo, ki gre 70, 80 ali čez 100 km na uro, močno občuti aerodinamičnost svojih linij. Se posebej velja to za letala. Zamislimo si le lesene in platnene kletke letal iz prve svetovne vojne, ki bi letela s sedanjo brzino letal. Toda tudi najsodobnejša letala z izredno lepo aerodinamično linijo bodo v bližnji bodočnosti že zastarela, kajti večje' brzine terjajo vse drugačne aerodinamične linije. Prav gotovo smo že videli slike na pr. ameriškega letala — rakete «X-15», ki je dejansko bolj podobno raketi kot letalu. Njegova kri. la so namreč razmeroma majhna in močno upognjena proti repu, v obliki delte. To ima svoj namen in svoj vzrok. Letalo, ki z ogromno brzino reže zrak, naleti tudi v redkem zraku na močan odpor. Manjše ploskve zato pomenijo manjši odpor. Pa ne samo manjše ploskve, ampak tudi ustrezno postavljene in ustrezno izdelane. 2e navadno seveda tudi najbolj sodobno in kar se aerodinamične li-i nije tiče popolno letalo pa ima
veliko napako, ki so jo ugotovili šele pred kratkim. Kdor si je pobliže ogledal tudi najnovejša potniška letala na reakcijski pogon, je opazil, da so krila letal na svoji spodnji strani bolj ploščata, na gornji pa bolj zaobljena. Gre sicer za malenkostne razlike, ki pa so važne. To je napaka, ki dolgo ni prišla v poštev, ki pa jo bo treba čimprej popraviti, kot menijo strokovnjaki, predvsem strokovnjaki aerodinamike. Letalo, ki reže zrak, povzroča razne tokove: vakuume, vrtince, depresije in večji pritisk, ali gostoto. Do tega pride zato, ker ploskovne strani letala drže skozi zrak in s tem ponekod potegnejo za seboj določeno maso zraka, ponekod pa nastane praznina itd. Krilo letala na pr ki je na spodnji strani bolj ploščato, na zgornji pa bolj oblo, povzroči vrtinec, kajti spodnja stran krila je ((krajša*, zgornja pa «daljša». Za krilom letala, ki je pravkar zdrčalo mimo, se ustvarijo torej vrtinci, močni pre-
miki razmeroma večjih mas zraka, kar spravlja iz ravnotežja vso maso zraku, skozi katerega letalo leti.
Morda bo kdo menil, da to vendarle ni tako pomembno, da bi moglo letalu, ki je dobro grajeno in ki leti z brzino skoraj tisoč kilometrov na uro. škodovati. In vendar ni tako. V tem primeru ne gre le za posledice različno grajenih delov kril, pač pa vsega trupa, kril in repa letala, ki s svojo sicer odlično zgrajeno aerodinamično linijo vendarle vnese v maso zraku, skozi katere leti, tolikšne motnje, da postanejo nevarne.
In vprav ta tako imenovana transzvočna brzina je ona kritična brzina, kjer te motnje pridejo posebno do izraza in postanejo letalu nevarna. Praktično in tudi teoretično je že povsem dognano, da razne komande, namreč usmeritev repa, usmeritev krilc in tudi druge komande na letalu v tej kritič-
ti, da predstavljajo edini in glavni okrasek na plašču, kot tudi na kostimih. Za takšne
ovratnike so seveda najbolj primerna krzna z dolgo dlako, med temi najbolj krzno lisice, ocelota itd. Takšni o-vratniki so ne samo lepi, temveč so predvsem zelo praktični in udobni.
Ne pozabimo še, da so zelo v modi krzneni klobuki in krznene torbice — toda v tem primeru odpadejo seveda ovratniki, ker bi bilo sicer okraskov iz krzna preveč.
Krzneni robovi na večernih oblekah predstavljajo letos višek elegance in lepote in pravijo, da so Parižankam tako všeč, da ima že skoraj vsaka obleko, ki ima rob vsaj iz skromnega krzna. Modni ustvarjalci so mnenja, da dajejo takšne obleke ženski poseben čar in vse kaže, da so tega mnenja tudi ženske.
Letos torej vse v krznu. Ce ne gre drugače, naj bo krznen
vsaj ovratnik na našem zimskem plašču. Po možnosti pa naj bo ta ovratnik čim bolj velik in bogat; tako bomo lahko gotove, da smo res elegantne in po modi.
Prejeli smo
(Nadaljevanje na 5. strani)
IX. Festival della moda ma-schile. G.I.D.A.M. Gruppo induk-trii ali drappieri alta moda. Stampa: ILTE — Torino. 1960.
Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo. Izdaja Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Zvezek 7. Ljubljana 1960.
Studi politici. Rivista trime-straSe. II. serie. Anno VII. Numero 2 Aprile-giugno 1960. Šansoni. Firenze.
Vita sociale. Rassegna di problemi della comunita. Anno I — N. 4. Novembre 1960. Edito a cura delTAissocia-zione Post Sanatoriale di Trieste.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V svojih izdatkih bodite previdni in naj vas navidezne priložnosti ne zavedejo. Ugla-dil se bo spor v družini, ki ni bil potreben.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Podvojite svoje napore, da bi »peljali posel, ki vam je zelo pri srcu. V večernih urah precej zanimiva, zato pa tudi ostra polemika.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Opravka boste imeli z ljudmi, ki ne poznajo mere in reda. Držite besedo in temeljiteje analizirajte svoje odno. se v družini in okolici.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ponudila se vam bo priložnost, da popravite napako, ki 5te jo zagrešili, ker se vam je
m
prtvec mudilo. Čustvene razmere ne bodo najboljše
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Delo vam ne bo šlo preveč od rok, zato boste morali zavihati rokave. Ce gre za kaj težjega, preložite raje na jutrišnji dan.
DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) Ne sprejmite vsakega nasveta kot čisto zlato. Odlična priložnost za izboljšanje razmer na delovnem področju in (udi v družini sami. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Utrdili si boste položaj v družbi. K temu vam bo pripomoglo naključje, ki se ne
pojavlja tako pogosto. Nekoliko nemirni boste in razdražljivi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dobili boste predlog, ki bo lepo ustrezal vašim željam. Vendar bodite nekoliko pozorni. Možen večji dobiček. Zelo utrujeni boste.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Le z izvirnostjo in doslednostjo boste prodrlš v raz-
pravi, ki se bo vrtela okoli vaših poslovnih zadev. Posvetite nekoliko več pozornosti svojcem
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Odlične priložnosti za ureditev v družini. Ne zahtevajte od drugih več kot ste sami pripravljeni dati. Nekoliko glavobola
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Z nestrpnostjo si boste položaj le pokvarili. Bodite zato razsodni in tudi v zahtevah zmerni, ker bo to vam in drugim v korist
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zamisel bo sicer izvirna, ne bo pa preverjena. Dopustite zato, da vam kdo kaj tudi oporeče, seveda v kolikor gre za trezno kritiko.	i
frtrlck, 17. novembru !9(iA
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30:	Citanje	sporeda
im glasbeni utrinki; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.20; Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza ((Antibiotiki: Flemingov penicilin*; 18.15:	V svetu kulture;
18.30:	Slovenski samospev:
»Neoromanticizem*; 19.00:	Si-
rimo obzorja; 19.30: Romantične melodije; 20..0: Šport; 20,30: Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije; V odmoru (približno ob 21.30) Književnost:	»Druga	knjiga
Finžgarjevih Izbranih spisov*, Po koncertu (približno ob 22.20) Umetnost:	Vinko Beli-
čič:	»Nobelov nagrajenec St.
John Perše*; nato Južnoameriški ritmi.
Trst
12.25:	»Tretja	stran*; 14.15:
Kot juke-box; 14.55; Orkester Franca Vallisnerija; 15.10: Odprta knjiga; 15.30: Franco Rus-so pri klavirju; 15.40: Kaj so nas naučile olimpijske igre.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00:	Otroški kotiček; 11.30:
Operne arije; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz Jug. življenja; 12.50: Glasba po željah; 13.40:	Orkester Morton
Gould; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Pogovor z volivci; 15.30: Tečaj italijanščine; 16.00:	iz-
brane strani: «Soncu ni verjeti* Vasje Ocvirka; 16.20: Glasbena galerija; 17.00: Izbor listov iz Verdijevih oper; 17.40: Zabavne melodije; 18.00: Prenos HL; 19.00:	Poje Ivo Robič; 19.30:
Prenos RL; 22.15:	Orkester
Gienm Miller; 22.35: SchuDer-tova »Fantazija*; 23.00:	Pre-
nos RL.
Nacionalni program
8.30: Vremenske razmere na ital. morjih:	9 00:	Neapeljske
klasične pesmi; 9.30: Jutranji
koncert; 11.00:	Radijska šola; 12.00:	Godala !n solisti;
13.30: Prevedene pesmi: 15.55: Vremenske razmere na Ital. morjih; 16.00: Oddaja za mladino: «Srce Azije*; 16.30: Literarna oddaja; 16.45: Francija v atomski dobi; 17.20: Liszt in njegovi izvajalci; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.30: Enotni razred; 19.00:	Oddaja
za kmete; 19.30: Filmske novosti; 21.00:	Hossinijeva ope-
ra »Seviljski brivec*.
II. program
9.00:	Jutranje	vesti;	10.00:
Nevv York - Rim - New York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Išče se najlepša pesem; 14.05: Majhni orkestri lahke glasbe; 15.00: L. Luttazzi:	Nekaj besed o
filmu; 15.40: Kratek koncert; 16.15: Pojo Four Preps; 16.30: Italijanska folklora; 17.00: Album pesmi; 17.30: Koncert o-perne glasbe; 19.20:	Glasbeni
vrtiljak; 20.35: Ob 35. obletnic, italijanskega radia.
III. program
17.00: Sonate za violino In klavir:	VVeber, Grieg, Brock;
18.00: Sodobna zgodovina; 18.30: Skladbe J. J. Rousseauja; in J. Francaixa; 19.00: Atomi kot e-nergetski viri; 19.15: Tržaško kulturno življenje; 20.00: Vsa-kovečern! koncert; 22.25: Skladbe L. Dallapiccole; 23.10: Prejeli smo; 23.25: Spansko-ameri-ška poezija; 23.35:	Ravelove
skladbe.
Slovenija
8.05: Glasba ob delu; 8.35: Ljubljanski oktet; 8.55: Radij-
tmaie pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializiram tehniki tvrdke
Radio TREVISAN»
«
l^um ».obotavljajo ta-kojknjo intervencijo
ska šola za višjo stopnjo; 9.25: Dva naša solista pred mikrofonom; 10.15: Popevke in ritmi; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Melodije iz Španije; 11.20:	F. Chopin:	Kon-
cert za klavir in orkester; 12.00:	Vaški kvintet; 12.15:
Kmetijski nasveti; 12.25: Iz opere Glumači; 13.30:	Siptarske
pesmi in napevi; 20.45: Pesni-zabavni orkestri; 14.05:	Dve
simfonični pesnitvi; 15.40:	Iz
svetovne književnosti — J. Conwoy:	Rudarjeva vdova;
16.00: Pevka Majda Sepe; 16.15: Pesnikova ljubezen tn življenje; 18.00: Iz Puccinijeve «To-sce»; 18.30: Zabavn, orkester Eddie Barclay; 20.00: Domače pesmi in napeviv; 20.45: Pesniki Poljskega Skamandra; 21.25: Bogo Leskovic:	Domovina;
22.15:	Po svetu jazza; 22.45:
Ernest Chausson:	Poeme za
violino in klavir; 23.05: Eartha Kitt — St. Louis blues; 23.45: Heath in njegov orkester; 23.55: Prijeten počitek!.
Ital. televizija
13.00: TV šola za vse tri
stopnje; 17.00: TV za mladino; «Naš mali svet* in »Nikoli ni prepozno*; . 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Angleščina; 19.30: Glasbeni va-rietč; 20.00: Oddaja za . kmete; 20.30: TV dnevnik; 21.05: «Campamle sera*; 22.20: Morske želve; 22 45: Reports-ža c Padski nižini; 23.20: TV dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 9.00: TV v šoli. Ljubljana 18.00: «Jerrijev načrt* — otroški film; 18.10: Družinska oddaja — «Kuhar kostanj*; 18.30: Tisoč milj oddaljen alibi — TV film o Interpolu; 19.00: S poti med kontinenti in oceani; 19.30:	TV obzornik.
Beograd 20.00:	TV dnevnik;
Ljubljana 20.20:	TV kiosk;
20.30: Spoznavajmo svet in domovino — QUIZ; 21.30: Predstavljamo vam violinista Dejana Bravničarja.
*
*
*
*
*
*
n
*
*
*
*
*
Okrogli kino v Pragi
V Pragi so pred kratkim sovjetski strokovnjaki montirali novo, v krogu delujočo kinematografsko napravo, imenovano Circaramo. S to tehnično novostjo se je Sovjetska zveza . pojavila že pred dvema letoma na svetovni razstavi v Bruslju, pozneje pa so odprli v Moskvi prvo tako dvorano. V Pragi, kjer so zdaj uredili drugi kinematograf te vrste, prikazujejo barvne risanke in turistične filme.
Ionescova drama v filmu
Francoski novelist in dramatik romunskega rodu Eu-gene Ionesco, ki se je po dru. gi vojni za stalno naselil v Parizu, je s svojim nenavadnim dramaturškim načinom kaj kmalu opozoril svet na svoje pisanje, ki odkriva absurdnosti meščanskega sveta. Za njegovo dramo eNo-sorog* so se sedaj začeli zanimati tudi filmski producenti. Za snemanje se zavzemata predvsem dve filmski družbi Rizzoli iz Italije in UFA iz Zahodne Nemčije. Re. žiser in igralec Vittorio De Sica je izjavil, da je priprav. Ijen dramo režirati ne glede na to v čigavi proizvodnji bo.
«Ples v dežju*
Konec prihodnjega tedna bodo v Ljubljani kot vse kaže, začeli snemati film «Ples v dežju*. Ekipa Boštjana Hladnika končuje zadnje pri. prave. V ponedeljek je končala poskusna snemanja, v to. rek pa bodo morali že dokončno izbrati igralce, ki bodo nastopili v tem prvem Hladnikovem celovečernem filmu.
»smrt trgovskega potnika* v SZ
Znano dramsko umetnino ameriškega dramatika Arthurja Millerja eSmrt trgovskega potnika» je že svojčas posnel na film režiser Fri-derich March. Filmska realizacija te zanimive drame pa je zamikala tudi sovjetskega filmskega režiserja Teodora Vulfoviča in Nikito Kouri-kina. Te dni je bila v Moskvi premiera njunega filma.
Filmski festival v Moskvi
Poleti prihodnjega leta bo v Moskvi 1L mednarodni filmski festival na katerem bo lahko vsaka država sodelovala samo v enim dolgo-metražnim umetniškim filmom in enim kratkometraž-nim filmom. Upoštevali bodo samo filme posnete poldrugo leto pred začetkom festivala in ki niso bili prikazani na nobenem drugem mednarodnem festivalu. Festi. val bodo organizirali pod geslom »Za humanizem v filmski umetnosti, mir in prijateljstvo med narodi». Povabljeni so igralci in režiserji: Kirk Douglas, Charles Laugh. ton, Laurence Ulivier, Vi-sconti, De Sica, Rene Claire in drugi.
■Trije spomeniki* v Leipzigu
Jugoslovanska kinematogra. /ija sodeluje z osmimi filmi na mednarodnem tednu dokumentarnega in kratkega filma, ki se bo zaključil 19. t. m. v Leipzigu. Iz slovenske proizvodnje je na tem festivalu zastopan film ((Trije spomeniki» v proizvodnji «Viba-filma«.
JubFej »Jadran filma*
Zagrebško filmsko podjetje eJadran filmi) slavi te dni 15-letnico plodne dejavnosti. Statistike dokazujejo, da je v petnajstih letih podjetje «Jadran-film» posnelo 25 i-granih filmov, in okrog 200 kratkometražnih filmov. Dnev niku «Osvoboditev Zagreba» in dokumentarnemu filmu «Jasenovac» je sledila produkcija, ki je prešla vse faze razvoja jugoslovanske kinematografije ih mnogi najvidnejši uspehi jugoslovanskega filma v zadnjih letih nosijo podpis «Jadran-filma». Med najbolj znanimi in najuspešnejšimi filmi sta vsekakor «Vlak brez voznega reda», in «Deveti krogu.
»Jožef, ki so ga bratje prodali*
V Zagrebu snemajo zunanje posnetke za film z naslovom «Jože/, ki so ga bratje prodali» v režiji lrvamgu Rap. perja in Luciana Ričcija v produkciji Ermana Donatija. Za potrebne scene so morali zgraditi pravcato faraonovo palačo in na desetine koč takratnega naselja. V glavni vlogi nastopa Geofjreg Horne, poleg njega pa še Fin. lay Currie, Carlo Giustini, Charles Borromel, Marco Gu. glielmi, Mario Girotti, in še mnogi drug,.
Elizabeth Taylor v težavah
Elisabeth Taglor nima samo velikih težav s svojim zdravjem (pravkar je v bolnišnici z dokaj nevarnim o-bolenjem meningitične narave) pač pa tudi s filmskimi producenti. Tako je njen a-gent Curt Frings izjavil, da so popolnoma lažne obtožbe producenta filma «Sladka Ir-ma» Harolda Mirischa, po katerih naj bi Elizabeth Taglor prelomila pogodbo tako za eSlodko lrmos kot za film «Two for the Seesau>». Frings je izjavil, da bi se snemanje ,«Sladke Irme» moralo za. četi spomladi 1961, da pa je bila pred dvema tednoma i-gralka obveščena, da se bo snemanje začelo šele poleti. Igralka je to spremembo sprejela, ko pa so se razbila pogajanja za njeno udeležbo pri filmu «Ttoo for the
nHltaWn'.je, Hera,d Nlirisch odkloml tudi njeno sodelovalni Pni .“?l,adki Irm'» ‘h io
nato obtožil, da je ona raz-trgala obe pogodbi.
doriško-beneški dnevnik
Izjava župana na včerajšnji občinski seji v Gorici
Občina je ravnala pravilno ko je uradno sodelovala pri odkritju spomenika D’Annunzin
Vprašanje letališča v Ronkah
P e dr oni: «Za odkritje spomenika se predlaga ponovna postavitev meje v Kvarnerskem zalivu» ■ Cesta v Sovodnje je postala pokrajinska - Razprava o Domu onemoglih
Včerajšnja seja goriškega občinskega sveta, se je začela s čitanjem vprašanja monarhista Pedronija, ki je zahteval sankcije proti podpisniku manifesta ob odkritju d’An-nunziovega spomenika Biagiu Marinu. Zupan je nadalje prebral pismo prizadetega Biagia Marina, ki ga je poslal gori-ški občini in končno sporočil stališče odbora do manifestacije ob odkritju d’Annunzio-vega spomenika, ki je naslednje: »Županstvo bo še nadalje razdeljevalo Marinovo knjigo »Gorizia*, vendar je občina ravnala popolnoma prav, ko je prisostvovala
svojim praporom ob otvoritvi spomenika v Tržiču. Marinova knjiga je po mnenju župana še vedno veljavna, toda avtorja so zapeljali slabi prijatelji, da je podpisal omenjeni manifest.
Odvetniic Pedroni je bil z odgovorom župana nezadovoljen, ker je zahteval sankcije proti Biagiu Marinu, ki jih županstvo ni izvedlo. V svojem govoru je poudaril, da je odkritje spomenika važna stvar, ker predlaga ponovno postavitev meje v Kvarnerskem zalivu.
Svetovalec 'KPI Battello se je priglasil k besedi, ker mu je župan s svojim govorom dal poved za to, ko je rekel, da so Marina zapeljali »slabi prijatelji*. Battello je rekel, da se ne more govoriti o »slabih prijateljih*, ko so vendar podpisniki manifesta sami znani ljudje, učenjaki in kulturniki, ki so se izkazali s pisanjem znanstvenih razprav in literarnih del, ki so kaj več kot desetminutno čvekanje na občinskem svetu. Manifesta niso podpisali slučajno, ampak so se pri tem zavedali sitnosti, ki jim jih takšna akcija lahko prinese v življenju. Njihovo stališče je torej toliko bolj utemeljeno, od tistega trenutka dalje, ko se je odkritje spomenika spremenilo- v čisto navadno fašistično in revanšistično dejanje.
Diskusija je pokazala, da občinski odbor z županom na čelu niti v najmanjši meri ne vidi potrebe, da bi kritično pregledal, če je bila uradna prisotnost goriške občine na odkritju spomenika »legionarjev* pravilna; te potrebe ni uvidel niti sedaj, ko je vendar vsem znano in so vsi lahko videli, kako so pred spomenikom pozdravljali s fašističnim pozdravom in so bili vsi govori polni revanšistič-nih gesel po ponovnem zavo-jevanju ozemelj, ki so sestavni del jugoslovanske države.
Po skoraj eno uro trajajoči razpravi o interpelaciji so prešli k upravnim zadevam in prepustili Ul. Sv. Mihaela od železniške čuvajnice pa do meje s sovodenjsko občino pokrajinski upravi na podlagi zakona od 12. februarja 1958. leta. Odobrili so namestitev javne razsvetljave na cesti med Uko in Ločnikom za 130 tisoč lir, ter odobrili idejni načrt za gradnjo novega vodovoda kakšen kilometer stran
od železniškega mosta čez Sočo v smeri proti Farri. Objekt bo stal 423 milijonov lir. Od ministrstva za javna dela so zahtevali za prvo fazo izgradnje 300 milijonov.
Zadnji del seje so posvetili Domu onemoglih, o katerem se bo razpravljalo tudi na prihodnji seji v petek zvečer. Odbor predlaga, naj bi se uvedla triletna poskusna u-pravna doba in naj se v občinskem proračunu za leto 1961 določi 30 milijonov, da bi lahko zaposlili 12 oseb, ki bodo službovale v tem Domu, da bi se čimprej vselili vanj prvi stanovalci.
Svetovalec PSDI prof. Zuc-cali je trdil, da se mora takoj izdelati pravilnik, ki bo
Ta pravilnik naj se predloži v odobritev občinskemu svetu. Na prihodnji seji naj se izvoli nadzorstveni svet, v katerem mora imeti svojega predstavnika tudi manjšina.
Cesti zaprti za promet
Zaradi popravil železniške proge bo danes do 17. ure zaprla za promet Ul. Trevigia-no. Zato se bodo morali vozniki posluževati Ul. Tabaj v Standrežu.
Do konca tega tedna bo zaprta za promet tudi Ul, Ascoli, ker je mestna plinarna prekopala zadnji del ulice s križiščem Largo Pacassi, da je položila plinske cevi. Promet
Delegacija županov pri goriških oblasteh
Ministrstvo naj bi izdalo dovoljenje za takojšnjo razlastitev zemljišč - Zupani bodo odpotovali v Rim
Važna gospodarska vprašanja v devinsko-nabrežinski občini
Samo kamnolomi bi lahko prinesli
občini od 70 do 80 milijonov letno
Prejšnja uprava je sestavila nov «Pravilnik o občinskih kamnolomih - Urediti je treba tudi vprašanje izterjevanja davkov
določal, kdo bo sprejet v Do-|se lahko vrši tako po Ul. Car-mu in pod kakšnimi pogoji, ducci kakor po Ul. I. Brass.
Odkar so v Rimu zavrnili zahtevo, da bi uporabili del sredstev od 10 milijard, ki so namenjene za gradnjo letališč v Palermu in v Benetkah, za gradnjo letališča v Ronkah, je prišlo to vprašanje znova v ospredje s sprejemi stališč organizacij in ustanov.
Ker so v Rimu zavrnili finansiranje gradnje letališča in ker so na skupščini kon zotcija za gradnjo letališča 29. oktobra pozvali ministrstvo, naj čimprej dovoli razlastitev zemljišč, so šli župani iz Ronk, Turjaka, Škocjana in S. Piera ob Soči skupno s poslancem Raffaelom Francom |in pokrajinskim svetovalcem Et-rgomasom 8. novembra k prefektu, predsedniku pokrajinskega sveta in predsedniku tigovinske zbornice ter jim utemeljili svojo zaskrbljenost zaradi stališča letališkega konzorcija, ki hoče navzlic pomanjkanju najmanjšega jamstva začeti z gradbenimi deli,
iiiiniiiitinimiimiiiiiiiiitiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiimiiiiiiitnnititiMtiiimiitimiiMiimiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiitiiu
Pismo iz Nove Gorice
Konferenca Zveze komunistov se bo odvijala v treh komisijah
Organizacije ZK so se uveljavile pri reševanju vseh vaznih družbeno političnih problemov - V okraju je samo še 40 odstotkov kmečkega prebivalstva
V Novi Gorici se bo jutri začela deveta konferenca Zveze komunistov za goriški o-
kraj, ki bo predvidoma trajala dva dni. Da bi omogočili aktivno sodelovanje čim večjemu številu delegatov v razpravi o dosedanjem delu in nalogah zveze, se bo odvijala razprava v treh komisijah.
V poročilu okrajnega komiteja Zveze komunistov je rečeno, da je bilo delo organizacije v okraju v obdobju od zaonje konference, dobro zastavljeno in uspešno. Številčno in organizacijsko so se vrste Zveze komunistov močno okrepile, pa tudi doseženi uspehi na ostalih področjih so vzpodbudni.
Članstvo se je od leta 1957 dalje povečalo za 25 odstotkov, število osnovnih organizacij pa od 257 na 285. Sprejemanje navih članov v vrste ZK se je zlasti poživilo po VII kongresu, ko so bili premagani sektaški kriteriji in odpor do sprejemanja mladih ljudi v Zvezo komunistov. Med novimi člani je največ delavcev.
Organizacije Zveze komunistov so se uveljavile pri reševanju vseh važnih družbenopolitičnih problemov, zlasti pa pri utrjevanju komunalnega sistema in pri spremembah v gospodarstvu. V zadnjih treh letih so hitro naraščale proizvodne sile; tako so se n. pr. osnovna sredstva v gospodarstvu samo lani povečala za 10 odst., obratna pa za 23 odst. v dveh letih, medtem ko se je število zaposlenih
lllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllIlllIl
Zbor iz Celfa bo pel v Gorici
V nedeljo bo nastopil v Prosvetni dvorani
V nedeljo, 20. novembra bo ob 16.30 nastopil v Prosvetni ovorani v Gorici Komorni moški zbor iz Celja. Lansko leto je slavil desetletnico obstoja in je nastopal na najrazličnejših domačih in inozemskih odrih.
Leta 1958 je zasedel prvo mesto na tekmovanju 32 zborov iz vsega sveta v Angliji. Nastopa! je na svetovni razstavi za ameriško barvno televizijo, na Holandskem, v Avstriji, Belgiji, med drugim je pel leta 1954 v Celovcu in v Trstu.
Zbor dirigira Egon Kunej, v njem pa poje 24 pevcev, ai pripadajo vsem slojem. Pojejo domače pesmi ter francoske, angleške in italijanske.
Vstopnina: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaška stojišča 100 lir.
Gabrci in Pečani bodo šli na izlet v Postojnsko jamo
Skupno s Steverjanci bodo šli na izlet v bolnišnico »Franja* in v Postojnsko jamo 11. decembra tudi Gabrci in Pečani, ki se bodo vpisovali pri
Zadružni trgovini (Gabrje) ter pri Dominiku Koviču na Peči.
Vpisovanje bo trajalo do 28. novembra. Osebe, pod 21. letom bodo plačale za skupni potni list, vizum ter vožnjo 1300 lir, osebe nad 21. letom starosti pa 1400 lir.
Avtobus ATA povozil žensko iz Jugoslavije
V Ul. S. Chiara, in sicer v bližini gostilne »Da Sandro* je včeraj zjutraj šofer avtobusa podjetja ATA, ki vozi iz Pevme proti Gorici, povozil 51-letno Amalijo Kumar iz Rožne doline št. 105 v Jugoslaviji. Prvo pomoč ji je nudil šofer sam, nato pa so jo z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom leve roke.
V civilno bolnišnico so včeraj ob 10. uri pripeljali z avtom Zelenega križa 56-letno Veroniko Bukovec, por. Bre-zovšek iz Nove Gorice, ki se je ponesrečila pri neki družini v Ul. Carducci. Ker si je žena zlomila zapestje desne roke, so jo zdravniki pridržali na zdravljenju. V bolnišnici bo morala ostati 10 dni.
od 1957. leta dalje povzpelo od 19.085 na 24.100 oseb. Vrednost celotne proizvodnje in ste ritev v gospodarstvu pa se je v omenjenem obdobju povečala od 29.9 milijarde na 42 milijarde (po načrtu za letos, ki pa bo presežen). Se nekoliko hitreje pa narašča narodni dohodek. Tako naglo splošno povečanje je predvsem plod izredno hitrega povečanja proizvodnje industrijskega blaga, ki so ga proizvedli vsako leto povprečno za 19 odstotkov več.
Sorazmerno majhno povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu kaže, da je naraščala v teh letih predvsem produktivnost, kar je v veliki meri piod spodbudnejšega sistema delitve dohodka in nagrajevanja. To vse pa je privedlo do boljšega izkoriščanja gospodarskih zmogljivosti.
V razdobju 1957-1960 so bile za razvoj gospodarstva in v objekte družbenega standarda vložene naložbe v višini 8 milijard 600 milijonov dinarjev. Večina vloženih sredstev pa še nd daje svojih sadov, zato j? pričakovati naglo povečanje proizvodnje tudi v prihodnjih letih, ko bodo stekli obrati, ki so v rekonstrukciji.
Tak gospodarski razvoj je dovedel do spreminjanja strukture prebivalstva v okraju, kjer se danes ukvarja že nad 59 odstotkov ljudi z nekmetijskimi dejavnostmi in le še 40 oest. s kmetijstvom. Ta proces je zelo pozitiven, povzroča pa v delavskih središčih precejšnje težave pri izboljšanju življenjske ravni. Tako nastajajo vedno novi stanovanjski in komunalni problemi, za katerih odpravo je bilo vloženih precej sredstev. Ugotavljajo pa, da kljub temu gradnja stanovanj in objektov družbeenga standarda ni napredovala dovolj hitro.
Tudi za prihodnje obdobje, je rečeno v poročilu, bo na gospodarskem področju ena glavnih nalog: nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti, povečanje dohod-k, povečanje osebne potrošnje in življenjske ravni.
J. J.
 «»--------
Iredentizem na seji občinskega sveta v Tržiču
Jutri zvečer se bo v Tržiču nadaljevala seja občinskega sveta, ki se je začela v torek z razpravo o občinskem prispevku pokrajinski upravi, da bi krila stroške z organizacijo in ureditvijo goriškega predstavništva na razstavi dežel, ki bo v Turinu ob stoletnici italijanske združitve.
Na seji v torek je župan Cuzzi prikazal dosedanji potek akcije za opremo paviljona naše pokrajine in rekel, da mora razstava dokumentirati delež posameznih dežel pri tej združitvi. Naglasil je, da so o tem vjžTašanju razpravljali konec avgusta v pripravljalnem odboru v Gorici. Zupan je prebral nekaj odstavkov iz zapisnikov o teh sejah in rekel, da se skuša Istra potisniti »v ozadje*, ker »se v visokih krogih bojijo in so zaskrbljeni, da ne bi
zadeli ob nekatere občutljivosti*.
Potem se je razvila obsežna diskusija, v kateri se je liberalec Renzi zahvalil županu, da je načel na sestanku v Gorici vprašanje meja dežele Furlanija-Julijska krajina, ki so leta 1918 obsegale tudi Istro. Ce bi na (urinski razstavi izključili Istro, tedaj je liberalec predlagal, naj se naša dežela predstavi z zastavo, ki bo imela črn trak. Prisotnost Istre na tej razstavi Je zahteval tudi demokristjan Versace. Fašist Marcozzi pa je rekel, da leto 1918 nikakor ne sme iti v pozabo in da je treba prikazati, koliko žrtev je dala Italija za Istro.
Nekateri svetovalci so zahtevali od župana naj prebere zapisnik goriškega sestanka, ki se tiče Istre na tej razstavi. 2upan Cuzzi je prebral izjavo goriškega župana dr. Bernardisa, ki se glasi: »Ni dobro obiti dejstev in okoliščin, ki so zgodovina in ki jih nihče ne more zanikati.*
V nadaljevanju razprave je liberalec Renzi podredil prispevek tržiške občine spoštovanju zgodovine, demokristjan Versace pa je zagovarjal izplačilo prispevka pod vsakim pogojem in vztrajal na priporočilu, da se zgodovina spoštuje in da «sence izginejo iz Istre*.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15:	»Ubežniki	z
Fort Depisona*, A. Ray, H. Sears.
VERDI. 16.30, 19, 22: »Domov po neurju*, R. Mitchum, E. Parker, cinemascope v barvah.
V1TTORIA. 16.00: «Grešniki 1* Peytona», L. Turner, O. Lange.
CENTRALE. 17.00: »Zarotniki*, R. Mitchum.
MODERNO. 17.00: «Ali baba in 40 tatov*.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponpči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 13,8 stopinje ob 13.20, najnižja 4 stopinje ob 0,15, Vlage 9 odstkov.
ki naj bi jih finansiral s posojili pri tukajšnjih kreditnih zavodih.
Delegacija je predstavnikom obiasti izjavila, da takšna rešitev ne bi bila samo navadna pustolovščina, ampak da tudi letališče ne bi služilo za zvezo med kontinenti v službi naše dežele, kar je bila želja izdelovalcev načrta, ampak bi imel objekt skromen obseg in bi služil interesom omejenega števila zasebnikov.
\ zvezi z vprašanjem letališča se bo 10. novembra sestal v Turjaku enotni odbor, ki si je zadal nalogo braniti razlaščene kmete in kmetijsko gospodarstvo tega področja. Poleg predstavnikov strank in krajevnih organizacij ter občinske uprave so bili na sestanku predstavniki neposrednih obdelovalcev, zveze kmetov. pokrajinske zveze kmetovalcev, občinskih uprav, poslanec Franco, pokrajinski svetovalec Bergomas, medtem ko je UIL pismeno sporočila svoj pristanek.
Po temeljiti proučitvi vprašanja kakor tudi odločitve konzorcija so sprejeli sklep, da bodo župani štirih prizadetih občin odšli v Rim k podtajniku Bovettiju (ki je pred črsom obiskal ronško letališče in podal nekaj izjav, ki se tičejo tega vprašanja), da bi mu pojasnili nastali položaj ter zahtevali jamstvo glede izplačila odškodnine razlaščenim kmetom, kakor tudi finan-siianje del
Slika ne bi bila popolna, če ne bi omenili tudi odgovora ministra za obrambo poslancem Francu, Beltramu in Vi-daliju, ki so se zavzeli za prizadete kmete, v katerem je rečeno, da so doslej odobrili samo idejni osnutek ronškega letališča in da je uresničenje tega dela šele v fazi proučevanja, ki je podrejena rešitvi tako možnosti letalskega prometa na tem področju, kako tudi posledicam na krajevno kmetijsko gospodarstvo.
Volitve so za nami. V kratkem bodo novoizvoljeni svetovalci zasedli mesta v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu in iz svoje srede izvolili odbornike ter župana. S tem bo opravljena zadnja formalnost, ki je še v zvezi z volitvami, potem pa bosta občinski upravni odbor in občinski svet začela redno poslovati.
Problemov, s katerimi se bo morala ukvarjati nova občinska uprava, prav gotovo ne manjka. Glavna vprašanja so bila načeta že pod prejšnjo upravo, tako da bo morala sedanja nadaljevati začeto delo. Tu mislimo predvsem na vprašanje kamnolomov, kateremu je prejšnja uprava dala okvirno obliko s sestavo »Pravilnika o občinskih kamnolomih*. To je bilo veliko delo, saj je od njega odvisno, če bo občina povečala svoje dohodke ali ne. Znano je dejstvo, da dobiva občina za najemnino svojih kamnolomov samo dva in pol milijona lir letno, medtem ko bi lahko na ta račun prejemala letno od 70 do 80 milijonov lir!
Toda ne gre samo za vprašanje kamnolomov, čeprav le t; predstavljajo nedvomno e-no bistvenih vprašanj v gospodarstvu devinsko - nabre-žinske občine. Tu je na primer druga taka važna postavka, ki se nanaša na turistično dejavnost. Občina je z razvojem turizma zlasti v se-sljansko - devinskem predelu nedvomno povečala svoje dohodke in bi jih še bolj, če bi se turizem razvijal v še večji meri kot do sedaj. Občina zaradi tega posveča vso pozornost onim vprašanjem, ki so v zvezi s turizmom in ki so seveda v njeni pristojnosti. Tudi v bodoče bo morala skrbeti, da izboljša razne javne usluge, kot na primer razsvetljavo, ceste, poskrbi za olepšanje vasi itd. Ce bosta občinska uprava in zasebna iniciativa hodili z roko v roki, tedaj bo prav gotovo v naslednjih štirih letih napravljen velik korak naprej v razvoju domačega turizma.
Vprašanje zase je kmetij-
stvo. To vprašanje ne zadeva samo devinsko - nabrežin-slco občino, temveč našo pokrajino sploh. Mnogokrat je že bila postavljena zahteva, da se kmetijska proizvodnja dvigne, in sicer tako, da se kmetijstvo preusmeri na donosnejše kulture. Občina lahko v tem primeru priskoči na pomoč z nasveti in predlogi, kaj bi bilo treba storiti v o-kviru določene občine. Stvar strokovnjakov in oblasti pa je, da sestavijo ustrezni program za vso pokrajino in ob primerni finančni podpori nudijo kmetom ugodnosti, da modernizirajo svojo proizvodnjo, ki predstavlja v vseh o-koliških občinah še vedno pomembno gospodarsko panogo. To velja torej tudi za devinsko - nabrežinsko občino, kjer sta poljedelstvo in živinoreja važna gospodarska faktorja. Občina bi torej v prihodnosti morala pritisniti na pristojne oblasti, da se v dosti večji meri zavzemajo za razvoj kmetijstva kot doslej.
Potem bi bilo treba stimu-
lirati zasebno iniciativo v industrijske investicije, s čimer bi se zaposlila odvečna delovna sila in s čimer bi se seveda dvignil dohodek tako posameznikov kot tudi občine. V tej zvezi bi bilo treba pomisliti na kakšne ugodnosti, ki bi jih bili lahko deležni zasebniki vsaj v začetni dobi, če bi hoteli postaviti na področju občine kak industrijski obrat.
Vse, kar smo doslej navedli, bi lahko v odločilni meri pripomoglo k uravnovešenju občinskega proračuna, ki je iz leta v leto bolj pasiven. To je sicer razumljivo, saj ostajajo dohodki več ali manj nespremenjeni, medtem ko se izdatki zaradi upravičenih potreb nenehno večajo. Pasivno razliko med dohodki in najnujnejšimi izdatki krije država, a zelo skopo — toliko, kolikor je le najnujneje potrebno. Zaradi tega so občine, ki imajo proračunski deficit, pod najbolj strogim nadzorstvom in so zaradi tega občinske uprave v popolni
odvisnosti državnih °blas^’ da bi b*0
Toda ni nujno,
Kes
stanje trajalo v nedogled da bodo potekla	^
je
den bodo vsa vprašani2’ ^ smo jih prav na kratka kazali, vsaj do dol°čene ,vg re rešena, toda PersPc_ ^
je in je tudi osnovana, če bi rešili vprašanje * lomov, bi se občinski P čun lahko skoraj ura'[ , sil, in to ne bi bilo ma°'_
Vendar obstaja vpra2
anie>
ki bi ga lahko občinska
.. č“sU'
seveda ob privoljenju m ■
prava rešila v kratkem^ - .
oblasti-
pon pristojnih	raj.
za vprašanje pobiranja nih davkov in drugib . tev, ki bi ga bilo treba^
no postaviti na pravo
Največji del občinskih ® p kov gre na račun u2'jnl-ateV-ga davka in drugih oaJ Užitninski davek Pjjuiia’ občani, največ seveda ,f( skega davka. Toda je, da dobi občina na ^
užitninskega davka
letno
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiililiiiiiiiiiiiiiiiitiiimfiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim«
Na pobudo društva «Pro Natura»
Zanimivo predavanje o geologiji Krasa
V mestnem naravoslovnem c*, ki so jih imenovali dino-
rouzeju je odbor društva »Pro Natura* priredil predavanje o geologiji Krasa. Predavanje je imel Alfredo Schillani, član društva, ki že več let deluje za zaščito Krasa, zlasti pa njegovega rastlinstva in živalstva. Ker pa sta favna in flora tesno povezani z geologijo, je društvo menilo, da bi bilo prav, seznaniti občinstvo tudi s (o naravoslovno vejo. Predavanje so spremljale tudi številne barvne diapozitive.
Schillan; je med drugim pojasnil kako so pred 100.000.000 leti nastale v Sredozemskem morju prve usedline. Na zemlji so tedaj živeli ogromni plazil-
■■iiiiiiiiiiiHiiimimiliimiiiiiumimmiMiiunmiiiiiiiiilimiimHiiliiiMiiiiimiiiiMiiiHMiiiiiimuiTiiiiiiiiiiiiiHiMiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiin
Martinovanje v Pevmi
ob zelo veliki udeležbi
Zvrliani krožniki, »rečolov in ples
Tolikšnega števila ljudi kot , pravljali načrte za bodočnost. I mine na prejšnja leta, ko je
se je zbralo v soboto zvečer na martinovanju v prosvetni dvorani v Pevmi v isti dvorani že lep čas ni bilo. Bilo jih je nad 80, mladih in odraslih, da bi v prijetnem domačem vzdušju praznovali Martina, star praznik naših krajev, ki je, na žalost, v zadnjih letih prišel kar precej v pozabo. Zaradi tega je zelo lepo, da so prosvetni delavci v Pevmi in na Oslavju pomislili tudi na družabno stran prosvetnega delovanja s prirejanjem takih praznikov. Sicer so martinovanje priredili že lani, a letošnje je doživelo veliko večji uspeh. Ni kar tako lahko zbrati 8Q ljudi in če pomislimo, da je bila dobra polovica mladine, tedaj lahko z mirno vestjo rečemo, da so prav napravili tisti, ki so približno pred dvema letoma o-budili iz predolgega spanja prosvetno društvo «Naš prapor*, saj so v razmeroma krat. kem času znali pripraviti ljudi do ponovnega skupnega vaškega življenja. In ta prizadevanja dosegajo vsak dan večje uspehe, kajti vsaka prireditev društva privabi več ljudi.
Te uvodno besede so bile potrebne preden preidemo na kroniko sobotne prireditve, posebno še, ker bo po besedah predsednika društva vi-sokošolca Karla Primožiča z Oslavja društvo imelo to nedeljo v isti dvorani svoj občni zbor, na katerem bodo pregledali opravljeno delo in pri.
Domače žene in dekleta so pripravile odlično domačo večerjo. Delo kajpak ni bilo lah. ko, kajti pripraviti je bilo treba vse doma, nato pa znositi v dvorano, kjer so ljudje ob napovedani uri že nestrpno pričakovali, kdaj bo kaj prišlo na mizo. Kmalu so pridna dekleta, ki so se ob tej priliki izkazala kot odlične in hitre natakarice, pričela nositi z odra v dvorano krožnik za krožnikom in pred vsakim gostom je kmalu stal zvrhan krožnik ajdove polente. Temu je sledila dobra por. cija pečenega zajca, vse skupaj pa je bilo zalito z domačim briškim vinom, ki je dvig. nilo razpoloženje v dvorani in kmalu so se tu pa tam zbrale skupine, ki so. vsaka po svoje, pričele prepevati narodne pesmi.
Seveda v takem razpoloženju ni smel manjkati ples in veseli mladi in ,odrasli pari so se zavrteli, zdaj ob zvoku domače harmonike, zdaj ob igri Avsenikov, ki pa so bili prisotni ...le s ploščami. Ob tej priliki je vredno povedati, da so nadobudni pevmski mladeniči ozvočili dvorano: kupili so namreč nov zvočnik, tako da se gramofonsko ploščo sliši prav dobro v celi dvorani.
Sledil je srežolov, s precej resnimi in šaljivimi dobitki, ljudje so se med seboj prijetno pomenkovali, mlajši so tekmovali s starejšimi v plesu, starejši pa so obujali spo-
bilo društveno življenje v vasi zelo živo. Polnoč je bila že zdavnaj odbila, ko so se ljudje, nekoliko utrujeni, a zelo zadovoljni, vračali na svoje domove. Prireditev je popolnoma uspela in vsa hvala za to gre prirediteljem.
Seja odbora Trgov, zbornice
Mš
železniškega odseka Zagraj-Krmin
Z veselega martinovanja SPD iz Gorice na Lokvah
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, ki je bila v ponedeljek popoldne, je predsednik Giovanni Bigot poročal o razgovoru s predstavniki tr govinskih zbornic Ljubljane in Nove Gorice, ki so pred kratkim bili na vljudnostnem obisku v Gorici.
Na podlagi posredovanja trgovinske zbornice je trgovinski in prometni oddelek ge-neialnega ravnateljstva državnih železnic izdal navodila naj se ne tolmačijo ozkosrčno uredbe o sprejemanju prevozov železniške postaje v Gorici v Jugoslavijo, ampak naj se na te uredbe gleda z višjega vidika, kar pomeni, da se lahko pošilja blago domače pioizvodnje kakor tudi blago, ki je bilo izdelano v drugih kiajih in kupilo po goriških podjetjih, ki ga iz svojih skladišč odpošiljajo v Jugoslavijo
Po odobritvi spremembe picračuna za leto 1960 je odbor proučil in odobril predračun za upravljanje ustanove »Goriške proste cone* ter določil višino stalnih pristojbin. Razpravljali so tudi o programu za razvoj živinoreje v prihodnjem letu.
Pc obširni obravnavi poročila inženirja Grusovina so odobrili sklep stalne komisije za prevoze in promet, da se odločno postavijo po robu nameravani gradnji železniške zveze Zagraj-Krmin ter odločili, da bodo sklep s poročilom vred poslali pristojnemu ministrstvu.
Na koncu seje je Farresl opozoril odbornike na nekatera vprašanja, ki so v tesni zvezi z okrepitvijo naprav v pristanišču Portorosega v Tržiču Odborniki so sklenili to vprašanje z vsemi ostalimi, ki se tičejo tržiškega okraja, proučiti na prihodnji seji odbora.
zavre. Bij je čas, ko je pognalo na zemlji prvo rastlinje ;n drevje. Toda takrat je bila naša dežela še pod morjem. To morje ni bilo globoko, obkrožale pa so ga nizke in puščavske kopnine.
Pred približno 35.000.000 leti se je začelo morsko dno, ki je bilo takrat sestavljeno iz trdih apnenčastih skal, polagoma dvigati in orjaške apnenčaste plasti, ki tvorijo naš Kras, so prvikrat zagledale luč sveta. V te kraške skale so še sedaj vtisnjehe tajne prvotnega življenja narave, to je bitij, ki so tedaj živela v toplih vodah Sredozemskega morja. Priče o tem preteklem življenju so okame-nine, ki so najbolj živa in očarljiva zgodovina geoloških dram, katere so se razvijale skozi desetine milijonov let. V takratnem morju so bile ogromne piasti raznih ostrig in školjk sploh, ki so živele na morskih čereh. Kraški apnenec hrani njihove jasne sledove od repen-skih do nabrežinskih kamnolomov. Pri Repniču pa so sledovi zelo stare obale, saj je nalomljen apnenec poln male obalne favne morskih mehkužcev in raznih vrst korald.
Predavanje Alfreda Schilla-mja so številni poslušalci nagradili s ploskanjem.
ost*
krog 30 milijonov lir, li davki — od družm -davka do davka na P
hla-
pa prinesejo v
gajno le kakih 6 lir. Breme užitninskega f m ostalih davkov n°s! glavnem mali in srednJ1 koplačevalci.
Med davki in pristojb'".
o m***
je tudi davek, ki t>“ ys)tci jemo »davek na indus ^ dejavnost*. Ta davek P'
ni doslej prinesel s
koral
ai'
ob
— največ leta 1957, k® pt
vec
čina inkasirala nekaj 'V^ks 300.000 lir. Prejšnja ®DC
da
uprava je ugotovila, cej velikih podjetij P° -is-
tega davka sploh n*J^*ioff*
kot je primer *tarnIJja t*
1°,
»Casale* v Sesljanu. račun je bila občina vana za lepe denarje- ^	-0
Marsikdo se bo vpras-^ju-
ašali
je temu kriv? Izvoljen' " vo ski upravitelji PraV, .ni saj niso bili izvojJ
-• j, a« -
t Ce
ne,
to, da bodo opravljaj'^1' j-jo
,5»'
davčnih izterjevalcev- .p,, — potem bi moral °aV.jtelie tajnik opozoriti upra0j stena tako stanje, a tega sju-ril. Zadeva je prišla P^^rati čajno na dan, in si»er ko je začela obratovati ^ $ ska papirnica. Ne	p*
Biva pctjjii iiiud.	r
spuščali v podrobn® ^a'si»p»
lahko rečemo, da Je
da
prejšnjih upraviteljev. . ,
nj»nlrr.i,-n »-tlaZnljl 0® -Jliil
papirnica piacaia -	^
dveletno delovanje nE »• nov lir, ki jih občina ^ji® nikoli inkasirala, oe se ^ tl ski upravitelji ne bi stvar zanimali.
Ta primer kaže, da 1 f šanje izterjevanja dav a g-lo pereče in ga bo meljito proučiti. ^oV^,0 V& ska uprava — če se ^
vprašarfja lotila ■— joD' nedvomno na ta ra^”nje 0
nova sredstva za zi činskega deficita.
 .................................................  nmiimiH"1""
VPRAŠANJA IN ODGOVOl
Pokojnine obrtnikov
VPRAŠANJE. Ati je res, da morejo po nedavni razsodbi ustavnega sodišča upokojenci 1NPS ali drugih zavarovalnih zavadov razen uslužbence« e-lektričnih m telefonskih podjetij in davkarij, ko dosežejo 65 let starosti, dobiti tudi celo navadno pokojnino obrtnikov in ne samo 20 odstotkov od vplačanih prispevkov pokojninski blagajni obrtnikov? V tem primeru bi ne ve. Ijal več odlok predsednika republike z dne 26.	4. 1957
štev. 818.
nb^
ristijo za likvidacij® ^ s* ga zavarovanja, t8*°?ajo 1. konvencionalno P°ve, „ se ■ l»r®
prispevkov. Za
tem primeru poviša s
i i
vi, koliko je prizadet' ^ ^
-8F
pokojnina obveznega ^„1
vanja, ni dovolj,
da
vp
J
skupno, marveč tildi vSe'
meznih letih pokojnine, ki Vam lahko zveste na Zonta št. 2
Z.
v
upo<j
 ........... -,	ki greH bre*P
cem v vseh pogle°lJl
iNcA „>
no na roko
ODGOVOR; Upokojenec, ki mu je zaradi njegove prejšnje dejavnosti dozorela pravica do starostne pokojnine socialnega zavarovanja, dobi to pokojnino po navadi, ko doseže 60 let starosti. Razen tega mora plačevati prispevke za posebno zavarovanje, ki so ga obvezno uvedli za jbrtni-ke. Ko doseže 65 let starosti, mu dotedanjo starostno pokoj, nino INPS razveljavijo ier mu namesto nje likvidirajo novo pokojnino, ki upošteva tu li prispevke, vplačane v (.osebni zavarovalni sklad obrtnikov. Pokojnina se mu poveča, računajoč 20 odstotkov vpla čil osnovnih prispevkov v zavarovalni sklad obrtnikov.
Zakon št. 818 z dne 26. 4. 1957 in izjava o neustavnosti njegovega člena št. 16 so ne tičeta Vašega vprašanja, temveč vprašanja, ali je dovo.ie-no nadaljevanje prostovoljnega zavarovanja tistih, ki so kot obrtniki podvrženi obveznemu zavarovanju. Ustavno sodišče se je ugodno izreklo o tem vprašanju. To pomeni, da lahko tudi obrtniki nadaljujejo ali pa ponovno začnejo plačevati prispevke prostovoljnega zavarovanja, da dopolnijo svoje obvezno zavarovanje.
Vplačila prispevkov prostovoljnega zavarovanja se izko-
;|Vl"
Pritožbe nu drza . p
VPRAŠANJE: N‘ki. nec, ki je bil drž®®"' jč?"-je bil leta 1037 0	*
službe iz čisto P° . jUtn*j logov. Po padcu ' poslal zadevni dri“v' ^ večje število	niš'1
ti(i
E"
t«
li
V
v
'kt
in zahtevo po da uprava mu nikoli priznati,
'odško4*V
, l'1,
Prfn,o ?}
je vložil novo Pr0‘ opremil z novimi ^ jr: ^
krat mu je 2adel’"ajttj®: /
zavrnila p ,j
uprava
da je že zdavnaj	sedsl	<i
za priziv. Kaj	irfbjjf
uslužbenec sto n.	,
pritoži nu predse ji blike, na državni * »Pj
ODGOVOR: NaJn\^°'{1 Sanje ni možen to
ker je presplošno. jV P a je možno vlož.t. P s„ietj vsakemu upravne«^ ^
V
V .S
S
s
kii"
odločitvi. Ce gre
za
sklep, je možen e- fi; žnvni svet (izreHen	jE	»
državnega poglava	pri®'	C1
žen samo v redki	f
ki jih predvideva	' jnieP'/
ne gre za dokončen p(^j
lahko vloži
spi®*;” pp ,,y
Rok za vložitev te	P
je različen >n ,e(60 raznih primeri® -ve'.,« priziv na državni dni za splošen	j	e	J
priziv). Vsekakor	*	J
pred vložitvijo P v f / viti, ali je zavrin^ ^ na omenjeno upra
A
N
A:
N
N
s;
ff-
•n
v
V
L*oces
proti Eiclimannu Mogoče konec februarja
1 letala, ki je priletelo iz *r°Pe in 3. oktobra ob enih l°n°^ Pristalo na izraelskem •išču Ludda, je med dru-l)e?'lJotniki izstopil tudi deti® 0 gosP°d med šestdeseti' 10 sedemdesetimi, osi-jfj* tSS 'n živahnih modrih iot nemirno begajo za Hu , nočnimi očali; korak le prožen in mladosten j0 Be odkriva njegovih let. lili ^ dr. Robert Serva-it *r • netn^l advokat, doma
*ti{ 1DZa’ k' bo branil nac»* ta Bega 2l°dinca in glavne-
- Pokončevalca Zidov — "hmanna.
Ko je •topil
opisani gospod iz-U letala, so ga takoj 0Pili agenti izraelske var-ki s° mu bi,i j6 Jeni za osebno varnost, ga niso izpustili izpred Po^Vse dokler ni, dva tedna z letalom zapustil Oja ’ ka*ere javno mne-j0. ga ie sprejelo z ledeno PoudJn0St^° ’ le'ta ie še bolj tVo V?a^a neprikrito sovraštvi 1 ga je izraelska jav-Ptsv tila do moža, ki je »j * nehvaležno nalogo,
»Mi * enega izmed najhujših “'■tičev -
moderne dobe.
•Ue
ktiv ^em, ali je Eichmann Ptd ne’ to bo pokazal ®e S’ ka3ti na izjave posadk 1 °v in na tisto, kar pi-
!»ore^ekatere kniige’ se ne IH » oslanjati...», je de-
‘toni]erVatlUs takoj, ko je iz-hW 12 letala.
1™. _
<ka a^v°kat, ki ga je izrael-avnost proglasila za «hu-
iz te izjave namerava nem-
iifi
»iti
*vega
»ih kvambo na nekaj osnov-lOclc:
t«2a,C** Proti Eichmannu je ker je bila tudi
zagovornika*, naslo-
‘»rij a
Sna
»o®
nezakonita (Eich-80 aretirali izraelski V1*0« v Argentini maja hipei'*!1 so ga na skrivaj ^ Jal» v Izrael).
». Proces proti Eichmannu »če, fls^°ino izraelsko sodi-lih' ani zločini, ki naj bi »» ®r*šit, se niso zgodili *»kr9t a*kskem ozemlju, niti »tijvj n* b»lo izraelske »e‘ p°znavalci »obramb-Va eg'je» pravijo, da bo it tez"1* v Podkrepitev svo-»i|jtoi„ na£el tudi vprašanje
Jn°sti nuernberškega so-
«»v ■ (p°
vojni vojnim zajha).
je sodilo zločincem
Pitn
^ie«.
pa ? ®»cbmannovl nekriv-'^■tev ° °Prk na izhodiščno tem'POVe*ie ie povelje*. k»Hk So se že na nuern-*' »,l . Procesu skušali skri-
- "kateri
največji zločinci.
v Us* k* je na tem pro-** Je T*1 ene8a izmed njih, W.0r*i v Nuernbergu \ *koristnega» naučil.
S 3e bil prva ose'
Itiorri preisk°valcev, ki Nom govorit» z Eich-
i! sPelr('.,iSreŽanie ie bil° ze* 1 ^UcJi kularno. V zaporu, \u ®»0stoljubje nacistič-"k»i I)„C)Cincu> so v sprejem-k<nSavilk nalašč
No. v 2graieno
i* Pok« . niei sta se sesta-J1 P)egonCevalec Zidov št. 1 i »VoKV.Zagovornik; mogla ' 1U uo n° Sovoriti, ne da 0 slišal, in vendar
za to stekleno
bu aco
Ves ^as pod strogim VB-V0In agentov izrael-
hostne.
'it
it>tius «^'ch»n
službe.
je dejal, da ga ■la "ann ob prvem sre-i ' ieiePrt3el zeko nezauplji-* PlU ° drugem srečanju,
U^ih* odobrenjem iz-o °biasti izročil bra-
'SP‘Smo, dos
le postal Eich-
prej prestati posebno preizkušnjo odpornosti za različne načine psihološkega pritiska. Vsi stražarji, razen vodnika, ki je komandir straže, so Židje iz arabskih dežel. Niti eden ne zna besedice nemški, razen tega pa imajo nalog, da v nobenem primeru ne odgovarjajo na vprašanja, ki bi jih morda utegnil postaviti njihov varovanec; za te stražarje je Eichmann mrtva stvar.
Komandir straže je Zid iz Nemčije. Seveda govori dobro nemški; preko njega gredo vse zahteve in želje pripornika. Komandir spi v njegovi celici, ki ima zazidano okno, tako, da pripornik ne ve, kdaj je dan in kdaj je noč. Na voljo ima knjige, časopise in papir za pisanje, ne sme pa voditi računa o času, niti si delati beležk (s črtami v zidu), koliko časa je že v zaporu, za katerega ve le to, «da je nekje v Izraelu*. Njegova časovna dezorientacija je tako močna, da pogostokrat obeduje ponoči; po njem se ravnajo tudi njegovi ječarji in da bi se izognili sleherni možnosti za samomor (n. pr. zastrupljena jed) menjuje komandir krožnike, tako da nihče ne ve, iz katerega krofnika bo jedel, ko prinesejo jed. Eichmann namreč dobiva enako hrano kot njegovi ječarji.
Medtem ko «nekje v Izraelu* registrirajo na magnetofonski trak sleherno Eieh-mannovo besedo — sam napiše dvajset strani »spominov* na dan, pripravljajo v Jeruzalemu v palači, ki se imenuje «Beit Haam* (ljudski dom), sodno dvorano.
Ce bo preiskava zaključena do konca januarja, kot pričakujejo, bo proces konec februarja ali v začetku marca. Do sedaj je prijavljenih 500 tujih novinarjev. Uradni jezik na procesu bo hebrejski; Eichmann in njegov brani-
lec bosta lahko govorila nemški, nakar bodo njegove izpovedi prevedli v hebrejščino, hkrati pa bodo ves potek procesa prevajali v francoščino in angleščino.
Eichmanna bodo tudi v sodni dvorani zavarovali pred morebitnim atentatom; sedel bo v stekleni kabini, varni pred kroglami. Razen tega pa bodo straže vsakogar, ki bo vstopil v sodno dvorano, temeljito preiskale.
Stroški za proces bodo seveda ogromni; stroške za potek procesa in za vse, kar je s tem v zvezi, bo nosila izraelska vlada. To bo njen prispevek za to, da bo zadoščeno »zgodovinski pravici*; proces, na katerem bo obtoženec avtoritativno govoril o krvavih dogodkih, ki jih danes, žal, mnogi že smatrajo za pretirano dramatiziranje preteklosti, bo tudi živ memento, ki stoji sicer zapisan, vsekan v kamen spomenikov pobitim nacističnim žrtvam. »NE POZABIMO, DOKLER SMO ZIVI1* Stroški za obtožbo bodo torej koristna moralna naložba.
Tudi obramba bo ogromno stala. Po sedanjih presojah najmanj 100.000 mark ali 25 tisoč dolarjev. Uradno jih bo poravnal Eichmannov brat, ki je advokat v Avstriji. Toda le-ta, po pisanju zahodnonem-ške revije »Der Spiegel* ne zmore v ta namen več kot 4.000 mark, t. j. 1.000 dolarjev. In ostalo? Ista revija trdi, da bodo ostali znesek dali danes svobodni nacisti, ki so na dobrih položajih v Zvezni republiki Nemčiji in ki trepetajo ob misli, da bi jih utegnil Eichmann iz Jeruzalema tako močno kompromitirati, da bo tudi zvezna vlada prisiljena kaj storiti proti njim; vesti iz Prage pa vedo povedati, da je denarna bremena za Eichmanno-vo obrambo prevzela na svoja ramena ilegalna fašistična internacionala.
Zaradi neprestanega vmešavanja cenzure v njegovo delo
Visconti noče več delati v Italiji
'ŠiMkŠšM
.-.■v
V torek so hoteli igralci skupine, ki je študirala #Arialdo» k predsedniku republike. Vratar
pri glavnem vhodu jim je dejal, da predsednika ni v palači. Od leve na desno so: Umberto Orsini, Luchino Visconti (s palico), Paolo Stoppa in Rina Morelli, ki odhajajo s Kvirinala
RIM, 16. — Režiser Luchino Visconti je poslal super-intendantu gledališča Scala v Milanu Antoniu Ghiringhelli-ju brzojavko, v kateri mu sporoča, da zaradi protesta proti ponovnim vmešavanjem cenzure v njegovo umetniško delovanje ne namerava sprejeti novih delovnih obveznosti v Italiji. Zaradi tega mu je zelo žal, ko mu mora sporočiti sklep, da prekinja pogajanja z gledališčem Scalo za režijo neke opere.
Niso se še polegle polemike zaradi Viscontijevega filma «Rok in njegovi bratje«, proti kateremu so nastopili posamezni funkcionarji v nekaterih mestih ter zahtevali od producenta, da nekatere prizore «zamegli», že je prišla na površje druga «cenzurna afera«.
Visconti je v Rimu pripravljal z gledališko skupino Mo-relli-Stoppa novo delo Testo-rija «Arialda». Premiera bi morala biti 12. novembra v Modeni, potem pa bi skupina šla z delom še po drugih mestih. Toda malo pred premiero je cenzura sporočila, da ne dovoli uprizoritve. Ko so o stvari obvestili ministra
Folchija, je ta dejal, da je glede gledaliških del prepustil vse polnomočje podtajniku Renzu Helferju. Po mnogih zapletljajih je prizadetim uspelo, da so bili sprejeti pri tem podtajniku, ki jim je dejal, da ne more na noben način dovoliti, da bi se tako roganje prikazovalo v Italiji.
Zgodba komedije se dogaja v najbolj siromašni periferiji Milana, pravzaprav ne gre toliko za zgodbo kot bolj za opisovanje ambienta in oseb našega časa. Res je, da se ta komedija ne bi mogla brez spotikanja uprizarjati kjerkoli. V njej so take situacije in besede, da bi bil zaskrbljen sam Zola. Toda marsikaj bi se lahko brez škode črtalo. Bolj kot komedija je to delo zelo trpka drama.
Pri vsej stvari gre poleg drugega tudi za izgubo 16 milijonov, katerih del je vložil v podjetje sam Stoppa. Nadalje pomeni to razvezo pogodbe z 20 igralci, s številnim tehničnim osebjem ter z mnogimi gledališči. Da se take stvari lahko dogajajo, je deloma krivda v tem, da se vse to ureja po zakonu, ki je že iz leta — 1911!
iiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniliiiliiliiiiilllilliliiiiliiiliiiiiiiilliilliliiiliillilliiiiiiiiioKonoiiifillHiitlliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiinHHiitiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiniliiiiiilliiiiiMiil
Nezgoda 86-letnega državnika
Churchill je padel in se je poškodovat
Poročilo pravi, da si je pri padcu zlomil majhno kost v hrbtu; nihče pa ne ve povedati, katero kost
LONDON, 16. — Bivši britanski ministrski predsedniK Winston Churchill je padel v svojem stanovanju v Hyde Park Gate. Peljali. so ga na pregled na Harley Street. Pregledala sta ga zdravnika lord Moran ter Seddon. Nekaj časa ijo moral ostati v postelji.
Tajništvo bivšega ministrskega predsednika javlja, da je Churchill «Dadel in si zlomil neko majhno kost v hrbtu«. Pozneje se je zvedelo, da je Churchill padel že včeraj zve-
m
Pri nesreči, kjer je vlak na progi Rim-Pescara približno 55 km od Rima zadel v avtobus, Je izgubilo življenje šest oseb, osem pa Jih Je bilo ranjenih. Vlak je vlekel avtobus daleč s seboj. Mrtve in ranjene so dobili iz ruševin avtomobila s pomočjo avtogeničnega varjenja
liilliiiJtiiliiililliililllitlliiilillMliMimiiMiiiiliimiiiiliillimiiiiiiilllimimHllilniMliumnMiiiiiitiinimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiniiilillillnlll
čer in ne šele danes. Nobeden c d strokovnjakov, ki so jih časnikarji spraševali, ni vedel pojasniti, katera naj bi bila cmajhna kost v hrbtu«. Lahko je kako hrbtenično vretence el' kako rebro.
Sir Winston se je vrnil v London 25. oktobra, potem ko je prebil mesec dni v Nici. V zadnjem času je bil posebno delaven. Pretekli teden je obiskal svojo staro šolo v Harro-wu, kjer je poslušal, kot vsako leto, petje šolskih himen. Včeraj je prisostvoval seji poslanske zbornice.
Novo zdravniško poročilo bo do objavili jutri zjutraj. Stanje Churchilla ne povzroča nikake zaskrbljenosti ih stari državnik mirno počiva. Neprijetno pa je, da mora ležati ves čas vznak, da ne čuti bolečin. Dr. Seddon, kirurg, ki ima v o-skrbi državnika, je izjavil: «Sir IVinston bo moral ostati v postelji več dni in mogoče tudi več tednov. Ni vzroka za zaskrbljenost, toda upoštevajoč njegova leta je treba na tako nezgodo paziti z največjo skrbjo.«
Kraljica Elizabeta je danes zvečer poslala Churchillu vo^ ščila za hitro okrevanje.
V Louisiani še vedno divja rasizem
Demonstracije proti integraciji v šoli
Skoraj 500 belih učencev šol v New Orleansu je ostalo doma, tako da so prišle v šolo samo štiri šestletne šolarke
NEW ORLEANS, 16. - Danes, tretji dan rasne integracije, se je ozračje na obeh šolah popolnoma spremenilo. Štiri šestletne šolarke, ki so bile sprejete v šolo, doslej namenjeno samo belim otrokom, so bile danes skoraj same v šoli.
Kaže, da so danes nasprotniki rasne integracije ubrali drugo pot. Poslušni ukazu iz Baton Rougea, prestolnice Louisiane, so beli učenci šole McDonogh ostali doma. Parlament Louisiane pa je sklenil obtožiti zveznega sodnika, ki je izdal ukaz za integracijo v šolah New Orleansa, kjer se rasne ločitve striktno drže že celo stoletje.
Dopoldne je na stotine mladih ljudi obeh spolov, ki so protestirali proti rasni integraciji na javnih šolah, vdrlo na magistrat ter kričalo: »Nočemo integracije!*. Potem so odšli in se pridružili skupini belih študentov, ki so bili namenjeni k šolski upravi. Na
rasel na kakih tisoč oseb. Policija je takoj poklicala okrepitve.
Prišlo je tudi do spopadov 7. demonstranti	in	policijo.
Med demonstranti je največ študentov. Policija jih je razgnala, ko so hoteli napasti sedež šolske uprave. Demonstranti pa so se spet zbrali v skupine ter šli kompaktno proti policajem, ki so morali u-porabiti pendreke. Poklicali so tudi gasilce,	ki	so s hi-
dranti ustavili pohod študentov. Toda demonstrantom se' je posrečilo polastiti se nekega hidranta in ga naperiti’ proti policajem	in	gasilcem.
Policija je z zvočniki pozivala demonstrante, naj se razidejo, toda študentje niso hoteli ubogati.
Čeprav se je	proti večeru
deloma povrnil mir na ulice, vlada v mestu vendar velika napetost.
Med popoldanskimi demonstracijami so belci črnce sramotili in jih izzivali. Črnci pa
čelu sprevoda so korakale | tudi niso kazali nikakega stra-številne matere ter nosile; hu, temveč so se združili v transparente z napisi, ki so j skupine ter začeli loviti bela zahtevali ohranitev rasne lo-1 dekleta. V glavnem pa je bi-čitve v šolah. Sprevod je na- j lo tako, da so belci kričali
Popolnoma pijan pred sodniki
Bodoča letala bodo morala leteti bolj hitro
(Nadaljevanje s 3. strani)
ki
ShHtia	]e v	zaporu,
k »»o ;	nekje	v Izraelu*.
Vit ■I»en sam° to, da se za-N ‘taboris«a Yiar»,
1» llkern* ” mesec’ ki P°
k°ledarju ustre-^iekL ' mesecu, ko je aretiran.
ti,,
> *a še	razen	dr. Serva-
blbče ni obiskal A. le londonski »Je-objavil po-
'**»» ,bieRovem zaporni-
\Nnna.
^>!0Chr°hicle,
,L O
iiv>i*njU;
bihče demantiral: „ trakt, v kate-Eichmann, je od drugih
V ,
'Č*	1
S P“r»iški
poročila v
V'Hm.'Lra: preden prideš
»v ,:,‘n ločen
N
.»ti ^ abnove celice, moraš i'ki h* ra*». ki sleherne-'i*.	■ e tja (bodisi stra-
preiskovalce) legitimira-
*tzažijo Eichman-po posebnih
*»■
SVodi’>
* *»» br1 Spr°ti
91 so morali naj-
ni brzini imajo zaradi omenjenih motenj lahko povsem obraten učinek od tistega, ki ga je pilot hotel imeti. V tako imenovanih ((aerodinamičnih komorah« so praktično potrdili in preverili teoretične račune, koliko ((lokalnih zračnih vakuumov« nastane v kritični transzvočni brzini, česar vzrok je tudi to, da komandni elementi na letalu odpovedo.
Ti ((lokalni vakuumi«, te depresije ali pa povečani pritiski ter vrlinci, ki ob tej kritini brzini nastajajo, imajo pa še to slabo plat, da se nugio premikajo, kar povzroči nestabilnost' letala. To vsekakor ne more letalu in njegovi konstrukciji koristiti, kajti možno je tudi, da ne odpovedo le komandni elementi pač pa včasih celo samo ogrodje letala. Zakaj, je dokaj jasno. V strukturi letala je preračunana zdržljivost vsega letala, toda za normalne in primerne pogoje. V tem primeru pa močnejši pritisk z ene strani, vakuum pa z druge strani nujno privede do zloma ravnotežja, včasih tudi strukture letala.
Po vsej logiki bi se zdelo, da bodo ti negativni elemen-
ti pri večjih, pri nadzvočnih brzinah prišli še bolj do izraza. Teoretični računi in praktični poizkusi pa so pokazali, da pri nadzvočni brzini ti negativni elementi ne pridejo več toliko v poštev in da je letenje tedaj bolj varno. To so posredno dokazali tudi številni incidenti pri preizkušanju letal z nadzvočno brzino. Letala, ki so v velikih višinah dosegla nadzvočno brzino v položaju strmoglavljanja, so nadzvočno brzino z lahkoto prenesla. Ko pa je pilot začel z zaviranjem in prešel z letalom v ((kritično brzino«, je letalo odpovedalo.
Kaj preostane, torej, konstruktorjev letal — pa naj gre za potniška ali vojaška — ki naj to «krizo» uspešno premagajo? Strokovnjaki menijo, da obstajata dve nalogi. Prva se tiče moči pogonskih motorjev. Glede tega menijo, da bo moralo «letalo bodočnosti«, to se pravi letalo t povprečno nadzvočno brzino, pridobiti svojo normalno nadzvočno brzino čimprej, to se pravi, že koj nad vzletiščem, da bi moglo skozi kritično brzino v najkrajšem času. Z druge strani pa, ker se ((kritični brzini« ne moremo izogniti, čaka konstruktorje
letal še naloga, dati letalu
najpopolnejšo aerodinamično linijo, da se vrtinci, vakuumi, depresije in vse ostale posledice, ki jih letalo v zraku povzroči, zreducirajo na najmanjšo mero.
Misli v temi
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nekega jutra jo je nežno objel in rekel:
— Ničesar vel ne vidim.
Za trenutek se je zdrznila
in. mu pogledala v obraz.
— Ni več razlike med svet-tlobo in temo.
— Odpri oči za trenutek.
Obe očesi sta bili nejasni,
mrtvi, beli. Bili sta kot očesi tistih slepih maserjev, ki jih pogosto videvamo. Prestrašila se je: prestrašil jo je kot ie nikoli dotlej.
Stisnil jo je v objem in mirno govoril:
— Vse je v redu. Morava se sedaj navaditi na to... Skušajva misliti na kak dober posel, ki ga lahko opravlja slepec. Saj nama ni tako strašno. Se vedno je mnogo sreče pred nama.
Skrila je svoj obraz v njegovo ramo in tiho jokala. Ni mistila na umiranje. Slepota je manjša nesreča, kot je mislila. Potem je nežno sklenila roke okrog vratu svojega moža, kot je to pogosto storila, preden se je vse to začelo.
BOČEN, 16. — Obtožen o-čitne pijanosti se je danes 52-letni Fridrich Sommacal iz Bočna predstavil sodniku — popolnoma pijan. Pravzaprav se ni toliko predstavil, temveč se je sesedel v veži sodišča, od koder so ga agentje odnesli v zapor. Sodnika ni preostalo drugega, kakor da je Sommacala obsodil »v odsotnosti* na mesec in 15 dni zapora. To velja za prvo obtožbo, za današnji prekršek pa bo kazen še prišla.
 «»------
Dosmrtna ječa za «pošast z Aspromonta*
NEAPELJ, 16.	— Bandit
Angelo Macri, «pošast z A-spromonta«, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Porotno sodišče je izreklo obsodbo po posvetovanju, ki je trajalo šest ur in četrt. Med občinstvom v porotni dvorani je bil tudi banditov brat', medtem ko so mater malo pred razsodbo odpeljali iz dvorane.
Vojna zaradi muh
LA ROCHELLE, 16. — »Muš-ja vojna* traja že nekaj časa
med mestom La Rochelle in vasjo L’Houmeau, ki sta nekaj kilometrov drug od drugega. Ze več let izpraznjuje-jo dnevno po več desetin kamionov smeti iz La Rochelle na nekem prostoru zelo blizu kraja L’Houmeau. Posledica tega je, da je ta kraj kar zagrnjen z milijoni muh, ki povzročajo, da je normalno življenje prebivalcev že kar nemogoče: zapreti so morali šolo, peki pa groze, da bodo naredili kaj podobnega.
Od davi pa je cesta iz La Rochelle zaprta: vsa vas Le Houmeau se je zbrala ter! ŽENEVA, sklenila, da prisili kamione, zveza je po
da se vrnejo in stresejo smeti na glavnem trgu mesta. Vaščani, zbrani na glavni cesti, so trdno odločeni, da ne pustijo več nobenega kamiona s smetmi proti svoji vasi.
Proces proti Montesiju
RIM, 16. — Nadaljuje se proces proti Giuseppu Montesiju, stricu nesrečne Wilme Montesi, ki je na še nepojasnjen način umrla pred sedmimi leti na morski obali pri Ostii.
Danes je bil zaslišan dr. Biagetti, ravnatelj tiskarne Casciani, kjer je Montesi delala, knjigovodja Brusin ter knjigovodja Garzoli. Vsi so potrdili, da je Montesi prejemal pogoste telefonske pozive žensk. Potrdili so tudi, da se je tistega dne, ko je Wilma umrla, odstranil z dela, češ da mora nujno nekam oditi. Proces se bo nadaljeval.
 «»-------
Ne bo ji hudega...
LONDON, 16. — Žena bivšega ministrskega predsednika Fdena je podedovala od 83-let-nega liberalnega poslanca Ha-rolda Trevor-Bakerja 3000 šter-l ngov ali 5 milijonov lir. Tre-vor-Baker je umrl meseca julija. Razen denarja pa je prejela še vilo s pristavo v Hantsu, kar je del nepremičnin Trevor-Bakerja.
LONDON, 16. — Princesa Margaret bo predstavnica britanske kraljice Elizabete na poroki kralja Baldovina, ki bo prihodnji mesec. S princeso Margaret bo prišel v Bruselj tudi njen mož Armstrong Jones.
ganizaciji za radio in televizijo vzhodnih držav sporočila svoje sodelovanje na prvem mednarodnem festivalu za televizijo, ki bo meseca maja 1961 v Montreuxu v Švici.
in mahali z rokami proti črncem, so pa takoj zbežali, ko so se črnci zagnali proti njim.
Policija je več oseb aretirala, med njimi tudi Joyce Eggington, dopisnico angleškega lista «Daily Herald*. Odvedla jo je na policijsko postajo, češ da se ni pokorila u-kazom policije in da je napadla nekega agenta. Kot poroča policija, je skupina belih otrok napadla nekega a-genta in ga močno pretepla. Neka druga skupina je pretepla štiri črnce, medtem ko je bil neki belec ranjen s strelnim orožjem; strel je baje prišel	iz skupine	osmih
črncev.
Povsod po mestu prihaja še vedno do	neredov in	spopa-
dov med belci in črnci. V slikoviti »francoski četrti*, to je v četrti nočnih klubov, je kakor ob kaki revoluciji. Policijski avtomobil; z zvočniki vozijo po mestu ter pozivajo k redu in miru. Toda mladi ljudje ne kažejo volje, da bi se tem pozivom pokorili. Niti dež ni preplašil demonstrantov.	Po zidovih	poslo-
pij se tu pa tam javljajo začetnice Ku Klux Klana.
Naloga sil javne varnosti je toliko težavnejša, ker demonstranti dobro vedo, da i-majo na	svoji strani	parla-
ment Louisiane. Saj je prav parlament pozval matere, naj ne pošiljajo otrok v šole, kjer vlada rasna integracija. In parlament sam je ukinil zakon, po katerem bi morali otroci obvezno obiskovati kako šolo.
Po zadnjih vesteh je baje skupina belih otrok zabodla ne kega črnega otroka v bližini bolnišnice.
. .v r
i -iŠtih’
16. — Sovjetska mednarodni or-
Zenski, ki sta hoteli zaslužiti z Mussolinijevim ((dnevnikom«: H osa Panvini in njena hči Amalia. Prva je bila obsojena na dve leti, druga na tri; vendar bo mat, šla domov, hči pa bo sedela samo eno leto
Zaplenjen
film
režiserja
Bologninija
V Milanu je državni tožilec zaplenil Bologni-nijev film »Trapast dan*.
Zaplemba velja za vso državo. Odlok navaja vzrok tega ukrepa: spolz. skost raznih scen. Režiser filma Mauro Bologni-ni, ki se je pozno zvečer vrnil v Firence s filma-nja svojega novega filma, se je ob ukrepu zelo začudil, ker je bil film približno mesec dni v cenzuri in je bil dokaj spremenjen in rezan. Za nadaljnje spremembe ali rezanje je odgovoren producent. Bolognini pa premišljuje, če bi umaknil svoj podpis s filma, ako bi se še z nekaterimi rezi spremenil dun filma. Dogodek ni že nič več nenavadnega po vsem, kar mora imeti o-pravka s cenzuro Visconti, pa Lattuada, Antonio-ni, Lizzani — in še vsi, ki bodo prišli na vrsto. Tukaj zraven poročamo, kako se je Visconti naveličal še naprej delati doma. Ni znano, kaj bo ukrenil, vendar mu ne bo težko nadaljevati svojo umetniško dejavnost kje drugje.
Dve
novi
enodejanki
V »Teatro Minimo* v Bologni so včeraj prvič uprizorili dve enodejanki Clotilde Masci, in sicer »Portret ženske* ter »Rablje*. Deli je režiral Renato Lelli, ki tudi vodi omenjeno gledališče. »Portret žerske* je prejel prvo nagrado na natečaju »Ruggero Rugge-ri» v Fanu 1960. Obe deli sta bili sprejeti z mnogim ploskanjem.
Ameriški
slikar
svoja dela SZ
Ameriški slikar in risar Rockwell Kent, zelo poznan v umetniških krogih ZDA, je včeraj v Moskvi sporočil na tiskovni konferenci, da poklanja Sovjetski zvezi celotno zbirko svojih del, in to »tako v znak hvaležnosti za Stalingrad kakor zato, ker se tudi sam čuti žrtev maccar-thizma*. Rockwell Kent, ki ima sedaj že 78 let, je poudaril, da ni član komunistične partije; dodal pa je, da ni hotel odgovoriti, ko so ga spraševali o političnih nazorih v komisiji senatorja MacCarthyja. Zbirka Roekwellovih del obsega 80 platen ter kakih 1000 risb, litografij in i-lustracij, ki jih ceni sam avtor na 300000 dolarjev. Ta svoja dela poklanja SZ, ker je ta dežela — je dejal — napravila največjo miroljubno gesto v zgodovini, ko je v OZN predlagala splošno in popolno razorožitev.
Ker ni mogel sam študirati je zažgal knjižnico
Neki 13-letni deček je hotel zažgati knjižnico «G. BovJo» v Traniju. Namera pa se mu ni posrečila, ker je bil blizu knjižničar, nekaj karabinjerskih podčastnikov in drugih, ki so takoj pogasili plamene Toda nekaj knjig in predmetov je ogenj vendarle uničil, a škoda n\ velika. Vse drugače bi pa lahko bilo, če bi požar izbruhnil ob kaki drugi uri. Ko so požigalca zalotili in prijeli, je izjavil: «Hotel sem uničiti knjižnico. Tako nihče ne bi več v njej študiral, kakor ne študiram jaz.# Deček je moral po končani osnovni šoli iti delat v neko delavnico poleg občinske knjižnice. Da bi se maščeval nad tistimi, ki so lahko nadaljevali šolanje, je sklenil, da uniči knjige, tako da jih tudi drugi ne bodo mog li brati. Ko si je pripravil riačrt, si je oskrbel ključ, s katerim je lahko prišel v knjižnico. Ni pa dobro izbral ure, kajti ko je zanetil ogenj, je bilo v bližini polno ljudi. Ker je še mlad, je bilo sodišče za mladoletne v Bariju samo opozorjeno nanj.
V soboto in v nedeljo v Pratu
Italijansko prvenstvo v telovadbi za juniorje, seniorje in reprezentante
Olimpijec Franco Menichelli najresnejši kandidat za naslov v najvišji kategoriji
RIM, 15. — V soboto in v nedeljo bo v Pratu državno prvenstvo v telovadbi. Ta prireditev bo, če seveda izvzamemo olimpijske igre, med katerimi je italijanska telovadba dosegla izredne uspehe, najvažnejša v letošnjem obdobju.
Za prvenstvo, ki praktično
zaključuje letošnjo aktivnost telovadne zveze, vlada precejšnje zanimanje. In to predvsem, ker so se za borbe za naslov prijavili vsi člani državne reprezentance.
Tekmovalci bodo nastopili v treh kategorijah	in sicer v
juniorski, v kateri bodo morali izvedenci najti nove sile za okrepitev italijanske reprezentance, v seniorski, kjer bodo tekmovali telovadci, ki so dosegli najvišjo	stopnjo in
končno v kategoriji reprezentantov, ki predstavljajo s svojimi vrhunskimi	vajami elito
telovadnega športa.
V Pratu bo juniorska kategorija številčno	najmočneje zastopana. Nič manj kot 54 telovadcev se bo borilo za najvišji državni naslov. Ze sedaj izstopajo nekatera imena in med temi moramo predvsem omeniti Emilia Tavazzi-ja, člana Pro Patrie iz Milana, Sergia Fiorina iz Benetk, Lina Fulgenzia iz Genove, ki je po zmagi med začetniki prišel avtomatično v to kategorijo, dalje Guglielma Sac-canija iz Modene, Paola Martinija iz Prata, Vincenza Si-liga iz Neaplja in Etisia Flo-risa iz Cagliarija. Ce ne bo nobenih presenečenj bo bodoči juniorski prvak izšel iz navedene skupine imen.
Bolj enakomerna in zato tudi bolj napeta bo borba za naslov med seniorji. Najresnejši kandidati za naslov so Martino Grezzi iz Vareseja, Nino Dal Bosco iz Lissone-ja, Giovanni Maretto iz Padove, Fabio Pennacchioli iz Porto S. Giorgio, Bruno Grandi iz Rima, Sergio Massa in Vit-torio Morgera oba člana dveh klubov iz Cagliarija.
V najvišji skupini »reprezentantov* pa bodo nastopili vsi olimpijci brez izjeme od Franca Menichellija, ki ima precejšnje šanse, da pride do naslova, pa do ostalih, ki so na rimskih igrah nastopali za italijanske barve. Njegov najresnejši tekmec bo Giovanni Carminucci iz Rima, medtem ko predvidevajo, da bo moral Angelo Vicardi prepustiti naslov drugim. Prvenstva se bo udeležil tudi Orlando Polmonari, član kluba v Ferrari, ki bo tako verjetno zaključil svoje udejstvovanje v tej težki panogi.
Ne smemo pa pozabiti na prvaka iz 1958. leta Pasquala Carminuccija, ki bo brez dvoma med najnevarnejšimi tekmeci za naslov. Na pozornici se bo ponovno pojavil Ric-cardo Agabio, ki zaradi operacije dolgo časa ni mogel posečati telovadnico. Seznam nastopajočih zaključujeta mladi Gianfranco Marzolla iz Milana in Franco Ghezzi iz Rima. Slednja dva bosta nastopila brez vsakega upa za naslov, vendar bosta skušala s svojimi mladimi silami in z mladeniškim poletom doseči častna mesta v končni razpredelnici.
Celotnemu poteku prvenstva bo prisostvoval predsednik i-talijanske telovadne zveze, medtem ko so poverili zveznemu trenerju Švicarju Jacku Gunthardu nalogo, da iz vseh skupin izbere najboljše in najbolj nadarjene telovadce, ki
bi prišli v bodočnosti v poštev za sestavo A, B in C reprezentance.
Naj še pripomnimo, da je za zmagovalce na razpolago dovolj nagrad, med katerimi izstopajo darila predsednika lepublike Gronchija, predsednika senata Merzagore, predsednika skupščine Leoneja in predsednika CONI Onestija.
TENIS
SYDNEY, 16. — V polfinalu teniškega prvenstva v južnem Walesu je ameriški par Barij. Mac Kay in Earl Buchholz, ki bo nastopal Ameriko v doublu za Davisov pokal, doživel presenetljiv poraz. Tega sia jima zadala Avstralca Rob Laver in Bob Mark, ki sta odpravila ameriška tekmeca v treh setih 6:3. 6:4. 6:4.
Neale Fraser In Rov Emerson, ki sta avstralski par št. 1, sta tudi zmagala in sicer nad ameriško dvojico McKin-ley-Ralston s 7:5, 2:6, 6:4, 6:4.
Občni zbor Š Z BOR
V četrtek, 24. t. m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» občni zbor športnega združenja «Bor» s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav
2. Poročilo predsednika
3. Poročilo tajnika
4. Poročilo blagajnika
5. Poročilo gospodarja
6. Diskusija
7. Razrešnica odboru in določitev volilne komisije
8. Volitev novega odbora
9. Razno.
iimiiiAiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiuiiiimiiiimuiimiimiumHiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiii
Partizanski pohod okoli Ljubljane - mednarodna prireditev
Bo nastopil tudi olimpijski zmagovalec v maratonu Abebe?
Prireditelji bodo povabili dva Abesinca, dva predstavnika Sovjetske zveze ter številne tekmovalce drugih držav
LJUBLJANA, 16. — Partizanski pohod «Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1961» ne bo samo velika množična manifestacija kot so bili dosedanji pohodi, ampak bo že prerasel tudi v veliko mednarodno prireditev.
Organizacijski odbor se e
odločil, da bo v dveh kategorijah dvignil pohod na mednarodno raven. Moški štafetni tek m pa skrajšani maraton, to bosta dve disciplini pohoda 1961 z mednarodno udeležbo.
Ce bodo vsi načrti uspeli, lah-K pričakujemo izredno elitno prireditev. Za štafetni tek mestnih reprezentanc (proga bo imela naslednje odseke: 3
iiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii
DISCIPLINSKI UKREPI
Globe iti opomini za Triestino Rebizzija in Secchija
MILAN, 16. — Na svoji današnji seji je disciplinsko razsodišče nogometne zveze sprejelo sledeče sklepe:
1. Prvenstvo B lige z dne 9. t. m.: Opomin Frignaniju (Genoa), globa 2.000 lir igralcu Parme Rechii.
2. Prvenstvo A in A lige z dne 13. t. m.:
a) Denarne globe klubom: Verona 90.000 lir, Foggia 25 tisoč lir, Triestina 20.000 lir.
b) Enodnevna prepoved igranja: Gasperi (Atalanta), Ru-mignani (Sambenedettese) in Bortolotti (Foggia).
Opomin in globa 2.000 lir: Cera (Verona).
Dvodnevna prepoved igranja: Magnini (Bari).
Opomin in globa 4.000 lir: Tarabbia (Mantova).
Opomin: Garbuglia (Udine-se), Burelli (Bologna), Scac-cabrozzi (Novara), Del Negro (Mantova), Occhetta (Genoa), Compagno (Foggia), Depeše (Foggia), Rebizži (Triestina), Tulissi (Catanzaro).
Globa 6.000 lir: Griffith (A-talanta).
Za proteste do sodnikov — globe:	Mazzoni (Bari) 9.000
lir, Raffin (Venezia) 8.000 lir, Magnanini (Bari), Seghedoni (Bari), Zamperlini (Verona) 6.000 lir, Secchi (Triestina) in Zavaglio (Verona) 4.000 lir, Ballarini (Como) 2.000 lir.
Opomin: Facca (Lecco).
km, 4 km, 5 km, 4 km in 3 km skupaj 24 km) bodo povabili izbrane ekipe Kaira, Prage, Varšave, Moskve, Leningrada, Pariza, Londona, Osla in Aten.
Skoraj nič manjša, morda pa še bolj elitna naj bi bila udeležba na tako imenovanem malem maratonu na progi 25 km. Organizatorji bodo povabili dva tekmovalca iz Etiopije (ali bosta to morda brata Abebe, eden olimpijski zmagovalec, drugi prav tako odlično viščen v Rimu?) dva iz Sovjetske zveze (evropski prvak Popov?), po enega jz Finske ir. CSR.
To so torej načrti. Najbrž ni preveč smelo trditi, da bodo v veliki meri lahko tudi izpolnjeni, kajti propaganda za udeležbo na Partizanskeip pohodu bo šla celo v treh smereh. Najprej co podpredsednik Atletske zveze Jugoslavije Artur Takač o-sebno poskušal zagotoviti udeležbo na bližnjem sestanku evropskega komiteja Mednarodne atletske zveze. Razen tega bodo šla vabila tudi neposredno na najvišje mestne organe pri vabljenih mestih in predsednik Mestnega sveta Ljubljane bo razen tekmovalnih ekip povabil tudi župane oziroma ustrezne funkcionarje teh mest a i njihove Zastopnike. Kot tretja možnost pa so še posebna vabila preko jugoslovanskih inozemskih diplomatskih predstavništev.
Kot se vidi, bodo organizatorji napravili vse, da si zagotovijo odlično udeležbo in ob podpori Atletske zveze Jugoslavije, k( je prireditev že uvrstila v svoj koledar, kakor tudi ob sodelovanju prej omenjenih forumov, se lahko pričakuje doslej najkvalitetnejša atletska prireditev v glavnem mestu S-ovenije.
Angleški nogometaši grozijo s stavko
sionističnih nogometašev po povišku plač, bodo ti stopili v stavko. Tako so sklenili na seji predstavniki 14 klubov srednje Anglije. Predsednik profesionistične zveze nogometašev Jimmy Hill bo prihodnji torek predložil predstavnikom »Football League* zahteve nogometašev in če se pogajanja ne bodo ugodno končala, bodo profesionisti dokončno prekrižali... noge.
Italijanski nogometni pokal 1960-61
V III. kolu srečanje Padova-Triestina
Datum tekme bodo določili kasneje
MILAN, 16. — Včeraj je bilo v lombardski prestolnici žrebanje mest, v katerih bodo srečanja tretjega izločilnega kola nogometnega turnirja za italijanski pokal 1960-61. Kot je znano pride za to kolo v poštev tudi Triestina, ki je v drugi tekmi turnirja z zmago nad Udinese presenetljivo izločila Videmčane.
Pari so bili že predhodno določeni, sedaj pa so morali še
izžrebati mesta, kjer bo prišlo dc srečanj. Triestina bo morala oditi v Padovo, kjer se bo spoprijela z močno Roccovo enajstorico, ki je preteklo nedeljo dosegla nepričakovan uspeh z zmago nad moštvom, ki ga trenira Herrera.
Žrebanje je dalo naslednje izide:
v Padovi: Padova-Triestina v Turinu: Torino-Milan v Rimu: Lazio-Como v Milanu: Internazionale-Bre-scia
v S. Benedetto del Tronto: Sambenedettese-Juventus v Bariju: Bari-Sampdoria v Messini: Messina-Fiorentina v Rimu: Roma-Bologna
ječe pet voditeljev nogometnega moštva «Spartak». Obsojeni so bili obtoženi, da so se polastili 300.000 kron, ki so bile v klubski blagajni.
* # #
PARIZ, 16. — V prvem srečanju osmine finala turnirja za pokal prvakov je angleško moštvo Burnley premagalo Stade Reims z 2:0 (2:0).
- *
S smučarsko sezono se je istočasno začela tudi tekmovalna sezona hokejistov na lej*?' dolgem odmoru so skoraj povsod, kjer so pogoji za ta šport ugodni, stopili igrate
plan in začeli borbe za točke
iiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiniiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniNiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiHiHiiitiiiiiiiiHiiiiHUliiiiii1111111111
Že sestavljen razpored atletskih tekmovanj za prihodnje leto
BOKS
BOSTON, 16. . Preteklo noč so morali pripeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi resnega stanja nemudoma pridržali, mladega boksarja Tommyja Garrowa.
Garrow se je spoprijel s Samom Johnsonom, a dvoboj se je končal že v četrti rundi s K.O. Udarec je bil tako hud, da je povzročil še neizkušenemu Garrowu možgansko poškodbo.
Sredi julija 1961. v Moskvi dvoboj velesil SZ-ZDA
0d 24. do 25. junija v Beogradu srečanje med atletskima reprezentancama Jugoslavije in
NOGOMET
DUNAJ, 16. — Neki češkoslovaški športni list javlja, da je ljudsko sodišče v Trnavi obsodilo na kazen od 1 do 5 let
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniunin,
Za nagrado PetrocaItex - Sportman leta
Manfredini in Roma v vodstvu
V B ligi si prvo mesto delita Pantaleoni (Genoa) in Mencacci (Prato)
MILAN, 16. — V razpredelnici za nagrado «Petroealtež> Sportman leta« ni bilo niti po pretekli nedelji nobenih bistve-n;h sprememb. To razpredelnico vodijo podobno kot za kolesarje, tudi za nogometaše tu klube. Za uvrstitev v lestvico pridejo v poštev doseženi goli.
Nogometaš rimskega moštva'
Roma Manfredini je še vedno
čvrsto na prvem mestu lestvice in to po zaslugi trojice golov, tretje po vrsti, ki jih je dosegel v nedeljskem srečanju z Laziom. Skupno z Manfredi-nijem vodi v razpredelnici za dodelitev te nagrade njegov klub Roma. Milaniju pa je u-spelo z nedeljskimi dosežki priti skupno s Padovo na drugo mesto A ]ige. Manfredinija sicer ne more ogrožati, ker je z 11 goli v 7 tekmah količnik 1,57, medtem ko je padovanski napadalec dosegel v istem številu srečanj le 7 dosežkov.
V B ligi sta ostala Pantaleo-ri in njegov klub Genoa že dve nedelji praznih rok. To se pozna sedaj v razpredelnici tega prvenstva, kjer je Mencacci dohitel Pantaleonija, Prato pa v klubski lestvici Genoo. Pan-taleoni in Mencacci sta dosegla v sedmih tekmah 5 golov in vodita s količnikom 0.71, med-
EIRMINGHAM, 16. — Ce v.	,	t _
teku meseca dni ne bodo spre-	m ko Je na tretjem mestu
jeli zahteve angleških profe-1 igralec Coma Teneggi, kj je si-
cer dosegel isto število golov, toda v osmih srečanjih.
Lestvici za nagrado Petrocal-tex sta za obe ligi naslednji:
A LIGA
1. Roma (Manfredini z 11 golj v 7 tekmah: količnik 1,57)
2. Padova (Milani 7, 7: 1)
3. Bologna (Campana)
Inter (Angelillo)
Milan (Altafini) Sampodria (Brighenti 6,
7: 0,85)
7. Milan (Vernazza 5, 6: 0,83)
8. Catania (Morelli)
Inter (Firmani 5, 7: 0,71) B LIGA 1. Genoa (Pantaleoni s 5 goli v 7; tekmah: količnik 0,71) Prato (Mencacci)
3. Como (Teneggi 5, 8: 0,62)
4. Genoa (Bolzoni)
Venezia (Raffin 3, 5: 0,60)
6. Reggiana (Sardei 4,7: 0,57)
7. Catanzaro (Ghersetic) Parma (Calzolari)
Messina (Fraschini) Sambenedettese (Beni 4,
8: 0,50)
ATENE, 16. — Lahkoatletsko delovanje še ni popolnoma zamrlo, ko je glavni odbor mednarodne atletske zveze na svojem sestanku v Atenah že sestavil okvirni razpored tekmovanj za 1961. leto.
Na sporedu je več izredno zanimivih srečanj, med katere spada tudi dvoboj med velesilama v tej panogi SZ in ZDA. Tudi Italijo čaka nekaj srečanj in sicer junija v Beogradu proti jugoslovanski reprezentanci, dalje proti Finski, Nemčiji itd.
Spored tekmovanja je razdeljen po mesecih naslednji:
MAJ
6 in 7. v Atenah: mednarodni miting 7. v Atenah: mednarodni maratonski tek 11. v Nantesu (Francija): dan Alega Syrovatskega
21. in 22. v Londonu: Britanske igre 21. in 22. v Alžiriji: Memorial «Geo Andre*
26., 27. in 28. v Sofiji: mednarodni miting 27. v Parizu: mednarodni miting
i«
mam
t™
JUNIJ
• sff
Kopenhagnu: j^ji
26. in 27. v ..»r-----
.. • „	t, -	... _	1 tovno prvenstvo v n *j
10. in 11. v Parizu: miting za	* Bukarešta *
veliko pansko nagrado
18. v Lillu: dvoboj Francija-Belgija
21. in 22. v Berlinu: dvoboj Vzhodna Nemčija - SZ (za ženske in moške)
24. in 25. v Pragi: Memorial Rosicky
24. in 25. na Finskem: dvoboj Finska - Vzh. Nemčija 24. in 25. v Beogradu: Jugoslavija - Italija
JULIJ
1. in 2. v Moskvi: mednarodni miting za Memorial Zna-menskega
5. in 6. v Helsinkih: univerzitetne igre
8. in 9. v Parizu: miting šestih držav (Francija, Nemčija, Italija, Švica, Belgija in Holandska)
12. in 13. v Oslu: švedska -Danska
14. in 15. v Londonu: angleško moško državno prvenstvo z mednarodno udeležbo
15. in 16. v Moskvi: Sovjetska zveza - Združene države Amerike
15.	in	16.	v	Bernu: Švica -
Grčija
15. in 16. na Poljskem: Poljska - CSR
15. in 16. v Bolgariji: Bolgarija - Romunija
19. in 20. v Vzhodni Nemčiji: Vzh. Nemčija - ZDA
21.	in	22.	v	Londonu: Veli-
ka Britanija - ZDA
22.	in	23.	v	Parizu: franco-
sko državno prvenstvo
24. in 25. v Helsinkih: troboj Finska -	Italija - Vzhodna
Nemčija.
AVGUST
V središču zanimanja atletskega udejstvovanja v 1961. leiu bo brez dvoma dvoboj med Sovjetsko zvezo in ZDA. To bo povratni dvoboj med dvema velesilama na tem polju. Osrednja točka celega tekmovanja pa bo dvoboj med Američanom Johnsonom in Rusom Kuznjecovom (na sliki) v deseteroboju. Seveda če bosta prišla še v poštev za njuni reprezentanci
5., 6. in 7. v Londonu: Velika Britanija - Madžarska
9. in 10. v Stockholmu: Švedska - Francija
10. in 11. v Oslu: Norveška -CSR
12. v Angliji: Velika Britanija - Švica 12. na Češkem: CSR - Vzhodna Nemčija Od 19. do 21. v Bruslju: mednarodno vojaško prvenstvo 26. in 27. v Helsinkih: Finska - Vzh. Nemčija
in ženski mednari
•odm
ting
Od 30. do 2. 9. v So&F
tovne univerzitetne
s*
SEPTEMBER
V Nemčiji: Zah. NeB1
Velika Britanija pon5i>-V Poznanju: troboj CSR - Romunija pt«
6. in 7. v Parizu: troboje
cija - Jugoslavija
ška	... polj*1"'
6. in 7. v Varšavi: ru
Velika Britanija . t . $$
Od 8. do 13. v Tiflisbgjrjfl'
narodno prvenstvo ske zveze	Be]gija
9. v Antwerpnu:
Norveška
W
9 in 10. v LoebnU ja - Avstrija	,	jvi*
9. in 10. v Stockholm"1' ska - Finska 9. in 10. v Baslu 8,1 ka Holandci
»k
chu: Švica -
15., 16. in 17. v Balkanske igre	$
15. in 16. na Češkem-Madžarska	.
19. in 20. v London«' don - Moskva	.
20. v Leipzigu: Pol)slt Nemčija (ženske)
23. in 24. v Atenah:
Poljska	r-arih-1	1
23. in 24. v Parizu: r Velika Britanija
23. in 24. na Češkem-Vzhodna Nemčija
24. v Dresdenu:	me	^
miting za Harbig°v rial	_	t	jf*18
27.
Leipzigu:
Vzh-
ja - švedska
pud'1
/
Od 30. do 1. 10 v f f&K .,
S'-A ^
šti:	Madžarska	-
Od 30. do 1. 10. v Romunija - Madžar5 goslavija Od 30. do 1. 10 Nemčiji:	Vzh.
CSR
Vzh'
OKTOBER
Vzhodni tj’
A
7. in 8. v Vzboon* jo« Vzhodna Nemčij® ska zveza	.jjli?
7. in 8. v Italiji-Poljska	-edn9
15. v Rimu: V. ">eB rimski miting
in
ei<fc*seuje^-3me4rjr-*1K--we-sra&-3q»č4B)e«e-eai£-«Bt«*-*u£--3tK -*lf^
'l*
JOHN
STE1NDECK
ŽABE IN LJUDJE
Mačkovi tovariši so stali sredi kuhinje in nabirali vtise. Takoj jim je postalo jasno, da žene ni doma — prazne konzervne škat-tle, ponev, ki so se je držali sledovi ocvrtih jajc, drobtine na kuhinjski mizi, odprta škatla nabojev na deski za kruh, vse to je kričalo, da je gospodinja zdoma. Bele zavese in papirnate čipke na policah za posodo ter za moške roke prekratke brisače na obešalniku so jim govorile, da tu vendarle živi ženska. In podzavestno so se veselili, da je ni doma. Tista vrsta žensk, ki krasi police za posodo s čipkami iz papirja in kupuje kratke brisače, čuti nagonski odpor proti takim ljudem, kakršni so bili Mack in njegovi fantje. Takšne ženske vedo, da te vrste ljudje pomenijo najhujšo grožnjo za dom, ker ponujajo brezskrbnost, lahkomiselnost in tovarištvo namesto čistoče, reda in domačnosti. Veselili so se, da je ni doma.
Možu pa se je zdelo, da so mu izkazali čast. Nikakor jih ne bi pustil proč. Boječe je rekel: »Mislim, fantje, da bi se malo o-krepčali, preden greste na žabe*
Tovariši so pogledali Mačka. Mack je naguban-čil čelo, kakor da premišljuje. «Kadar gremo na znanstveno odpravo,» je izjavil Mack, »se držimo predpisov, da ne sprejmemo nobenega povabila,» nato pa je dodal, kakor da bi zašel predaleč: »Toda, ker ste tako ljubeznivi do nas, mislim, da bi naredili izjemo. Ne vem, kaj menijo tovariši.*
Fantje so se strinjali. Gostitelj je vzel žepno svetilko in šel v klet. Slišali so, tako premeteva različno ropotijo in zaboje, nato pa se je vrnil z dvajsetlitrskim hrastovim sodčkom na rokah. Postavil ga je na mizo. «Med prohibicijo sem dal na stran nekaj žitnega žganja. Že davno sem si mislil, da bi pogledal, kaj je z njim.
Precej staro je že. A sem pozabil nanje. Veste, moja žena-..* Več mi maral reči, ker je bilo jasno, da so razumeli. Izvlekel je čep iz hrastovega sodčka in poiskal na polici s čipkastim papirjem šest kozarcev za vodo. Težko je natočiti iz dvajsetlitrskega soda majhno količino pijače. Vsakdo je dobil pol kozarca čiste rjave tekočine. Slavnostno so čakali na gospodarja, mu nato nazdravili in zvrnili. Potem so požirali, cmokali in se oblizovali, oči so se jim zasvetile.
Mack je buljil v prazen kozarec, kakor da bi bila na njegovem dnu zapisana sveta blagovest. Nato je vzdignil oči. «Nič se ne da reči čeznje. Taka reč se v steklenicah ne ohrani.* Globoko je zdihnil in potegnil sapo vase. »Kaj tako imenitnega še svoj dan nisem okusil,* je rekel.
Gospodar je bil zadovoljen, pogled se mu je vračal k sodčku. »Res je dobro. Ali ga ne bi še malo?*
Mack je zopet strmel v kozarec. «Malo bi ga že še,» je pristal. »Ali ne bi
bilo pametno, če bi ga nekaj stočili v vrč. Tako ne bi šlo nič pozlu *
Čez dve uri so se spomnili, čemu so prišli sem.
žabja mlaka je bila kakih petnajst metrov široka, petindvajset metrov dolga in dober meter globoka. Ob robovih je rasla sočna mehka trava, voda je po jarku dotekala iz reke v mlako in se od tam po majhnih jarkih razte-kala na vrtove. Tu je bilo na tisoče žab. Njihovi glasovi so sekali noč, bobneli, lajali, regljali in razgrajali. Peli so k zvezdam, k bledemu mesecu in valujočim travam. Rjoveli so ljubezenske pesmi in izzivali.
Lovci so se skozi meglo plazili k mlaki. Gospodar je nosil skoraj poln vrč žganja in vsi so imeli s seboj kozarce. Vsakdo je dobil žepno svetilko, ki ni bila pokvarjena. Hughie in Jones sta imela tudi vrečo iz jutovine. čeprav so se bližali po tihem, so jih žabe vendar slišale. Pravkar je še bučala skozi noč žabja pesem, sedaj pa je na-mčh vse utihnilo. Mack, fantje in gospodar so
sedli v travo, izpili še zadnji kozarec pred lovom in zasnovali načrt. Načrt pa je bil drzen.
V teku tisočletij, odkar žive žabe in ljudje na i-stem svetu, so ljudje verjetno lovili žabe. In v tem razdobju so se izoblikovala določena pravila lova na žabe. človek se plazi proti njim —• neslišno, kakor se njemu dozdeva — z mrežo, z lokom, s puščicami ali s puško. Pravila zahtevajo, da žaba sedi tiho, čisto tiho in čaka. Predpisi terjajo, da žaba čaka do zadnjega delca sekunde, ko se mreža potopi v vodo, ko puščica zabrni v zraku, ko prst pritisne na petelina — nato pa žaba skoči, plane v vodo, plava proti dnu in čaka, dokler se Človek ne umaKne. Takšen je predpis danes in takšen je bil predpis zmerom. In žabe imajo vso pravico pričakovati, da bo vedno tako. Včasih se mreža potopi prehitro, puščica se zapiči, puška zadene in žaba pogine, toda to je v skladu s pravili in z izročilom, žabe temu ne ugovarjajo. Toda kako naj bi predvi-
devale Mačkovo novo metodo? Kako strahote, ki so njene posledice? Izne-naden blišč žepnih svetilK, kričanje in tuljenje mož, topotanje nog. Vse žabe so skočile, planile v mlako in kot obsedene plavale na dno. Nato pa se je zagnala v mlako strnjena vrsta mož, teptala, bredla in gnetla vodo ter otepala z nogami. Blazen strah je prisilil žabe, da so zapustile svoje mirno domovanje in v divjem begu plavale pred strnjeno vrsto nog; toda noge so jih zasledovale. Žabe so sicer dobre plavalke, a niso za dosti vztrajne. Plavaie so po mlaki, dokler se niso vse nagnetle na drugem koncu. Toda noge in divje hrumeča telesa so jim Redile. Nekaj žab je izgubilo glavo, se zapletlo med noge mož ter našlo odprtino, in te so se rešile. Toda večina se je odločila za zmerom zapustiti to mlako in si poiskati nov dom v novi deželi, kjer se take stvari ne dogajajo. Val obupanih in izčrpanih žab, majhnih in velikih, rjavih in zelenih,
je vdrl čez breg, se plazil, [dolg. Ko je pozneje ogenj lezel in migotal. Plazile zajel zavese in papirnate
so se po travi, se oprijemale druga druge, majhne so jahale na velikih. Toda — gorje na gorje — žepne svetilke so jih našle, dva moža sta jih nabirala kot jagode. Strnjena vrsta mož je prišla iz vode, jih obkolila in pobirala kot krompir. Desetine in stotine so jih zmetali v vrečo in vreča se je napolnila z utrujenimi, prestrašenimi in razočaranimi žabami, z gomazečimi in ječečimi žabicami. Seveda so nekatere ušle, nekaj jih je ostalo v mlaki. Toda še nikoli v žabji zgodovini ni prišlo do tako hudega poloma. Ujeli so petdeset funtov žab. šteli jih niso, toda za gotovo jih je bilo šest sto do sedem sto. Nato je Mack ves srečen zavezal obe vreči. Fantje so bili premočeni, curljalo je od njih in zrak je oil mrzel. Preden so se vrnili v hišo, so si ga privoščili še krepak požirek, da se ne bi prehladili.
Ne ve se, ali se je gospodar že kdaj tako dobro zaoaval. Do Mačka in to-
moškega in ženskega spola | varišev je čutil nekakšen
čipke, ki so Jih pogasili z malimi brisačami, je rekel fantom, da to ni nič. Čutil bi se počaščenega, četudi bi mu zažgali hišo, ako bi se jim poljubilo. «Moja žena je čudovita,* Je izjavil na koncu govora. «Zelo čudovita. Morala bi biti moški, če bi bila moški, se ne bi bil oženil z njo.* Ob tem domisleku se Je dolgo časa smejal in ponovil ga je trikrat ali štirikrat ter sklenil, da si ga bo zapomnil, saj bi ga lahko povedal še drugim. Napolnil je vrč žganja in ga dal Mačku. Najrajši bi odšel z njimi v Monterey v Ulico ribjih konzerv. Menil je, da bi bili Mack in tovariši njegovi ženi všeč, če bi jih le poznala. Končno se je odpravil spat v vežo in glavo je položil med psičke, ki so pred nekaj dnevi zagledali luč sveta. Mack in fantje so si privoščili še požirek in resno opazovali moža.
Mack je rekel: «Ta vrč žganja mi je podaril, ste slišali, ne?»
»Seveda,* je rekel Ed-
die, »jaz sem sli^j ^
•S
m
fr
>
«Ali mi psička?*
»Seveda, kar »"T Tudi to smo sli$ • .Nikdar še del pijanega Cio ve	, f ^
tudi danes ne	0l
rekel Mack.	$0
čimprej izginemo- ^ prebudi, bo ime1	*
ga mačka, in ^ pi * krivi mi. Takrat n ral biti tukaj.*	ju,
šel je k ps	j0)	f, N,
skrbno pregledal. $i ■: ok tipal kosti in	a
gledal oči in -končno vzel v r° Aj sto psičko z n°s°1j
ne barve in leP^pr#
rumenimi cčmi bičal* ji je rekel- ^ Zaradi varnosti t li svetilko. Ko s li hišo, se je že »To je bil	fn
ši izlet,* je reke ^ »če pa pomislim 0\t‘j se bo vrnila n-i... n na, se mi ježi ka, na njegovih p n cvilila in stisnil J ^in suknjič. «lmenite ^ toda doma nim te prijetnega.
S
K
X'
S
C? !
v
ni
kazi.*
prev
ede1
H*