Ptuj, petek, 8. aprila 2005
letnik LVIII • št. 20 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Poiščite kupon na strani 28!
Foto: Martin Ozmec
Aktualno Vatikan • Papež, ki je imel rad Slovence
Stran 3
Po mestni občini Ptuj • So na
sklepe o Ormoški pozabili?
Stran 6 Po naših občinah Videm • Veliko ogorčenje zaradi zaposlitve v občinski upravi
Stran 9
Črna kronika Šport	Šport
Ptuj • Nadaljevanje Boks • Dejan Zavec Nogomet • V Novo sojenja v primeru zmagal tudi v 16. pro- Gorico sproščeno, umora Ervina Vidoviča fesionalnem dvoboju vendar ...
Stran 7	Stran 15	Stran 15
Šport Strelstvo poredni naslov ekipi Kidričevo-Tenzor
Stran 18
Tretji za- s-—
9770040197060
Uvodnik
Po hitrem postopku
m
Nepopravljiva škoda bi se zgodila, če naš parlament ne bi na hitro sprejel novega zakona o RTV Slovenija. Vsaj tako razmišljajo na Ministrstvu za kulturo, kjer so novi zakon pripravili in ga dali v proceduro za sprejem, tako da bo slovenski parlament še v tem mesecu novi zakon tudi lahko sprejel.
Nekaj strašnega bi se namreč zgodilo, če bi novega direktorja RTV Slovenija, za katerega je razpis že objavljen, imenovali po starem zakonu. Po mnenju predlagateljev sedanji zakon o naši nacionalki ni deloval v interesu javnosti, ni zagotovil avtonomnosti novinarskega dela in ni bil poslovno uspešen. Novi pa to bo, saj bo namesto sveta RTV Slovenija uvedel programski svet, ki se bo povečal za štiri člane, torej na 29, sestava pa bo omogočala depolitizacijo medija, kajti večino, 16, jih bo izbral državni zbor.
To tezo je izredno težko razumeti, saj je organ, ki sprejema večino članov programskega sveta, vendarle še kako političen in nima z depolitizacijo nobene veze. Še teže pa je razumeti, da bo novi zakon zagotovil avtonomnost novinarskega dela, če bo vodstvo zavoda piramidalno sestavljeno, tako da bi generalni direktor poleg poslovne pridobil še programsko in strokovno vlogo, imenoval programska direktorja na televiziji in radiu, ta pa po piramidi navzdol urednike. S takšno avtonomnostjo se novinarji na RTV Slovenije ne strinjajo, nam pa tudi ni razumljiva; razumljiva je predlagateljem zakona, ki bodo množici brezposelnih in upokojenih omogočili gledanje in spremljanje sej parlamenta v celoti, poslovno uspešnost zavoda pa bodo reševali tako, da se naročnina ne bo več plačevala vezano na električni priključek, temveč na lastništvo TV ali radijskega sprejemnika. Naročnina naj bi ostala ista Si lahko samo mislimo, če pomislimo, kje vse imamo televizorje ali
Sicer pa vse to si želi ljudstvo, vse to je v dobrobit njemu, ljudstvo se je odločilo za vse, kar danes imamo, saj imamo vendar demokracijo in ljudstvo se je odločilo za pluraliza-cijo medijev.
Franc Lačen
Videm • S prve letošnje izredne seje
Komunali da, jedrskim odpadkom ne
Kljub temu da je bilo na nedavni redni seji slišati ogromno pomislekov in nasprotovanj dvigu cene vode, so videmski svetniki na izredni ponedeljkovi seji vseeno, z izjemo treh glasov, predlagano 3,2-odstotno povišanje cen sprejeli.
Proti sicer nedrastičnemu povišanju cene so bili le svetniki Franc Flajs, Janko Kozel in Andrej Rožmarin. V več kot uro dolgi debati je bilo med številnimi glasovi sicer slišati še vedno veliko nasprotovanja, ki pa se je skoraj po pravilu končalo s spravnim mnenjem, da dvig cen vendarle ni tako katastrofalen in do neke mere, glede na inflacijo, vsekakor upravičljiv. Cena kubika porabljene vode na posamezno gospodinjstvo se bo dvignila za slabe štiri tolarje, kar naj bi, upoštevajoč povprečno porabo v Vidmu, prineslo približno 40 tolarjev višji znesek na položnici. Da to ni preveč, čeprav je po drugi strani vsaka podražitev preveč, je bilo nekako skupno mnenje vseh glasujočih za. Veliko bolj kot višja cena je svetnike motilo slabo vzdrževanje vodovodnega omrežja in premalo investicij v zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi z aluminijastimi, kar naj bi bil vzrok za ponavljajoča se, bolj ali manj redno in strokovno opravljena popravila. Po drugi strani je bilo s Komunale povedano, da naj azbestne cevi sploh ne bi bile nevarne prebavilom, ampak le dihalnim
Ptuj • Na sejmišču nič novega
Kako do nove lokacije?
Aprilskega kolegija županov Spodnjega Podravja sta se udeležila tudi Slavko Janžekovič, direktor KGZS - Območne enote Ptuj, in Milan Unuk, predsednik sveta Območne enote KGZ Ptuj. Županom sta poskušala predstaviti problematiko sejmišča, potem ko so ga izgubili zaradi gradnje velikega trgovskega centra.
Mesto s tradicijo vsaj v tem pogledu ne da nič na tradicijo, ker ne kaže interesa, da bi poiskalo novo lokacijo oziroma vsaj odkupilo zemljišče za nov sejemski prostor, ki naj bi ga uredili kot avkcijsko hišo. V tem trenutku je tako, da mesto, v katerem je imelo sejmišče bogato tradicijo in je bilo v prejšnjem stoletju dobro razvito, nima ustreznega prostora za mesečno prodajo pujskov.
Sejemska dejavnost na ptujskem sejmišču je povezovala kmetije širšega območja Po-dravj'a, posebej območja današnje UE Ptuj. Velik pomen pa je imelo tudi za kmetije sosednjih upravnih enot, Lenarta in Ormoža, kupci so prihajali iz cele Slovenije, med drugim navaja Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zool., ki je pripravil izhodišča za sejmišče na Ptuju. Sejemski prostor je pomemben za kmetije, ki niso specializirane in iščejo možnosti direktnega trženja izdelkov na klasičnem sejmu, direktna prodaja pa je tudi ena od strateških usmeritev razvoja kmetijstva v Sloveniji, pa tudi v drugih državah EU. Sejemski prostor potrebujejo prašičereja, govedoreja, drobnica, zelenja-darstvo, ekološke in integrirane oblike kmetovanja ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Na
območju funkcionalno zaključene regije Spodnje Podravj'e je na 34.914 ha kmetijskih zemljišč 7083 kmetijskih gospodarstev. Podatki pri staležu živine pa kažejo, da gre za 34.898 glav govedi, 76.399 prašičev in 1.498.414 perutnine.
"Sejemska dejavnost je oblika povezovanja podeželskega in mestnega prostora v smislu ponudbe in prodaje izdelkov s kmetij. Sejemski prostor nudi tudi možnost organiziranja prireditev širšega pomena, razstav živine, kmetijskih pridelkov, kmečkih iger in prikaza običajev. Glavna dejavnost na sejmišču pa je prodaja živali in kmetijskih pridelkov. V podporo tem dejavnostim je nujno zagotoviti sejemski prostor z ustrezno infrastrukturo, kar je v domeni lokalnih skupnosti. Vsebina sejma pa je tista, ki mora v poznejši fazi zagotavljati samostojno ekonomsko gospodarjenje. Plačilo vstopnice na sejmišče s strani prodajalcev in kupcev ter izvajanje prireditev morajo upravitelju sejma zagotavljati delovanje in obstoj," še poudarja Peter Pribožič.
Na Rogozniški cesti na Ptuju naj bi bila ena od možnih lokacij za ureditev novega sejmišča, vendar je dejstvo, da KGZ Ptuj nima sredstev za odkup zemljiš-
ča, zato išče ustrezno podporo pri županih oziroma občinah Spodnjega Podravj'a, ki bi morale biti zainteresirane za ureditev sodobnega sejmišča glede na pomen, ki ga ima to območje v kmetijstvu Slovenije. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je znova govoril o tem, da gre za gospodarsko javno službo in da je utopija pričakovati, da bodo sejemsko dejavnost, v tem primeru sejmišče, organizirali kot javno gospodarsko službo. Pričakuje ustrezen predlog gospodarske organiziranosti, za župane pa ne bi bilo dobro, da bi takšne predloge dajali na občinske svete. Prav tako je ptujski župan prepričan, da je denarja dovolj za ureditev novega ptujskega sejmišča, če bo le ideja dobro pripravljena. Dejstvo pa je, da se investicije ni mogoče lotiti, dokler ni prave lokacije, morala pa bi biti na Ptuju, pravijo v zavodu. Direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič je predlagal, da bi problematiki ureditve novega ptujskega sejmišča govorili na eni od prihodnjih sej kolegija, na kateri bi se posvetili samo tej problematiki, če bodo seveda župani ocenili, da je to potrebno, je še bil njegov izziv. Pričakovanega odgovora ni bilo ali pa so si vzeli časa za razmislek.
MG
Hopla - uporabite cillit!
Svetnik Anton Jus je predstavniku Komunalnega podjetja med drugim očital tudi to, da je voda v Vidmu pogosto umazana, blatna, polna peska in da imajo zaradi vsega tega težave tudi zaradi neprestanih menjav mrežic na pipah. S Komunalnega podjetja pa je dobil zelo poučen odgovor: »Naša voda je trda, dajte raje kdaj uporabiti cillit, pa vam ne bo treba tako pogosto menjavati mrežic!«
Foto: SM
Mediatorka agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Kun-čeva je videmske svetnike že skoraj popolnoma prepričala o
smiselnosti pri
ave, potem pa
so si v zadnji m nuti premislili
organom in prav tako naj bi bile salonitne cevi bolj vzdržljive od makedonskega aluminija, iz katerega so narejeni že zamenjani deli vodovoda, do napak pa naj bi prihajalo predvsem na mestih spojev. Očitno pa je na tokrat pozitivno mnenje velike večine svetnikov odločilno vplivalo dejstvo, da bi morali v primeru ponovne zavrnitve dviga cen razliko plačati iz občinskega proračuna, kar naj bi po izračunih Komunale zahtevalo slab milijon tolarjev letno. Temu denarju iz občinske blagajne se nikakor niso bili pripravljeni odreči, zato so, kot vse ostale občine, raje sprejeli sklep o podražitvi, ki ga bodo utrpele posamezne denarnice občanov. Bolj kot nekaj tolarjev dražja voda je za in proti glasujoče sprla beseda o načelnosti in trdnosti hrbtenice posameznikov, ki so si v nekaj dneh od redne do izredne seje premislili in glasovali drugače. Takšno »upogibanje jadra po vetru« sta kolegom očitala predvsem Rožman in Kozel, ki sta zahtevala program sanacije in vzdrževanja vodovodnega omrežja v Vidmu pred potrditvijo dviga cen in trdovratno nasprotovala podražitvi na račun
občanov, tudi če bi zaradi tega utrpel škodo občinski proračun. Težava je bila v tem, da ni bilo nikogar, ki bi vedel povedati, od kod in komu vzeti po že sprejetem rebalansu. Ostali so se zadovoljili z grožnjo, da je to zadnji dvig cene, ki so ga potrdili, ne da bi pred tem dobili točen investicijsko-sanacijski program za svojo občino. In pri tem je ostalo.
Salto mortale po videmsko
Precej drugače se je praktično do zadnje minute razvijala razprava okoli prijave občine Videm na razpis za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Po predstavitvi milijonskih finančnih prednosti za občino (560 milijonov tolarjev vsako leto), ki bo dobila odlagališče, in načinu izgradnje betonskega kvadrata, v katerega naj bi se zlivali tovrstni odpadki in ki naj bi bilo po besedah medaitorke Margarete Jeraj Kunc povsem nenevarno za okolje, kar naj bi dokazovala tudi veliko večja odlagališča v tujini, je bilo vzdušje med svetniki dokaj pozitivno. Kot lokacijo za odlagališče teh odpadkov so nameravali prijaviti zemljišče v KS Leskovec s pogojem, da je prijava neveljavna, če bo naknadno poslano mnenje sveta KS Leskovec negativno. Po pričakovanjih bi namreč lahko Leskovec postal samostojna občina, zato naj bi se po mnenju videmskih svetnikov že v tej fazi tudi odločali za ali proti odlagališču. Dodatno spodbudo za prijavo je svetnikom dalo mnenje poslanca Branka Mari-
niča, po katerem naj bi imeli minimalne možnosti za umestitev, saj naj bi bila po prijavi na razpis favorizirana občina Krško. Tako naj bi, po tihem in glasnem razmišljanju skoraj vseh, morda lahko prišli le v izbor tistih treh občin, ki bodo za raziskave »pokasirale« dobrih 56 milijonov letno, potem pa vseeno ostale brez odlagališča. Sicer pa, kot so se seznanili, prijava ne pomeni nič drugega kot vpis občine v evidenco Agencije, v primeru morebitnega izbora pa bi o raziskavah in odlagališču odločali krajani na referendumu. To možnost je najbolj zagovarjal svetnik Martin Vidovič, ki je prijavo komentiral tako: »Mislim, da svetniki moramo dati možnost o odločitvi vsem občanom. To pomeni, da naj se občina prijavi, saj se rok jutri izteka, potem pa naj ljudje sami na referendumu odločijo, ali hočejo odlagališče ali ne. Če se ne prijavimo, jim avtomatsko odvzamemo možnost odločanja!« Sledilo je prvo oblikovanje sklepa, da se Videm pogojno prijavi, z morebitnim negativnim sklepom KS Leskovec pa bi bila oddana prijava neveljavna. Preden je prišlo do glasovanja, pa je prijavi na razpis odločno nasprotoval Rožman v imenu videmske SDS, negativno stališče do prijave je nato še v osebnem imenu izrazil župan Bračič in v nekaj sekundah so videmski politiki spremenil smer za 180 stopinj ter vsi, razen Vidoviča, glasovali proti prijavi. In si pošteno oddahnili, da je to za njimi.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02 ) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Vatikan • Ves svet se poslavlja od papeža Janeza Pavla II.
Papež, ki je imel rad Slovence
Vožnja iz Slovenske Bistrice proti Rimu, na odcepu za avtocesto je baje natanko 950 km do večnega mesta, se je za našo skupino pričela v petek, 1. aprila, ob 18. uri popoldan. Potovanje v Rim je bilo načrtovano že nekaj mesecev, preden se je sploh vedelo o težkih zdravstvenih razmerah svetega očeta Janeza Pavla II.
Na trgu pred baziliko sv. Petra se je v nedeljo, 3. aprila, zbrala velika množica vernikov iz vsega sveta.
tudi je trenutno samo eden izmed neštetih turistov, nenadoma prebudi želja po odkrivanju. Odšla sem v sredino množice.
Pretresli so me prizori z ostanki sveč in papeževe slike. Tukaj so verniki ponoči, bilo jih je blizu sto tisoč, molili. Čim bolj sem se bližala cerkvenim stopnicam, bolj »gosta« je bila ta množica. Bilo je resnično kaj videti. Tik ob levi ograji se je utaboril mlad bend in skupaj s številnimi drugimi so prepevali »O Jeruzalem«. Potem skandiranje mladih »Janez Pavel II.« pa ploskanje in solze na obrazih, molitev in zamaknjenost. Mnogo je bilo takšnih, ki so bili zaviti v odeje, bili so tukaj vso noč in so čakali tudi na mašo
stila. Seveda je bilo vse polno TV-kamer, vendar tisti, ki so smeli snemati najbolj blizu, so bili menda Italijani, vsi, od novinarjev do snemalcev, oblečeni v črnino.
Ker se naprej, čisto do prve ograje le ni dalo priti, sem se začela prebijati nazaj proti obelisku. Vmes sem srečala tudi Slovence. Ko sem se prebila nazaj, je bil že tudi drugi del trga poln ljudi od vsepovsod. Beli, črni, rumeni, največ angleške govorice, prišli so celo iz Kanade, Azije, Afrike in tudi Evropejci. Pa seveda Italijani, ki so prosto nedeljo izkoristili za to pobožnost. Kmalu se je pred baziliko sv. Petra pričela maša zadušnica. O preminulem papežu je govoril tudi kardinal Sodano. Dobro uro smo vztrajali pri maši zadušnici, potem pa smo se napotili raziskovat še druge zanimivosti večnega mesta.
Pot nas je peljala po Cesti sprave, mimo slovenskega veleposlaništva do mosta Vitoria Emanuela, enega izmed sedmeri mostov čez Tibero. Ljudje so še vedno prihajali, in tudi tukaj ni bila gneča nič manjša. Tik pred Angelskim gradom so imele svoj prostor vse
Trevi ter nočna panoramska vožnja po Rimu. Tod, samo kakšen dober kilometer vstran, pa je življenje teklo povsem drugo pot, kot da v bližini ni Vatikana in žalovanja.
Tudi v ponedeljek zjutraj je bilo na televiziji še vedno veliko besed o preminulem papežu. Med drugim so govorili tudi o tem, da bi ga bilo potrebno proglasiti za svetnika. Ob Karlu Wojtili so omenjali še druge pomembne Poljake, znanstvenike, pesnike in skladatelje. Omenjali so tudi sožalne brzojavke državnikov in ob tem najpogosteje ime predsednika Združenih držav.
Papeževo truplo, po nekaterih podatkih naj bi ga bili balzamirali, po drugih pa samo pripravili za ta postopek, so iz apostolske palače prenesli v senatorsko palačo, kjer so se od njega poslovili italijanski državniki, in nato okoli 17. ure v baziliko, kjer so se od njega poslovili milijoni preprostih ljudi in tudi tujih državnikov, ki so prišli na papežev pogreb. Pokopan je v baziliki sv. Petra.
Tako se je 265. papež, Slovan, znan po številnih potovanjih po svetu, do neke
V mraku smo prestopili slovensko-italijansko mejo in potem se je začel nočni del poti. Nekdo je po mobitelu poklical našega vodnika Matjaža in mu povedal, da so pri televizijskih poročilih slišali, da je papež že umrl. Vznemirili smo se in vsak po svoje je začel razmišljati o tej novici. Spomnila sem se obeh papeževih obiskov v Sloveniji, leta 1996, ko je pri nas praznoval celo svoj rojstni dan, in 1999, ob be-atifikaciji Antona Martina Slomška.
Zjutraj, 2. aprila, smo izvedeli, da so razne TV-postaje v vnemi, kdo bo prvi v svet vrgel novico o papeževi smrti, pretiravale, in da sveti oče še vedno živi. Pomirjeni smo nadaljevali naše potovanje in v zgodnjih jutranjih urah smo bili že pred Rimom. Imeli smo dovolj časa za bolj lagodne oglede, ki smo jih začeli pri cerkvi sv. Pavla izven obzidja, katakombah sv. Kalista, nato skozi EUR v rimsko predmestje in mimo letališča Leonardo da Vinci do Ostije. Tu smo med drugim opazovali letala, ki so
vsakih nekaj minut pristajala na bližnjem letališču. »Kardinali iz vsega sveta prihajajo v Rim«, je nekdo pripomnil.
Medtem je Matjažu prijateljica, ki dela v Vatikanu, sproti sporočala, kaj se dogaja na trgu pred Petrovo baziliko v Rimu. Že v opoldanskem času se je polnil z verniki vsega sveta, ki so prišli molit za papeža Janeza Pavla II. Kasneje smo se napotili na območje Albanskih gričev vse do papeževe letne rezidence. Ob ogledu sicer zanimive pokrajine sem bila z mislimi drugje.
Po večerji smo z oken naših sob lahko opazovali luči večnega mesta. Okoli 22. ure so začeli zvoniti zvonovi vseh rimskih cerkva, kar je bilo znamenje, da je ugasnilo življenje 264. Petrovega naslednika, Poljaka Karla Wojtila - Janeza Pavla II. Umrl je papež, ki je imel rad tudi Slovence. Dvakrat je bil v Sloveniji in ob prvem obisku maja 1996 se mu ni preveč mudilo nazaj v Rim. O tem dogodku mi je pripovedoval tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Ome-
nil je, da mu je papež takrat dejal, da ostane rad dalj časa tam, kjer se dobro počuti in v Mariboru se je očitno dobro počutil.
Nedelja, 3. aprila. Kmalu po osmi uri smo zapustili hotel, prenočevali smo v lepem okolju na območju Frascatija in se napotili proti prvi postaji rimske podzemne železnice. Izstopili smo na postaji blizu Trga sv. Petra. Dobivali smo za-stonjske časopise, kjer je vse zapisano o preminulem papežu in kmalu so nam začeli deliti tudi vodo. Blizu so bili šotori z oznako Rdečega križa. Bolj smo se bližali območju Vatikana, več je bilo ljudi in vsi so potovali v isto smer. Kmalu so bile pred nami Berninijeve kolonade in že smo bili na trgu pred osrednjo vatikansko baziliko. Spodaj ob cerkvenih stopnicah je že bila množica. Vmes so plapolale številne zastave, največ je bilo poljskih, s črnim trakom, na mnogih je bil grb mesta Krakova.
Ker se v človeku, ki že dolgo dela v novinarstvu, pa če-
Neverjetno, koliko mladih je bilo prisotnih na maši zadušnici.
zadušnico. Mnogo mladih vseh barv in tudi jezikov je bilo prisotnih tukaj. Mladi starši so s sabo pripeljali otroke, starejši so sedeli na stolčkih, ki so jih prinesli s sabo. Na drugi strani ograje pa je bilo veliko policije, zato sem namero, preriniti se skozi ograjo, kmalu opu-
najpomembnejše svetovne TV-hiše. Še vedno pa je bilo slišati mašo zadušnico. Tudi mnogi, ki gneče ne marajo, so zamaknjeno zase molili tudi na teh mestih. Pa se ni nihče spotikal ob njih.
Nas je ta dan še čakal trg Navone s tremi vodnjaki, španske stopnice in Tontana
mere konzervativen, pa tudi liberalen, velik ljubitelj človeštva, ki sta mu mir, sožitje in ljubezen med ljudmi pomenila veliko, poslovil. Na njegov grob bodo tudi v prihodnje romale množice ljudi, še posebej njegovih Poljakov.
Vida Topolovec
Prostor, kjer so v noči papeževe smrti ob njegovi fotografiji in svečah molili številni verniki
Apostolska palača v Vatikanu, kjer je bilo papeževo stanovanje
Gornja Radgona • Vrata je odprl 18. mednarodni sejem Megra
Za udobje evropske prihodnosti
Minuli torek je minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak v Gornji Radgoni odprl 18. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, ki bo na ogled tudi še danes in jutri.
»Graditi hiše, ceste, mostove in druge objekte je nekaj, kar prav gotovo motivira vsakogar, ki želi biti v življenju ustvarjalen. Zato moramo narediti vse, da bomo imeli tudi v prihodnje dovolj svojih graditeljev, ki bodo gradili lepe in kakovostne objekte doma in v tujini. To nas je tudi pred 24 leti motiviralo, da v Gornji Radgoni organiziramo sejme gradbeništva in tako omogočimo, da se predstavijo vsa tista podjetja, obrtniki in institucije, ki jim je do kvalitetne graditve sodobnih objektov,« je v svojem nagovoru poudaril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec ter dodal:
»Slovenski gospodarstveniki vključno z gradbeniki se na velikem visoko konkurenčnem trgu Evropske unije enakopravno potegujejo za svoj kos ekonomske pogače z argumenti najsodobnejše tehnologije, z ustvarjalnostjo, razvojno naravnanostjo in poslovnostjo, še uspešnejši pa so na ostalih tradicionalnih trgih in seveda doma, kjer slovensko gradbeništvo predstavlja 5 odstotkov bruto domačega proizvoda in zaposluje blizu 60.000 delavcev, kar predstavlja 7,4 odstotka vseh zaposlenih.«
Na letošnjem sejmu Megra se predstavlja 450 razstav-
ljavcev iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Južne Koreje, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Nove Zelandije, Slovaške, Slovenije, Švedske, Švice, Velike Britanije in Združenih držav Amerike, otvoritev sejma pa je pripadla ministru za gospodarstvo mag. Andreju Vizjaku, ki je zbranim dejal: »Veliko zanimanje podjetij, državnih, gospodarskih in strokovnih institucij na tem sejmu me je navdušilo, zato tudi z velikim veseljem odpiram ta osrednji poslovni in strokovni dogodek za gradbeništvo tako v Sloveniji kot tudi v tem delu
Foto: Miha Soštarič
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, predsednik družbe SCT Ivan Zidar in slovenska vinska kraljica Maja Cigoj na razstavnem prostoru družbe SCT
Foto: Miha Soštarič
V okviru sejma poteka VI. tekmovanje mladih kleparjev in krovcev.
Ormož • Iz obrtne zbornice
Evrope na stičišču štirih držav. Bogat razstavni program in program obsejemskih dejavnosti dokazujeta, da je ta panoga še kako živa, da tisti, ki v njej delate, želite, da bi bilo tako tudi v bodoče. Kot zelo dobro ocenjujem tudi povezovanje gradbene panoge z drugimi panogami, kar bo tudi na tokratni Megri zagotovo omogočilo uspešno izmenjavo znanj in znanja potrebnega za učinkovito sodelovanje in povezovanje ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v okviru Evropske skupnosti."
Na sejmu, ki bo na ogled še danes in jutri, je nekoliko več poudarka na stanovanj-
ski gradnji, v primerjavi s preteklim letom pa je najbolj opazen porast števila razstavljavcev v segmentu gradbene mehanizacije. Posebne pozornosti so deležni mladi v gradbeništvu, ki se na sejmu merijo na tekmovanju mladih kleparjev in krovcev ter na tekmovanju dijakov srednjih gradbenih šol v zidanju, posvečen pa jim je tudi strokovni posvet. Strokovnjaki in predstavniki podjetij bodo v okviru sejma spregovorili o energetsko učinkoviti gradnji in smotrni uporabi gradbenih in izolacijskih materialov. Predstavljena bo gradbena zakonodaja o gradbenih materialih in
postopkih potrjevanja skladnosti. Posebej pa bo govora tudi o mednarodnem gospodarskem povezovanju v gradbeništvu in perspektivah slovenskega gradbeništva v okvirih Evropske unije.
Na otvoritvi so podelili tudi znake kakovosti kot priznanja za najboljše dosežke na področju graditeljstva v Sloveniji, prejeli pa so jih: PSP Podvelka, d. o. o., Nivo, d. d. Celje, Wienerberger opekarna Ormož, d. d., In-terles, d. o. o., Kavka, d. o.
0.,	Izolacija Zorman, d. o. o., Strehca, d. o. o., Stolnik M &
1,	d. o. o., in Keragrad Novo mesto, d. o. o.
Miha Šoštarič
Načrtujejo obnovo doma
V obrtni zbornici Ormož so na seji skupščine govorili o zanimivih rečeh. Predsednik zbornice Ivan Kukovec je povedal, da se žal tudi pri obrtnikih opaža, da promet pada, prav tako število zaposlenih in tudi samo število obrtnikov.
Ves čas je sicer priliv mladih obrtnikov, ki so šele na začetku, vendar je nazadovanje v kraju opazno in pričakovati je še manj delovnih mest, če ne bo spodbude. Prvo rešitev vidi v izgradnji hitre ceste in posodobitvi železniškega prometa. Pri vsakem poslu, ki ga opravljajo obrtniki iz Ormoža, je namreč velik dodaten strošek v ceni transportnih stroškov, predlagal je tudi izgradnjo terminala za prekladanje kontejnerjev, tovornjakov. Tudi zato so v zbornici v lanskem letu zbrali manj članarine, obveznosti pa so ostale iste. Neplačanih članarin je za okrog 8 milijonov, polovica za ormoško in pol za slovensko zbornico.
Resno bodo morali razmisliti tudi o obnovi doma društev, ki ga skupaj z lovci, ribiči in AMD upravljajo. Tudi
Zob časa je počasi začel najedati tudi dom društev in uporabniki se bodo kmalu morali dogovoriti za večje obnovitvene posege.
oni niso v rožnati situaciji, denarja je vedno manj, zato se želijo zadeve temeljito lotiti. Če kateri od udeleženih ne bo zmogel plačila za obnovo, bo treba lastniške deleže drugače razporediti. Imenovali bodo ekipo ljudi, ki se bo posvetila temu problemu. V zbornici so že lani začeli z varčevanjem v ta namen. "Za resno obnovo se je treba začeti pogovarjati sedaj, pripraviti denar, možnosti kreditiranja. Odločiti se moramo, kaj bomo storili s skupnim podjetjem Lori". Amortizacija zbornice je velika tudi zaradi hiše na Pagu in kapacitet v Moravcih. Kukovec pravi, da je to dobro, "ker se bomo morali naučiti varčevati, vlagati, sanirati in tržiti kapacitete tako, da bodo zasedene. Glede na kupno moč našega članstva in populacije pri nas nasploh, je malo zbornic v Sloveniji, ki imajo tako urejene lastne prostore in počitniške kapacitete."
Lani, ko je zbornica praznovala 35-letnico, so organizatorji ugotovili, da priprava zbornika ni tako preprosta, sploh ker ima vsak od obrtnikov najprej svoje delo. Zato so se s starejšimi člani že sedaj dogovorili, da ob 40-
letnici ne bi izdali klasičnega kataloga, ampak knjigo, ki bi zajemala delovanje zbornice od njene ustanovitve pa do danes. Zajeli bodo obrtnike po posameznih panogah, posebno pozornost pa bodo namenili tistim, ki v obrtništvu vztrajajo že več generacij.
Kukovec je prepričan, da so možnosti čezmejnega sodelovanja s Hrvaško, tudi če pridejo v EU, omejene. Zato so se obrtniki dogovarjali, da bi obnovili stike z Vrnačko Banjo iz Srbije, s katero so kontakti nekoč že obstajali, ali katerim drugim krajem, v sodelovanju s katerim bi kateremu izmed obrtnikov omogočili nadaljnji razvoj. Tako bo prihodnji teden Ormož obiskala delegacija iz Osečine iz Srbije, kjer nekateri naši obrtniki že delujejo. Osečinsko delegacijo bodo poleg župana sestavljali tudi upravni delavci, kmetje in obrtniki. Pri županu Viliju Trofeniku in predsedniku KS Ormož Antonu Šalamonu so naleteli na pripravljenost pomagati in sodelovati pri prizadevanjih obrtnikov
Podgorci • Jeza zaradi divjadi
Kdo bo pasel srne?
Pred dnevi me je v Podgorce povabil jezen glas krajanke, ki so ji srne že večkrat pojedle rože z groba. Tokrat ji je bilo vsega dovolj. Vsul se je oster plaz besed, naj vendar že nekdo nekaj stori, in ker je to moja služba, sem se s fotoaparatom odpravila na kraj dogodka.
Gospa ni pretiravala in na pokopališču sem srečala še več nejevoljnih krajank. Verjamem, da bi se vsak pošteno razjezil, ko bi najprej za mačehe, primule in marjete odštel nekaj tisoč tolarjev, počakal na primerno vreme, si vzel čas in jih posadil, zalil in odšel zadovoljen domov, da je opravil še eno spomladanskih opravil. Nato pa ob prihodnjem obisku razdejanje. Srne se lotevajo predvsem mačeh, ki jih dobesedno požrejo. Ostane morda list ali dva. Tiste, ki pa jih ne požrejo, pa jih izpulijo in raznosijo po pokopališču, kjer se posušijo. Teknejo jim tudi marjetice, vendar tu so že bolj izbirčne, saj požrejo samo cvetove.
Na tak način je obdelanih veliko število grobov na podgorskem pokopališču. Ne gre le za tiste ob gozdu ali bolj ob ograji, srne se tukaj počutijo doma, saj so razruvani grobovi potreseni po vsem pokopališču. Srne so se prvič pojavile ob zadnjem snegu, nikoli prej se niso spozabile nad cvetjem, so povedale krajanke. Doslej okrog poko-
pališča ni bilo ograje in težav s srnjadjo niso imeli, čeprav je gozd v neposredni bližini. Zato je skoraj ironično, da potem, ko so lani uredili lepo ograjo, prihajajo srne, ki
jo elegantno preskočijo in si privoščijo cvetlično pašo.
Na krajevni skupnosti je tajnik Franc Hergula povedal, da so s problemom seznanjeni in da so že urgirali tudi pri
lovcih, ki so za take reči pristojni, vendar odgovora na svoje pisanje še niso dobili. V torek so popravili tudi vrata, ki se niso dobro zapirala, tako da je s strani KS narejeno vse,
Pokopališče v Podgorcih je skrbno urejeno. Lani so uredili okrog njega tudi ograjo.
Lenart • Ljudska univerza
Tudi v Lenartu svetovalno sredisce
Pri AndragoSkem zavodu Maribor - Ljudska univerza že četrto leto deluje Svetovalno srediSCe Maribor. Trenutno predstavlja enega izmed devetih slovenskih lokalnih svetovalnih srediSC, ki jih je razvil AndragoSki center Slovenije.
Svetovalna središča ponujajo odraslim pomoč pri odločitvah za nadaljnje izobraževanje in učenje, informacije o možnostih izobraževanja za poklic in strokovno izpopolnjevanje, informacije
o vpisnih pogojih ter svetovanje v zvezi s premagovanjem učnih težav itd. V Letu 2004 je Svetovalno središče Maribor zabeležilo kar 2.162 informativno-svetovalnih storitev. V praksi izvajajo tri obli-
ke informiranja in svetovanja, in sicer telefonsko, osebno in preko elektronske pošte. Delujejo po načelih dostopnosti vsem ciljnim skupinam odraslih, prostovoljnosti, usmerjenosti k stranki, objektivnosti
Pogodbo o sodelovanju sta podpisali direktorica Andragoškega zavoda Maribor - Ljudska univerza Melita Cimerman in vodja izobraževalnega dela na Ljudski univerzi v Lenartu Alenka Špes (desno). Zadaj stojijo z leve vodja svetovalnega središča Maribor Alenka Sagadin Mlinarič, v. d. direktorice Ljudske univerze Lenart Marija Šauperl in predstavnica Andragoškega centra Slovenije Andreja Do-brovoljc.
in zaupnosti podatkov. Svetovalne storitve so za stranke brezplačne, saj dejavnost financira Ministrstvo za šolstvo.
Zaradi dobre obiskanosti svetovalnega središča so skupaj z Andragoškim centrom Slovenije iskali možnosti, da del svoje informativno-sve-tovalne dejavnosti preselijo na dislokacije in se tako približajo ljudem v okoljih, kjer živijo. Rezultat tega je, da od lanskega septembra enkrat tedensko gostujejo v občinah Duplek, Šentilj in v Rušah.
Letos s širitvijo nadaljujejo in tako so v torek, 29. marca, v Lenartu v prostorih Ljudske univerze Lenart odprli že četrto dislokacijo Svetovalnega središča Maribor. Svetovalec za izobraževanje odraslih je na voljo za osebne obiske strank vsako sredo od 14. do 17. ure.
Slovesnosti so se zraven predstavnikov lokalne skupnosti in zaposlenih v Ljudski univerzi Lenart udeležili še direktorica Andragoškega zavoda Maribor - Ljudska univerza Melita Cimerman, vodja svetovalnega središča Maribor Alenka Sagadin Mli-narič in predstavnica Andra-goškega centra Slovenije Andreja Dobrovoljc.
Zmago Šalamun
ker je mogoče, pravi Hergu-la, ki je mnenja, da četudi se bodo vrata spet dala zapreti, jih nihče ne bo zapiral. Sicer pa elegantne zverinice menda ograjo brez težav preskočijo.
Tomaž Lah, starešina LD Bresnica Podgorci, je povedal, da je huda zima z visoko snežno odejo v februarju in marcu vso divjad, kljub povečanem krmljenju s strani lovcev, prisilila v zelo intenzivno iskanje hrane. Srnjad je v iskanju hrane zahajala celo na dvorišča kmetij. V primeru pokopališča v Podgorcih pa meni, da je do vpadov
srnjadi privedlo stanje ograje, ki je na nekaterih mestih slaba, na enem delu jo nadomeščajo ciprese, pa tudi ena od vrat se ne dajo popolnoma zapreti. "Takšna ograja za srnjad ne pomeni velike ovire, sploh ob dejstvu, da je pokopališče s treh strani obdano z gozdom. Potrebno se je zavedati, da bo srnjad lahko zadržala le popolna ograja z zaprtimi vrati."
Če se bodo v Podgorcih želeli znebiti težav, bodo prej ali slej morali vsi prizadeti sesti za skupno mizo in se pogovoriti kako naprej.
vki
Ptuj • Še o Potrčevi 9 in 9a
Najprej bodo zgradili, zatem ruSili
"Pomanjkljivi" sklep v zvezi s prodajo stvarnega premoženja na Potrčevi 9 in 9a (jasli in vrtec) so ptujski mestni svetniki na seji 30. marca dopolnili. Zdaj naj bi se natančno vedelo, da v tržno vrednost nepremičnin, ki znaSa nekaj nad 168 milijonov tolarjev, niso zajete stavbe vrtca in jaslic, temveč le zemljiSča.
Kot pojasnjuje ptujski župan dr. Štefan Čelan, je
sklep dopolnjen "z eksplicitno navedbo, da se ocenitev in prodaja nepremičnin nanašata izključno na zemljišča brez objektov na teh zemljiščih". Še na 27. seji mestnega sveta je govoril drugače, da se 168 milijonov tolarjev nanaša na ocenjeno vrednost zemljišč in vseh nepremičnin vrtca. Pri čemer je svetnik SDS Rajko Fajt menil, da s tem denarjem "ne bomo postavili nadomestnega vrtca."
Potencialni kupec bo na obstoječih parcelah ptujskega vrtca lahko začel z deli šele po končani izgradnji novega vrtca, katerega lastnik bo mestna občina Ptuj, z njim pa bo upravljal Vrtec Ptuj. Pri gradnji na novi lokaciji bo mestna občina sodelovala le s finančnimi sredstvi, potrebnimi za komunalno opremljanje zemljišč. Prav tako potencialni kupec nepremičnin na dosedanji lokaciji ptujskega vrtca na Potrčevi 9 in 9 a ne bo mogel opravljati dejavnosti predšolske vzgoje, kar so v že sprejeti sklep dodali,
da bi se izognili morebitnim drugim projektom za izgradnjo vrtcev na tem prostoru, ki naj bi jih napovedovali nekateri. Dejstvo pa je, da je po ureditvenem načrtu mesta Ptuja to območje opredeljeno za potrebe zdravstva, vrtca in institucionalnega varstva starejših. Glede rušenja objektov pa je tako, da bodo po preselitvi dejavnosti vrtca na novo lokacijo najprej ovrednotili rušenje objektov, šele potem bo potencialni kupec oziroma investitor lahko pričel udejanjati svoje načrte. Če bo knjigovodska vrednost večja od rušitve objektov, bo kupec razliko poravnal v proračun mestne občine Ptuj, če pa bodo stroški rušenja večji od knjigovodske vrednosti, pa bo moral prevzeti vse stroške Nepremičnine na Potrčevi 9 in Potrčevi 9 a bo kupil tisti, ki bo ponudil več. Kupca bodo dobili z javnim zbiranjem ponudb na podlagi določbe 47. člena uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin.
MG
Središče ob Dravi
Slovesno praznovanje
V SrediSču ob Dravi so že pred tednom dni pričeli s Sportnim delom prireditev v počastitev 51. krajevnega praznika, ogledali pa so si lahko tudi Partljičevo gledaliSko predstavo Štajerc v Ljubljani v izvedbi KD Mariborski oder.
Osrednja proslava s podelitvijo priznanj bo danes ob 19.30 v Sokolani, pred tem pa bodo ob 18. uri v telovadnici šole odprli priložnostno razstavo. Jutrišnji dan pa bo posvečen rojaku dr. Štefanu Kočevaju, o katerem bodo pripravili simpozij z enajstimi referenti. Ob odkritju spominske plošče bo slavnostni
govornik minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, prisostvovala pa bosta tudi župan mestne občine Celje Bojan Šrot in ormoški župan Vili Trofenik.
V nedeljo bo srečanje starejših krajanov, v ponedeljek ob 12. uri pa svečanost v spomin žrtvam NOV.
Foto: vki
Ptuj • Okrog pogodbe za Gajke ponovno vroče
So na sklepe o Ormoški pozabili?
Dobra dva meseca po tem, ko so na razširjeni seji sveta mestne četrti Jezero razpravljali o zahtevah krajanov ob Ormoški, pobudnik seje Franc Kelenc je zbral 163 podpisov zainteresiranih občanov, se zdi, kot da seje in razprave sploh ni bilo. Od občinske uprave so namreč zahtevali poročilo o tem, kaj se bo na območju MČ Jezero letos naredilo na račun Gajk, pa v njem niso našli Ormoške.
Za osvežitev spomina: krajani so zahtevali tisto, kar je zapisano tudi v pogodbi med MO Ptuj in MČ Jezero. Gre za ureditev javne razsvetljave na Ormoški, položitev infrastrukture v zemljo, izgradnjo glavnega voda plinovoda ob Ormoški, ki bo omogočil oskrbo s plinom tudi v ulici K jezeru in ob Rogoznici ter v nadaljevanju v Spuhljo, gradnjo pločnika na desni strani Ormoške v smeri iz Ptuja v Budino, kolesarsko pot na Ormoški, ureditev avtobusnega postajališča pred odcepom za Ranco, prehoda za pešce pri gostilni Kuhar in v bližini nove lekarne ter celovito prometno ureditev na Ormoški cesti in naprej preko mostu čez Dravo, ki naj bi jo v celoti modernizirali. Po ostri in polemični razpravi so se razšli, župan dr. Štefan Če-lan jim je zagotovil, da se na Ormoški dela s polno paro. V letu 2005 bodo pospešeno delali, da bodo prišli do vseh projektov, da bi lahko v letu 2006 pričeli delati neposredno na terenu. Seveda pa naj bi krajani tudi prispevali svoje, da bi podpisali služnostne pogodbe, ki so se doslej pri večini infrastrukturnih del pokazale kot problematične. Krajani ob Ormoški so sicer želeli spreminjati pogodbo za Gajke, za kar pa župan ni pokazal interesa, ker bi to sprožilo plaz, ki ga ne bi mogli več zajeziti.
Pogodba se prepočasi uresničuje
Na ponedeljkovi seji sveta MČ Center, to je bila že 35. seja sveta v novem mandatu, so v osrednji točki dnevnega
Foto: Črtomir Goznik
Na Ormoški letos investicij ne bo.
reda razpravljali o pogodbenih aktivnostih v letu 2005 za CERO Gajke. Zelo hitro so ugotovili, da v pripravljenem gradivu oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje, ta ga je pripravil na četrtno zahtevo, ni v nobeni točki omenjena Ormoška, razen avtobusno postajališče pri odcepu za Ranco oziroma sklepi v zvezi njo z razširjene seje, ki je bila konec januarja letos. Zato so se začeli upravičeno spraševati, ali so v mestni občini Ptuj pozabili na dogovore v zvezi s to cesto, za katero naj bi letos pripravili vse projekte, da bi jih v letu 2006 lahko pričeli udejanjati.
Poročilo zajema sicer izgradnjo kanalizacije in ostale infrastrukture v četrti v letošnjem letu. Maja naj bi tako začeli z izgradnjo 2. A-etape kanalizacije v Spuhlji, ki obsega
gradnjo od gostišča Vila Monde do CERO Gajke in del, ki poteka po cesti v Siget do regionalne ceste. Avgusta letos se bodo predvidoma pričela dela na izgradnji 2. B-faze kanalizacije proti Zabovcem. Ko se bo gradila kanalizacija v Sigetu, se bo rekonstruirala tudi cesta in zgradil pločnik, uredila pa se bo tudi ostala infrastruktura. Projekt za avtobusno postajališče pred odcepom na Ranco je v reviziji na Direkciji RS za ceste. Letos naj bi končali z ureditvijo pločnika na Rogoz-niški cesti in ob Dornavski cesti, dela na izgradnji zadnjega dela Rogozniške ceste pa so vezana na pričetek izgradnje krožišča na Dornavski cesti, ki bi po vseh načrtih moralo biti že marca letos urejeno. Javno razsvetljavo bodo letos postavili v Mladinski ulici, Ulici Franca Kosca, Severjevi in
Satlerjevi ulici ter delu Macu-nove. Ob izgradnji razsvetljave naj bi v zemljo položili tudi električne vode, telefon, KTV. Za večnamensko dvorano v Spuhlji je letos zagotovljenih 3 milijone tolarjev za naročilo idejno tehnične dokumentacije, gradili jo bodo v letih 2006 in 2007. Za športno igrišče v Spuhlji je letos zagotovljenih 9 milijonov tolarjev, zemljišče je pridobljeno, v postopku pa je odkup zemljišča za cesto. Z gradnjo bodo lahko pričeli po izdelavi lokacijskega načrta. Tudi za športno rekreacijsko igrišče ob potoku Rogozni-ca (Budina) je pred gradnjo potrebno izdelati lokacijski načrt. Letos je za to igrišče v proračunu mestne občine Ptuj zagotovljenih 7 milijonov tolarjev.
Svetniki MČ Jezero so ponovno kot že večkrat doslej
podvomili v to, da bo pogodba s strani MO Ptuj, ki so jo izposlovali na račun CERO Gajke, v resnici izpolnjena do leta 2007, ker se posamezne postavke prepočasi uresničujejo.
V Spuhlji želijo tudi plin
V Spuhlji bi želeli tudi plinsko napeljavo, čeprav je v koncesijski pogodbi ni, in kljub temu da jo je koncesi-onar Adriaplin že izpolnil in presegel, zgradil je 6 km več plinskega omrežja, kot je bilo dogovorjeno, in sicer 46 km, so prepričani, da bi moral prisluhniti tudi Spuhljanom. Anketa je uspela, zdaj pa naj si nove odjemalce pridobi z zbiranjem pogodb od vrat do vrat. Koncesionar bi po njihovem moral imeti interes, da dela še s polno paro, četudi mu leta 2007 poteče koncesijska pogodba in nima nobenega zagotovila, da jo bo sklenil na novo.
Še vedno pa v mestni četrti Jezero niso dobili podatkov, kakšen je obseg sredstev, ki jim pripada neposredno iz proračuna tako kot ostalim četrtim v mestni občini Ptuj. Razjezilo pa jih je tudi dejstvo, da odkup zemljišča za igrišče v Budini še vedno ni izveden, čeprav jim to obljubljajo že tri leta. Problem je tudi v tem, da gre za kmetijsko območje, ki ga je potrebno šele spremeniti v zazidalnega. Zanima jih tudi, kaj je z dvema konce-sionarjema v centru Gajke, še vedno pa imajo varovalko v pogodbi, da lahko Gajke, od koder bolj smrdi kot prej v Brstju, zaprejo.
Najbolj vroče pa je bilo
ob delitvi rente za nakup opreme (miz) in hidrantnih omaric za Budino in Brstje ter naselje Spuhlja. Tudi v tem delu seje so bili navzoči predstavniki civilne iniciative iz Spuhlje: Janko Ko-larič, Aleksander Bračko in Konrad Zelenik, ki so vztrajali, da se renta, ki jo na račun Gajk dobi Spuhlja, ne deli in ohrani do ustanovitve samostojne četrti Spuhlja oziroma do dokončanja športne dvorane, čeprav je namenjena dvigu kvalitete življenja vseh občanov. Spuhlja dobi na račun rente mesečno 1900 evrov, Budina 900. Ker so na koncu zelo polemične razprave, kjer so drug drugemu dokazovali, da so hidrant-ne omarice stvar gasilcev oziroma proračuna mestne občine Ptuj, je pet od šestih na seji navzočih svetnikov izglasovalo nakup omaric in nekaj miz. Iz rente za Spuhljo bodo za mize dali 200 tisoč tolarjev, za hidrantne omarice 168 tisoč tolarjev. Hidranti za Budino in Brstje bodo stali 336 tisoč tolarjev, plačali jih bodo iz rente za Budino. Izid glasovanja je tako razjezil člana sveta četrti Aleša Kolariča, da je sejo zapustil, ker ne podpira delitve rente, ki lahko sproži številne druge zahtevke. Predsednik sveta MČ Jezero Edvard Strelec je ob tem poudaril, da bo, ko bo šlo za skupne interese in višjo kvaliteto življenja ljudi na območju, ki ga četrt pokriva, vedno za delitev sredstev rente. Ne daj bog, da bi kje zagorelo, pa hidrantov ne bi bilo, takrat bi si šele očitali, da se niso znali dogovoriti o delitvi borih 1500 evrov.
MG
Ptuj • Še o grajski restavraciji
Bitka za najemnika vse bolj napeta
Prvoaprilski potegavščini, da so v Pokrajinskem muzeju Ptuj končno uspeli najti najemnika za grajsko restavracijo, je marsikdo nasedel.
Po enodnevnem veselju je nastopil 2. april, ki pa je bil še vedno brez najemnika. Kljub vsemu je nekatere na Ptuju in v okolici ponovno "spodbudila" v razmišljanju, da bi se pa vendarle lotili tega zalogaja. Tistih, ki vztrajno kličejo v Pokrajinski muzej in se zanimajo za pogoje najema grajske restavracije, ki je sedaj sanirana do te mere, da se bo bodoči najemnik zgolj spopadel s komercialnimi izzivi, ne pa tudi s sanacijo zidov, je iz dneva v dan več. Medtem ko sta prej vztrajno klicala vsaj dva na teden, so se jim sedaj
pridružili novi. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki si je ureditev grajske restavracije na Ptuju zadal kot eno svojih osrednjih nalog v prvem mandatu vodenja muzeja na Ptuju, je s trenutnimi razmerami zadovoljen. Najbolj bo seveda, ko bodo dobili najemnika. V tem trenutku pa se še dajejo, kdo bo objavil razpis zanj - Pokrajinski muzej ali ministrstvo za kulturo, ki še tudi ni izpeljalo postopka prenosa grajskega kompleksa v upravljanje z države na muzej. Po včerajšnjih pogovorih na ministrstvu naj
bi bilo to že bolj jasno, neka znamenja so tudi, da naj bi se obnova nadaljevala do finalizacije objekta, če bodo uspeli še pridobiti sredstva iz strukturnih skladov; na tem ministrstvo intenzivno dela. To bi bil najbolj zaželen konec zgodbe ptujske grajske restavracije, ki je ena največjih črnih pik ptujske turistične ponudbe nasploh. V tem primeru bi najemnik objekt samo opremil.
Prej kot v letu 2006 pa grajske restavracije zagotovo ne bodo odprli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Arih: "Najemnika še iščemo!"
Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru umora Ervina Vidoviča
Razbremenilno za Slano in Filipovica?
Pred petčlanskim senatom Okrožnega sodišCa na Ptuju se je v torek, 5. aprila, nadaljevala glavna obravnava zoper tri obdolžence v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča. S svojim pričevanjem je v korist obtoženih Bojana Slane in Filipa Filipoviča presenetil Alen Robar, zatem pa še Stanislav Rajh.
Preden je nadaljevala z zaslišanjem prič, je predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi pojasnila, da zaradi bolezenske odsotnosti enega od sodnih strokovnjakov, oziroma sodnih izvedencev, še vedno ni prejela dela daktilo-skopskih preiskav, zaradi česar se bo po vsej verjetnosti nadaljevanje glavne obravnave preložilo na 6. maj.
Zatem pa je pred petčlanski senat stopil 27-letni Alen Robar iz Maribora, ki je bil trenutno v mariborskih zaporih v priporu in v svojem pričevanju pojasnil, da se je v času od decembra lani do januarja letos v fitnesu mariborskih zaporov srečal z obtoženim Slavkom Hlišem. Ta naj bi mu bil povedal, da obtožena Slana in Filipovič nista bila zraven pri umoru Ervina, ampak naj bi šlo za njegovo (Hliševo) maščevanje. Slani naj bi se maščeval zaradi nekega dekleta, Filipoviču pa ne ve iz kakšnega razloga že. To, kar naj bi mu bil rekel Hliš, naj bi bili slišali tudi drugi priporniki in o tem naj bi se po zaporu na veliko govorilo.
Na vprašanje Filipovičeve zagovornice, odvetnice Alenke Čeh, ali se spomni imena katerega od pripornikov, ki naj bi to bil slišal, je Robar odgovoril, da je takrat, ko mu je Hliš to povedal, poleg stal Požgaj. Robar je tudi zatrdil, da ni bil nikoli v sporu s Hli-šem in tudi sedaj ni, sicer pa se na fitnesu ne srečujeta, ker naj bi bili zamenjali skupino. Na vprašanje Hliševega zagovornika, odvetnika Vojka Ško-vrlja, ali se morda ne spomni, kdo vse je bil takrat še poleg, da bi to lahko slišal in kdo je pogovor začel, je Robar odgovoril, da se tega ne spomni. Na vprašanje, ali je dobro poznal Hliša, pa je odvrnil, da bolj slabo. Na vprašanje zagovornika obtoženega Slane, odvetnika Vladimirja Toplaka, ali se je tudi s Slano o čem pogovarjal, je Robar odvrnil, da se je zagotovo tudi z njim kaj pogovarjal, saj je bil nekaj časa v njegovi skupini, vendar se ni spomnil, ali je bilo to pred ali po omenjenem pogovoru.
Na vprašanje predsednice senata Marjane Kosi, ali želi še kdo kaj vprašati, je vstal obtoženi Filip Filipovič in vprašal Robarja, ali misli, da je on (Fi-
lipovič) sposoben storiti tako dejanje, kot mu je očitano, vendar mu predsednica senata tega ni dovolila. Filipovič pa je še dodal, da se spomni, da mu je Robar o pogovoru s Hlišem govoril v čakalnici pri zdravniku. Vstal je tudi obtoženi Slavko Hliš in Robarja vprašal, ali je stoodstotno prepričan, da je bil takrat pri fitnesu poleg Požgaj, Robar pa je kot iz topa odgovoril, da je o tem stoodstotno prepričan. Takoj zatem ga je Hliš še vprašal: "Kdaj pa sem jaz vam rekel, da delam za tožilstvo in sodišče?" Robar pa mu je odvrnil: "Jaz tega nisem nikoli rekel." Hliš se je nato ujezil in Robarju očital, da s svojo izjavo samo izkorišča medije (ki smo bili seveda tudi na tej obravnavi prisotni).
Vključil se je tudi okrožni državni tožilec Peter Čibej, ki je Robarja vprašal, ali se je s Hlišem pogovarjal pred fitnesom ali po njem ter ali si je zapomnil še vsebino ostalega pogovora z njim, ta pa mu je odgovoril, da se ne spomni točno, ne enega in ne drugega, saj se na fitnesu vedno kaj pogovarjajo, ker gredo včasih tja tudi zaradi druženja in pogovora. Na ponovno vprašanje, ali je Hliša natančno slišal, pa je Robar še enkrat poudaril, da mu je Hliš natančno in poimensko povedal, da Filipovič in Slana nista bila zraven, potem pa naj bi se bil spet zaprl vase, ker je pač takšen. Na tožil-čevo vprašanje, ali je Robar povedal Filipoviču, kaj je slišal in kako je ta na povedano reagiral, pa je Robar pojasnil, da mu je povedal ter da je Filipovič ob tem pokazal določeno razburjenje, vendar mu je pozneje rekel, da se bo o tem pogovoril s svojo zagovornico in da ga bo predlagal na sodišču kot pričo.
Na vprašanje predsednice senata Marjane Kosi, ki je Robarja vprašala, kako je dojemal to, kar naj bi mu bil Hliš povedal, da Slana in Fili-povič nista bila zraven, pa je Robar odvrnil, da takrat ni najbolj verjel, da tudi danes ne verjame povsem, vendar dopušča neko možnost, da je to resnica.
Zatem je senat odredil soočenje med pričo Alenom Robarjem in obtoženim Slavkom Hlišem, pri čemer je Hliš
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Slavko Hliš, ki naj bi se bil v zaporu "zagovoril".
očital Robarju, da Požgaj tisti dan, ko naj bi se bila pogovarjala, sploh naj ne bi bil v skupini, ki je bila na fitnesu. Poleg tega pa je Hliš trdil, da naj bi se bila z Robarjem pogovarjala le nekaj o šoli, menda o tem, kako to, da pozna Filipoviča iz osnovne šole. Robar je to odločno zavrnil in poudaril, da vztraja pri svoji trditvi, da mu je Hliš rekel, da Slana in Filipovič nista bila poleg, ter dodal, da lahko to, kdo je bil takrat v skupini za fitnes, preverijo tudi iz zaporniških evidenc. Hliš je ponovno dejal, da to ni res, ter ponovno očital Robarju, da izkorišča medije. Ker sta bila med soočenjem drug od drugega le kak meter, je postalo zelo napeto, saj sta se spogledala kot petelina pred borbo. Med drugim je bilo slišati Hli-ša: "Če že groziš, grozi meni osebno, ne pa da mi je Križ-man rekel, da jih bom dobil, da mi boš ti razbil gobec," in Robarja: "Saj si vendar ti rekel, da mi boš glavo odtrgal," ter ponovno Hliša: "Saj ti jo tudi bom, če se boš tako obnašal." Ko je postalo zelo napeto, ko sta si zgrbančena obraza pogledala iz oči v oči, sta se na opozorilo enega od varnostnikov in predsednice senata vendarle pomirila, a še naprej vztrajala vsak pri svoji trditvi.
Alojz Požgaj ni povedal veliko
Zanimivo je bilo tudi pričanje Alojza Požgaja iz Maribora, ki je bil tedaj prav tako v priporu v mariborskih zaporih, saj je pred petčlanskim senatom med drugim povedal, da naj bi bila Slana in Filipovič v pogovorih večkrat trdila, da nista kriva ter sta zahtevala za svoje pričanje detektor laži, a jima niso ugodili. Tudi Hliš naj bi bil po zaporu pravil, da ni kriv. Če so se že kaj pogovarjali, naj bi se bili pogovarjali le o tem.
Na vprašanje Filipovičeve zagovornice Čehove, ali mu je Hliš kaj govoril o tem, da naj bi sodeloval s tožilstvom in sodiščem, je Požgaj povedal, da naj bi mu bil Hliš enkrat rekel le to, da so mu obtožnico spremenili iz umora v povzročitev težke telesne poškodbe. V pogovor se je vključil obtoženi Filipovič, ki je dejal, da naj bi mu bil 27. februarja letos, ko je čakal na telefonski pogovor s svojo zagovornico, Požgaj skozi okence povedal, da mu je Hliš rekel, da on in Slana nista bila poleg. A Požgaj se tega naj ne bi spomnil ter celo dejal, da misli, da se s Hlišem sploh nista pogovarjala. Filipovič pa je odvrnil, da si on tega zagotovo ni izmislil.
V poznejšem soočenju obeh prič je Robar pred Po-žgajem ponovil, kar naj bi mu bil povedal Hliš, da Filipovič in Slana naj ne bi bila poleg, ter dodal, da naj bi bil tedaj Požgaj stal ob njem. A Požgaj
Foto: M. Ozmec
Je bilo za obtožena Bojan Slana in Filipa Filipoviča (prva z leve) pričanje razbremenilno?
je dejal, da se tega ne spominja, saj naj bi imel svoje probleme, o katerih ni razmišljal in predsednica senata je lahko le ugotovila, da obe priči vztrajata vsaka pri svojih trditvah.
Tudi Stanislav Rajh razbremenilno
Pričevanja iz zapora je predsednica senata sklenila z zaslišanjem Stanislava Rajha iz Slovenj Gradca, ki je takoj na začetku povedal, da vztraja pri tem, kar je povedal v
preiskavi decembra lani. Na dodatno pojasnilo predsednice senata, da je dolžan pričati, pa je vendarle povedal, da naj bi se bila tedaj, ko je bil še v priporu, z obtoženim Hlišem pogovarjala in da naj bi mu bil ta rekel, da Slana ni bil poleg pri nekem umoru. To naj bi bil povedal tudi Mohorku, ki naj bi bil takrat zraven njega, sicer pa naj bi se bilo pozneje po celem zaporu govorilo, da Filipovič in Slana "tega" nista naredila, oziroma da naj ne bi bila poleg pri umoru Vidoviča, saj
sploh naj ne bi bila sposobna kaj takega storiti. Hlišu naj bi bil celo rekel, zakaj je to storil, češ da bo Slana zaradi tega moral za kakih 30 let v zapor, vendar naj bi se bil Hliš na to le nasmejal.
Obtoženi Hliš je Rajhove trditve zanikal ter dodal, da naj bi bil nekega dne, ko je šel po napotnico za zobozdravnika, srečal Rajha, ki naj bi mu rekel, zakaj so v priporu vsi trije, zakaj ni samo eden, druga dva pa bi mu lahko v zapor pošiljala denar. A Rajh je ponovno zatrdil, da vztraja pri svojem, saj naj bi bil Hlišu celo rekel, zakaj Bojana "tišči v drek", o Filipoviču naj bi se bili pogovarjali šele kasneje. To, kar je rekel Hliš, pa je Rajh označil za "lari fari."
Z nekoliko podrobnejšimi vprašanji se je pridružil tudi okrožni državni tožilec Konrad Rebernik, vendar mu je Rajh kmalu začel očitati, da ga želi z različno postavljenimi vprašanji zmesti. In ker se je pri tem tudi hudo razburil, ga je predsednica senata poskušala pomiriti tako, da je obravnavo nadaljevala šele po 20-minutnem premoru.
V nadaljevanju obravnave so po dokončnem zaslišanju Stanislava Rajha kot priče zaslišali še Andrejo Uršič, Katjo Kaukler, Mojco Benc in Uroša Leskovarja, ki so bili v kritičnem času natakarji v gostišču Keglban. Več o tem pa prihodnjič.
M. Ozmec
Lenart • Varnost na območju PP Lenart
Varnostna situacija zadovoljiva
Policijska postaja Lenart pokriva območje štirih občin: Benedikt, Cerkve-njak, Lenart in Sv. Ana. "Varnostno situacijo na tem območju v letu 2004 ocenjujemo kot ugodno," je povedal komandir Janez Lovrec.
Na področju kriminalitete je bilo na območju PP Lenart zaznanih 473 ali 40,3 odstotka več kaznivih dejanj kot leto poprej. Skupno je bilo podanih 369 kazenskih ovadb oziroma za 39,7 odstotka več kot leta 2003. Na tem področju zaznavajo daleč največji porast. K temu je delno pripomogel tudi spremenjen način evidentiranja kaznivih dejanj, predvsem lažjih. Tudi raziskanost kaznivih dejanj je manjša, saj znaša 43,6 odstotka, v letu 2003 51,5 odstotka. Tudi na to številko je dejansko vplival že prej omenjen drugačen način evidentiranja kaznivih dejanj.
Pri kršitvah javnega reda in miru so lenarški policisti v lanskem letu zabeležili porast v višini 5,8 odstotka in so lani obravnavali 456 kršitev. Na tem področju so ugotovili kršitve desetih zakonov in dveh uredb. V glavnem kar 83,5 odstotka prevladujejo kršitve zoper javni red in mir.
Na Lenarškem je zaradi tranzita pereč problem
promet, ki mu po besedah komandirja Janeza Lovreca dajejo velik del njihove pozornosti. Tudi prometna situacija se je v lanskem letu poslabšala. Tako se je lani na območju PP Lenart zgodilo 523 prometnih nesreč ali 17 odstotkov več kot leta 2003 (448), med temi 4 s smrtnim izidom, leta 2003 pet. V teh prometnih nesrečah je bilo 27 oseb hudo telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili nepravilna stran in smer vožnje (tri s smrtnim izidom), neustrezna varnostna razdalja in neprilagojena hitrost (ena s smrtnim izidom).
Skupno so na področju Zakona o varnosti v cestnem prometu v letu 2004 izvedli 3814 ukrepov, od tega 467 pri prometnih nesrečah, sodniku za prekrške so podali 604 predloge in denarno kaznovali 2739 oseb. Odrejenih je bilo 1274 preizkusov z alkotestom, od tega je bilo 323 voznikov pozitivnih in 38 jih je odklonilo preizkus. Za tri
osebe so odredili strokovni pregled za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog v organizmu.
Lenarški policisti so v preteklem letu obravnavali 53 varnostnih dogodkov, v katerih je umrlo 18 oseb. Evidentirali so 17 požarov, 10 samomorov, 3 naravne nesreče, štiri najdbe trupla, dve nenadni smrti, štiri delovne nesreče in 11 drugih dogodkov.
"Ker se zavedamo, da je preventivna aktivnost izrednega pomena, smo izvajali preventivne aktivnosti po različnih področjih dela. Sodelovali smo v kar nekaj preventivnih akcijah za zagotavljanja večje prometne varnosti. Predvsem so vodje policijskih okolišev povečali sodelovanje z osnovnimi šolami in vrtci ter z različnimi aktivnostmi intenzivirali v skupnost usmerjeno policijsko delo", zaključuje pregled varnostne situacije v lanskem letu na območju PP Lenart komandir Janez Lovrec.
Zmago Šalamun
Dornava • Župan predlaga razrešitev vodstva šole
Kdo bo koga in zakaj?
Da so v dornavski osnovni šoli dolgo časa hudo po svoje in mimo vseh predpisov razpolagali z denarjem ter se po izbruhu afere znašli v milijonskih dolgovih, je že znano. Od novega vodstva se je pričakovalo, da bo poslovalo, kot je treba in rešilo zadeve, po mnenju pripravljavke zaključnega računa Jasne Šegula pa naj bi se nepravilnosti še nadaljevale. To ravnateljica Marta Tuš odločno zanika, župan pa se (vseeno) zavzema za njeno razrešitev in razpustitev šolske računovodske službe.
»V šoli še vedno vlada anarhija!«
Podjetnica Jasna Šegula, ki je po priporočilu župana sestavila zaključni račun šolskega poslovanja za lansko leto, je tako med drugim povedala: »Podatki in dokumenti so dodatno uničeni, v šoli je bil nabavljen tudi stroj za uničevanje papirja, rezultat dela pa je takšen, da je šola zaključila poslovanje s 35 milijoni tolarjev izgube, od tega je 20 milijonov iz leta 2003. V šoli
potni stroški, dnevnice so si zaposleni obračunavali tudi za 2-3-urno odsotnost, in to nad uredbo vlade oziroma po 4500 tolarjev, prispevki pa niso bili obračunani. V glavnem, na šoli vlada po mojem mnenju popolna anarhija, ki se z novo ravnateljico še kar nadaljuje. Velika pooblastila ima v šoli tajnica, ki lahko podpisuje potne naloge. Blagajniško poslovanje pa kaže očitne znake kaznivih dejanj, saj je denar, zbran od učencev, sicer evidentiran kot prejet, vendar je potem kar
posredovanje. Tako je predlagal sklep o razrešitvi sedanje ravnateljice Marte Tuš ter imenovanje novega vršilca dolžnosti, saj po njegovem mnenju nihče iz kroga zaposlenih v šoli ne bo mogel rešiti zapletene situacije: »Vem, da so takšne odločitve v pristojnosti sveta šole, vendar menim, da je skrajni čas presekati gordijski vozel napak. Pogovarjal sem se že z določenimi ljudmi, ki so pripravljeni priti v našo šolo. Predlagam tudi, da se razreši še računovodstvo ter da te
Podjetnica Jasna Segula, ki je sestavila zaključni račun šole, je prepričana, da napakam in anarhiji tudi po nastopu nove ravnateljice ni konca.
imajo nenormalno visoke obresti zaradi dolga davčni upravi, odkrila sem ogromno davčno nepriznanih stroškov, menim, da prekomerno tro-šijo, najbolj pri pisarniškem materialu, zaposlovali so študente preko študentskega servisa, za kar sploh nimajo zagotovljenih sredstev, niti ministrstvo ne zagotavlja tega denarja. Stanje na dan 31. 12. 2004 kaže, da je šola zaključila leto s 47,8 milijona neporavnanih obveznosti! To pomeni, da bo nekdo moral ta znesek sanirati oziroma pokriti, da bi poravnali vse odprte postavke in dolgove do davčne uprave, banke in dobaviteljev. Dolg do dobaviteljev je znašal 13 milijonov, vleče pa se od leta 2003 naprej v leto 2004. Mislim, da so v šoli plačevali pač, kakor je kdo hotel. Po informacijah, ki sem jih pridobila iz drugih šol, vem, da mora vsak nakup odobriti ravnatelj s podpisom, v dornavski šoli pa sem imela občutek, da so si lahko naročevali vsi poprek, ki so si to drznili, povzročili strošek, kdo bo to plačal, pa ni bila več njihova skrb. In tako so se kopičile te neporavnane obveznosti. To pa se dogaja še naprej! Še vedno se izplačuje prekomerna višina dnevnic,
izginil, niti ni bil položen na transakcijski račun, pa tudi sicer blagajna ni urejena. Podatki manjkajo, zato sem predlagala, da jih je nujno treba zbrati še za leto 2002 in 2003, predvsem mislim tu na bančne izpiske, ki jih ni, oziroma vsaj tako trdi tajnica. Otroci so denar za različne namene očitno prinesli, to ni sporno, vprašanje pa je, kako je bil ta denar dejansko porabljen, saj so v šoli kar kupovali neka darila za petdesetletnice ipd. Nadalje bi želela opozoriti še na določene malomarnosti, kot je dejstvo, da še zmeraj niso vložene refundacije za bolniški stalež v višini 2,5 milijona, čeprav sem zaposlene na to posebej opozorila. Že davno bi morali poslati zahtevek za vračilo tega denarja! In pred vsem ostalim, čimprej je potrebno sanirati teh 48 milijonov dolga, saj obresti strahotno hitro naraščajo!«
Ravnatelj naj pride od drugod?
Na poročilo Jasne Šegula ob predložitvi zaključnega računa se je župan odzval z besedami, da je vsa zadeva izjemno pereča in da, kot kaže, ni znakov izboljšanega poslovanja, zato je nujno takojšnje
posle prevzame računovodski servis Jasne Šegula. Nekaj moramo narediti, kot lokalna skupnost smo pripravljeni pomagati, o vsem tem pa sem se že pogovarjal tudi s pristojnim ministrstvom.«
Ravnateljica Marta Tuš: »Delamo po zakonu!«
Ravnateljica Marta Tuš, ki je to funkcijo prevzela lani oktobra, zanika vse obtožbe na njen račun in dokazuje, da se v času njenega ravna-teljevanja ne dogajajo več nikakršne nepravilnosti in da uspešno sanirajo stanje v šoli na področju financ: »Iz šole smo zadnjega marca poslali ministrstvu za finance poročilo izvedbe vseh popravljalnih ukrepov, od postopka izredne odpovedi delovnega razmerja bivšemu računovodji Zvonku Mikši, zaradi pritožbe pa je zdaj vsa stvar v sodnem postopku. Podali smo tudi sum storitve kaznivega dejanja zoper bivšega računovodjo in bivšo ravnateljico Zdenko Kosta-njevec, opravili fizični popis sredstev in obveznosti, primerjavo podatkov o odlivih in prilivih sredstev na TRR,
popis knjigovodskih listin, ki so bile na voljo za leto 2004, opravili ustrezno arhiviranje, vzpostavili glavne in pomožne knjige za leto 2004, uredili vse akte OŠ Dornava in dopolnili sistematizacijo delovnih mest.«
Zakaj je bil sploh najet računovodski servis Jasne Še-gula za pripravo zaključnega računa, pa Tuševa pojasnjuje tako: »Župan je 22. 12. zavrnil svetovanje revizijske hiše Borero. Ostali smo sami brez kakršnekoli pomoči, tudi s strani občine, z blokiranim TRR. Osebno sem uspela iz-pogajati ponovno odprtje našega računa in zaprosila za premostitvena sredstva pri šolskem ministrstvu. To nam jih je marca tudi nakazalo, zato zdaj nimamo do DURS nobenih dolgov več! Prvega januarja pa smo ostali brez poskusnega računovodje in tri dni kasneje zaposlili novo računovodkinjo. Pri pripravi zaključnega računa smo se znašli v težavah, župana smo zaprosili za svetovalno pomoč, priporočil je gospo Jasno Šegula, članico NO, da bi nam pomagala pri sestavi ZR in ta je bil pravočasno oddan.« Kot nadalje pojasnjuje Tuševa, pa Jasna Šegula svoje vloge ni vzela kot svetovalne, ampak je začela kar sama urejati dokumente in pripravljati ZR, ker pa tega naj ne bi mogla dobro opravljati v prostorih šole, si je potrebno dokumentacijo odnašala s seboj. Ali je vrnila popolnoma vse dokumente, Tuševa ne more reči, saj je ob odnašanju dokumentacije popisovala le skupne mape, ne pa vsakega vloženega papirja posebej.
»Pod mojim vodstvom ni bilo nobenih nepravilnosti!«
»Popolnoma zanikam vse obtožbe na račun nadaljnjega nepravilnega dela v šoli. V
Ravnateljica Marta Tuš: »V času ogromno sanirali, prav gotovo pa vilnosti več!«
mojega vodenja šole smo že se ne dogajajo nobene nepra-
času mojega mandata nismo kupovali ne igrač ne učil, razen ene sam enciklopedije, ki jo je plačalo ministrstvo. Od oktobra do decembra tudi nismo izplačali nobene dnevnice, od letos naprej pa so bile obračunane po 3500 tolarjev. Prav tako ni bil podpisan niti en neupravičen potni nalog, vse dokumente pa podpisujem izključno jaz, nihče drug nima te pristojnosti. Refundacije bolniških listin so v teku. Stroj za uničevanje papirja je bil nabavljen po zakonu, ki nam zapoveduje, da se uničijo vzgojni ukrepi in prekrški mladoletnih oseb. Sicer pa so prav vsi zbrani podatki shranjeni v računalniku in tudi stanje računovodskih listin pred mojim nastopom je posneto na CD. Prav tako so neutemeljene obtožbe, da bi denar učencev porabljali za darila. V mojem času ravna-teljevanja ne! Neizpodbitno dejstvo je, da se prav nobena nepravilnost, ki je očitana v zvezi z ZR, ni zgodila v času mojega vodenja zavoda, kar pa se je dogajalo prej, jaz ne morem odgovarjati. Želim, da se povedo točni datumi, kdaj so bile ugotovljene nepravilnosti, ne pa, da se zanje obtožuje kar vse poprek!«
Tuševa zahteva pregled računskega sodišča
Marta Tuš je razočarana in ogorčena nad pojasnili Jasne Šegula: »Računovodski servis je bil najet za svetovanje in ne za obtoževanje, kot se je zdaj izkazalo! Mislim, da nima pristojnosti računskega sodišča, le to lahko obtožuje! Maksimalno se trudimo, da stvari spreminjamo in popravljamo, da poslujemo po zakonih. Od-
pust računovodkinje nikakor ne pride v poštev, saj dela zelo dobro. Dokler minister ne bo razrešil mene, kar lahko stori, če bi našel v času mojega poslovanja kakšne napake, ne bom jaz razrešila nikogar v šoli, ne računovodkinje in ne tajnice in ne bomo najeli nobenega servisa za te storitve. Tudi svetovalne pomoči ne rabimo, ker smo se zdaj vpeljali že tako dobro, da lahko vse naloge opravljamo sami!«
Po besedah ravnateljice se vsa plačila v šoli že opravljajo redno in tekoče, po poplačilu dolga DURS-u pa ostaja odprt le dolg do NKBM. Sicer pa bi dolg javnega zavoda po mnenju ravnateljice bil izničen v trenutku, ko bi občina poravnala svoj dolg v višini 16 milijonov tolarjev za preteklo leto in prve tri mesece letošnjega leta poslovanja vrtca, saj naj bi občino že obvestili, da ekonomska cena ni pokrivala vseh stroškov in jih še vedno, kljub manjšemu dvigu cene, ne pokriva.
Tuševa tudi pravi, da je v njihovem prvenstvenem interesu, da se dejansko raziščejo nepravilnosti in poišče krivca zanje: »Mi smo zato že podali ovadbe zoper bivšo ravnateljico in računovodja upravi za notranje zadeve, kriminalistična policija pa je zdaj morala počakati na ZR. Sicer so želeli dokumentacijo pregledati že prej, ampak jih je gospa Jasna prehitela.« S preiskavo naj bi tako začeli v teh dneh.
Marta Tuš pa še pravi: »Občutek imam, da se mi nekaj podtika, za kar nisem kriva, zato zahtevam nadzor in pregled računskega sodišča, ki sem ga že poklicala in v kratkem pričakujem tudi njihov obisk!«
SM
Kdo bo vodil nesrečno osnovno šolo v prihodnje?
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Videm • Vse gostejši promet skozi Šturmovce
Kaj narediti s cesto?
Krajinski park Šturmovci, s to oznako se bolj ali manj upravičeno diči že kar lepo število let, so v zadnjem obdobju začele pestiti nove težave. Poleg kupov svinjarije in odpadkov, med katerimi je najti prav vse od vzmetnic in steklenic do pnevmatik in avtomobilskih školjk, ki jih nikakor ne morejo pospraviti z nobeno čistilno akcijo ter vsako poletje izjemno »udarno« vonjajočega mrtvega rokava Drave, kamor se steka in seseda vse, kar je viška v ptujski centralni čistilni napravi, se lepote štur-movske krajine vse bolj zavijajo še v pline vse gostejšega prometa.
Promet na cestici skozi Šturmovce je vse gostejši.
Videm • Veliko ogorčenje zaradi zaposlitve v občinski upravi
»
Čudna kuhinja« ali ne?
Nova, sicer potrebna zaposlitev ne bi bila sporna, če ne bi šlo za, kot pravi Kirbiš, pridružujejo pa se mu tudi nekateri drugi svetniki, čudne okoliščine in po njihovem prepričanju neprimeren izbor ter povrhu še neupoštevanje razpisnih kriterijev. »Najprej želim poudariti, da nikakor ne nasprotujemo zaposlitvam oseb iz drugih občin, vendar pod pogojem, da v naši občini nimamo primernega kadra za določeno delovno mesto. Za zdaj sporno zaposlitev komunalnega referenta je bilo, glede na razpisne kriterije, potrebno imeti izobrazbo ekonomskega tehnika V. ali VI. stopnje, dve leti delovnih izkušenj, izpit ZUP in strokovni izpit. Kandidatka, ki je zdaj sprejeta, izpolnjuje le prvi pogoj, med prijavljenimi kandidati pa je bilo vsaj še nekaj takih, ki jih izpolnjujejo še več!«
Franci Kirbiš županu očita še več nekorektnosti pri izbiri kandidata: »Presenečeni smo nad izborom župana, da je za delovno mesto komunalnega referenta zaposlil ekonomsko
tehnico, čeprav so za takšno delo mnogo bolj primerni poklici iz gradbene in prometne smeri. Tudi sam postopek izbire se nam zdi izpeljan nestrokovno in nekorektno, saj smo ogorčeni nad dejstvom, da župan ni hotel opraviti niti razgovorov z vsemi ostalimi prijavljenimi kandidati. Nesprejemljivo se nam zdi tudi to, da je izbrana kandidatka hči direktorice markovske občinske uprave, ker sta obe občini zdaj v sporu in tožbi zaradi meje, saj se upravičeno bojimo, da bo prišlo do izdajanja določenih zaupnih informacij, do katerih bo ta oseba na sedanjem delovnem mestu lahko prihajala!«
Niso vedeli
S tem se obtožbe vseh tistih, ki se z izbrano kandidatko ne strinjajo, še ne končujejo, v njihovem imenu, predvsem pa v imenu Stranke mladih, ki ji predseduje, pa jih Kirbiš nadalje povzema tako: » Sam izbor je za marsikoga neprijetno presenečenje. Žalostno je, da nihče od
svetnikov občini Videm ni vedel, da občina zaposluje nove ljudi, da bi lahko obvestili naše občane, naj se prijavijo na razpis, ki je bil izdan le v prostorih ptujske borze dela, ni pa bil objavljen v nobenem mediju. Še posebej nas žalosti dejstvo, da je v naši občini največ brezposelnih oseb na celotnem ptujskem območju, tudi z izobrazbo ekonomskega tehnika, in da naši občani o tem niso nič vedeli. Osebno sem prepričan, da bi primernega kandidata gotovo lahko našli med mladimi Videmčani, če bi bili o tem obveščeni!«
Franci Kirbiš, ki je tudi član občinskega odbora za infrastrukturo, pravi, da lahko zaradi tega pride tudi do težav pri delovanju tega občinskega telesa, saj mora komunalni referent prisostvovati vsem sestankom, pisati zapisnike in voditi operativne naloge na terenu. »Še enkrat želim povedati, da ne gre za nasprotovanje zaposlitvam občanov iz drugih občin, nikakor pa se ob povedanih okoliščinah ne moremo strinjati s takšno odločitvijo župana!«
Na to težavo je videmski svetnik Andrej Rožman občinski svet opozoril že kar nekajkrat, zgodi pa se nič: »Promet skokovito narašča, sploh ob jutranjih in popoldanskih špicah, ko pride do blokad na Ptuju in marsikdo raje zavije čez jez skozi Šturmovce do doma. Nič boljše ni ob praznikih in prav bojimo se, kaj se bo zgodilo ob začetku izgradnje ptujske obvoznice s Puhovim mostom, ko bodo zastoji okoli Ptuja zaradi del še večji!«
Vaščani so, kot prvi Rožman, nad dogajanjem vse bolj ogorčeni. Cesta skozi park, ki naj bi bil v prvi vrsti namenjen rekreaciji in oddihu, je urejena le za lokalni promet, koristijo pa jo vsi po-prek, med vozili pa opažajo tudi vedno več tovornjakov: »Ta cesta se spreminja v pravo obvoznico za vse, ne le za domačine!«
Težav, ki se sprožajo z vse gostejšim prometom, je več. V prvi vrsti gre za preozko cestišče, ki ne dovoljuje srečanja dveh nasproti vozečih vozil brez umika na neurejene bankine. S težo tovornih vozil se dodatno uničuje asfaltna prevleka, pešci in kolesarji, ki jih bo zlasti v prvih pomladnih in poletnih mesecih vse več, pa postajajo še ena zelo »ogrožena« vrsta živih bitij v Štur-movcih brez zaščite, saj se nimajo kam umakniti, razen seveda na bližnje njive ali travnike. Povrhu vsega se pomen nravnega parka vse bolj duši v oblakih CO2, prav gotovo pa bi še kakšno dodatno znali reči lovci in naravovarstve-niki, ki, zanimivo, v tem primeru še niso dvignili glasu, čeprav jih je sicer slišati povsod.
Kaj narediti s prometom in cesto skozi Šturmovce, si v Vidmu še niso čisto na jasnem. Če bi hoteli izboljšati varnostne razmere na cesti, bi jo morali razširiti, za kar zaenkrat niti ni denarja, po drugi strani pa bi s tem še dodatno stimulirali voznike in pripomogli k še večji frekvenci vozil. Edino ozko grlo bi ostalo na začetku te ceste, v Markovcih
na jezu, kjer bodo počasi tako potrebovali posebnega nadzornika, ki bo usmerjal in spuščal nasproti vozeča vozila, saj se tudi tam že redno dogajajo pravi zastoji. Širitev ceste pa ni možna niti v Vidmu pri OŠ, kjer se ta cesta izteka.
Druga, po mnenju večine veliko pametnejša možnost, je ureditev kolesarske steze s pločnikom ob ohranjeni širini ceste: »Tako bi zavarovali pešce, sprehajalce, kolesarje in nenazadnje domačine, zaradi ohranitve sedanje širine cestišča pa ne bi spodbujali gostejšega prometa,« je predlagal Rožman.
Nekaj bo prav kmalu treba storiti, ampak kaj, ko v občinski blagajni tudi s strganjem po dnu ni dovolj fičnikov za šturmovsko »avtocesto«, poleg tega pa so cestne škrbine ena najhujših rak ran videmske občine. »Šturmov-čanom že vre, pripravljajo se na zbiranje podpisov za urgentno ureditev razmer na tej cesti, saj je stanje iz dneva v dan slabše,« je še napovedal Andrej Rožman.
Za prvo silo naj bi pomagal ostrejši policijski nadzor, za katerega so se zavzeli tudi svetniki, župan pa je obljubil, da bodo uničene bankine popravljene že v tem tednu. Kako dolgo bodo zdržale ob takem prometu, je spet drugo vprašanje. Na kolesarsko stezo in pločnik pa bo treba še počakati, kot kaže, lep čas. Morda bo do takrat cesta skozi Šturmovce že tako aktualna in prometna, da bodo lahko potegnili le še dodatni vozni pas, pred tem pa bi jo bilo dobro še prekategorizirati v kakšno državno hitro cesto. Če bodo Videm-čani dovolj pametni, pa si lahko v tem primeru omislijo še »bus safari«, s katerim bodo poskrbeli za varnost obiskovalcev od blizu in daleč, jih popeljali skozi lepote naravnega parka, ki si jih bo možno varno ogledati čez šipe avtobusa, pri tem pa bodo še lepo zaslužili.
SM
Med občani je menda, vsaj tako je bilo slišati, vrelo že nekaj časa, javno je zavrelo na minuli seji videmskega občinskega sveta, pokrovko pa je dokončno dvignilo svetniku Franciju Kirbišu mlajšemu: »Zaradi te poteze župana in občinskega vodstva, gre za zaposlitev hčere direktorice občinske uprave v Markovcih kot komunalne referentke na naši občini, odstopam od funkcije predsednika Sveta za varnost in vzgojo v cestnem prometu!«
Zupan Bračič obtožbe odločno zanika
Čeprav gre zgolj za začasno zaposlitev v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, kot je za naš časopis potrdil tudi župan Friderik Bračič, Kirbiš jasno izraža dvome v omejen čas zaposlitve: »Gre za to, da bo ta kandidatka lahko v tem času, seveda na račun našega davko-plačevalskega denarja, opravila ZUP in strokovni izpit ter pridobila delovne izkušnje, s tem pa bo izpolnila vse pogoje za morebitno redno zaposlitev!«
Župan Bračič razna namigovanja o »čudni kuhinji« nove zaposlitve odločno zanika: »Iskanje oziroma ponudbo za zaposlitev na delovnem mestu komunalnega referenta smo v skladu z zakonodajo prijavili na Zavodu za zaposlovanje. Prejeli smo okrog 20 vlog, od tega so bile le tri vloge naših občanov, vendar niso ustrezale razpisnim pogojem.
Franci Kirbiš mlajši: »Ogorčeni smo nad izvedbo postopka in izbiro kandidatke!«
Kljub temu sem si prizadeval, da bi zaposlili našega občana, celo poklical sem primerno osebo, ki pa se je temu delovnemu mestu po osebnem razgovoru z menoj odrekla. Na osnovi tega smo po razgovoru v občinski upravi sprejeli to osebo iz Markovcev, ker smo ugotovili, da je najprimernejša. Glede na to, kako dela, lahko rečem, da sem nadvse zadovoljen. Je prizadevna in sem prepričan, da bo dobro opravljala svoj delo. Glede spornosti statusa te osebe, češ da je hči direktorice občinske uprave v Markovcih in bi zato lahko izdajala podatke zaupne narave, lahko rečem le, da se mi takšne ocene ne zdijo niti primerne niti pravične, nikakor pa to ne more biti objektiven razlog za izločitev oziroma zavrnitev možnosti zaposlitve. Vem, da so težave okoli meje, vendar to ne pomeni, da nimamo normalnih
sosedskih odnosov, poleg tega so tudi naši ljudje zaposleni v občini Markovci in obratno. Zapiranje meja na tak način, torej na področju zaposlitev, se mi ne zdi primerno. Končno pa ima župan po zakonu o lokalni samoupravi tudi vse pristojnosti, da zaposli ustrezen kader za vse potrebne naloge.«
Na očitek o ostalih kandidatih, ki so po besedah Kirbiša izpolnjevali celo več razpisnih kriterijev kot izbrana kandidatka, pa župan Bračič odgovarja: »Najustreznejšega kandidata je izbrala naša komisija, ki so jo sestavljali občinski delavci. To je njihova strokovna odločitev in vanjo ne dvomim. Kar se tiče vprašanja javnega razpisa, pa lahko povem to, da gre za začasno in ne za stalno zaposlitev, za kar so pravila razpisa drugačna in smo jih v celoti upoštevali!«
Foto: SM
Foto: SM
Kmetijstvo • Osemenjevalni center Ptuj
Lisasta pasma postaja najpopularnejša
Ptujski osemenjevalni center (OC) za plemenske bike se lahko pohvali z bogato in dolgo tradicijo, saj je že praznoval 50-letnico obstoja. »Trenutno imamo 44 plemenskih bikov, 42 lisaste pasme in 2 rdeča holštajna. Vsi biki so slovenskega porekla in so potomci najboljših krav v slovenski populaciji tako po proizvodnosti kot po zunanjosti. Naš center je edini v Sloveniji za proizvodnjo in distribucijo semena lisaste pasmo za vso državo, razpečujemo pa tudi seme vseh ostalih pasem,« pojasnjuje vodja OC Gregor Plevnik.
Pot plemenskega bikca se sicer začne v vzrejališču v Murski Soboti, kjer gre skozi razne preglede in selekcijo komisij: »Le najbolje ocenjeni bikci, teh je od 10 do 15 odstotkov, nato pridejo v naš OC. Že v vzrejališču se bikcem odvzame prvih 3000 doz semena, ki se uporabijo za progeni test. Ta pokaže, kaj genetsko pomeni bik v populaciji lisastih živali, kakšne lastnosti prinaša po proizvodnosti in po telesnih oblikah. Šele na osnovi teh rezultatov se potem bikci preselijo v naš center. Bik, ki pride k nam, dobi status čakajočega bika, kar pomeni, da mu seme jemljemo in skladiščimo, vendar ga ne razpečujemo do zaključka testa, ki traja 4 do 5 let. V tem času vzamemo zadovoljivo količino semena po določenem biku, približno 12 do 15 tisoč doz. Glede na to, da delamo z veliko frekvenco, biki ponavadi živi ne dočakajo konca testa, saj so že pred potekom petih let selekcijsko izkoriščeni.«
Umetno osemenjevanje: najmanj tvegano in najbolj ekonomično
Za naravni pripust so takšni biki pretežki, saj tehtajo čez tono. V ptujskem OC imajo letos dva še živa testirana bika, sicer pa imajo na zalogi le seme, ki ga je dovolj. »Glede na strukturo naših kmetij je tovrsten način osemenjevanja ne samo najcenejši, ampak tudi najbolj primeren ter ekonomičen način osemenjevanja, saj iz ejakulata enega bika lahko naredimo od 200 do 400 doz semena. Vedeti moramo, da imajo rejci v povprečju okoli 17 glav živine in zraven rediti še bika se ne splača.«
Odstotek umetnega oplojevanja v zadnjih letih sicer nekoliko pada, kar pa je po mnenju Plevnika povezano s splošno kmetijsko politiko in krizo kmetijstva. Morebitno eksperimentiranje naravnega oplojevanja z domačimi biki v okviru čred pa zna biti po mnenju strokovnjakov precej tvegana, pa tudi nerentabilna zadeva.
Cena umetne oploditve se giblje okrog 7000 tolarjev za eno osemenitev, v kar je vključena celotna storitev s semenom in vsemi spremljajočimi stroški. Ceno sicer določa veterinarska zbornica in OC nanje nima vpliva. Določa lahko le ceno semena, ta pa je že od leta 2002 enaka.
Vstop v OC je zaradi strogih predpisov izjemno omejen, zato javnih prikazovanj živali in licenciranja, kot je bilo v navadi včasih, ni več možno izvajati: »Pravzaprav v OC ne sme nihče razen zaposlenih. Kontrola je zelo stroga. V iz-
V posebnem prostoru v OC se opravlja odvzem semena plemenskih bikov lisaste pasme za vso Slovenijo.
jemnih primerih se vstop dovoli osebam, ki najmanj 72 ur niso v stiku s kakršnokoli drugo domačo živaljo, seveda z ustrezno obleko. To so pač stroga pravila EU in veterinarskega sanitarnega reda.«
Skrb za zdravstveno varstvo plemenskih živali je, kot pravi Plevnik, izjemno pomembna. Vse živali so redno pregledane na vse možne povzročitelje bolezni, saj si v tovrstnem centru niti slučajno ne morejo privoščiti niti najmanj bolne živali: »Glede na dejstvo, da od enega plemenskega bika skladiščimo po 15.000 doz semena, bi lahko z bolno živaljo povzročili epidemije ne-slutenih razsežnosti. To se ni zgodilo in se tudi ne sme, zato posebno skrb posvečamo rednim in temeljitim pregledom vseh vhlevljenih bikov!«
Seme gre skozi več analiz
V OC proizvajajo seme dva-do trikrat tedensko. Odvzem semena se vrši v posebnem prostoru: »Biki imajo poudarjeno homoseksualno nagnjenje, kar pomeni, da bik z lahkoto naskoči bika. Na ta način se tudi opravlja odvzem semena, kjer tehnik odvzame biku ejakulat. To je zelo nevaren del posla, saj so v tem času živali zelo razburjene. Ko je ejakulat odvzet, se seme pregleda v laboratoriju. Najprej je na vrsti makroskopski pregled, kjer se na oko pregleda, ali odvzeto seme vsebuje kakšne nečistoče. Nato sledi mikroskopski pregled, kjer se ocenjuje delež progresivno gibljivih semenčic. Kriterij za uspešnost, torej, da je ejaku-lat primeren za nadaljnjo proceduro, je okoli 65 do 70 odstotkov progresivno gibljivih semenčic. Ejakulat se potem izmeri še s fotometrom, s katerim se določi še koncentracija semenčic na kubični milimeter. Ta meritev omogoča optimalno redčenje semena. Po normativih mora biti v eni dozi za eno oploditev 25 do 30 milijonov semenčic.«
Za redčenje se uporabljajo kemikalije, ki zagotavljajo preživetje semenčic v neugodnih
pogojih skladiščenja semena. Slednje se namreč skladišči v posebni komori na -196 stopinj Celzija v tekočem dušiku. »Po zmrzovanju je seme še v enomesečni karanteni, kjer se opravijo še super analize. To pomeni, da se vzorci odvzetega vsega semena vseh bikov pošljejo še v Ljubljano, kjer sledi računalniška obdelava in le tisto seme, ki ima zadovoljivo gibljivost, dobi certifikat, da je primerno in uporabno za umetno osemenjevanje. Vso seme v prometu od leta 1997 ima ta certifikat.«
Ob proizvodnji in skladiščenju semena v OC skrbijo tudi za distribucijo. »Distribucijo semena opravljamo sami, saj niti veterinarji nimajo prostega vstopa v center. Tako redno razvažamo seme, spravljeno v
tekočem dušiku, po terenu in sicer po veterinarskih postajah na štirih progah v celjski in podravski regiji.«
Prednosti lisaste pasme
Večina bikov v ptujskem OC je lisaste pasme: »Trendi, ki se pojavljajo v zadnjem času, dokazujejo, da vedno bolj prihaja v ospredje karakter lisaste pasme bikov kot kombinirane pasme. Lisasta pasma je namreč daleč najbolj primerna pasma za pogoje, ki veljajo v tem delu Slovenije, kar se tiče podnebja, prehrane in rezultatov analiz. Ta pasma je najbolj prilagojena našim pogojem. Zagotavlja namreč zadovoljivo mlečnost, profitabilno tele, ki ga ni težko prodati in ima
lepo ceno na trgu, je manj občutljiva, zato povzroča manj stroškov z vidika ohranjanja zdravja. Njena značilnost je tudi dolgoživost, kar je eden vse pomembnejših kriterijev. Izjemno pomembno pa je še to, da ima zelo dobre klavne in pitovne lastnosti, še zlasti v času uvedbe mlečnih kvot, saj mlečnost ni več najbolj primarna zadeva, ampak vedno bolj pridobiva na pomenu tudi meso. Zato tudi opažamo vse večje zanimanje rejcev po semenu bikov čiste lisaste pasme.«
Pred dvema letoma je OC pridobil tudi status izvoznega obrata, kar jim omogoča, da lahko s semenom trgujejo po vseh trgih v EU in izven nje brez vseh omejitev. »Odpira se nam predvsem trg v Bosni in Hercegovini. Države, članice EU, pa so na tem
Še vedno živemu testiranemu biku lisaste pasme je ime Real.
področju še zelo zaprte. Vsak pač ščiti svoj trg. Kljub temu se v EU uspešno vključujemo preko sodelovanja v skupnem evropskem testu mladih bikov, kar pomeni, da zadnji dve leti lahko tudi oddajamo svoje seme, ki ga že testirajo v štirih državah. Sicer pa brez vseh dvomov lahko povem, da seme naših bikov kvalitativno prekaša seme iz tujine. Uvoza tujega semena je, kar zadeva lisasto pasmo, zelo malo, saj nam rejci zaupajo. Po ceni smo namreč zelo konkurenčni, po kvaliteti pa v samem vrhu. Nekoliko višji uvoz semena je opazen pri črno-beli pasmi, katere semena v našem centru ne proizvajamo, ampak skrbimo le za distribucijo.«
Gregor Plevnik ob koncu predstavitve ptujskega osemenjevalnega centra za plemenske bike opozarja še na zanimivo in v Sloveniji popolnoma neizkoriščeno tržno nišo: »To je reja plemenskih telic, ki se je v Sloveniji ni lotil še nihče. Za kmetijo pa lahko takšna dejavnost zagotavlja lep kup denarja, še zlasti zdaj, ko se nam odpirajo južni trgi. Na teh trgih namreč vlada izjemno veliko zanimanje za slovenske živali, cene pa nikakor niso slabe, tudi za tiste živali, ki v slovenskih razmerah, veljajo za čisto povprečne!«
O tem bi vsekakor veljalo razmisliti.
SM
Kmetijstvo • Kako delati na državnih cestah in ob njih
Da ne bo prevelikih kazni
KGZS obvešča lastnike gozdov ob državnih cestah, da morajo ob sečnji in spravilu lesa upoštevati predpisano zakonodajo. V Zakonu o javnih cestah je namreč določeno, da je za opravljanje del vzdolž državnih cest potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste na pristojni ravni. Z njegovo pridobitvijo se bodo lastniki gozdov izognili neprijetnim ukrepom prometnega inšpektorata in policije.
Zato Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja vse lastnike gozdov ob državnih cestah, da so za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope,
vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž državnih cest, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet ali poškodovala cesto, po
Zakonu o javnih cestah dolžni pridobiti omenjeno soglasje Direkcije RS.
Ta zakon med drugim navaja, da je prepovedano za-
^	- i ' ' T ^
Pri delu ob državni cestah in na njih je treba upoštevati zakonodajo.
časno ali trajno zasesti državno cesto in na zemljišču ali objektih ob njej izvajati dela, ki bi jo lahko poškodovala ali ovirala njen promet. Tako je po cesti prepovedano vlače-nje hlodov, skal, plugov, bran ter podobnih predmetov in postavljanje ograj, živih mej, drevja, trt ali drugih visokih nasadov, če se s tem poslabša preglednost ceste in ovira promet. Na cesti je tudi prepovedano obračati živali in kmetijske stroje ter orati v razdalji 4 metre od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 meter od ceste vzporedno z njo. Prav tako je prepovedano spuščanje in napajanje živali v obcestnih jarkih ali gradnja napajališč ob njej in po njej voditi konje ali druge živali, ki bi jo s podkvami lahko poškodovale ter zažiganje odpadnih in drugih gorljivih snovi na ali ob njej.
Pripravila: SM
Foto: SM
Gorišnica • Mejni prehod Meje
Brez goloba in vrabca v roki
Če odmislimo MMP Gruškovje, kjer se nekaj vseeno dogaja in dela tečejo ne glede na vse zaplete okoli evropskega sofinancerskega deleža, ki ga zaenkrat ne bo, je okoli dveh bližnjih mejnih prehodov vse tiho.
Na gorišniškem mejnem prehodu Meje še ni »zapela« lopata in nihče ne ve, kdaj bo. Na obnovo čaka tudi cesta proti prehodu (na sliki).
Gre za mejni prehod Zg. Leskovec-Cvetlin v Vidmu, kjer so potihnila vsa prizadevanja in informacije o morebitni pridobitvi statusa meddržavnega mejnega prehoda ter za mejni prehod Meje v Gorišnici, ki mu je bivši župan Slavko Visenjak sicer ta status pridobil, to pa je tudi vse, kar se je v zadnjih letih zgodilo.
Po načrtih in stoodstotnih, kar nekajkrat ponovljenih zagotovilih vladne službe in že odstavljenega ministra Milana M. Cvikla, naj bi se namreč MP Meje začel urejati že lani, brez vsakega dvoma pa naj bi bil dokončan do konca oktobra 2004. No, pa tam še zmeraj bolj visi kot plapola le zastava in jezno poskakuje hrvaški carinik, ki mu gre pošteno na jetra vsako fotografiranje, za katerega zahteva en kup po-
oblastil, tudi če človek stoji s fotoaparatom na dokazano slovenskem ozemlju. Hrvati si očitno upajo marsikaj, Slovenci pa smo, kot kaže, bolj tiste »milojeraste« sorte, kar več kot očitno dokazuje (tudi) primer tega mejnega prehoda.
Še lani novembra, ko je že bilo jasno, da od dokončanja del ne bo nič, ostajalo pa je vsaj upanje, da se bo zasadila prva lopata, je Lucija Remec z vladnega servisa skupnih služb vlade povedala, da je sicer prišlo do nekih zapletov s Hrvaško, zaradi česar se je zgodil zamik začetka dela, da pa so zadeve načelno že urejene in da se izgradnja potrebne infrastrukture na mejnem prehodu začenja.
Po načrtih bi se moral na Mejah zgraditi plato za zgradbo policijske in carinske službe, razširila naj bi
se regionalna cesta v dolžini 145 metrov in zgradil del nove lokalne ceste v dolžini 50 metrov za nemoten dostop tamkajšnjih domačinov do svojih zemljišč mimo kontrolnih točk. Finančna ocena investicije naj bi znašala 238 milijonov tolarjev neto, levji delež pa naj bi odnesla rekonstrukcija in novogradnja cest z opornimi zidovi (približno 100 milijonov tolarjev neto). Ves ta denar za ureditev vsega naštetega zagotavlja država iz svoje blagajne. Da je Slovenija vsaj mislila resno z ureditvijo tega prehoda, dokazuje pridobitev vse potrebne dokumentacije z gradbenim dovoljenjem povrhu, že lani poleti je bil tudi uspešno opravljen razpis za izvajalca del in 23. julija podpisana pogodba s podjetjem GIC Gradnje iz Rogaške Slatine.
Datum začetka del ni znan
Zgodilo pa se vse do letošnjega aprila ni prav nič, zato smo ponovno povprašali na Servis skupnih služb vlade (SSSV), kje se je zataknilo in kdaj se bo vendarle kaj premaknilo, saj nas navsezadnje do začetka izvajanja šengen-skega sporazume ločuje le še dobro leto. Tokrat so bili na omenjenem uradu očitno precej bolj realni, pa tudi veliko manj optimistični kot lani: »Mejni prehod Meje je lociran v neposredni bližini državne meje z Republiko Hrvaško. Za gradnjo so pridobljena vsa upravna dovoljenja in v skladu z Zakonom o javnih naročilih je izbran tudi izvajalec gradbenih del, s katerim je bila pogodba podpisana že v mesecu avgustu 2004. Pred začetkom del je potrebno izvesti zakoličbo, pri kateri morajo sodelovati tudi predstavniki hrvaške strani, saj državna meja poteka po sredini državne ceste, v katero je z gradnjo predviden poseg. Za to je potrebno soglasje hrvaške strani k rešitvi, ki ga kljub pozivom v letu 2004 ni bilo mogoče pridobiti.«
Hrvati torej ne dajo soglasja za ureditev ceste, zato vse skupaj ostaja na papirju. Kako dolgo bo še tako, pa sploh ni jasno. Nihče več namreč ne govori niti o datumu začetka, še manj pa o datumu dokončanja del, kar je bilo v lanskem predvolilnem času slišati ves čas. Namesto tega je zdaj odgovor pooblaščenih služb točno takšen: »Ta trenutek ni mogoče definirati začetka gradnje. Sredstva za izgradnjo mejnega prehoda so predvidena v proračunu Republike Slovenije.«
Zaenkrat je torej vsaj denar še rezerviran, če gre verjeti odgovoru, kaj pa - glede na dosedanje izkušnje - naslednje leto?
SM
Ljutomer • Prečiščeno besedilo statuta in poslovnika
Gošnjak opozoril na napake
Občinski svet Ljutomer je v mesecu februarju letošnjega leta zahteval od občinske uprave, da pripravi uradno prečiščeni besedili statuta občine Ljutomer in poslovnika ljutomerskega občinskega sveta.
Statutarno pravna komisija, pod vodstvom predsednika Srečka Pavličiča, je obe prečiščeni besedili pregledala ter ju dala v sprejem na minulo, 18. redno sejo občinskega sveta, kjer pa se je zataknilo. Opozicijski član občinskega sveta iz vrst Liste za razvoj mesta in vasi Maksimiljan Gošnjak je namreč zatrdil, da so se v omenjenih aktih pojavile določene spremembe, ki jih občinski svet ni nikoli sprejel. Spremembe, na katere je opozarjal Gošnjak, so se
nanašale predvsem na delo župana in podžupanje ljutomerske občine, spraševal pa se je, zakaj se je to zgodilo, kljub temu da je Pavličič v obrazložitvi zapisal, da se v vsebino aktov z uradno prečiščenim besedilom ni posegalo in se ga ni spreminjalo. Koalicija je seveda Gošnjako-vim opozorilom nasprotovala, kljub temu da so nekateri "najpomembnejši" člani sveta, med drugim tudi podžu-panja Darja Odar, priznali, da zaradi pomanjkanja časa
(velikonočni prazniki) niso niti prebrali prečiščenih besedil tako pomembnih aktov. Na koncu prerekanj in izrečenih številnih žaljivih besed je župan Jožef Špindler dal obe prečiščeni besedili na glasovanje, ki se je končalo z 12 glasovi za ter štirimi proti, po obrazložitvi pravne službe ljutomerske občinske uprave pa prečiščeni besedili nista bili sprejeti, saj naj bi bila potrebna dvotretjinska večina. Tu se pojavljajo določeni dvomi. Ali je sploh bilo potrebno
glasovati o že pred časom izglasovanim spremembah statuta in poslovnika? Člani občinskega sveta so namreč v preteklosti že z dvotretjinsko večino sprejeli spremembe statuta in poslovnika, sedaj pa so o že sprejetih spremembah odločali še enkrat. Glasovanje ni uspelo, župan Špindler pa je zatrdil, da v prihodnje prečiščenih besedil statuta in poslovnika več ne bo uvrščal na dnevni red seje.
Miha Šoštarič
Od tod in tam
Ljutomer • Tradicionalni sejem sadik
Zeleni Ljutomera in Križevcev pri Ljutomeru so na Glavnem trgu v Ljutomeru organizirali tradicionalni sejem sadik in ekološko tržnico (na fotografiji). Drevesni-čarji so ob svetovanju ponudili sadno drevje po znižanih cenah, Zeleni Ljutomera in Križevcev pa so nekaj gozdnih sadik tudi podarili. Na ekološki tržnici, ki je tokrat potekala prvič, so obiskovalce seznanili s pridelavo zdrave hrane, ki jo je bilo mogoče tudi kupiti.
NŠ
Najboljša preventiva je zdravo življenje
Foto: Črtomir Goznik
Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja so ponekod določali tudi vrednost sladkorja v krvi, v glavnem pa so opravljali meritve tlaka.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, ki ima moto "Za vsako mamo in vsakega otroka", so v Sloveniji potekale številne dejavnosti za promocijo zdravja. V ptujskem zdravstvenem domu so včeraj zainteresiranim merili krvni tlak, drugih posebnih aktivnosti pa niso vodili. Ljudi o pomenu zdravega načina življenja redno seznanjajo v okviru dobro obiskanih preventivnih programov, kijih izvajajo v celem letu. V okviru letošnjega svetovnega dneva zdravja bodo izvedli tudi test hoje na 2 km, ki bo 16. aprila.
MG
Videm • Razdelitev sadik in odprtje klančine
V soboto so s krajšo slovesnostjo odprli tudi klančino za invalide v videmsko občinsko stavbo, ki jo je prvi preizkusil Uroš
V občini Videm so minulo soboto Zeleni pripravili že deseto razdeljevanje drevesnih sadik med občane, tudi tokrat pa so, kot je v navadi, zasadili posebno drevo na nabrežini Dravinje ob občinski stavbi. Šesta sadika zapovrstjo pod svojimi koreninami skriva tudi že tradicionalno steklenico s posebnim sporočilom za vse prihodnje rodove, v katerem so zapisane najlepše želje, pa tudi pomembnejši dogodki v svetu in Sloveniji ter ožjem okolju. Letošnje razdeljevanje sadik občanom, teh se je na ploščadi pred občinsko stavbo zbralo kar lepo število, sicer pa je bilo tudi drevesnih sadik različnih vrst kar 600, je potekalo pod organizacijsko taktirko vodje Zelenih Vidma, Ivana Božička. To soboto pa bodo Zeleni Vidma organizirali še akcijo čiščenja okolja s poudarkom na čiščenju nabrežin Dravinje in ostalih vodotokov. Posebej slovesno je bilo tokrat tudi zaradi odprtja klančine ob vstopu v občinsko stavbo. Ideja o ureditvi klančine, ki bo poslej omogočala lažji in enostavnejši vstop invalidom ter starejšim osebam v pritlične prostore občine, kjer ima sedež tudi poslanec Branko Marinič, se je rodila v videmskem planinskem društvu že ob letu invalidov (2003). Klančina je sicer montažna in jo je možno prestaviti ali odstraniti, investicija pa je občino stala 300 tisočakov.
SM
Foto: NS
Foto: SM
Foto: SM
Spodnje Podravje • Kolegij županov
Bo sedež kmetijskega šolstva poslej na Ptuju?
Aprilski kolegij županov občin Spodnjega Podravja je bil eden zanimivejših in konkretnejših, odkar se dobivajo za skupno mizo župani tega območja. Začeli so septembra leta 2003.
Foto: Črtomir Goznik
Bodo v baročnem dvorcu Dornava izvajali fakultetni študij kmetijstva, potem ko so si tako dolgo belili glavo, kako mu osmisliti vsebino?
Na kolegiju 4. aprila so se opredelili do hitrejšega in cenejšega reševanja prostorskega problema mariborskega kmetijskega šolstva, konkretneje selitve dveh srednjih kmetijskih šol in Fakultete za kmetijstvo na Ptuj. Obravnavali so tudi poročilo o delu Skupne občinske uprave v lanskem letu, prof. dr. Gorazd Trpin, predstojnik Inštituta za upravno pravo Ljubljana, jih je seznanil z izvedbo projekta podelitve koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe varovanja okolja - ravnanja s komunalnimi odpadki. Kot informacijo so obravnavali sprejem soglasij k cenam ravnanja s komunalnimi odpadki družbi Čisto mesto Ptuj, cena se povišuje za 2,42 odstotka, prav tako tudi delovanje regionalne razvojne agencije in pripravo novega regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007/2013. Ponovno je bila na dnevnem redu tudi problematika sejmišča, lokacijo namreč še vedno iščejo, Veterani vojne za Slovenijo pričakujejo pomoč občin Spodnjega Podravja pri izdaji zbornika, iz Vrtca Ptuj, kjer imajo v varstvu otroke iz 27 občin, pa je prišel poziv za hitrejšo poravnavo obveznosti vzgojno-varstvenih storitev, ker imajo likvidnostne težave, ker pravočasno ne zberejo denarja za plače in poravnavo prispevkov, zaradi tega se jim kopičijo zamudne obresti. Če bi občine poravnavale svoje obveznosti najkasneje do 5. v mesecu po izdaji zahtevka, bi jim omogočile nemoteno poslovanje. K temu jih poziva
tudi okrožnica ministrstva za šolstvo, znanost in šport že iz leta 2004. Poziv ravnateljice Božene Bratuž so vzeli na znanje, brez obljub. Ker je selitev kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuj tema, ki je pritegnila vso pozornost na seji navzočih županov in drugih predstavnikov občin v Spodnjem Podravju, se ji bomo podrobneje posvetili, prav tako tudi drugim točkam kolegija, o katerih bomo več zapisali prihodnjič.
Ptuj je središče kmetijstva v Podravju, zato menimo - sta v svoji pobudi kolegiju županov Spodnjega Podravja, zapisala Branko Marinič, poslanec v državnem zboru RS s Ptujskega, ki je pobudo tudi predstavil, in Miroslav Luci, dr. med., spec., državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije -, da mora postati tudi središče izobraževanja, razvoja in uvajanja novih znanj v kmetijsko prakso v tem delu Slovenije. Kmetijsko šolstvo v Mariboru, gre za dve srednji kmetijski šoli in Fakulteto za kmetijstvo, je zaradi denacionalizacije ostalo brez prostorov. Če bi se država odločila za novogradnjo, bi zanjo potrebovala najmanj pet milijard tolarjev, Ptujčani ji ponujajo hitrejšo in cenejšo rešitev. Selitev obeh mariborskih srednjih kmetijskih šol in Fakultete za kmetijstvo na Ptuj. Na Turnišču pri Ptuju naj bi se oblikovalo kmetijsko izobraževalno, razvojno in raziskovalno središče, namenjeno izobraževanju razvoja novih znanj in tehnologij. Sodobno opremljeno posestvo bo namenjeno dijakom, študentom
in kmetovalcem. V dejavnost središča se bodo ob srednjih kmetijskih šolah in Fakulteti za kmetijstvo vključevali tudi kmetijsko-gozdarska zavoda iz Ptuja in Maribora, podjetja s področja kmetijstva in živil-stva, prav tako druge strokovne institucije iz Podravja in Slovenije, kot sta na primer Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehnična fakulteta Ljubljana. Na Turnišču na Ptuju je srednja kmetijska šola že bila, prav sedaj potekajo priprave, da bi se tja preselila ptujska srednja kmetijska šola, ki je tudi dobila višješolski kmetijski program, ki naj bi ga uresničevali v prostorih nekdanje ptujske vojašnice, kjer naj bi potekali tudi drugi višješolski programi, kar je za državo nedvomno cenejša rešitev kot pa novogradnja. Vlada RS naj bi že v teh dneh prvi objekt nekdanje vojašnice dodelila Šolskemu centru Ptuj za te namene, njegovi predstavniki so tudi pomagali pri strokovnem delu oblikovanja pobude o prenosu oziroma selitvi kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuj. Srednja kmetijska šola Ptuj ima okoli Turnišča že kmetijsko posestvo, eno pa je v Grajenščaku pri Ptuju.
Župani občin Spodnjega Podravja in njihovi predstavniki so pobudo Miroslava Lucija in Branka Mariniča sprejeli in podprli. Z zelo konkretnim predlogom se je pobudi pridružil tudi Franc Pukšič, državni sekretar, sicer pa še župan občine Destrnik, ki je predlagal, da naj bi se v kratkem sestali z dekanom fakultete in rektorjem mariborske univerze, ministrom
za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom ter ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretom Zupanom ter se pogovorili o nekaterih osnovnih vprašanjih o tem prenosu. Franc Pukšič je kot možno lokacijo za univerzitetni študij predlagal tudi baročni dvorec v Dornavi, ki mu že dolgo iščejo primerno vsebino, država pa tudi vlaga denar v njegovo obnovo. Okrog dvorca pa je tudi dovolj zemlje (okrog 20 ha), večina kmetijskih površin je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bi lahko služila potrebam šolskega posestva.
Za selitev kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuju se tudi že pripravljajo strokovne podlage. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, jih pripravljajo v ptujski srednji kmetijski šoli in v regijskem višje- in visokošolskem središču na Ptuju.
O pobudi Lucija in Mari-niča, ki so jo osvojili župani občin v Spodnjem Podravju, se bo prava razprava v prihodnjih dneh šele razvila. Pričakovati je še en trd boj med občinama, ki nista nikoli gojili prav prijaznih odnosov, in v katerih je doslej Ptuj bolj ali manj sprejemal pelin. Ker pa se dogaja v politično bolj prijaznih razmerah do Ptuja oziroma območja Spodnjega Podravja, je možno, da se bodo razmere končno obrnile v prid Ptuja, ki ima kmetijskemu šolstvu v resnici kaj ponuditi. V teh začetnih bojih pa je še kako pomembna enotnost tega območja, ki jo je pri tej pobudi še posebej izkazalo.
Tednikova knjigarnica
Bedak Jurček in druge pravljice
Vprašali te bodo, kaj si hotel s pesmijo.
Zakaj nihče ne vpraša jablane,
kaj hoče z jabolkom?
Če bi znala govoriti,
bi odgovorila:
ugrizni vanj, pa boš videl,
kaj.
(Vasko Popa, prev. Peter Svetina, Ce bi jablana znala govoriti, uvodna v pesniški antologiji Komadi, 2004).
Tudi o pravljicah, ki jih priporočam odraslim, je slišati podobna vprašanja. Ali še huje: kaj bodo pravljice odraslim, je pomislek tistih, ki so prepričani, da so knjige pravljic domena izključno najmlajših. Morda je tako tudi zaradi založnikov, ki izdajajo mnoštvo pravljic v slika-
niških oblikah. Morda je tako zaradi literarne vede, ki pravljice umešča, bolj ali manj, v zvrst literature za otroke. Morda je temu kriva silna želja po odraslosti in realnosti, brez sentimenta in »nepotrebne domišljijske navlake«. Toda v resnici so pravljice potrebne odraslim, pa tega ne priznajo, ne doumejo in utapljajo svoje ne-izpete pravljične želje v surogatih fantazijskega sveta, kjer domišljija ne sega čez potrošniške ograde nakupovalnih centrov, glamuroznih filmskih, gledaliških, knjižnih produkcij ^ Pravljice bi morali restavrirati, jih resno pretehtati in umestiti v odrasli svet, jim vrniti bralno mesto med odraslimi. Tako bi bolje prepoznavali družbeno-ekonomski položaj, politično ureditev, medčloveške in medosebne odnose Kajti svet potrebuje pravljice bolj, kot si je sploh mogoče misliti! Kar potrjuje tudi pravljica iz Vatikana, z vsemi tistimi najbolj žlahtnimi pravljičnimi atributi, ki oznanjajo zmago dobrega nad zlim, ljubezen, sistematičnost in hierarhijo, železna pravila in metafizične razsežnosti, daleč in hkrati tako blizu vsakdanji življenjski logiki. Trpkost preživetja - seveda različnih oblik, ki jih je zaznati v slehernem kotičku sveta, potrebuje protiutež v duhovnih sferah, v maziljenju notranjega sveta in občutij, ki so očem nevidne. Le-temu, notranjemu, duhovnemu svetu, se streže preveč površno in pomanjkljivo, a ga zmorejo blagohotno negovati prav pravljice.
V Andersenovem letu (2. aprila je bila dvestoletnica njegovega rojstva, tej je posvečena razstava z literarno uganko v mladinskem oddelku ptujske knjižnice) so tudi slovenski avtorji obudili nekaj Andersenovih pravljičnih biserov ter izdali Andersenovo avtobiogra-fijo (glej knjigarnico 11. 3. 2005). Največ pozornosti bo pritegnil ponatis iz zbirke Veliki pravljičarji (prvi prevod neposredno iz danskega jezika Silvana Orel Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. 309 str.), saj ga založnik v jubilejnem letu Mladinske knjige ponuja za pičlih 2.900 tolarjev v aprilu, kar je za zajetno knjigo z izjemnimi ilustracijami Marije Lucije Stupice prav smešna cena. Mene pa je najbolj navdušila Andersenova pravljica Bedak Jurček (prevedla Silvana Orel Kos, Mladinska knjiga, 2005), velika slikanica z novimi ilustracijami akademskega slikarja Zvonka Coha. Pravljica začenja takole:
Na deželi je stal mogočen dvorec in v njem je živel star plemenitaš. Imel je dva sinova, ki sta bila tako bistrih glav, da bi že pol njune bistroumnosti bilo več kot dovolj. Želela sta zasnubiti kraljevo hčer, kar sta tudi smela, saj je razglasila, da bo vzela moža, ki zna najbolj odrezavo govoriti.
Pripravljala sta se osem dni, toliko časa sta pač imela, in to je tudi zadostovalo, saj sta že veliko znala, to pa vselej koristi. Prvi je znal na pamet celoten latinski slovar in tri letnike mestnega časopisa, in sicer naprej in nazaj .
Kaj je znal drugi? In kaj tretji, ki ni dobil črnega ali belega vranca, ampak je do bodoče neveste odjahal na kozlu? Katerega je vzela mlada nevesta? Prva dva, postavna in učena kandidata plemenite sorte, ali se je poročila s tretjim bratom, ki bi se ga družina najraje znebila? Odlični, čez in čez nasmejani pravljici je odločujoči del prispeval ilustrator Zvonko Coh. Njegovi plemenitaši so taki plemeniti »hempeljni«, uglajeni za-rukanci, zaverovani v svoje eminentno poreklo, da se bralcu milo stori, kakor Jurčkovemu kozlu, ko nemo opazuje fanta z blatom med dlanmi. Ampak, spoštovani bralci, to slikanico morate sami videti! Prijetno pravljično pomladi poželim.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Dobrodelni koncert v glasbeni šoli
Predstavili so se učitelji
učitelji Glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju so v petek pripravili v dvorani glasbene šole dobrodelni koncert in s tem humanim dejanjem pomagali svojemu učencu harmonike Smiljanu pri omilitvi finančnih težav.
Nekdanja praksa glasbenih šol, da se vsako leto na koncertu prestavijo tudi glasbeni pedagogi, je torej na Ptuju ponovno oživela. Pri občinstvu je bila ideja in izvedba koncerta zelo dobro sprejeta in v petek je bila dvorana ptujske glasbene šole premajhna za vse zveste glasbene poslušalce, ki so tokrat spremljali nastope učiteljev tudi na hodniku. Nedvomno pa je tak nastop tudi vzpodbuda vsem učencem za nadaljnji študij posameznega instrumenta.
Petkov program je bil zelo pester in zanimiv tako
v programskem smislu kot tudi v pestrosti najrazličnejših instrumentov.
Na koncertu smo najprej prisluhnili Tomu Hajšku. Na klavirju je izvajal J. S. Bacha: Fugo iz Toccate No. 5, Mojca Sok je zaigrala C. Debussyja: Syrinx, za flavto solo, pianist Mladen Delin je izvedel S. Rahmannino-va: Elegijo, ravnatelj Štefan Petek je s klarinetom ob spremljavi pianista Toma Hajška zaigral H. Rabauda: Solo de Concours. Tudi sak-sofonistko Nino Rogina je spremljal Tom Hajšek. Slišali smo D. Milhauda: Scara-mouche, 2. st. Modéré in 3.
st. Brazileira. Boštjan Vavh je zaigral na marimbo skladbo P. Smadbecka: Rhythm Song, baritonist Samo Iva-čič pa je ob klavirski spremljavi Mladena Delina zapel Čopijevo: She walks in Beauty.
Klavirski trio v sestavi Metoda Gregl-Trop, violina, Aleksandar Kuzmanovski, violončelo, in Marjan Pači, klavir, je zaigral dve skladbi A. Piazzole, in sicer: Contrastes in Tzigane Tango. Pianist Robert Ožinger je zaigral J. Greena: Body and Soul in D. Churchilla: Someday my Prince will come. Trio Majda Kramberger, pozavna,
Ob koncu koncerta so vsi nastopajoči pozdravili številno občinstvo.
Tom Hajšek, klavir, in Boštjan Vavh, bobni, je nastopil s skladbo J. Jerina: Blues, skladbo je za trio aranžiral R. Ožinger.
Koncert je zaključil kvintet flavt ob spremljavi pianista Toma Hajška. Flavtist-
ke so bile: Snežana Draga-nič, Mojca Sok, Sandrine Zemljak, Natalija Frajn-kovič in Suzana Menoni Planinšek. Slišali smo H. Arlena: Over the Rainbow in B. Holcombeja: Seven come Eleven.
Takšnih koncertov si na Ptuju nedvomno želimo še več in samo upamo lahko, da bodo učitelji glasbene šole Ptuj to še kdaj ponovili, morda v nekoliko večji dvorani.
Franc Lačen
Ptuj • Center interesnih dejavnosti
Razstavljene nagrajene fotografije
V Centru interesnih dejavnosti na Ptuju je bilo v petek odprtje razstave fotografij, ki so bile nagrajene na mednarodnem natečaju za mlade fotografe.
Na natečaju so sodelovali mladi iz desetih novih članic Evropske unije, k sodelovanju pa so jih povabili člani španske mladinske organizacije Cantabria@Europa, ki jo sestavlja 12 ljudi med 20. in 30. letom starosti iz Kantabri-je, majhne regije med gorami in morjem na severu Španije.
S prvim mladinskim mednarodnim fotografskim natečajem Cantabria+10 je organizacija, ki izdaja mladinsko revijo o evropskih zadevah, želela prikazati življenjske razmere mladih iz 10 novih članic EU. Mladi iz Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Mad-
žarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Malte in Cipra so se udeležili natečaja tako, da so svoje fotografije poslali v Santander, glavno mesto Kantabrije. Slike prikazujejo različne načine življenja mladih, njihovega preživljanja prostega časa, njihove kulture, urbane združbe, izobraževanje, poglede na družino, religijo, socialni položaj, šport, družbeno izključenost in prijateljstvo v državah, iz katerih prihajajo mladi fotografi.
Cantabria@Europa je organizirala delovno skupino, v kateri je bil vsak član zadolžen za izvedbo natečaja v
določeni državi. Robert Schuman je oče evropske ideje, ki pomeni stremljenje k združeni Evropi kot resnični skupni domovini. Ideja se je za španske mladinske delavce lahko uresničila, ko je svetovni splet z Googlom omogočil neposredno povezovanje med mladinskimi organizacijami, fotografi, univerzami, mediji po vsej Evropi in do zelo različnih naslovnikov poslal informacije o natečaju in pogojih sodelovanja. Zelo dober odziv je bil med mladimi iz baltskih držav, kar je pokazalo na njihov evropski duh in dobro medsebojno povezanost na
področju informiranja. Samo Slovaška se na natečaj ni odzvala z zadovoljivim številom udeležencev.
Končni rezultat projekta Cantabria+10 je zbirka 23 fotografij mladih evropskih fotografov, ki nas navdušujejo s svojo barvitostjo, okusi in zvoki od zasnežene Estonije in turistične Češke do rajske Malte in gorate Slovenije. Mnogo različnosti, ampak samo na prvi pogled. Ste-panka, Ismail, Cem, Michael, Taimla, Cira, Aleš, Daina, Me-lanie, Petr, Maržena, Balaš, Elisa, Jevgeni in drugi.
Fotografije je na odprtju
Stojan Kerbler je govoril o razstavljenih fotografijah.
razstave ocenjeval mojster fotografije Stojan Kerbler, ki je posebej poudaril, da so pri tokratni razstavi bistvenega pomena podnapisi, ki kot zgodba opisujejo posamezne fotografije. Med razstavljenimi deli in sploh med sodelujočimi je Stojan pogrešal ptuj-
ske fotografe, ki so po njegovem mnenju zelo ustvarjalni in dobri.
Odprtje razstave sta popestrili mladi pianistki: Tina Krajnc in Hana Jurič. Prireditev je vodila Nevenka Gerl.
Franc Lačen
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Dodati moramo, da je ptujsko DPD Svobodo od njene ustanovitve leta 1919 do prepovedi njene naslednice Vzajemnosti skoraj ves čas vodil uradnik Bolniške blagajne, koroški Slovenec, socialist Franc Gabriel. V skladu s partijskimi smernicami ljudskof-rontnega gibanja se je povezovanje različnih socialnih slojev kazalo prav pri Svobodi, ki je pod levičarskim vplivom postala na Ptuju po letu 1935 »rdeča centrala«. Društveni izleti (na Vurberk, Boč so potrjevali širino dela z ljudskimi množicami.
V razmerah, ko je bil fašizem že na pohodu, je bilo potrebno opozarjati slovensko demokratično javnost na fašistično nevarnost, jo povezovati in pripravljati na morebitno vojno. »Slovenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v tako veliki nevarnosti«, beremo v čebinskem
Manifestu KPS leta 1937. Še zlasti v krajih, kjer je nemška manjšina glasno nastopala, je bilo potrebno dramiti slovenstvo. Knjižica Hitlerjevci v Sloveniji iz leta 1937, ki na naslovnici simbolično ponazarja nemška imperialistična hotenja - krvavo roko, kako s kremplji sega po slovenskem ozemlju - je našla pot med gimnazijsko mladino in hkrati razburila ptujsko nemštvo. Uvodnik namreč opozarja na nemške težnje po »izgubljenih pokrajinah«, med katere sodi Spodnja Štajerska. Največ podatkov ponuja bralcu prav »poročilo iz Ptujskega« nekdanjega dijaka, komunizma obdolženega Jožeta Ko-geja.
Slednje samo opozarja, da je sredi tridesetih let prejšnjega stoletja na Ptuju že prišlo do družbenopolitične polarizacije: ob dvigajočem se nemštvu in popustljivosti oblasti, se je pričenjalo povezovanje demokratičnega
dela slovenstva. Pogoji za širino ljudskofrontnega gibanja so bili na Ptujskem v tem času dani: minilo je obdobje diktature v državi, posledice svetovne gospodarske krize so poslabšale socialne razmere na zaostalem ptujskem območju, zmaga nacizma je vzpodbudila politično dejavnost ptujskega nemštva, od katerega je bil marsikdo gospodarsko odvisen. Zato je boj proti nevarnemu fašizmu dobival narodnoobrambno vsebino. Medtem ko se je ptujsko nemštvo pripravljalo na prevzem oblasti, kar so ob okupaciji dokazovali pripravljeni »takojšnji ukrepi«, je komunistom in drugim rodoljubom uspelo povezati slovenstvo v narodno-obrambni boj in hkrati krepiti ljudskofrontno gibanje. Širina gibanja se je kazala skozi mnoge legalne oblike (zborovanja, shodi) in druge aktivnosti, kot npr. številne listkovne in popisne akcije,
katerim najprej namenimo nekaj besed.
Omenjene akcije so imele predvsem narodnoobramb-ni značaj. Razkrivale so dejavnost ptujskih Nemcev in
stališča oblasti ter ozaveščale ljudi o ekonomskih razmerah. Pred okupacijo so letaki predvsem opozarjali na vojno nevarnost in razmere doma. V javnosti so listkovne
in popisne akcije (pred vojno najmanj enkrat mesečno), dosegle veliko politično odmevnost.
Nadaljevanje v prihodnji številki
Arhiv zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj
Grabljice v slavnostni povorki ob kmetskem prazniku društev kmečkih fantov in deklet na Ptuju, 4. avgusta 1935. leta.
Foto: Fl
Foto: Fl
Cirkulane • Folklorna revija
Nastopilo je devet folklornih skupin
V nedeljo zvečer je obnovljena kulturna dvorana v Cirkulanah gostila folklorne skupine, ki so se udeležile območne revije odraslih folklornih skupin. Revijo so pripravili: Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti, občina Gorišnica, Osnovna šola Cirkulane-Zavrč in Zveze kulturnih organizacij Ptuj.
Na reviji je nastopilo devet folklornih skupin, ki so prikazale zanimive nastope.
Mlajša folklorna skupina KD Destrnik, ki jo vodi Marko Pukšič, je svoj nastop poimenovala Dekle, kaj pa tukaj delaš. Marko je tudi odrsko pripravil nastop. Miran Drevenšek je vodja folklorne skupine FD Pobrežje. V celoti je poskrbel za nastop z imenom Anton ma pa god. Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, ki deluje pod DPD Svoboda Ptuj, je nastop poimenovala Na vasi pod lipo. Skupino vodi Cvetka Glatz, odrsko predstavitev pa je pripravila Jelka Pšajd, ki je za nastop pripravila tudi starejšo folklorno skupino iz Destrnika, svojemu nastopu pa so dali ime Piš me v uh', pa idi fkraj. Odrsko posta-
Ptujski folkloristi so bili na vasi pod lipo.
vitev za Moj klobuk - moja plesalka, ki so jo predstavili plesalci iz folklorne skupine Rožmarin iz Dolene, je pripravila vodja skupine Maja
Glaser.
Folklorna skupina PD Ruda Sever iz Gorišnice je nastop poimenovala Trije kralji. Skupino vodi Jožica Kokot,
Dornava • Revija otroških folklornih skupin
Sedem korakov
V sredo, 23. marca, so mladi, otroci od 6. do 14. leta, igrali, plesali, peli in obujali šege in navade naših dedov in babic na območni reviji otroških folklornih skupin Sedem korakov.
Uvodoma jih je pozdravil župan občine Dornava Franc Šegula. Nastopilo je devet skupin, skupaj 168 otrok. Tradicija otroških folklornih skupin na Ptujskem ima dolgo zgodovino, saj so skupine, ki delujejo že več kot trideset let (na osnovnih šolah Markovci in Cirkovce), v šoli v Dorna-vi bodo letos obeležili 20 let, najmlajše skupine pa delujejo
že najmanj tri leta.
Skupine so prikazale številne igrice od tega, kaj so včasih počeli na paši, do »nošenja jajc« v velikonočnem času. Največ jih je nastope pospremilo s pesmijo in seveda znanimi plesi štajeriš, špic polko, rašplo, čindaro, kosmatačo in drugimi.
Strokovno je revijo spremljala Nevenka Kovačič, ki je
pohvalila delo skupin, ob tem pa opozorila, da pri odrskih postavitvah zmanjkuje inovativnih idej in povabila vodje skupin, da se pogosteje udeležujejo drugih revij, še posebej državnih, saj je le tako mogoče videti kaj in kako počno to drugi in dobiti sveže ideje za svoje skupine.
Na območni reviji so nastopili: OFS Folklornega društva
Podlehnik • Odlična predstava dramske sekcije
»
Blondirani
«
Tako je, če človek ne loči med pojmoma blondiran in blendiran, oziroma če mu pomenita isto. Ampak za tako odlično blondirano, pardon, blendira-no igro, kot jo je letos v prvi polovici marca premierno uprizorila dramska sekcija podlehniškega kulturnega društva, je prav vseeno, kateri pojem se uporablja, saj je predstava vredna vse pohvale, pa najsi bo to zaradi blon-diranih ali blendiranih prizorov (iz resničnega podlehniškega življenja).
So me pa takoj na začetku opozorili, da naj se nikakor ne mešajo politična in odrska dogajanja v tej občini. Kultura je kultura, politika pa politika. In evo, prvič v življenju se mi je zgodilo, da ne vem, kaj napisati. Če opišem, kaj se je dogajalo na odru in kdo je igral kakšno vlogo v burki s kriminalnim priokusom pod naslovom Na kmetih, bodo spet leteli očitki, da gre za norčevanje iz podlehniškega političnega dogajanja z zakulisjem vred. Če tega ne opišem, pa ni možno reči drugega, kot da je že sam izbor odrskega dela več kot aktualen, razdelitev vlog pa »zadetek v črno«, sploh ob dejstvu, da nekaj čisto pravih igralcev nastopa tudi v zaresnem občinskem svetu, resda tu zgolj v vlogi
Íí . J
Utrinek iz predstave Na kmetih. Komentarja zaradi opozorila, da se ne sme mešati podlehniška resničnost z odrskim dogajanjem, ni možno zapisati ^
za odrsko postavitev pa je poskrbel Slavko Prejac. Gremo na ploharijo so predstavili folkloristi iz Cirkovc, ki jih vodi Liljana Brglez, Vasja Samec pa se je podpisal pod odrsko postavitev. Splet štajerskih plesov so zaplesali člani folklorne skupine A. J. Štrafela iz Markovcev, skupino vodi Milan Gabrovec, ki je tudi skupaj s Petrom Bezjakom pripravil odrsko postavitev programa. Nežka Lubej in Janko Jerenko sta postavila Procesijo za dež, ki so jo predstavili folkloristi iz Lancove vasi. Skupino vodi Janko Jerenko.
Revijo je strokovno spremljala Nežka Lubej, prireditev pa je vodila Nataša Petrovič.
Fl
Rožmarin iz Dolene - Aleksandra Petrovič, starejša in mlajša OFS Kulturnega društva Destrnik - Marko Puk-šič, OFS KUD Maksa Furjana Zavrč in OŠ Cirkulane-Zavrč - Danica Zelenik, OFS Trta OŠ Juršinci in OFS Lukari OŠ Dornava - Darinka Žnidarič, OFS OŠ Cirkovce Marija Jur-tela, OFS OŠ Markovci - Milan Gabrovec in OFS Folklornega društva Lancova vas - Damir Kosi.
Revijo je pripravila Območna izpostava JSKD Ptuj v sodelovanju z Občino Dorna-va in OŠ Dornava in Zvezo kulturnih društev Ptuj, ki so se resnično potrudili in prijazno sprejeli v goste mlade plesalce, ki jih je številno občinstvo nagradilo z gromkim aplavzom.
Nataša Petrovič
svetnikov, na odru pa povedo in pokažejo še kaj drugega. No, novinarje pa imajo, tako v igri kot zares, še za bolj nevarna bitja kot policijske organe.
Več pa se res ne sme zapisati, da ne bo izdanega preveč. Morda zgolj še napotek, da igra ni najbolj primerna za tiste, ki imajo težave z inkontinenco (zadrževanjem vode, op. a.), saj se smehu ni možno izogniti niti, če boste stavili na vrtoglavo visoke zneske. Vsekakor pa si jo morajo ogledati tisti, ki jih zanima podlehniška izvedba zgodbe o kmečkem turizmu s policijskimi helikopterji in ministrom, sekljanjem kurjih glav, nečednimi posli pod mizo in na njej ter vsem, kar spada v tovrstno barabinsko folkloro. Ogled predstave pa še posebej priporočamo vsem tistim, ki mislijo, da o zgodah in nezgodah podeželskega življenja vedo vse in tudi tistim, ki se jim ne ljubi brati časopisov, pa bi se radi na hitro in temeljito poučili o sposobnostih podlehniških naturščikov.
Ni kaj, izbrana predstava Vinka Moederndorferja je res vredna naslova žlahtne komedije, ki si ga je priborila na Dnevih komedije v Celju pred dvema letoma. Še posebej, če jo odigrajo pristni Podlehničani.
SM
Od tod in tam
Dornava • Koncert Igorja Čerpnjaka
V organizaciji glasbene šole Nocturno seje konec minulega tedna v baročnem dvorcu v Dornavi odvijal koncert mladega harmonikarja Igorja Čepnjaka izMezgovcev. Na svoj prvi samostojni koncert v domačem kraju je osemnajstletni glasbenik v goste povabil tudi Moški oktet iz Dornave. Igorje učenje harmonike pričel pred desetimi leti. Vseh deset letje obiskoval glasbeno šolo Nocturno v Dornavi. Njegova prva mentorica je bila Simona Veselič, sedaj pa ga že peto leto igranje harmonike poučuje Ilca Obrul iz Slovenskih Konjic. Sicer pa petkov koncert v Dornavi ni bil Igorjev prvi samostojni koncert, saj je svoje glasbeno znanje že dan prej predstavil v Tepanjah. »Glasbo imam zelo rad in resnično upam, da me bo spremljala tudi v prihodnosti. Kljub temu da drugo leto začnem študij računalništva, upam, da se bo še vedno našel čas za igranje harmonike,« je pojasnil mlad harmonikar Igor Čerpnjak.
Mojca Zemljarič
Mala vas • 10 let Pevcev vasi
V	tem mesecu potekajo v KD Mala vas, ki združuje Trio Vetrnica, Pevce vasi in Mlade zastavjake, prireditve ob 10-letnici Pevcev vasi. V počastitev obletnice in v spomin žal že preminulemu Ivanu Petku, dolgoletnemu kulturnemu delavcu in ljudskemu godcu, so priredili slavnostni koncert, na katerem so nastopali pevci in godci iz osrednje Slovenije. Vabilu se je odzvalo osem skupin, ki jih druži slovenska pesem.
Letos imajo namen ustanoviti tudi likovno sekcijo. Finančno so predvsem odvisni od občinskih sredstev, saj je kulturno življenje v občini zelo razvejano. Vendar pa ima občinski svet na čelu z županom Jožetom Kokotom posluh za tovrstne prireditve in vedno priskoči na pomoč s finančnimi sredstvi. KD Mala vas vodi Konrad Kostanjevec že od samega začetka delovanja društva. Istočasno tudi sam sodeluje kot pisec besedil in aranžer za ljudske godce in pevce.
Načrtov za prihodnost je mnogo, vendar so vsi vezani na finančna sredstva, saj vsi člani društva delajo volontersko. Trenutno imajo zasedene skoraj vse sobotne in nedeljske termine. Vendar ljubezen do petja in glasbe premaga sprotne probleme.
L. Župec
Sv. Trojica • Materinski dan - 2005
V	nedeljo, 3. aprila, so pri podružnični cerkvi Marije sedem žalosti na Rodnem Vrhu praznovali materinski dan. Bil je dan žalovanja za papežem, zato so se ga spomnili z molitvijo. Duhovni voditelj p. Janez Ferlež, dramska skupina, bir-manci in Frančiškovi otroci so pripravili kratek program ob obhajanju Gospodovega oznanjenja. Spomnili so se svojih mater in se jim zahvalili za vso dobroto in ljubezen, nato pa so jim birmanke podarile šopke, ki so jih pripravile s svojo animatorko.
Zdenka Golub
Maribor • Vabilo mladim likovnikom
Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM), Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) in Kulturni center Sinagoga vabijo mlade vizualne umetnike, nečlane DLUM, ki ustvarjajo na območju mesta Maribor in regije (od Šentilja, Gornje Radgone, Ormoža, Lendave, Slovenskih Konjic, Celja, Velenja do Slovenj Gradca in Raven), da se predstavijo na skupinski razstavi Vabljeni mladi 2005. Razstava bo na ogled od 29. junija do 16. julija v galeriji DLUM in galeriji Media Nox na Židovskem trgu v Mariboru. Ob razstavi bo izdan barvni katalog s strokovnim besedilom. Kandidirajo lahko avtorji od 20. do 35. leta starosti. Vsak od sodelujočih lahko prijavi pet (5) likovnih del srednjega formata v klasičnih tehnikah: slikarstvo, risba, grafika in kiparstvo. Neuokvirjene risbe in grafike so omejene na format 70 x 100 cm. Prijavljena dela bo pregledala strokovna komisija organizatorjev in izbrala tista, ki bodo uvrščena na razstavo. Podeljena bo nagrada Pri-mavera in priznanja Primavera. Nagrada izbranim avtorjem je samostojna razstava v razstavišču Kulturnega centra Sinagoga v začetku naslednjega leta. Ob razstavi bo izdano vabilo in zloženka. Dela, navedene podatke, izpolnjeno prijavnico, kratek življenjepis, nekaj misli o svojem delu inportretno fotografijo naj avtorji osebno(!) dostavijo v galerijo DLUM (telefon: 02/25 23 681) od 26. do 28. maja med 9. in 19. uro.
Ur
Foto: MZ
Foto: Fl
Foto: MZ
Kolesarstvo
Predstavitev ekipe KK PP za sezono 2005
Stran 16
Rokomet
Teden odločitev v polfinalu Lige prvakov
Stran 16
Judo
Drava druga med 97 ekipami v Grazu
Stran 17
Šolski šport
Rezultati šolskih športnih tekmovanj
Stran 17
Strelstvo
Tretji zaporedni naslov ekipi Kidri~evo-Tenzor
Stran 18
Nogomet
V Franciji moži~no, kvalitetno in navdahnjeno Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
ÍPoiLla^ ttoi na iraííwfifln áj^hil
RADIOPTUJ
««« ú^tteCct
www. rad io-ptu j
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
V Novo Gorico spro
v v	■
sceno, vendar ...
Ptujcani so končno dosanja-li toliko želeno uvrstitev v Ligo za prvaka Slovenije. Možnosti je bilo malo, vendar se je vse dobro izteklo. Rezultati so jim šli na roko, predvsem pa so bili nogometaši Drave tisti, ki so naredili največ, saj so premagali veliki Maribor, sicer sedemkratnega državnega in
večkratnega pokalnega prvaka. Slovenski nogomet je pač takšen, kot je. Uspeh Drave je nesporno zelo velik, vendar je bil v slovenskih medijih ocenjen z minimalno oceno, saj je bilo več besed, skorajda solz, namenjenih izpadu vijoličastih, češ da sedaj liga za prvaka ne bo več tista, da ne bo der-
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Toplak (Drava, levo) med sobotno tekmo z Mariborom

l^r^, ^Qvodofone- j
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
1.	HIT GORICA	22	14	5	3	39:20	47
2.	CMC PUBLIKUM	22	11	4	7	33:18	37
3.	PRIMORJE	22	10	5	7	28:20	35
4.	KD OLIMPIJA	22	10	5	7	28:26	35
5.	DOMŽALE	22	9	6	7	33:27	33
6.	DRAVA	22	9	5	8	27:27	32
LIGA ZA OBSTANEK
1.	MARIBOR PIVO. LAŠKO	22	9	5	8	30:27	32
2.	LJUBLJANA	22	7	8	7	30:32	29
3.	MURA	22	7	7	8	31:28	28
4.	BELA KRAJINA	22	5	6	11	20:39	21
5.	KOPER	22	4	7	11	20:30	19
6.	ZAGORJE	22	2	7	13	11:36	13
Lestvica najboljših strelcev: 11 - K. Bozgo (Maribor PL), S. Ranič (Gorica); 10 - S. Zilič (Drava), S. Cimirotič (KD Olimpija), E. Rakovič (Mura); 9 - A. Rodič (Gorica), S. Dvorančič (Domžale); 7 - Jolič (Primorje), Ekpoki (Ljubljana).
bija z Olimpijo, ker je to edini derbi itd. Tudi Mure ni zraven. Kot da se bo z neuvrstitvijo Mariborčanov in Sobočanov nehal igrati nogomet v Sloveniji. To pa je tema, s katero naj se ukvarjajo v Mariboru in Murski Soboti, saj na igrišču niso bili dovolj dobri, da bi se uvrstili tja, kamor so se želeli.
Drava ni tako slaba, kot si mislijo nekateri, saj je uspela premagati skoraj vse nasprotnike iz tako imenovanega slovenskega nogometnega vrha, vključno z Gorico in CMC Pub-likumom, tudi z Mariborom in Muro so Ptujčani opravili. Vsa ta napetost, ki so jo v Dravi doživljali v petih spomladanskih krogih glede uvrstitve v ligo za prvaka, je sedaj za njimi. Če je kdo mislil, da bodo v tej mini ligi prvih šestih klubov samo statirali, se je zmotil. Sedaj so apetiti tudi porasli, motivacija pa tako nikoli ni bila vprašljiva. Sobotno gostovanje v Novi Gorici bo ponovno priložnost za ptujske nogometaše, da še enkrat dobro zaigrajo v mestu vrtnic, pri ekipi lanskih in po vsej verjetno tudi letošnjih državnih prvakov. Pričakovati kar zmago je tudi utopično, saj so se Goričani tudi kaj naučili po porazu z Dravo. Imajo kvalitetno igralsko zasedbo, predvsem pa daljšo in kvalitetnejšo klop, ob tem pa želijo biti ponovno prvaki.
Sedaj se ponovno pričenja zares, saj se gre za končne uvrstitve. Nihče ne bi bil rad šesti, medtem ko bi bili vsi radi na vrhu. Drava bo v Novi Gorici nastopila brez Aleša Čeha, ki je "porumenel" na srečanju z Mariborom Pivovarno Laško, zato pa se bo v ekipo vrnil izkušeni Nedžad Alibabič. Druge spremembe pa v zmagovalnem moštvu ni pričakovati. Napadalna igra domačinov pa bi lahko bila priložnost za hitre nasprotne napade Drave, ki bo v primerjavi s prvo tekmo igrala z dvema napadalcema, saj se bo Ziliču pridružil Gorinšek, ki na prvem srečanju ni igral in bo nekoliko razbremenil prvega strelca lige. Ne smemo mimo tega, da ne omenimo še ostalih nogometašev, ki bodo dali zadnje atome moči, da pridejo do pozitivnega rezultata.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Miljatovi} in Emil Šterbal (na tleh) sta dobro zaustavljala Klitona Bozga (Maribor).
»O Gorici smo že vse povedali in vemo o njih vse. So prvi kandidat, skorajda edini za ponovno osvojitev naslova državnega prvaka. So kvalitetni, o tem ni dvoma, mi pa bomo poskušali ponovno vsiliti svoj sistem igre in izvleči kar največ. Da bi kar statirali, ne bo šlo, saj
imamo sedaj vsi skupaj dodatni motiv in smo bolj razbremenjeni kot domačini, ki enostavno morajo zmagati. Skratka, v Novo Gorico gremo igrati in z našim maksimalnim pristopom naredit še kakšno presenečenje,« je pred srečanjem s HIT Gorico dejal Srečko Lušič,
trener Drave.
DRAVA: Dabanovič, Grižo-nič, Toplak, Šterbal, Miljatovič, Zajc, Težački, Alibabič, Zilič, Ljubanič, Gorinšek. REZERVNA KLOP: Štelcer, Petek, Korez, Emeršič, Preac. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
Boks • 16. profesionalni dvoboj Dejana Zavca
Dejan melje Se naprej
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec je v nemškem mestecu Veltnu še šestnajstič vstopil v ring ter svojo dobro formo kronal z novo zmago. Njegov nasprotnik je bil 32-letni boksar iz Dominikanske Republike Danila Alcatera.
Ve se, da so cilji Dejana visoki in da je bil ta dvoboj praktično priprava za vedno močnejše dvoboje. Čeprav je imel njegov nasprotnik v svoji karieri več dvobojev in ima tudi verjetno več izkušenj, proti slovenskemu šampionu ni imel nobene možnosti. Že v drugi rundi je Dejan opravil svoje. "Moj nasprotnik je bil ravno pravšnji. Do odločitve o zmagovalcu je prišlo v drugi rundi, ko sem ga najprej z desnim direktom spravil na zadnjico. Nekaj trenutkov kasneje je po seriji natančnih udarcev končal na hrbtu in ob koncu druge runde še na kolenih in sodnik je moral prekiniti dvoboj, ki sem ga dobil. Sedaj bom nekaj časa preživel doma, kjer bom vadil po programu in čakal na novi dvoboj," je kratko po prihodu na Ptuj med svoje prijatelje in navijače dejal Dejan Zavec.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznil<
Dejan Zavec tudi po 16 profesionalnih dvobojih ostaja neporažen.
Rokomet • 1. A Telekom liga
S Perutnino Ptuj z roko v roki do visokih ciljev
čeprav je kolesarska sezona že v polnem teku, je bila v torek v ptujski gostilni Ribic uradna predstavitev profesionalnega moštva Perutnine Ptuj. Perutninarji so pričeli tekmovati že v začetku februarja, dosegli nekaj odmevnih zmag, to je pa eden od razlogov, da lahko verjamemo, da bodo uresničili visoko postavljene cilje sezone, katere višek bo tudi le-
tos dirka Po Sloveniji.
V uvodu je športne in politične veljake, med katerimi ni manjkal niti ptujski župan dr. Štefan čelan, ter predstavnike sedme sile nagovoril dr. Roman Glaser, generalni direktor Perutnine Ptuj ter predsednik kolesarskega kluba: »Kolesarstvo na Ptuju podpiramo že dvanajst let in v tem času je tako klub kot naša
poslovna skupina prerasel lokalne okvire. Njihovi uspehi, prav tako kot naši, so rezultat trdega dela, skupaj smo združeni v naših prizadevanjih in to je zmagovita naveza, ki nas krepi.« Rene Glavnik, direktor kluba, je od vsem trudu, ki ga vlagajo v šport, poudaril pomembno vlogo glavnega sponzorja kluba: »Zahvala za uresničevanje zastavljenih
Pred nami je izredno zanimiv rokometni teden. V soboto po 18. uri bomo dobili odgovor, ali bodo Celjani branili naslov evropskih prvakov ali pa bo novo priložnost za naslov evropskih prvakov dobila Barcelona. Nekaj je jasno. Celjani ob podpori 300 slovenskih navijačev v Blaugrani zagotovo ne bodo branili prednosti treh zadetkov, ker take igre na rezultat to moštvo rumeno-zelenih ne pozna. To celjsko moštvo tudi nima težav z igro na gostovanjih po širni Evropi in vse to ji daje prednost pred povratnim srečanjem pred vročekrvnimi Španci. Največ rezerv imajo varovanci trenerja Mire Požuna v vratarju Gorazdu Škofu, ki v Zlatorogu ni opravil naloge kot običajno. A vedite, da Škofu dvakrat zapored letos še ni spodletelo. Rutenka, Zorman, Kokšarov, Škof, Natek & co. proti Ikeru Romeru, Fer-nandezu, Jeppesenu, Nagyu, Škrbiču, Periču, Baruffetu, Zvi-žeju ... Najmlajše moštvo Lige prvakov (Celje PL) proti najbolj izkušeni ekipi Lige prvakov (Barcelona). Vojna rokometnih zvezd, ki vodi do velikega finala Lige prvakov in daje možnosti za uvrstitev na sam klubski svetovni vrh. Vso srečo Celjani!
Štiri kroge pred koncem rednega dela prvenstva je vse bolj zanimivo v 1. A Telekom ligi. Celjani so si že zagotovili prvo startno mesto pred kon-
Aljoša Štefanic (Jeruzalem Ormož)
čnico. Za drugo mesto sta kandidata Gorenje in Trimo, bolje pa kaže Velenjčanom, ki so uspeli minuli teden zmagati v Trebnjem. Vse boljši so ježki iz Slovenj Gradca ter Gold Club. Ormožani so trenutno šesti in to mesto si želijo obdržati do končnice ter nato v četrtfinalu presenetiti npr. Trimo. V četrt-finalu se igrata le dve tekmi po pokalnem sistemu (ena doma in ena v gosteh) in prav v četrt-finalu bi lahko letos glede na izenačenost ekip prišlo do velikih presenečenj. Jeruzalemč-ki bodo v soboto ob 19. uri gostili SVIŠ iz Ivančne Gorice. Slednji so v prvenstvu slavili le enkrat proti Prulam 67, a v
svojih vrstah imajo nekaj zelo solidnih rokometašev - vratar Grm, levoroki Burdian, Kogel-nik, Leskovšek ^ Vseeno zmaga Ormožanov ne bi smela biti pod vprašajem. Do konca prvenstva nato četa trenerja Prapotnika odhaja v goste Rudarju, sledi domač odločilni boj za šesto mesto proti Termu in ob koncu težko gostovanje v Hrpeljah. Forma Ormožanov pa je spet v vzponu.
18. krog v 1. B-ligi nam ponuja izjemne pare: Velika Nedelja - Ribnica, Hrastnik - Slovan, Gorica - Gorišnica. Rezultati teh tekem bodo že mogoče dali celo končne odgovore o potnikih v 1. A-ligo. če v gosteh slavita Ribnica in Slovan, je prvenstvo odločeno, saj je prednost Ribničanov in Ljubljančanov pred najbližjimi zasledovalci kar lepa. Nedelja-ni bodo imeli priložnost pomagati sosedu iz Gorišnice, ob tem pa se Ribničanom maščevati za grd poraz v Ribnici (34:22). Bomo videli, ali bodo Gotal, Planinc in Kukec dovolj velik zalogaj za goste, ki v drugem delu prvenstva ne igrajo v tako dobri formi. Gorišnica gostuje v Gorici in po treh zaporednih gostujočih porazih (Grosuplje, Sevnica, Hrastnik) je prav Gorica idealen nasprotnik za prekinitev gostujočega posta ter za ohranjanje vsaj minimalnih možnosti za napredovanje ligo višje.
Uroš Krstič
Kolesarji ekipe KK Perutnina Ptuj za sezono 2005
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference KK PP; udeležili so se je vsi najvišji predstavniki glavnega sponzorja -Perutnine Ptuj, na ~elu s predsednikom uprave dr. Romanom Glaserjem
Rokomet
Teden odločitev v polfinalu Lige prvakov in 1. B-ligi
ciljev gre prav gotovo tudi partnerstvu s Perutnino Ptuj, ki razvija filozofijo zdravega načina življenja in vzpodbuja kolesarstvo. V prihodnost pa gleda optimistično: »Naše sodelovanje je medgeneracijsko, vsak od nas pa s svojimi znanji in sposobnostmi doprinaša k uspehu. Pot do vrha je še strma, a volje in zagnanosti nam ne manjka.«
Letos so v ptujskem klubu sestavili izredno močno ekipo, morda najmočnejšo doslej. V ekipi, ki jo tudi letos vodi prekaljeni strateg Srečko Glivar, bodo kolesarili: Miran Kelner, Matej Stare, Massimo Demarin, Matej Marin, Tomislav Danču-
lovic, Borut Božič, Matija Kvasi-na, Gregor Gazvoda, Aldo Ino Ilešič in Mitja Mahorič, pridružili pa so se jim Hrvoje Mi-holjevic, povratnik po enoletni »avanturi« v Italiji Boštjan Mer-var ter najbolj zveneče ime v ptujskem klubu doslej, Martin Hvastija. Ptujčani letos nastopajo v kategoriji Continental, kranjska Sava ter mladi ekipi Radenske Rog iz Ljubljane ter Krke iz Novega mesta, ki so njihovi glavni tekmeci pa tako po organizacijski kot tekmovalni organiziranosti ne glede na to, da so vedno nevarni, še niso na takšnem nivoju, da bi jim lahko konkurirali. Otvoritvena dirka sezone bo letos 27. apri-
la v Šenčurju, perutninarji pa bodo do takrat tekmovali še na štirih etapnih dirkah v Franciji in Švici, kjer bodo mešali štrene tudi nekaterim najboljšim svetovnim kolesarjem.
V ptujskem klubu se letos lotevajo organizacije državnega prvenstva v cestni vožnji, prve etape dirke Po Sloveniji, so-organizacije Dirke po Štajerski za mladince, pozabili pa niso niti na začetnike in ljubitelje rekreativnega kolesarstva, saj v soorganizaciji Perutnine Ptuj, Radia-Tednika Ptuj ter Dialoga Company že tretjič pripravljajo Poli maraton, ki bo letos 3. septembra.
ug
Kolesarstvo • Martin Hvastija, KK PP:
»Vsako dirko je težko zmagati«
Martin Hvastija je ime, ki v kolesarskem športu marsikaj pomeni, ki ga ni potrebno posebej predstavljati. Pa vendar, 35-letni Ljubljan~an kolesari že 25 let, za~el je pri klubu Jub - Dol, nadaljeval v ljubljanskem Rogu ter kranjski Savi leta 1996 pa prestopil med profesionalce: najprej Cantina Tollo, nato Ballan, Alessio, Tenax, Alessio - Bianchi, v 10. sezoni med profesionalci pa je oblekel ptujski dres. Njegov prvi odmevni rezultat sega na mladinsko SP v Bergamu leta 1987, kjer je za takratne razmere osvojil od-li~no 20. mesto. Število uspehov se je od takrat mnogokrat pomnožilo, zgodb tudi. Nova zgodba pa se pri~enja s prihodom k Perutnini.
Branil si barve najve~jih kolesarskih mo-{tev v tujini, predvsem v Italiji, nastopal na najve~jih svetovnih dirkah, kak{ni so tvoji razlogi za prestop v vrste KK Perutnina Ptuj?
Moja lanskoletna ekipa je razpadla in ker do decembra nisem uspel podpisati pogodbe s katero od ekip iz Protoura, sem med ostalimi opcijami izbral ptujski klub. Mislim, da se nisem zmotil, saj je Perutnina na nivoju primerljivih ekip v tujini, organizacija je odli~na in prvi rezultati letos nenazadnje to tudi potrjujejo.
Kak{ne so tvoje ambicije v tem klubu?
Še vedno tekmovalne. Rad bi dirkal, saj še imam možnost in sem motiviran. Glede na to, da je za klub kot tudi sponzorje in navijače najpomembnejša dirka Po Sloveniji, državno prvenstvo in ostale dirke na domačih tleh, bomo poskusili narediti vse, da zmagamo. Zelim pa si tekmovati tudi v tujini, mislim da so te dirke, ki jih imamo v programu ta prave in tam hočem narediti kakšen dober rezultat.
Obstaja kakšna možnost, da se vrneš v višje rangirano ekipo?
Možnosti seveda obstajajo, saj te poti niso zaprte. Vertikalna mobilnost ni omejena, kot je bila včasih, lahko greš korak gor, dol. Precej je odvisno od motivacije in tudi od let.
Prva dirka je mimo, kakšni so občutki?
Glede na to, da smo zmagali, je krasno. Moja prva dirka je bila v črni gori, kar je malce drugače od zadnje dirke lanske sezone, ki je bila za svetovni pokal, ampak v redu. Mislim, da smo
Foto: Črtomir Goznik
Martin Hvastija, KK PP
se dobro ujeli. Vsako dirko je težko zmagati, naj gre za »vaško« dirko ali rang svetovni pokal. Vedno moraš premagati 150 ali 200 nasprotnikov, zato je vsaka zmaga pomembna in nekaj šteje.
Kako gledajo ostali kolesarji nate glede na bogate izkušnje?
Zanjo ceniti te izkušnje, znanje, ki ga imam, saj sem praktično prevozil vse dirke. Ne gre toliko za spoštovanje; to kar sem dal skozi, lahko vsakomur pomaga. To je tudi eden od razlogov za prestop k Perutnini, saj je to njih tudi zanimalo,
Kakšna je to tvoja vloga v ekipi, ki je verjetno s tem tudi povezana?
Seveda. Sem kolesar kot sem in z mojim prihodom na Ptuj se ni nič spremenilo. Nisem ek-stremen sprinter ali gorski sprinter, čeprav, ko sem v formi, tudi te prvine odpeljem dobro. Znajdem se pri kronometru in ekipnem krono-metru in na tem mestu se vidim v tej ekipi.
UG
Judo • Turnir v avstrijskem Grazu
Drava druga med 97 ekipami
Graz, 2. in 3. april 2005.
V rekordni udeležbi se je končal 7. mednarodni turnir Judo Creativ v Grazu. Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 1.049 tekmovalcev in tekmovalk iz 94 klubov držav Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Romunije, Italije, Bosne in Hercegovine, Poljske in Slovaške, ki so prikazali kakovostne dvoboje v konkurenci mlajših in starejših judoistov.
Prvi dan tekmovanja so nastopali kadeti/kadetinje in mladinci/mladinke ter člani/ članice. Pri tekmovalcih ptujske Drave se je najbolj izkazala Lea Murko, ki je osvojila 2. mesto pri kadetinjah in mladinkah. Ur{ka Urek je med kadetinjami nad 78 kg osvojila 3. mesto. Pri kadetih do 73 kg je 3. mesto osvojil Uro{ Tajhman s petimi zmagami. V prvem kolu je po podaljšku izgubil s kasnejšim zmagovalcem Sandorjem Juhaszom iz Madžarske. Ker se je le-ta uvrstil v finale, se je Uroš - Ščinki pomeril v repasažnih dvobojih, kjer je moral zmagati kar
Šport mladih
Zmagovalci so iz Juršincev
Konec meseca marca je potekalo medobčinsko prvenstvo v odbojki za mlajše učenke, na katerem je nastopilo 8 osnovnošolskih ekip, ki so predtek-movalne boje pričele v Žetalah, kjer so nastopile OŠ Žetale, OŠ Juršinci, OŠ Lj. vrt in OŠ Breg, ter v Bukovcih - organizator OŠ Markovci - kjer so igrale OŠ Markovci, OŠ Majšperk, OŠ Kidričevo in OŠ Dornava.
Po zelo zanimivih, kvalitetnih in izenačenih tekmah sta se po dve najboljši šoli iz skupin uvrstili na finalni turnir, ki so ga ponovno organizirali Mar-kovčani pod vodstvom športnega pedagoga prof. Robija Bezjaka. Presenetljivo se v finale niso uvrstila dekleta iz OŠ Breg, ki so veljala za favorita in praviloma osvajajo odbojkarske trofeje. V prelepi novi dvorani v Bukovcih je teklo vse po pričakovanjih, saj so si dekleta iz Juršincev z zmago v pred-
Sanja Jerenko (levo) je v Grazu osvojila 2. mesto
petkrat zapored, da je osvojil medaljo. Pri mladincih je v kategoriji do 100 kg Joco [imen-ko osvojil 3. mesto, pri članih pa odlično 2. mesto.
Drugi dan tekmovanja so nastopali mlajši judoisti, med katerimi sta največ zmag dosegla Jure Božicko v kategoriji do 36 kg in končno 3. mesto ter Sanja Jerenko z osvojitvijo 2. mesta do 63 kg. Urška Urek je
tekmovanju odprla vrata raja, s tremi gladkimi zmagami v finalu pa potrdila svojo suverenost. Drugo mesto je zasluženo pripadlo puncam iz Majšper-ka, v neposrednem obračunu pa so bila žetalska dekleta boljša od domačink. Zmaga za OŠ Juršince pa v bistvu sploh ni presenečenje, saj je plod načrtnega in strokovnega dela športnega pedagoga Stanka Podvrška.
Posebej zanimivo je tudi to, da je naslov v kategoriji učencev prav tako pripadel juršin-ski OŠ, saj so se kot edini prijavili na tekmovanje.
"Tega naslova sem posebej vesel zato, ker ne le,da so dekleta najboljša na športnem igrišču, ampak so tudi zelo pridna, poslušna, delovna, simpatična in, kar je najpomembneje, vse so odlične učenke,večina med njimi pa je petošolk," je ob zaključku turnirja povedal športni pedagog zmagovalne ekipe Stanko Pod-
osvojila 1. mesto pri deklicah nad 78 kg. S tremi zmagami se je izkazal tudi Tilen Vidovic v kategoriji do 50 kg, kar je zadostovalo za končno 5. mesto.
Vseekipno je med vsemi 94 klubi iz 10 evropskih držav ekipa Drave, okrepljena z nekaterimi tekmovalci naših klubov, osvojila 2. mesto, kar je velik uspeh.
Sebi Kolednik
vršek.
Za ekipo OŠ Juršinci so nastopile: Patricija Rajh, Anja Križan, Tamara Holc, Sanja Iva-njšič, Sandra Matjašič, Veronika Mikolič, Marajka Toplak, Blažka Vršič, Katja Plohl in Maja Cuš.
Rezultati predtekmovanja:
Kidričevo - Markovci 1:2, Dornava - Majšperk 1:2, Kidričevo - Majšperk 1:2, Dornava - Kidričevo 1:2, Dornava - Kidričevo 1:2, Majšperk - Markovci 2:1, Juršinci - Lj. vrt 3:0, Žetale - Breg 2:1, Lj. vrt - Breg 0:3, Juršinci - Žetale 2:1, Žetale - Lj. vrt 3:0, Breg - Juršinci 1:2
Finale - športna dvorana Bukovci:
Juršinci - Markovci 3:0, Žetale - Maj šperk 1:2, Žetale - Juršinci 1:2, Majšperk - Markovci 2:1, Markovci - Žetale 0:3, Juršinci - Majšperk 3:0.
Prvouvrščeni ekipi pri dekletih in fantje iz Juršincev so se uvrstili na področno prvenstvo.
VK
Odbojka • 1. DOL (ž, m), 2. DOL (ž)
Ptujcanke tudi v prihodnji sezoni med drugoligasi
Ljutomerske odbojkarice jutri ~aka obra~un v Lenartu proti ekipi Formis Bell.
Športni kronisti s Ptuja bodo minulo soboto, 2. aprila, z zlatimi črkami zapisali v svoje anale. Najprej so si nogometaši z najstarejšega slovenskega mesta po zgodovinski zmagi nad večkratnimi slovenskimi prvaki iz Maribora priigrali nastop v ligi za prvaka ter boj za evropsko vozovnico, nato pa so si s peto zaporedno zmago krog pred koncem prvenstva obstanek v drugi državni ligi priigrale še ptujske odbojkarice. Resda so Ptujčanke v preteklosti navduševale že z igrami v najvišjem kakovostnem razredu, tokratni obstanek v družbi drugoliga-šev pa je kot uspeh zabeležen predvsem po »zaslugi« slabega prvega dela prvenstva, ko so zabeležile le eno zmago. V drugem delu prvenstva so ptujske odbojkarice slavile že sedemkrat, med drugim brez težav minulo soboto proti drugi ekipi Ljubljane. V treh nizih so oddale 55 točk ter se po okrog uri igre pridružile nogometašem na zasluženem slavju.
Zmago so minulo soboto za-
beležile tudi ljutomerske odbojkarice. V sedmem krogu lige za obstanek so brez izgubljenega niza premagale Luko Koper ter so se znova povzpele na drugo mesto, ki na koncu sezone prinaša končno šesto mesto v prvoligaški druščini. Manj uspeha so tokrat imele odbojkarice Benedikta, saj so pri najboljši ekipi lige za obstanek v Ljubljani iztržile le niz, kljub temu pa so nekatere mlajše igralke, ki bodo v prihodnje »vlekle« voz, prikazale učinkovito igro. Tri kroge pred koncem prvenstva se poraja vprašanje, ali ima liga za obstanek sploh smisel. Prevalje in Formis Bell sta si že po rednem delu prvenstva priigrala prevelik zaostanek, da bi si lahko obetala obstanek v ligi, prav tako pa je vprašljiva kvaliteta te lige, saj so med drugim ljutomerske odbojkarice Oletičeva, Kodilova in Tretinjekova najprej sedem ur nastopale na sindikalnih igrah, nato pa so bile na tekmi proti Kopru najboljše na igrišču. Odgovorni
na OZ Slovenije bodo morali razmisliti o novem sistemu tekmovanja v prihodnji sezoni, saj prvenstvo v ligi za obstanek že nekaj let ni zanimivo, le sezona se nepotrebno daljša.
Jutri, v soboto, bodo po dolgem času in še zadnjič v sezoni na parket stopile vse štiri ekipe, katerih rezultate spremljamo v Štajerskem tedniku. Ptujčanke bodo za slovo od drugoligaške sezone gostovale v Šempetru, kjer se bodo ob 18. uri pomerile z ekipo Savinjska Šempeter. V osmem krogu lige za obstanek ljutomersko ZM in Benedikt čakata nekoliko lažji tekmi. Ljutomerčanke bodo gostovale v Lenartu pri ekipi Formis Bell, Benedikt pa bo gostil Prevalje. Obe tekmi se bosta pričeli ob 18. uri. Po skoraj mesečnem premoru pa se na parket jutri vračajo odbojkarji Svita, ki bodo v šestem krogu lige za obstanek v prvi ligi ob 19. uri v Slovenski Bistrici gostili Salonit Anhovo.
Miha Šoštarič
Odbojkarska ekipa OŠ Juršinci z mentorjem Stankom Podvrškom
Foto: Miran Voglar
[olsko gimnasti~no prvenstvo
Na Osnovni šoli Poljčane smo organizirali in izvedli šolsko gimnastično tekmovanje v gimnastičnem troboju za dečke in deklice. Dečki so tekmovali v vaji na parterju, preskoku čez kozo in vaji na bradlji; deklice pa v vaji na parterju, preskoku čez kozo in vaji na nizki gredi.
Pravico nastopa na šolskem tekmovanju so imeli učenke in učenci, ki so se najboljše izkazali na razrednih tekmovanjih. Sodnika sta bila Branko Fuchs za mlajše in starejše deklice in Miran Voglar za mlajše in starejše dečke. Medalje je podelila ravnateljica mag. Francka Mravlje.
Tekmovalna gimnastika na Osnovni šoli Poljčane živi od leta 1959. Takrat so, na pobudo Ferda Kavčiča iz Zavoda za šolstvo v Mariboru, začeli s šolskim in občinskim prvenstvom, redno pa so sodelovali tudi na okrajnih prvenstvih. Občinska tekmovanja so bila
v večini organizirana v Poljča-nah, redno so sodelovali učenci in mentorji iz Oplotnice, občasno pa iz Slovenske Bistrice in Makol. Za razvoj in uspehe poljčanske šolske gimnastike so nedvomno zaslužni: Alojz Mesarič, Tinca Pravdič, Hilda Vižintin, Branko Fuchs, Dejan Kalan in Miran Voglar. Okrajna gimnastična tekmovanja so prirejali do leta 1975,
zadnje občinsko prvenstvo v Poljčanah pa je bilo leta 1981. Šolska gimnastična prvenstva pa prirejamo neprekinjeno vse do danes. Končni vrstni red: Mlajši dečki, letnik 1992 in mlajši: 1. Nino Kralj, 2. Leon Lojze Zamuda, 3. Niko Valand
Mlajše deklice, letnik 1992 in mlajše: 1. Alja Jager, 2. Urška Križanec, 3. Nina Valand
Starejši dečki, letnik 1990, I99I: 1. Marko Avgustinovič, 2. Rok Rečnik, 3. David Kidrič Starejše deklice, letnik 1990, I99I: 1. Jožica Fuchs, 2. Barbara Pihler, 3. Monja Do-bnik
V tem šolskem letu je najboljši telovadec na šoli je Nino Kralj, najboljša telovad-ka pa Alja Jager, oba učenca 7. b-razreda devetletke.
Miran Voglar
Foto: Miran Vogiar
Alja Jager in Nino Kralj
Šport mladih na spletu www.sportmladih.net ali sportnizavod-ptuj.si
Strelstvo • 7. kolo 1. in 2. državne lige s pištolo
Tretji zaporedni naslov ekipi Kidričevo-Tenzor
V Leskovcu pri Krškem je potekal še zadnji zaključni turnir 1. in 2. državne lige s pištolo. Ekipa SD Kidricevo-Tenzor je še tretjič zapored ubranila naslov najboljše ligaške ekipe, več o posameznih in skupnih rezultatih ter seštevku v 1. in 2. državni ligi pa v prihodnji številki Štajerskega tednika.
1. liga - pištola
sto), Franc Bedrac 548 krogov (19. mesto)
SD Jursinci I: Simon Si-monic ml. 572 krogov (3. mesto), Mirko Moleh 554 krogov (16. mesto), Rok Pucko 526 krogov (33. mesto)
2. liga - pištola
1. SD KIDRIČEVO	1697	95	(15)
2. SD D.POŽENEL	1677	84	(12)
3. SK PTUJ I	1664	52	(10)
4. SK BREŽICE	1662	33	(9)
5. [SK COAL	1659	75	(8)
6. SD JURŠINCI I	1652	56	(7)
7. SD OLIMPIJA	1652	51	(6)
8. SD TRZIN I	1650	22	(5)
9. SD KAMNIK	1629	28	(4)
10. SD @ELEZNIKI	1625	33	(3)
11. SD PREDOSLJE	1614	19	(2)
12. SD DOMŽALE	1100	25	(1)
1. SK PTUJ PETLJA	1632	78	(15)
2. SD KOPAČEVINA	1630	66	(12)
3. SD GROSUPLJE	1625	51	(10)
4. SD ŠTEFAN KOVAČ	1617	56	(9)
5. SD D. POŽENEL II	1616	73	(8)
6. SD CELJE	1612	51	(7)
7. SD MROŽ	1608	85	(6)
8. SD VREMŠČICA	1601	31	(5)
9. SD I.POH. BATALJON	1582	32	(4)
10. SD JURŠINCI II	1576	17	(3)
11. SK MORIS	1060	8	(2)
12. SD TRZIN II	1040	24	(1)
Pomen kolon: št. krogov v 7. krogu, skupno št. točk ter točke v 7. krogu
Posamezni rezultati vseh tekmovalcev:
SD Kidricevo-Tenzor: Boštjan Simonic 571 krogov (4. mesto), Cvetko Ljubic 567 krogov (6. mesto), Simon Simonic 559 krogov (9. mesto) SK Ptuj I: Robert Simenko 559 krogov (8. mesto), Matija Potočnik 557 krogov (11. me-
Rezultati domačih strelcev: SK Ptuj Petlja: Majda Ra-ušl 558 krogov (4. mesto), Zla-tko Kostanjevec 541 krogov (14. mesto), Mojca Lazar 533 krogov (21. mesto)
SD Juršinci II: Gregor Moleh 542 krogov (11. mesto), Janko Berlak 530 krogov (24. mesto), Nina Pavlin 504 krogov (32. mesto)
SD I. pohorski bataljon: Ludvik Pšajd 553 krogov (6. mesto)
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gone
Zmagovalci v 1. državni ligi s pištolo, ekipa SD Kidricevo-Tenzor, v sestavi Simon Simonic, Cvetko Ljubic in Boštjan Simonic
Nogomet • Mednarodni turnir Europousse 2005
V Franciji množično, kvalitetno in navdahnjeno
Mladi ptujski nogometaši, ki so branili barve ptujskega nogometa, so z osvojenim sedmim mestom na Mednarodnem turnirju Europousse 2005 v pobratenem francoskem mestu Saint Cyr sur Loire uresnicili pricakovan-ja in zastavljen cilj vodstva Nogometne šole Drava Ptuj. Spoštovanja vreden dosežek v ugledni mednarodni zasedbi je potrdil v praksi doslej premalo uveljavljeno mnenje o veliki nadarjenosti in zmožnostih tukajšnjega »žogobrca.«
Biti pri vrhu, in to prepričljivo, med evropsko smetano nogometnih šol, pomeni podvig, ki bo nedvomno dvignil naš mednarodni ugled v športu, ki po zaslugi vse pre-stižnejših reprezentančnih in klubskih tekmovanj nezadržno
prodira na starem kontinentu. Ptujčani so združili znanje, borbenost in požrtvovalnost ter v »vroči« Franciji pod taktirko trenerja Branka Žgeca štirikrat zmagali. In to je tisto, kar šteje.
Na turnirju za nogometaše U-12 je sodelovalo 32 ekip. Poleg gostiteljev {e mladi upi iz Latvije, Portugalske, Cipra in Slovenije. Prav nastopi slednje so bili za evropske nogometne poznavalce prava poslastica. Videli so dvoboje, v katerih ni manjkalo domiselnih akcij, mojstrskih preigravanj, izjemnih zadetkov, sr~nosti in vsega tistega, zaradi ~esar je nogomet najpopularnejša športna zvrst na svetu.
Veliko je bilo druženja in navezovanja stikov z igralci in predstavniki drugih evropskih klubov. Moto Euronogometa je
sicer zabava, razigranost, igra, vendar pa se dravaši na igri-šcu niso zabavali, temveč so se pošteno in zagrizeno borili za barve svoje države, kluba in uspeh.
Tako so slovenski nadebu-dneži v zanimivem in razgibanem tekmovalnem sistemu končali predtekmovanje na prvem mestu v svoji skupini. Uvodoma so nadigrali St. Cyr (2:0) in La Rictte (3:0). Srečanje z Rocttecorbonom se je končalo brez zmagovalca (0:0). Prvo- in drugouvrščene ekipe so se nato v osmih skupinah potegovale za mesta od 1. do 16. Merjenje moči s ciprskim Morpttoujem se je odvilo z delitvijo točk (1:1). Ptujčani so se zasluženo veselili zmage proti CHION/CINASU (1:0) in žalovali za izgubljenimi priložnostmi z St. Jean de Montom
Selekcija Drave U-12 s trenerjem Brankom Žgecem in spremljevalko ekipe Brigito Gorišek.
(0:2). Modro-beli so bili v svoji skupini drugi in so posegli v boj za mesta od 5. do 8.
Prav trde in naporne tekme v skupini II so bile vzrok, da je v nadaljevanju proti Chanceauxu ptujskim naraš-čajnikom nekoliko pošla sapa, za povrh pa jih je zapustila športna sreča. Po težkem boju so srečanje izgubili z 1:2.
Dvoboj za končno 7. ali 8. mesto je bil negotov. Klonila je odlična ekipa La Ricttie in športno priznala premoč Štajercev z 2:1.
»Na izredno kakovostni mednarodni in v Evropi spoštovani turnir smo odšli popolnoma neobremenjeni in dobro razpoloženi. Zavedali smo se, da je že nastop na tako velikem tekmovanju za nas velika čast ter hkrati odgovornost, saj smo med drugim predstavljali našo državo, ki je v svetu vsi še ne poznajo. Če kje, potem je bila v Franciji promocija slovenskega in ptujskega nogometa res povsem dosežena. Ob tej priložnosti se Mestni občini Ptuj, staršem otrok kot tudi sponzorjem iskreno zahvaljujem, da so nam omogočili udeležbo na reviji mladih nogometašev Europousse 2005,« je pohvalno ocenil petdnevno bivanje v Franciji strateg Nogometne šole Drava Ptuj Branko Žgeč.
Za Ptujčane so igrali: Tomaž Bezjak, Matija Gorican, Aljaž Horvat, Rok Kajzer, Matej Kolednik, Smiljan Kos, Denis Perger, Blaž Pongrac, Da-len Simonic Dabic, David Verdenik, Luka Zemljaric, Tomaž Zorec. Trener: Branko Žgec. Pomočnik trenerja: Branko Kajzer. Predstavnica kluba: Brigita Gorišek.
Ivo Kornik
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Drava; NEDELJA ob 15.15: Primorje - KD Olimpija; NEDELJA ob 17.00: Publikum - Domžale
LIGA ZA OBSTANEK -SOBOTA ob 16.30: Maribor Pivovarna Laško - Zagorje, Ljubljana - Koper; NEDELJA ob 16.30: Mura - Bela krajina.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Rudar Velenje - Šmartno, Svoboda -Factor; NEDELJA OB 16.30: Nafta - Dravinja, Krško - Koroška Dravograd, Izola Argeta - Livar, Supernova Triglav - Aluminij.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 17. KROGA: Kovinar Štore - Šoštanj, Šmarje pri Jelšah - Tišina, Stojnci -Železničar, Paloma - Križevci, Pohorje - Črenšovci, Veržej - Zavre, Bistrica - Holer-muos Ormož [TAJERSKA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Središče - Zreče, Gerečja vas Unuk-šped - Oplotnica, Boč - Mons Claudius, Kovinar Ferina - Šentilj Jarenina, Rogaška Crystal - Tehnotim Pesnica, Brunšvik - Malečnik, MU Šentjur - AJM Kungota.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Cirkulane - Hajdina, Mark 69 Rogoznica - Skorba, Dornava - Bukovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Podvinci; NEDELJA ob 16.30: Markovci - Podlehnik, Gorišnica - Slovenja vas.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zgornja Polskava - Grajena, Apače -Leskovec, Spodnja Polskava - Lovrenc; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Tržec.
ROKOMET
1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Jeruzalem Ormož - Sviš (sobota ob 19.00), Trimo Trebnje -Gold club, Termo - Rudar Trbovlje, Prule 67 - Adria Krka, Gorenje - Prevent (torek 12. 4.), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško (sreda 13. 4.)
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Velika Nedelja - Ribnica, Dobova - Mitol Sežana, MIP Gorica Leasing - Gorišnica, Cerklje - Pekarna Grosuplje, Dol TKI Hrastnik - Slovan.
2.	SLOV. MOŠKA ROKOMETNA LIGA (ZA UVRSTITEV OD 9.-14. MESTA) PARI 3. KROGA: Drava Ptuj - Duplje, Mokerc - Radeče, Ajdovščina - Maribor
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 8. KROGA: Benedikt - Prevalje, Formis Bell - Zavarovalnica Maribor Ljutomer, Luka Koper - Sloving Venus Vital.
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 21. KROGA: Savinjska Šempeter - Ptuj, Ecom Tabor - Kočevje, Mislinja -Hitachi, Mladi Jesenice - Šentvid, Ljubljana II. - Dravograd, Comet Zreče - Solkan.
Danilo Kajnsek
Planinski kotiček
Izlet na Krim in Iški vintgar
Sedaj že dodobra prebujena pomlad, topli in daljši dnevi, zelenilo, ki zamenjuje gola drevesa kar samo po sebi vabijo v naravo na sprehod. Pred vami je lepa priložnost, da ob počitkih v prijetnem naravnem ambientu začutite svež veter in novo energijo preden vas zajame poletna vročica.
Tokrat se bomo podali na obrobje Ljubljane, nad Ljubljansko barje. Poiskali bomo Iški vintgar in obiskali Krim. Za Krim je najbrž že marsikdo slišal. Gre za osamelec na južnem robu ljubljanske kotline, ki se pne čez 1000 metrov visoko in je kot naročen za lep razgled, če nam je le vreme naklonjeno. Malo manj poznan pa je Iški vintgar. Predstavlja ozko in strmo dolino, ki jo je izdolbla voda, potok Iška. Dolina je tako ozka, da je komaj prostora za pešpot, po kateri se bomo uvodoma tudi mi sprehodili. Zato pa je toliko globlja, saj se ponekod spusti do 400 metrov globoko. Po vrnitvi iz doline se bomo vzpeli po pobočjih Krima, vmes pa obiskali še nekdanjo partizansko bolnišnico Krvavica.
Če se nam boste pridružili, se dobimo v soboto, 16. aprila 2005, pred železniško postajo Ptuj ob 7. uri. Do torka, 12. aprila, je potrebno v pisarni Planinskega društva na Prešernovi 27 v Ptuju poravnati ceno izleta, ki znaša 2.500 SIT za mladino in 2.700 SIT za odrasle. Vrnitev je predvidena do 20. ure. Potrebna je planinska oprema za sredogorje. Med potjo se bo možno okrepčati v dveh planinskih postojankah. Pot je nezahtevna, skupne hoje bo cca. 5 ur. Vodil bom Peter Šilak s sovodniki. Vabljeni!
Peter Silak

TRADICIONALNEGA KARATEJA ZA ODRASLE.
ŠC PTUJ(trim kabinet) VPIS V TOREK, 12. 4. 2005, OB 19.URI
041 699 639
Ljubljana • Okrogla miza na FDV
Nova vlada nedostopna novinarjem?
Sredi marca so študentje 4. letnika novinarstva na Fakulteti za družbene vede organizirali okroglo mizo z naslovom Spremembe v medijih po jesenskih volitvah. V skoraj dvourni debati so razpravljali o tem, kako slovenski mediji poročajo o vladi in opoziciji, o morebitnih političnih pritiskih na urednike in o pritožbah o domnevni neuravnoteženosti novinarskega poročanja.
O omenjenih problemih so spregovorili Majda Širca (poslanka LDS), Darijan Košir (odgovorni urednik Dela), Igor Kršinar (novinar Maga), Tanja Starič (odgovorna urednica informativnega in izobraževalnega programa TVS), Marko Milosavljevič (predavatelj na FDV) in Darja Zgonc (odgovorna urednica informativnega in športnega programa POP TV).
Ob samem začetku so prisotni najprej komentirali dejstvo, da vlada domnevno ni uspela najti niti enega kompetentnega predstavnika, ki bi sodeloval na omenjeni okrogli mizi. Večina prisotnih predstavnikov medijev je tudi sama spregovorila o težavah, ki jih imajo v komuni-
Zmagovalec
■iPKD Rastkô; delniški vzajemni sklád.~

ciranju z Janševo vlado.
Osredotočili so se tudi na mnenje predsednika vlade Janeza Janše, ki je izjavil, da vlada ni imela 100 dni miru in da se je večina medijev iz provladnih prelevila v proopozicijske. Kot je povedal Darijan Košir, odgovorni urednik Dela, ga izjava Janeza Janše ni popolnoma nič spremenila. »Nova vlada ne zna ali noče komunicirati z nami. Tudi sam sem Janšo dvakrat prosil za intervju, pa ni hotel,« je še dodal Košir. O tem, da je vladne uradnike težko dobiti pred mikrofon, je govorila tudi Tanja Starič, odgovorna urednica informativnega in izobraževalnega programa na TVS, ki je obenem tudi poudarila, da je opozicijo lažje dobiti pred mikrofon in da je bilo tako tudi pred jesenskimi volitvami. »Nacionalna televizija je vedno sporna, za vlado in opozicijo. Oboji so prepričani, da smo bodisi proopozicijska bodisi prokoalicijska,« je še poudarila Staričeva. Svoje izkušnje s poročanjem o vladi in opoziciji pa je razkrila tudi Darja Zgonc, nekdanja voditeljica dnevnoin-formativne oddaje 24 ur, ki je
Najdonosnejši
siovensKi vzajemni sklad v zadnjih 3 letih
s povprečnojetno, donosnostjo fT ^ (2002-2004):i
Piše: Rajko Topolovec
od septembra lani odgovorna urednica informativnega in športnega programa POP TV. »Nas imenujejo Janševa TV, Kučanov medij, LDS-ov medij ^ Dokler nas kritizirata obe politični strani, dokler nas uvrščajo med vse, smo mi zadovoljni. Trudimo se biti kritični,« je poudarila Zgončeva in dodala, da meni, da so v prvih 100 dneh vlade bili še preveč prizanesljivi.
Vsi prisotni predstavniki medijskih hiš so zagotovili, da niso trobilo ne vlade ne opozicije, kar pa se tiče neposrednih političnih pritiskov na uredni-kovanje, pa naj jih pri nas ne bi bilo.
Dženana Bećirović
Dvojni jubilej abraliama v Kidričevem

Barake lazareta okrog 1915-1918
Nadaljevanje iz številke 18 Že v času Avstro-Ogrske je Sterntal štel vsaj petkrat več duš kot bližnji dvatisočletni Ptuj. Po dvajsetih letih sorazmerno mirnega življenja v kraljevini Jugoslaviji, pa se je po okupaciji Nemcev izvirno Strnišče spet preimenovalo v Sterntal. Kot je v prvo o njem "odločal" dostopen gozdni prostor in že zgrajena železnica ter številne ceste, gramoz in les na licu mesta, dovolj vode, kmečko zaledje in bližina Ptuja, je tem lažje razumeti nemško odločitev v drugo, ko so se k tem nekdanjim atributom vojaških ugodnosti pridružili še: dovolj elektrike, bližina zasavskega premoga in tudi so-
razmerna bližina madžarskega ter istrskega boksita in ne nazadnje tudi dovolj pridni rok.
Pa se še malce povrnimo v prejšnje stoletje - v avstro-org-ski Sterntal, ki je sprva nameraval biti le taborišče za njim sovražne vojake, ki so jih ujeli v Karpatih in Galiciji (2.400 borcev carske Rusije) in ne, kot se je po tem izkazalo - velika vojaška bolnica za ranjence iz Soške fronte. Ko pa je oktobra 1918 utihnilo orožje prve svetovne vojne, je nova oblast SHS oziroma Dravska Banovina za celotni kompleks vojaške bolnice v Strnišču začela iskati kupca. Med tem pa je v nekaj barak vselila brezdomce iz Primorske, ki jim je vojna vihra ob
Pravnik svetuje
Poslanska imuniteta
V tem prispevku želim prikazati sedanje ustavne določbe o poslanski imuniteti in predloge političnih strank oz. njenih poslancev o njeni bodoči ureditvi. Kot vir informacij so mi bila poročila, objavljena v časopisu Večer.
Kaj pomeni beseda imuniteta in kakšen je njen namen?
Posebno zavarovanost v ustavi določenih oseb oz. poklicev pred uporabo nekaterih zakonov zoper njih imenujemo z besedo »imuniteta«, ki izvira iz latinščine.
Namen poslanske imunitete
je:
-	da poslanec lahko svobodno razpravlja in odpira delikatne teme, ne da bi tvegal sodne postopke,
-	da se doseže nemoteno delovanje in sklepčnost državnega zbora in njegovih delovnih teles.
Sedanje določbe
Člen 83. Ustave RS (Ur. l. RS št. 33/91) se glasi:
»Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenja ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let.
Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.«
Kdo lahko zahteva imuniteto, kdo in kdaj ter koga mora obvestiti državni organ, če gre za priprtje oz. za začetek kazenskega postopka zoper poslanca, kakšne so pristojnosti mandatno-imunitetne komisije itd. - vse to je določeno v ustreznih paragrafih poslovnika državnega zbora (Ur. l. RS št. 40/93), o čemer sem že pisal v članku »Lahko poslanec pride pred sodišče«, objavljenem v Tedniku št. 2/95.
Po časovnem zaporedju predlagani predlogi za spremembe, dopolnitve in črtanje določb čl. 83 Ustave RS
1/ Že v minulem mandatu je
bivša poslanka SNS Sonja Areh Lavrič kot prvopodpisana vložila predlog za dopolnitev oz. spremembo 83. čl. Ustave, po katerem bi bili poslanci zaščiteni pred kazenskimi in civilnimi postopki ne le med razpravami v državnem zboru, pač pa tudi »v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije« nasploh. Predlagana sprememba ustave ni dobila potrebne večine (glej članek »Imuniteta znova v ospredju« in izjavo poslanca Jelinčiča, objavljeno v Večeru 08. 12. 2004).
2/ Od začetka decembra 2004 je v parlamentarni proceduri predlog opozicijskih strank ZLSD in LDS, ki predlagata, da bi poslanec imel le poklicno imuniteto, ko ne bi bil ne kazensko, ne civilno odgovoren za mnenje ali glas, ki ga izreče na sejah državnega zbora ali sejah njegovih delovnih telesih. Nepoklicno imuniteto poslanca, ki poslanca ščiti ,tudi ko ne opravlja svoje funkcije, pa bi ukinili.
3/ V januarju 2005 pa je tudi koalicijska četverica: SDS, Nsi, SLS in DESUS vložila v parlamentarno proceduro svoj predlog, da se v ustavo zapiše: »Poslanec v času mandata ne sme biti priprt ali zaprt, niti se zoper njega ne sme voditi kazenski ali drug uradni postopek na način, ki bi mu oviral sodelovanje pri delu državnega zbora ali njegovih delovnih teles, razen če je bil poslanec zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let« (glej članek »V proceduri sta koalicijski in opozicijski predlog za ureditev poslanske imunitete«, objavljen v Večeru 20. 01. 2005).
4/ Že v januarju leta 2005 pa so SDS, NSi in SLS svoj pod točko 3 omenjen predlog umaknile in vložile novega, ki imuniteto popolnoma ukinja (glej članek »Slovenija kot evropski unikum?«, objavljen v Večeru 29. 01. 2005).
Za spremembo sedanje ustavne določbe o imuniteti poslancev bo potrebno
vstopne pTmizije.
Za več informacij pokličite 080 12 08.
najmanj vsaj 2/3 poslanskih glasov
Po poročilu v Večeru, dne 05. 03. 2005, je predsednik državnega zbora in ustavne komisije g. France Cukjati poslanskim skupinam poslal vprašalnik o predlogih, navedenih zgoraj pod točko 2 in 4, z namenom, da bi ugotovil ali ima kateri od teh predlogov vsaj 60 glasov podpore. Če bo ugotovitev negativna, bodo poslanci g. Grims, g. Potrč in g. Cukjati sedli skupaj za mizo in poskušali najti kompromis.
Po mnenju mnogih državljanov in državljank, ki zasledujejo že več mesecev trajajočo tozadevno parlamentarno razpravo, poslanci nimajo resne volje najti skupnega predloga, temveč branijo zgoraj omenjena predloga tudi z namenom, da obdržijo stare in pridobijo še nove volivce in volivke, ki v zmanjšanju oz. odpravi poslanske imunitete vidijo korak k enakopravnosti pred zakonom vseh državljanov oz. državljank.
Po mnenju mnogih pravnih strokovnjakov in tudi poslancev pa ukinitev poslanske imunitete ne bi bila niti v Sloveniji niti v Evropski uniji dobro sprejeta.
Moje mnenje, ki pa ni osamljeno, je, da bi tudi v Sloveniji sprejeli vsebinsko enako določbo o imuniteti poslancev, kot jo vsebuje evropska ustava, ki določa (citiram iz Večera z dne 05. 03. 2005) »da se zoper člana evropskega parlamenta ne sme začeti sodnega postopka zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti«.
Mirko Kostanjevec
Soči porušila domove (535). Od 23.12.1920 do 20.9.1922 pa je oblast tudi del kompleksa barak odstopila ruskim beguncem oziroma upornim borcem carskega generala Wrangla, ki so zbežali pred Leninovo morijo. Za te - že druge Ruse v
tem kraju zadnjih pet let (842) - pa še velja povedati, da so to bili vojaški študenti, ki jim je z učitelji vred za ceno 1.634 pozneje ustreljenih mornarjev uspelo pobegniti iz Sevasto-polskega pristanišča na Krimu. Decembra 1921 pa se je za celoten kompleks v Strnišču (295 objektov) le našel kupec, ki je zanj odštel 8.500.000 kron (krone so v Banovini veljale kot vzporedna valuta dinarju do 1.1. 1922). Bil je to ptujski trgovec in proizvajalec šampanjca Franc Čuček, ki je s pijačo
oskrboval to taborišče že prej. Novi lastnik je nato v Strniških barakah organiziral vrsto (28) manjših industrijskih obratov, ki so več ali manj životarili, največjega - tovarno lokomotiv iz Brna in po nekaterih informacijah tudi tekstilni Tivar (današnji Varteks) - pa mu ni uspelo realizirati. S stečajem je avgusta 1928 kompleks prevzela Ljudska posojilnica Ljubljana in z razprodajo vsega imetja odpravila vse upnike. V zemlji je ostala le kanalizacija, kopališki bazen in pokopališče
s cerkvico. Tukajšnjo graščino pa je dobil v upravljanje in poznejši odkup Čučkov gospodarski prijatelj gospod Bonča. Ob tem pa velja, da je Čučko-vo industrijsko obdobje v tem kraju tisti začetni mejnik, ki še Kidričevo danes zaznamuje kot izrazito industrijski kraj.
Ponovno zasajen gozd na nastalih jasah nekdanjega lazareta se je ravno docela opomogel, ko so aprila 1941 Nemci iz naftalina privlekli že nekoč uporabljeni Sterntal.
Nadaljevanje prihodnjič
KD Rastko, delniški vzajemni sklad - ZMAGOVALEC
i
TBK^OSO 12081
^ta BREZPLAČEN KLIC
^kd-grauM
Zaupanje ima ime. Vzajemni slcladi KD.
Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Rastko, delniškega vzajemnega sklada, s katerim upravlja KD investments d. o. o., Celovška 206, Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekt. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti.Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Iz izračuna so izvzeti vstopni stroški vlagatelja v enote premoženja vzajemnega sklada, ki bi sicer znižali prikazano donosnost. Najvišji vstopni stroški za KD Rastko, delniški vzajemni sklad, znašajo 3 % in se v primeru višjih vplačil znižajo v skladu z lestvico, opredeljeno v veljavnih pravilih upravljanja.
Foto: arhiv
Iščete svoj stil
Marjana na spomladanskem potepu
Marjana Korošec je Ptujčanka, prodajalka, ki se vsak dan giblje med trendovskimi modnimi oblačili. Mamica 4-letnega Mihca, ki zapolnjuje ves njen prosti čas. V družini načrtujejo še enega na-dobudneža ali navihanko. Njena želja je, da bi bili vsi zdravi in srečni. Za akcijo Iščete svoj stil se je odločila iz radovednosti.
Foto: Črtomir Goznik
Marjana prej ...
. pozneje.
V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice, po limfni drenaži so ji kožo še zmasirali. Postopek nege so zaključili z nanosom kreme, primerne za mastno kožo, kakršna je njena. Uredili so ji obrvi.
Popust Frizerstva Stanka v aprilu
V Frizerskem salonu Stanka se je frizer Denis Horvat pri Marjani trudil doseči spomladansko nianso barve, ki se preliva v štirih različnih tonih, od svetlejše medene ni-anse do intenzivno oranžne. Glede na to, da so bili lasje predhodno pobarvani v zelo svetlo blond barvo in precej poškodovani, je uporabil prelive produkta Wella Touch Color, ki so zelo negovalni in ne delujejo tako agresivno na las kot barve. Pri striženju je bil poudarek na sprednjem delu. Ker ima Marjana visoko čelo ji je svetoval, da nosi lase predvsem naprej. Celotna oblika je pretežno stanjšana in
Foto: Črtomir Goznik
Marjana v oblačilih iz pomladne kolekcije blagovne znamke Naf Naf in čevljih Peko
resasta, tako da frizura pade bolj prožno in razgibano. Končna oblika pričeske se
je lepo skladala z izbranimi športno-elegantnimi oblačili iz prodajalne Naf Naf.
Nina Škerlak je make up pričela s svetlim tekočim korektorjem, s katerim je po-svetlila predele okrog oči, za celotno podlago pa je uporabila kompaktni puder. Oči je očrtala in nanesla senčila v bakrenih tonih ter trepalnice poudarila z maskaro. Poudarila je tudi lička, na ustnice pa nanesla močneje obarvani glos.
Nadvse vitka Marjana si glede na svojo postavo lahko privošči dobesedno vse. Oblekla je krilo in jakno iz bombaža, čokoladno rjave barve, ki spominja na safari stil, ter oranžno potiskano svileno
Ljutomer
bluzico, ki se lahko zaveže tudi okrog vratu in tako nadomesti ogrlico, v tem primeru "afro" ogrlico. Piko na i so naredile Pekove oranžne balerinke, ki so kot nalašč za športno in sproščeno razpoloženje. Barve so življenje, zato jih priporočamo tudi Marjani, kot tudi športno-ele-gantna oblačila.
V Športnem studiu Olim-pic bo Marjan vadila v izbranem programu mesec dni brezplačno. Poudarek bo na utrjevanju mišičnega tonusa, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Razstava del M. Metlikoviča
"Osnovni ustvarjalni izziv pri nastajanju cikla ilustracij za knjigo Stanka Janežiča Klicanje - Sveto pismo v pesmih je bil v tem, kako univerzalno sporočilo svetopisemskih pripovedi, tokrat dopolnjenih z Janežičevo pesniško interpretacijo, prevesti v jasne, sveže in prvinske likovne forme, ki bi kot po principu resonance najprej v meni, potem pa v gledalcih vzbudi-
le izbranim prizorom ustre-zajočo izrazno sugestivnost," je ob otvoritvi svojih razstavljenih del v Ljutomeru dejal akademski slikar Matej Me-tlikovič (desno - v pogovoru z vodjem ljutomerske galerije Antonom Ratiznojnikom) iz Ljubljane. Razstava bo v prostorih ljutomerske galerije Ante Trstenjak na ogled do 29. aprila.
MŠ
^"^IVI

Skrbimo za udobnejše
AKCIJSKA RAZPRODAJA
ZARADI SELITVE NA NOVO LOKACIJO - OBRTNA CONA NOVI JORK MARKOVCI DO KONCA APRILA RAZPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV -20% IN KERAMIČNIH PROŠČIC OPUŠČENIH PROGRAMOV -25%
Izvajamo tudi vsa instalacijska in keramičarska dela.
Za ostalo blago nudimo ugodne cene, pri plačilo z gotovino nudimo 5% popusta ali možnost plačila na obroke.
Ljubljana • TA Sonček predstavila svoje načrte
Gulet dobil krila
Gulet, blagovna znamka, ki jo trži turistična agencija Sonček, je v letu 2004 nastopil v Sloveniji z velikimi pričakovanji in ambicioznim poslovnim načrtom, kljub temu pa je zaključek leta presegel vsa pričakovanja.
"World of TUI se je z blagovno znamko Gulet v letu 2004 uvrstil med prve tri organizatorje turističnih potovanj v Sloveniji, s čimer se je potrdila pravilna usmeritev pod-
jetja. Vsa optimistična pričakovanja so bila presežena, zato zastavljeno pot v začetku nove sezone razvijamo še bolj samozavestno," je na tiskovni konferenci v Ljubljani povedal Miro
Primorac, direktor turistične agencije Sonček, ki v Sloveniji zastopa Gulet.
In katere so letošnje Guletove novosti? Sredozemskim destinacijam
Foto: arhiv
Miro Primorac, direktor TA Sonček, ki v Sloveniji zastopa Gulet.

Od letos lahko na Mallorco letite tudi z Brnika.
Foto: jš
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Mogočna dela
Kitajska je po površini tretja, po številu prebivalcev pa največja država. Na njenem ozemlju so odkrili bogata arheološka najdišča. Ta pričajo, da gre za eno najstarejših civilizacij, po pomenu enakovredno staro egiptovski, staro babilonski in staro indijski kulturi.
Kitajska zemlja je skrivala najstarejše ostanke človeške vrste. Bregova Rumene reke sta pred pet tisoč leti nudila zatočišče močni neolitski kulturi. Sledilo je obdobje, ki se je začelo približno tisoč šesto let pr. n. št.. Kitajska je bila takrat nedefinirano območje, ki so ga poseljevala različna plemena naroda Han. Živela so v plemenskih državicah, ki so se med seboj merile, slavile zmage in poraze ter podrejale druga drugo. Gonilna sila, ki je omogočala njihov obstoj, je bilo delo sužnjev.
Odkritje uporabnosti železa in s tem povezan razvoj kmetijstva sta sprožila preobrazbo sužnjelastni-škega sistema v fevdalni sistem. Leta 212 pr. n. št., je vladarju države Qin uspelo združiti državice na prostoru današnje Kitajske. Imperij, ki je obstajal le šestnajst let, je vtisnil Kitajski močan pečat. Tradicija cesarstva se je obdržala skozi petindvajset dinastij. Občasno so jo pretrgali le padci vladarskih hiš in odcepitve posameznih območij. Nikjer drugje se nobena državna ureditev ni obdržala toliko časa. Po opijski vojni leta 1840 je sledilo obdobje tuje nadvlade, ki
se je končalo leta 1949 z nastankom Narodne republike Kitajske.
Čudoviti roman je zgodovina pisala z žlahtno pisavo kitajske keramike, bronastih kipov, izdelkov iz lakiranega lesa in drugih bogastev, ki so se in se še nahajajo v grobnicah. Poglavja so debelo podčrtana s prelepimi palačami, rečnimi kanali, namakalnimi sistemi, z veličastnim kitajskim zidom ... Mogočne zamisli,
ki so se porodile v glavah cesarjev, je omogočila močna despotska država. V njej je človek pomenil komaj kaj več od »neumne« delovne živali. Svetla mesta v knjigi so še iznajdba vzvoda, samokolnice, smodnika, kompasa, tiska, papirnatega denarja in še bi lahko našteval. Drugi narodi so te dobrine ponovno odkrivali mnogo let kasneje.
Čudno je, da velika in pestra kultura ni imela močnejšega vpliva na druge dežele. V tem času so že obstajale različne trgovske poti in med njimi znana svilena pot. Odgovor je potrebno iskati v zaprtosti njenega fevdalnega sistema, v njeni oddaljenosti in njenih razsežnostih.
Janez Jaklič Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Jaklič
Kitajski zid je edina zgradba človeških rok, ki se z prostim očesom vidi z lunine površine.
(Grčija, Turčija, Tunizija ...) v letošnji sezoni dodajajo Mallorco. Vrhunski produkt, ki so ga pripravili v sodelovanju s podjetjem Adria Airways, bo potnikom na voljo z Brnika.
Trend zgodnjih rezervacij se zaradi visokih popustov stopnjuje. Za 14-dnevno bivanje v Magic Life all inclusive klubu znaša popust za zgodnje plačilo 24.000,00 SIT na osebo. Vse kaže, da bosta hit letošnje sezone Turčija in Tunizija.
Samo pri Guletu je v ceno aranžmaja vključen osnovni paket zavarovanja odpovedi in brezplačni parkirni prostor na brniškem letališču, ki so ga potniki odlično sprejeli.
Številni potniki so bili nemalo presenečeni, ko so po temeljitem primerjanju cen pri Guletu in drugih ponudnikih izračunali prihranek do 25 % za enakovredno storitev pri naslednjem najugodnejšem ponudniku. Gulet tudi v novi sezoni ostaja sinonim za dobre cene in vrhunsko storitev za najzahtevnejše potnike.
"Z nenehnim razvojem programov in skrbjo za zadovoljstvo potnikov želimo postati vodilni organizator na področju potovanj z organiziranimi (čarterskimi) poleti v Sloveniji," je še povedal Miro Primorac.
jš
Nagradno turistično vprašanje
Brezplačno svetovanje
Ptuj ima vse pogoje, da razvije svoje turistične potenciale in postane eden osrednjih kontinentalnih turističnih biserov Slovenije. Premiki v tej smeri so že opazni.
Ambiciozno se razvijajo Terme Ptuj, kjer bodo pričeli poletno kopalno sezono že konec aprila, ko bodo odprli obnovljen stari del termalnega kopališča z novim velikim otroškim bazenom. Septembra pa načrtujejo začetek gradnje prvega hotela, s čimer bodo na najboljši možni način obeležili 30-letnicoposlovanja.
Drugačen duh je zavel tudi v mestnem jedru, kjer se bodo ob poletnih prireditvah povezovali najrazličnejši ustvarjalci in organizatorji prireditev. LTO Ptuj bo pridobil sredstva na razpisu ministrstva za gospodarstvo v višini nekaj nad 31 milijonov tolarjev. V okviru projekta »Ptuj, zakladnica dobrega počutja« se bo razvijalo in tržilo turistično območje Ptuja, Haloz, Slovenskih goric in Ormoža. Poudarek bo na wellness programih, zdraviliškem turizmu, ponudbi jahanja, golfa, kolesarjenja, vinsko-turističnih cest, kulturni dediščini in še čem, kar ponuja to območje.
Foto: Črtomir Goznik
Za promocijo turizma širšega območja naj bi LTO Ptuj v prihodnjih treh letih porabil 17 milijonov tolarjev. Za izobraževanje in usposabljanje pa bodo v naslednjih letih namenili nekaj manj kot 4 milijone tolarjev. Da bi izboljšali turistično ponudbo in jo usmerili v želeni razvoj, bodo vsakih deset dni izvajali brezplačno svetovanje za vse zainteresirane turistične ponudnike.
Mariborska Turistična zveza in Turistično društvo Ptuj bosta v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj danes ob 13. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu podelila blizu 50 priznanj ob zaključku projekta ocenjevanja kakovosti storitev v turizmu: priznanja z zlatim znakom, s srebrnim znakom in bronastim znakom ter pisna priznanja.
Dan Zemlje praznujemo 22. aprila, je pravilni odgovor na zadnje nagradno vprašanje. Nagrado bo prejela Marjana Sodec, Pobrežje 21 b, Videm. Danes vprašujemo, katero obletnico osvoboditve mesta Ptuja, spominski dan je 8. maj, praznujemo letos. Nagrada za pravilen odgovor sta stopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v i Štajersl
uredništvu Štajerskega tednika do 15. aprila.
MG
ŽUSTERNA
3* Aquapark, kopanje, tobogani whírípooli, otroški bazen
do 22.4y2D/POL od 17.180
Sonikov klub v POREČU
3* hoteli, aktivne počitnice, brezplačna pijača ob večerji
27.4y5D/POL od 25.900
MAKARSKA R., BaSka Voda PARIZ	TURČIJA
3* app. Pavič, sončnik in ležalnik na S-dnevni avtobusni izlet, Disneyland, S* hotel in izlet v Pamukkale,
odlično slovensko vodenje
22.4/5D/NZ 39.900
plaži, otrok do 12 let 50% popusta
junij/7D/NZ od 34.900
Sonikov klub "Narodni parki" GRČIJA, Rodos
3* Borovnik (otok Murter), obisk 2* Manos, polet letala iz U, 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz (14D od 94.200)
27.4y5D/POL+BUS 39.900 junij/7D/NZ od 72.600
odhod letala iz avstrijskih letališč
16.4./7D/AI	75.820
ŠPANIJA, Mallorca
2* Grada, polet letala iz U, (14D od 107.300)
junij/7D/P0L od 83.300
GRČIJA, Kreta
3* Kalia, polet letala iz U, (14D od 118.600)
junij/7D/P0L od 84.400 TUNIZIJA
4* hotel in 2-dnevni puščavski safari, letalo iz Ljubljane
rnajjunijOD/Aimod 109.900
SONČEK
TUI potovalni contar Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 02/22 080 33 • www.sanchak.cam Woridof TUI
Kuharski nasveti
Timijan
Timijan raste na domačem vrtu kot večletni grmiček in je ena izmed najbolj razširjeni dišav širom po svetu, saj poznamo okrog 100 različnih vrst timijana. Ob Sredozemskem morju samoniklo uspeva na sončnih travnikih in med skalovjem. Rastlina požene več pokončnih, rahlo dlakavih poganjkov z majhnimi, ozkimi sivo-zelenimi lističi ter v klase zbranimi belimi do belorožnatimi cvetovi. Pri nas te cvetove lahko opazujemo že v maju in do pozne jeseni.
Domovina timijana so dežele ob Sredozemskem morju in mala Azija, kjer raste divje, sicer pa timijan v začimbne namene gojijo v mnogih deželah. Večji pridelovalci timijana so Francija, Španija in Grčija, prav tako to dišavo uspešno gojimo tudi pri nas. Kot dišavo in začimbo uporabljamo s stebla osmukane sveže ali posušene lističe ter cvetni vršiček. Lahko uporabimo cele liste in cvetove, zdrobljene in mlete. V kolikor timijan meljemo ali drobimo, to naredimo tik pred uporabo, sicer izgubi svojo tipično aromo.
Timijan tako kot šatraj, lovor, rožmarin, žajbelj in majaron spada med tako imenovana krepka zelišča. Zato ga nekateri uvrščajo med dišave, spet drugi med začimbe. Za njih je značilno, da so odporne proti mrazu, žgočemu soncu in tudi vročemu kuhinjskemu loncu. Zaradi po večini močnega okusa jih vedno uporabljamo pri pripravi toplih jedi, razen v redkih izjemah, kjer
Odgovor: Mačja kuga (Enteritis infectiosa felium) je akutna febrilna virusna bolezen mačk. Povzročitelj je virus, ki sodi med parvo viruse in vsebuje DNA. Za virus je značilno, da je zelo infektiven, ni pa zmeraj enako virulenten. Možnost za okužbo je velika pri vseh
jih količinsko uporabljamo manj. V posušeni obliki je njihov okus mehkejši, vendar bolj intenziven. V evropski kuhinji timijan in lovor pogosto uporabljajmo skupaj, tej kombinaciji se pridruži še peteršilj. V kolikor pa želimo izraziti zeliščni okus, lahko zmešamo več omenjenih dišav in začimb in dobimo na primer v svetu znano in uveljavljeno mešanico, in sicer herbes Provence, ena redkih primerov, ko šatraj in rožmarin mešamo še z ostalimi zelišči.
Timijan ima značilen prijetno, močno dišeč in aroma-tičen vonj, nekoliko grenkega in ostrega okusa. Vsebuje od 1,5 do 2,5 % eteričnega olja. Glavna sestavina eteričnega olja je timol, po katerem diši cela rastlina in ji pripisujejo tudi ostrino okusa. Zraven eteričnih olj timijan vsebuje še čreslovine, glikozide in smole. Če pogledamo samo kemijsko sestavo timijana, vsebuje 8 % vode, 9 % beljakovin, 7,5 % maščobe, 64 % skupnih ogljikovih hidratov in 19 % celuloznih vlaken.
Glede uporabe v kuhinji je timijan vsestransko uporabna začimba. Svežega ali
Mokri smrček
Vprašanje bralke Špele iz Cirkovc: Prosim, če mi lahko poveste kaj več o mačji kugi, saj so nam na tak način poginile že 3 muce. Ali je lahko prenašalka mati teh muc, ki je zelo zdrava? Obiskali smo veterinarja, ki pa nam je zagotovil, da proti tej bolezni ni pomoči. Prosim, če mi lahko poveste nekaj stvari, kako kljub bolezni podaljšati življenjsko dobo in kakšne so možnosti za okužbo? Hvala za odgovor.
mačkah, ki nimajo ustrezne zaščite (niso cepljene). Najhuje zbolijo mlade muce do 1 leta starosti, pri katerih je smrtnost med 60 in 80 %. Za mačjo kugo zbolijo tudi odrasle mačke. Osnovni vir in rezervoar virusa so bolne živali, ki virus raznašajo in izločajo z vsemi sekreti in
posušenega uporabljamo pri izboljšanju okusa juh, sploh kislih, mesnih, nekaterih zelenjavnih, krompirjevih. Timijan se po okusu poda s paradižnikom, tako bi paradižnikovo solato lahko nežno izboljšali tudi z dodatkom mletega ali fino strtega timijana. Prav tako timijan uporabljamo kot začimbo pri pripravi številnih omak, ki jih ponudimo ob mesnih ali zelenjavnih jedeh. Timijan se po okusu ujema s številnimi vrstami mesa, predvsem s svinjino, govedino, perutnino, divjačino in ovčjim mesom. Timijan uporabljamo kot začimbo za mariniranje rib in zelenjave ter z njim izboljšujemo zeliščne kise.
Timijan je tudi sestavina mešanice začimb, ki jo imenujemo fines herbes - in je mešanica številnih dobrih dišav in začimb. Uporabljamo jo pri številnih mesnih jedeh in v francoski kuhinji. Timijan je dokaj močna začimba, zato ga uporabljamo pazljivo, oziroma vedno najprej dodamo manjšo količino in ga po potrebi še dodajamo. V kolikor uporabljamo sveži timijan, ga uporabimo kot celo vejico, ki jo pred serviranjem odstrani-
ekskreti (slina, urin, blato ...). Domneva se, da virus prenašajo tudi insekti, ki sesajo kri (klopi, bolhe, komarji Poleg domače mačke so za virus dovzetni tudi divje felide (ris, tiger, nerc, leopard ...).
Bolne živali močno bruhajo in imajo drisko ter povišano telesno temperaturo. So otožne, odklanjajo hrano in vodo. Večinoma so močno dehidrirane, iz oči in nosu se jim poceja mukopurulenten izcedek (gnojno vnetje očesnih veznic in nosne sluznice). Bolezen se večinoma konča s poginom živali.
Tiste živali, ki mačjo kugo prebolijo, so imune (odporne) do konca življenja. Mačke najbolj učinkovito
mo. Timijan zelo cenijo tudi v mesni industriji, predvsem pri pripravi kuhanih klobas in poltrajnih klobas. Timijan je pogosto dodatek številnih zeliščnih likerjev. Eterično olje timijana je zaradi fenolnih sestavin, ki jih vsebuje, dober antiseptik, zato ga kozmetična industrija uporablja pri pripravi nekaterih kozmetičnih preparatov.
V številnih receptih najdemo pojem, kot so začinimo ali po okusu začinimo. Praviloma to pomeni, da jed poskusimo in po lastni želji dodamo sol ali poper, včasih to pomeni, da dodamo začimbe in dišave, ki so v receptu navedene, tako velja tudi za timijan. Kako močno naj bo jed začinjena, pa je končno osebna odločitev, odvisno od lastnega okusa in od tega, kako močno se odzivajo naši okuševalci živil. V starem Egiptu so timijan uporabljali tudi kot sredstvo za dišavlje-nje, danes pa ga zraven uporabe kot začimbo in dišavo vse pogosteje uporabljamo kot dodatek na cvetlični gredici.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
zaščitimo proti mačji kugi s pravočasnim rednim zaščitnim cepljenjem. Mlade muce cepimo že v starosti 7-9 tednov. Zaščitna cepljenja ponavljamo v rednih presledkih enega leta skozi vse življenje. Smiselno je, da mačke redno tretiramo s preparati, ki nudijo ustrezno zaščito proti klopom in bolham. Le tako lahko razmeroma učinkovito preprečimo, da bi mačja kuga pomorila naše mačke, saj je večina terapij proti boleznim, ki jih povzročajo tako nevarni virusi, neuspešnih.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Po delavni pomladi obetavna jesen
Vrtna narava v začetku pomladi iz dneva v dan spreminja svojo podobo, postaja vse bolj zelena, barvitejša in živahnejša. Ob začetku rasti vrtnega rastja ne smemo spregledati nobenega opravila pri negi in oskrbi, sproti preprečujemo zapleveljenost in rastje varujemo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, da se bodo do jeseni razvili zdravi in obilni pridelki.
V SADNEM VRTU je bil malinov nasad obrezan že v jeseni, obrezane stare suhe in bolne rozge pa sežgemo, da se škodljivec malinova muha, ki se zabubi v stržen odmrle rozge, ne bi širil na zdrave letošnjega roda. Ma-
linove grme, ki so minule dni pričeli brsteti, pregledamo in morebitne pozeble vršičke rozg prikrajšamo do prvega zdravega brsta, po potrebi pa rozge privežemo k opori. Grme pognojimo z vsebino ene pesti nitrofoskala 15:15:15 ali mešanico rudninskega gnojila za sadno drevje okrog grma, ga oplevemo in samo površinsko obdelamo, da gnojilo zagrebemo in pazimo na plitve korenine, ki jih imajo maline, da jih ne poškodujemo.
Brsti breskev in drugih koščičarjev, ki jih ogroža bre-skova kodravost, so zbrsteli, zato jih deset dni po prejšnjem ponovno poškropimo. Tokrat z enim od organskih pripravkov delanom, kaptanom, ziramom ali podobnimi v koncentraciji kot je priporočeno v priloženih navodilih za uporabo. Hladno in deževno vreme, kot je običajno aprila, je ugodno za razvoj najnevarnejše bolezni koščičarjev - breskove kodravosti.
V	OKRASNEM VRTU sta enakomerna rast in lep izgled vrtne trate odvisna od začetne oskrbe in pravočasne prve košnje. Gnojenje trate z mešanimi rudninskimi gnojili je bilo opravljena po zimski odjugi, travišče pa prezračeno, pregrabljano in poravnano, preden je pričelo zeleneti. Po prvem pomladanskem izdatnejšem dežju so trate ozele-nele, ob toploti pa bujnejše rastejo. Čimprej opravimo prvo košnjo, pri čemer se ravnamo po najvišjih travah, da izenačimo višino rasti različnih travnih vrst, onemogočimo začetno rast širokolistnih plevelov in preprečimo, da bi naglo rastoče vrste trav pričele bledeti in jim odmirati travna ruša.
Grmi vrtnic so odgrnjeni in obrezani ter pognojeni s posebnim gnojilom za vrtnice ali nitrofoskalom 15:15:15. Ko vzbrstijo in prično z rastjo poganjki, jih rade napadejo listne uši. Ne spreglejmo jih in pravočasno ukrepajmo, ker zgodnji napad lahko ogrozi in zakrni njihovo celoletno rast.
Nekatere okrasne iglavce pa tudi navadno smreko v tem času pogosto napadejo smrekove uši, kjer se kasneje na vejah razvijejo šiškasti izrastki in jih iznakazijo. Uničimo jih z enim od ustreznih insekticidov proti ušem, ki smo mu dodali močilo, da se škropivo ne spolzi po iglicah.
V	ZELENJAVNEM VRTU posevke vrtnin prekrijemo z vlaknasto folijo, da ohranja talno toploto, varuje semena pred splavljenjem ob močnem dežju in neprevidnem zalivanju, pa tudi pred pticami, da ga ne pozobljejo; ko pa posevek vznikne, pokrivko odstranimo, da mladih rastlin ne ovira pri rasti. Posevke v zaprtih tunelih redno zračimo, po toplejših dnevih tudi ponoči. Za zalivanje porabimo le postano vodo, ki ima temperaturo ozračja, listov pa ne močimo, da ne pospešujemo razvoja glivičnih bolezni.
Z rastjo posevkov vrtnin se bodo pričeli pojavljati razni škodljivci. Njihovo navzočnost uspešno ugotovimo z namestitvijo rumenih lepljivih plošč. Ko se nanje ujame toliko insektov, ki bi utegnili škodovati, ukrepamo.
Miran Glušič, ing. agr.
8-Petek i>	9-Sobota	10-Nedelja	11-Ponedeljek
12-Torek	13-Sreda	14-Četrtek	
Alternativne oblike naložb
strategija »kupi, drži in moli«, ki je delovala pred 10 leti, v današnjem času ne deluje več. Zakaj je tako? V zadnjih dvajsetih letih smo bili priče najmočnejši rasti delnic v zgodovini borz. Marca 2000 se je ekonomska eksplozija po 107 mesecih končala. Nemški DAX je v dveh letih upadel za več kot 60 %. Če ste še vedno navajeni prejemati npr. 20 % donose, boste morali, po mnenju strokovnjakov, v bodoče svoja pričakovanja spustiti na 9 % letno. Potrebno je torej najti naložbo, ki bo delovala tako v trendih rasti kot tudi v obdobju padanja. Takšno strategijo s pridom uporabljajo alternativni skladi.
Kaj pa pravzaprav so alternativni skladi? Beseda »alternativni« pomeni nekaj zavarovati - zavarovati investitorjev denar po besedah Andreja Kostolanija v vseh vremenskih razmerah, naj sije sonce ali pada dež.
Vzajemne sklade najbrž poznamo vsi, prav tako njihovo tehniko trgovanja. Za razliko od vzajemcev alternativni skladi poslujejo nekoliko drugače. Upravitelji alternativnih skladov uporabljajo tehnike trgovanja, kjer lahko ustvarjajo pozitivne donose tudi v času padanja tečajev na kapitalskih trgih. Poleg nakupa in prodaje delnic uporabljajo tudi tako imenovano prodajo vrednostnih papirjev brez kritja za dobo enega meseca. Špekulant, ki noče biti lastnik delnice, vam plača 2,5 % do 7 % premijo, z mislijo, da bo na sposojeni delnici zaslužil. Vi pa ste delnico tako ali drugače kupili za obdobje najmanj treh let in jo tako to obdobje ne potrebujete. Na ta način investitorjem pridelajo dobiček tudi v času »dežja« na kapitalskem trgu - medvedjem trendu. Če vse skupaj poenostavim, delajo z obema rokama, medtem ko vzajemni skladi zaradi zakonskih omejitev lahko uporabljajo le desno roko - vrednostne papirje lahko le kupijo, jih držijo in molijo, da bo trend vedno in samo rasel. Zato nas strokovnjaki opozarjajo, da moramo del portfelja zaradi negotovosti delniških trgov nameniti v alternativne naložbe. Nobelov nagrajenec dr. Markovitz nam s svojo nagrajeno teorijo sporoča pomembnost razpršenosti: "Ne mečite vsega v en koš" - ne pomeni sedaj razpršitev denarja v različne sklade z različnimi imeni. Dovolj je, da izberete enega ali dva, pa ste zajeli vse. Za vlagatelje to pomeni: kombinacija različnih naložb, kot so delnice in obveznice, z uporabo alternativnih naložb, ki se razvijajo neodvisno od delniškega trga, zmanjša tveganje in poveča donos.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti. Naj denar dela za vas in ne samo vi za njega. Vaša strategija je dobra tako dolgo, dokler ste zdravi in konkurenčni na vašem področju. V nasprotnem primeru vas lahko hitro zamenjajo. Prihaja delovna sila iz Poljske, ki je enako kvalificirana in za dve tretjini cenejša. V razmislek.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Vedno obstaja pot
Obstaja več ved, ki govore o tem, kako pritegniti v življenje ljubezen, mir in zadovoljstvo. Ena izmed teh je več kot 10 000 let stara veda - numero-logija, ki nas zelo jasno, enostavno in natančno poučuje o tem, da je od našega imena in priimka v veliki meri odvisna naša življenjska pot.
Mnogo ljudi v življenju zaman išče mir, ljubezen, kanček zadovoljstva in modrost. Vse te čudovite stvari sicer nosimo v sebi, le da so zakopane globoko v nas. Kako priti do njih in jih užiti, nam
razlaga nova, praktična in uporabna knjiga numerolo-ga Dana Sovine z naslovom: Mir v srcu. Posvečena je vsem pogumnim ljudem, ki so se odločili, da bodo poiskali in našli najpomembnejši delček v celotnem vesolju - sebe.
Mir v srcu ni običajna knjiga o numerologiji. Je knjiga, ki razlaga zakonitosti nume-rologije, hkrati pa poučuje o vzrokih in posledicah najpomembnejše besede v našem življenju: našega imena. Enostavno, a hkrati dovolj strokovno nas poučuje o tem, kako si sami izdelamo numerološko analizo, zakaj se s spremembo imena izboljša življenje in zakaj je nekdo zaradi svojega imena ali pri-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako »Za numerologa« v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Najdite ga in ga nikoli več ne izpustite! 14,5 x 21,5, 152 strani, trde platnice, italijanska vezava. Cena: 5500 SIT s poštnino.
imka venomer nezadovoljen in nesrečen, nekdo drug pa miren in srečen.
Zanimivo branje za bralca, ki ga zanima numerologija kot veda in želi ugotoviti, kaj mu prinaša njegovo ime, kakor tudi za zahtevnejšega bralca, ki je že stopil ali pa ravnokar stopa na pot svoje duhovne rasti. Mnogi jo bodo prebrali večkrat. Marsikomu bo temeljito spremenila življenje. Podarite si jo! Pa morda še komu ^ Naročila: 02 771 07 68 Numerolog Dan Sovina, osebne in družinske numerološke analize, tel. 771 07 68
Duševno zdravje
Težave s koncentracijo
Tinca (ime je izmišljeno, op. ur.) je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Pri vseh predmetih ji gre dobro, le pri matematiki ne. Pravi, da se trudi, a rezultatov noče in noče biti. Probleme ima s koncentracijo, nikakor se ne zmore zbrati. Zanima jo, ali obstajajo vaje za koncentracijo?
Dijakinja Tinca ima težave pri matematiki lahko iz dveh razlogov: ali ima šibkeje razvite numerične sposobnosti ali pa ni dovolj utrjevala snovi pri matematiki, ker jo je ta pač manj zanimala ali pa je imela neprijetne izkušnje s predavatelji matematike in so se slabe ocene oziroma neprijetne izkušnje ponavljale in ji dodatno večale nezanimanje za matematično učno snov.
Verjetno se pač ne bo mogla odločiti za študij iz naravoslovnega in tehničnega področja, pri katerem je zelo pomembno znanje matematike kot predpogoj za uspešnost tako pri študiju kot pri poklicnem delu.
Ker je pri vseh ostalih predmetih uspešna, so njene težave s koncentracijo najverjetneje v ospredju predvsem pri učenju matematike.
Svetujem ji, da se pogovori s svetovalno delavko na gimnaziji, ki jo obiskuje, ter dogovori s starši za pomoč inštruktorja pri učenju matematike.
Vaje za izboljšanje koncentracije obstajajo. O njih naj se pomeni s svetovalno delavko na šoli.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Krvodajalci
14. marec - Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Aleš Golavšek, Mu-retinci 46; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Primož Horvat, Obrež 8/a; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Dragica Mar-tinčič, Pacinje 26; Branko Plohl, Grlinci 3/a; Daniel Rep, Mezgov-ci 15/a; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Marko Bezjak, Go-rišnica 20; Franc Hajšek, Prepuž 9; Peter Petek, Starošince 5; Boris Lah, Velika Nedelja 4; Dragomira Pečovnik, Goričak 14/a; Janez Janžel, Zabovci 11; Janez Murko, Vitomarci 33; Štefan Petrovič,
Strajna 45; Vinko Simonič, Dorna-va 3; Andrej Meško, Gorišnica 72; Branko Repič, Videm pri Ptuju 24/ a; Tomaž Šimenko, Zabjak 34/a; Vojislav Veličković, Potrčeva 48; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Janko Lor-bek, Pestike 1/b; Boštjan Gašpa-rič, Krčevina pri Vurbergu; Stojan Vinkler, Zg. Pristava 20/a; Dušan Cizerl, Janežovski Vrh 14/b; Janez Vidovič Stanovnik, Gregorčičev drevored, Ptuj; Aleksander Lovrec, Trubarjeva 2, Ptuj; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Robert Ovčar, Sodin-ce 1; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Andrej Plohl, Draženci 21; Martin Stojnšek, Kupčinji Vrh 36.
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
V hostlu »odganjajo« turiste
Predzadnji marčevski dan so se ptujski mestni svetniki sestali na dveh sejah, redni in izredni. Nove pobude in vprašanja so vlagali na redni seji, izbrali smo najbolj zanimive.
Svetnik Zelenih Ptuja Er-vin Hojker je imel več pobud v zvezi z urejanjem okolja in posredno z zdravjem, ki naj bi jih zapisali v listino o nameri in jo svečano podpisali ob 22. aprilu - dnevu Zemlje. Na območju mestne četrti Panorama naj bi v sprehajalno pot povezali Vičavsko pot, Gunžerjev otok, Brzice, območje ob Hincejevi sekvoji in obrežje ob Dravi. Na območju Globoke grape, ki leži v Krčevini pri Vurberku, pa predlaga ureditev krajinskega parka, ki bi služil tudi za namene ekološkega centra. Če gre pri prvih dveh pobudah bolj za zadeve dolgoročnega značaja, pa je tretja pobuda, da bi OŠ Olge Meglič prevzela patronat nad Sončnim parkom, ki v zdajšnji podobi ni v ponos mestu, zelo hitro izvedljiva. Šola, ki je brez zelenih površin, bi se prav gotovo želela dokazati tudi v tem pogledu. Zemljišča okrog nekdanje Mlekarne, ki so last mestne občine Ptuj, naj bi si lastil novi lastnik, slednji pa trdi, da si mestna občina lasti nekaj, kar ni njenega. Zato svetnik SDS Avgust Lah kljub zagotovilu župana dr. Štefana Čelana, da v zvezi
s tem ni nič spornega, predlaga natančen vpogled v zemljiško knjigo, v izogib novim dvomom. Svetnik SDS Milan Petek se je nekaj sej nazaj zanimal za ceno arheoloških izkopavanj na Marofu, kjer naj bi prvotno gradili novo ptujsko osnovno šolo, a so namero opustili tudi zaradi astronomskih cen arheologije, ki naj bi samo v letu 2000 znašale 240 milijonov tolarjev. Zdaj naj bi jih opravljali za naročnika od drugod, čeprav je to območje v prostorskem planu še vedno namenjeno za gradnjo šolskega in športnih prostorov. V strokovnih službah mestne občine Ptuj mu na vprašanje o zdajšnji ceni arheoloških izkopavanj niso uspeli odgovoriti, prav tako svetniki niso dobili odgovora, če je to zemljišče v resnici prodano ali ne, čeprav ni bilo izrecno postavljeno. Mestnim redarjem pa je namenil poziv, da se uredi prometni kaos v Trstenjakovi ulici, od lekarne do centra Domino. Na čudne posle v zvezi z mladinskimi prenočišči, zlasti še na delo v recepciji, je opozoril svetnik SMS Robert Križanič. Mnenja je, da je Center šolskih in obšolskih dejavnosti nepri-
Foto: Črtomir Goznik
Osnovna šola Olge Meglič je po besedah ravnatelja Ervina Hojkerja pripravljena skrbeti za Sončni park, ki v zdajšnji podobi ni v ponos Ptuju.
meren upravljavec oziroma upravnik objekta. Recepcija, ko bi morala biti odprta, ne dela, če pa popotnik pokliče na telefonsko številko, ki je navedena ob vhodu, neredko dobi odgovor, da bi si moral vnaprej rezervirati prenočišče. Ker tega v konkretnem primeru, ki ga je navedel Kri-
žanič, mladi turist ni storil, ni mogel prenočiti v mladinskem hotelu. V knjižici s hos-tli, kjer je predstavljen tudi ptujski mladinski hotel, pa ni nikjer navedeno, da bi bilo potrebno ležišče vnaprej rezervirati, je pa priporočljivo.
Svetnik NSi Janez Rožmarin pa se je zanimal, koliko
je doslej mestna občina Ptuj plačala za pravna svetovanja in zastopstvo odvetniški pisarni Mayr& Pavlovič v zvezi s KTV Ptuj. V letu 2004 so ti stroški znašali 2 milijona 547 tisoč 590 tolarjev, v letu 2005 pa doslej en milijon 25 tisoč 520 tolarjev.
Info
Glasbene novice
Kaj Je glasbeni uspeh? To Je lahko vprašanje, a zagotovo težak odgovor. Za nekoga je uspeh posneti lastno pesem ali album, za drugega igrati na kakšnem večjem koncertu, za tretjega prodati milijon plošč ^ Vsak glasbenik se mora za svoj uspeh nedvomno potruditi in mi poslušalci smo tisti, ki jim pomagamo do uspeha.
Ameriška sanjska ženska JENNIFER LOPEZ je v nemali "čobi", saj je njen aktualni album Rebirth precej prezrt in dosega slabe prodajne rezultate po svetu. Bolj vesela je J.Lo lahko s skladbo Get Right, saj ima ta še zmeraj solidno rotacijo na radijskih in televizijskih postajah. Na staro pot se pevka vrača z groovy r&b vibracijami v komadu HOLD YOU DOWN (***), v katerem ima spremno besedo oziroma raperski slang njen prijatelj Fat Joe.
RACHEL STEVENS je bila nekaj časa članica sedemčlanske britanske pop skupine S Club 7. Najlepša članica omenjene skupine je dokaj hitro dobila ponudbo založbe Universal, da nadaljuje solistično kariero, ki jo je do sedaj najbolj zaznamovala njena uspešnica Sweet Dream My LA Ex. Mini odmik od tralali-tralala popa je pevki uspel s komadom NEGOTIATE WITH LOVE (***), ki pa ima vseeno preprosto melodijo in razpoznaven refren.
Čokoladna KELIS je čez noč skočila med super zvezdnice r&b muzike, s sledečimi hiti: Milkshake, Trick Me in Milli-onare. Vsi omenjeni hiti so sneti s plate Tasty, s katere prihaja še ena valujoča in strastna r&b godba z naslovom IN pUbLIC (**), kije dopolnjena z rapanjempevkinega moža, sicer zelo znanega in priznanega Nasa.
Kralj sodobne soul in r&b glasbe bi lahko bi R. KELLY, ki je pravi deloholik, saj skoraj vsako leto izda svojo lastno veliko ploščo, ob tem pa napiše in sproducira še kup uspešnic za svoje glasbene prijatelje. R stoji za imenom Robert in ta izjemno nadarjen glasbenik je spet v formi v skladbi z izzivalnim besedilom SEX IN THE KITCHEN (***) in dobrim break beat r&b osnovnim ritmom!
Na podobni poti kot je R. Kelly v ZDA, je LEMAR v Veliki Britaniji, kjer jeprišel v glasbeni svet spomočjo televizijskega showa Fame Academy. Njegov največji glasbeni uspeh do sedaj je pesem If There's Any Justice. Če sta vam všeč na primer zgoraj omenjeni R. Kelly ali pa mogoče Craig David, potem vas bo z izvrstno vokalno impretacijo zagotovo navdušil tudi mladenič s soul popevko TIME TO GROW (****).
MELAINE C je bila najbolj športna članica skupine Spice Girls (na internetu sem zaznal, da bi naj gospe začimbice ob koncu leta izdale kompilacijski album Greatest Hits z dvema novima posnetkoma). Njen največji solistični uspeh je naslovljen z Never Be The Same Again, v katerem je pela tudi pokojna članica tria TLC Lisa Lopez. Izvajalka je nedvomno tudi rockerica po duši, kar je dokaz komad NEXT BEST SUPERSTAR (***), ki je oster, odpičen in tudi provo-kativen.
Vsak teden se nabere v arhivu Radia Ptuj kakšna nova slovenska potencialna uspešnica in med novejše sodijo pesmi Kratek stik - GAME OVER, S O S - PIKA BOŽIČ, Briga te
-	MAKE UP 2, Arrivederchi Vanč - SKUTER, Stara čustva dajte mir - ADI SMOLAR, On je jaz - BOHEM, Pomladi
-	AYNEE, Le naprej - DAN D in Srnica - YO ZO & FREDI MILLER.
Najboljši albumi izdani v mesecu marcu so Rebirth
-	JENNIFER LOPEZ, The Massacre - 50 CENT, G4 - G4, The Beekeeper - TORI AMOS, In Between Dreams - JACK JOHNSON, O - OMARION, Language, Sex, Violence, Other
-	STEREOPHONICS, Human After All - DAFT PUNK, Hotel
-	MOBY, Definitive Collection - TONY CHRISTIE, Turning Point - MARIO in The Singles - BASEMENT JAXX.
David Breznik
Glasbeni kotiček
■ROM ZERO TO HERO - Sarah Connor
fr OVER AND OVER - Nelly & Tim Mc
4. GET DOWN ON IT - Blue
^5. DO SOMETHIN' - Britney Spears
T: candy shop - 50 Cent & O^
7. RICH GIRL - Gwen Stefani &Eve 8. SHIVER - Natalie Imbrugl^ GIVING YOU UP - Kylie M' JIGHT - Jennifer L
get!
Vsab 5reÁú in ne^eljû mgd \9.\0 in 20. uro
V katero filmsko zvrst sodi film Krog 2?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Brigita Fras, Dornava 94a, 2252 Dornava. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore poSljite do torka, 12. aprila, na naslov: Radlo-TednlkPtuj, Ralieva 6,2250 (^a Info).
Dan D - Katere barve je tvoj dan?
(2004 - Kif Kif / Menart)
Ste se kdaj vprašali, katere oziroma kakšne barve je vaš dan? Odgovor poznate vi in novomeška zasedba Dan D, ki je že lani ponudila odličen album. Lep čas se je album premetaval med mojim kupom plošč in je končno dozorel za recenziranje. Rockerji v pravem pomenu besede so pod velecenjenim produkcijskim umom Žareta Paka posneli dvanajst žanrsko sila raznolikih pesmi. Retorika in lirična izpovednost sta na vrhunski ravni, celo previsoki, da bi lahko doumeli vse njihove sopomenke. Skratka, album Katere barve je tvoj dan? je sila natančno odigran ter vrhunsko posnet, kar je velik plus za projekt.
Megalomanska hita Ple-šeš in Čas sta pustila pravi pečat njihovemu lanskemu ustvarjenju in nista bila prezrta niti na radijskih postajah, niti na podelitvi srfov (to so nagrade slovenskega radijskega festivala). Plešeš je energijska rock bomba, medtem ko je Čas močna in odkrita balada. Slednjih je na
Filmski kotiček
Krog 2
V prvem filmu je Rachel s tem, ko je naredila kopijo vi-deokasete, zavestno spustila zlo med ljudi, da bi rešila svojega otroka in sebe. In to zlo se zdaj širi. Spreminja pa se tudi sama Rachel. Od prvega filma do zdaj je dozorela in tokrat se je pripravljena za vsako ceno zoperstaviti grozi, pred katero je v prvem filmu samo pobegnila. Tudi lik Ai-dana postane bolj zahteven. Mladi David Dorfman se je moral v tem filmu postaviti v dve vlogi, v dva različna značaja, saj ga Samara na trenutke povsem prevzame. Da bi bilo
Krog 2
The Ring Two grozljivka Dolžina: 107 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Hideo Nakata Scenarij: Ehren Kruger Igrajo: Naomi Watts, David Dorfman, Simon Baker, Emily VanCamp, Sissy Spacek
-t.'
-i
DAN D
plošči premalo, a je aktualna Le naprej prava melanholija s sila pozitivnim ter kar malo spornim besedilom. Te so en najboljših delov albuma, zraven kitarskih solaž in udarnih tolkal. Ko sem že pri udarnejši plati projekta, si je skupina celo upala spogledovati se z nu metalom v komadu Otroci sonca. Ta ima silovit uvod, ki pa se skozi pesem nerazumljivo upočasni in ugasne njegova moč. Dober "šus" imajo na plati tudi pesmi Ti znaš, Sila in Oprostite, ne razumem. Zadnja je pravi rockerski napad z nekaj fantastičnimi kitarskimi rifi, predvsem pa s smešnim prepletajočim se besedilom. Edina stvar, ki me moti pri tej pesmi, je premočan efekt na osnovnem vokalu. Enakomeren ritem vlada v pesmi Počasi, ki je vse prej kot počasna in v njej se boste še najbolj zabavali ob iluzoričnih ljubezenskih zapletih. Na samem albumu Katere barve je tvoj dan? je kaj malo elementov popa, a so slišni še v največji dozi v
pesmi Roke. Druga posebnost te pesmi je edino vokalno sodelovanje s Polono Kasal. Jo poznate? Ona je punca Guštija (eks kitarista zasedbe Big Foot Mama), ki je pustila neizbrisen pečat na slovenski glasbeni sceni s hitoma Mine leto in Vedno zame. Dobra pevka je dodala svoj del v lahkotni, melodični pop/rock temi Roke, ki bi jo sam izbral za komercialni radijski single v prihodnosti. Akustičen dodatek je mojstrovina Voda, ki ima začinjeno besedilo s precej retorike, vendar so predvsem navdušujoči mehki glasbeni prehodi povzeti po najboljših sodobnih svetovnih neodvisnih bandih. Presenečenja so lepa stvar, mar ne?! Zmeraj so prisotna tudi v glasbi. Včasih so pozitivna, še večkrat pa negativna. Tokrat je skladba Iluzija popolno pozitivno presene-
čenje. Ne vem, ali ima skupina načrte zasloveti tudi na področju bivše države, a je besedilo za balado Iluzija naravnost ganljivo.
Zvočna slika skupine Dan D na albumu Katere barve je tvoj dan? je odlična in ni malo poslušalcev, ki jih postavljajo ob bok nepremagljivim članom skupine Siddharta. Največja razlika med omenjenima je ta, da so Dan D pred mesecem in pol nastopili še v majhnem ptujskem klubu Kolnkišta in svoj kratek koncert oddelali korektno na visokem profesionalnem nivoju. Njihova glasba je energična in je dovolj dobra predigra za obisk kakšnega dobrega koncerta ali žura. Hita Plešeš in Čas pa sta tako ali tako obvezni material vsakega dobrega rock DJ-ja, da dvigne publiko na noge ali v plesni delirij!
David Breznik
fantu laže, so mu pred vsakim prizorom v odstotkih povedali, do kolikšne mere mora biti Samara, do kolikšne pa Aidan. V drugem filmu se pojavi še nov, izjemno pomemben lik - Samarina prava mati Evelyn. Sissy Spacek se s to vlogo prvič po letu 1973, ko je bila za vlogo Carrie nominirana za oskarja, vrača v žanr grozljivk. Res nastopi le v enem prizoru, a ta prizor je ključen za razumevanje celega filma, zato je bila za vlogo potrebna močna karakterna igralka. Nadaljevanje uspešnice Krog se začne pol leta po strašljivih dogodkih, ki jim je bila priča novinarka Rachel Keller. Da bi s sinom zaživela na novo, se preseli iz Seattla v obmorsko mestece, kjer pa duh v vodnjak odvržene Samare že zahteva svoje žrtve. Kaže, da si je Samara zaželela telesa Rac-helinega sina. Tokrat je režijo filma prevzel Hideo Nakata, režiser prvih dveh japonskih delov uspešnice, v glavni vlogi pa ostaja oskarjeva nomini-ranka Naomi Watts. Samara je torej nazaj. Bolj jezna kot v originalu. Pripravljena na čas, ko so video kasete zamenjali cedeji. Pripravljena na klišeje filmov Mora v ulici Brestov in Poltergeist. Pripravljena na povračilni udarec, na skok v realnost. V človeškega gostitelja, v dečka Aidana (David Dorfman), v začetek nove groze, srha in paranja živcev. Živcev Rachel Keller, ki stori napako. Ki pozabi, da so vi-
deo kasete za luno.
Vse lepo in prav, toda škoda je drugega dela, po eni strani. Kajti več kot pol grozljivih prizorov smo videli že v reklami, vse ostalo bi se pa dalo prikazati v 45 minut dolgem filmu. Skratka, če pričakujete res grozo (sodeč po enki in po trailerju), boste razočarani. Dvojko pojdite gledat zgolj zaradi enke, brez pričakovanj. Prazno, brez globine, neskriv-nostno. Hideo Nakata bolje deluje v svoji neskomercializi-rani (filmsko, seveda) deželi. V Ameriki slabše. Kajti Krog 2 se gledalca nekonvencionalno preprosto ne dotakne, bedni Naomini poskusi, da bi v nas, gledalcih, prebudila grozo in strah, nemilo spodletijo in se zrušijo, še preden priletijo do nas in nas prestrašijo. Krog 2 je neambiciozen poskus zbuditi strah v gledalcih, saj je brez polnosti, sočnosti, nima pravega bistva lepote senc, ki je potrebno (bistvo, namreč) za vsako dobro grozljivko. Še eno nadaljevanje, za katerega bi bilo mogoče celo boljše, če ga sploh ne bi bilo, ker samo pokvari dober vtis, ki ga je pustil prvi del.
Grega Kavčič
Petek, 1. aprila, ob 19. uri odprtje razstavefo-tografij Mednarodnega natečaja za mlade fotografe. Razstava je zbir j na
natečaju, ki je potekal v letu 2004. Natečaj so izvedli Španci, ki so nam tudi poslali fotografije za razstavo. Avtorji so iz 10 evropskih držav. Fotografije bo predstavil Stojan Kerbler. Razstava bo odprta do 5. maja.
Petek, 8. aprila, ob 20. uri: koncert kitarskih mojstrov Žarka Ignja-toviča in Jerka Novaka. Predstavila se bosta vrhunska glasbenika, ki sta hkrati odlična izvajalca, skladatelja in
Filmski večer
Srečanja filmske sekcije CID vsako sredo ob 19. uri.
Sreda, 6. april: Metal-lica: Neke vrste pošast (Metallica: Some Kind of Monster 2004, 141 min.), r: Joe Berlinger in Bruce Sinofsky.
Vstopnine ni!
Evropa v šoli
Komisije so izbrale likovne, fotografske in literarne izdelke, ki so jih poslali iz osnovnih in srednjih šol na območju Ptuja, Ormoža in Lenarta.
Štajerski TEDNIK
PRIMORSKA JED
STROKOVNJAKINJA ZA MASKIRANJE
SREDOZEMSKA RASTLINA, AKANT
PLAHA GOZDNA ŽIVAL
VELIKA LESENA POSODA
ZIMZELENA POPEVKA
OSTERMAN
GORA PRI BOGATINU (1971 M)
OTOK V ALEUTIH
NAS SLIKAR VIDMAR
KRAJ V NEMČIJI
EDVARD KOCBEK
TELUR
HRV. NARODNI HEROJ (RADOVAN GRMUŠA)
OBMORSKO LETOVIŠČE
TALUM PRED 1992
AVSTRIJSKI FILMSKI REŽISER (1893-1963)
IZ BESEDE KATA
DVANAJST MESECEV
OSVEŽILNA PIJAČA
NEMŠKI ROKOBOREC
ZDRAVSTVENA DELAVKA
VLADO RANČIGAJ
AM.PEVEC
(TOMMY)
OBDOLŽITEV KRIVDE
NEON
ZAPREKE, NAPOTE
ALENKA OREL
NEOGROŽE-NOST
OBRAT ZA IZDELAVO VERIG
ANTON INGOLIČ
100
STARINSKI ZVONEC, TOLKALO
RADO VENGUST
SAMOSTAN NA
OHRIDSKEGA JEZERA
NAŠ BIVŠI PREMIER (ANTON)
ALENKA TERLEP
SELEN
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (CESAR)
STALNI NAROČNIK, ODJEMALEC
JUŽNOAFRIŠKI POLITIK
PRIŽEMA (STROK. POG.)
BERAČ IZ ODISEJE
ŽIVALSKA MAŠČOBA
IZVIRNEŽ, POSEBNEŽ
DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN
IZPITJE NA DUŠEK
ŽIVAL Z VOLNO
ALENKA RAJH
HIŠNI SVET
URADNI SPIS
SLADKORNA RASTLINA
EGIPČANSTKO BOŽANSTVO (AMON)
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: april, naiva, krmar, AT, NS, Kurešček, planjava, Aino, arkan, Laporje, vrč, livarna, arestantka, register, vila, Keel, rasa, Ti, San, alkalija, Anna, Etta, ŠO, don, Radojka, RAI, cistalgija, sekt, NV, toža, sir, Tkon. Ugankarski slovarček: AACH = kraj v Nemčiji, v bližini švicarske meje; ATKA = otok v Aleutih; EHRL = nemški rokoborec, srebro na OI 1932 in 1936 (Wolfgang, 1912-1988); MORALES = ameriški plavalec, dobitnik 5 olimpijskih medalj (Pablo, 1964); RARA = vzdevek hrvaškega narodnega heroja Radovana Grmuša; RETEJ = glavna moška oseba iz Jurčičevega romana Cvet in sad (Leon); ROE = ameriški pevec soft rocka (Tommy, 1942); SOVTA = podlaga pri obleki; VORSTER = južnoafriški politik (Balthazar Johannes, 1915-1983).
Zanimivosti
Ukrajinkam 1700 dolarjev za rojstvo otroka
Kijev (STA/Itar-Tass) - Ukrajinska vlada je se je odločila, da za izboljšanje slabe demografske strukture v državi bodočim materam za rojstvo vsakega otroka podari 1700 ameriških dolarjev pomoči. Da rojstvo otroka za nekatere ženske ne bi postal donosen posel, bodo nosečnice najprej prejele le del denarja, malo manj kot 800 dolarjev, ostalo pa v 12 mesecih. V preteklosti je bila tovrstna denarna pomoč odvisna od tega, ali je bila ženska vključena v zdravstveno zavarovanje. Zavarovane matere so namreč prejemale po okoli 300 dolarjev pomoči, ostale pa polovico manj. Po novem bodo za rojstvo otroka vse prejele enak znesek.
Več generacij iste družine se ukvarja s posmrtnimi ostanki papežev
Rim (STA) - Za posmrtne ostanke papežev skrbi že več generacij družine Signoracci. Da so bili umrli papeži lahko na ogled vernikom, jih je bilo treba balzamirati oziroma konzervirati. Člani družine, ki so sicer zaposleni v komunalni službi, to znanje prenašajo iz roda v rod. Doslej so to delo opravili na posmrtnih ostankih treh papežev: Janeza XXIII., Pavla VI., in Janeza Pavla I., je poročal italijanski dnevnik Corriere della Sera. Posmrtni ostanki Janeza IIIXXX., ki so jih leta 2001 prenesli v baziliko sv. Petra, so bili 38 let po smrti v odličnem stanju. Balzamirali bodo tudi papeža Janeza Pavla II. Corriere della Sera še piše, da so pred sto leti papeže dobesedno balzamirali, nato pa se je Pij X. odločil, da prekine s tem običajem. Po
tem obdobju dovolijo na posmrtnih ostankih le nekatere posege, in sicer zato, daje lahko pokojni papež na ogled vernikom.
Več kot polovica Palestincev mlajših od 18 let
Ramala (STA/AFP) - Na palestinskih ozemljih živi okoli 3,7 milijona prebivalcev, od tega jih je več kot polovica mlajših od 18 let, so povedali v palestinskem statističnem uradu. Konec leta 2004 je bilo prek 1,9 milijona Palestincev oziroma 52,8 odstotka vseh prebivalcev Zahodnega brega in območja Gaze mlajših od 18 let. Od tega je 995.443 moških in 958.927 ženskega spola. Po uradnih podatkih danes v Izraelu in na palestinskih ozemljih živi 5,2 milijona Judov in 4,9 milijona Arabcev. Poleg 3,7 milijona Palestincev, ki živijo na Zahodnem bregu in na območju Gaze, jih več kot 4,8 milijona živi v tujini, predvsem vJordaniji, Libanonu in Siriji, kažejo uradne številke.
Kajenje med nosečnostjo zmanjšuje IQ
Koebenhavn (STA/dpa) - Nosečnice, ki kadijo, rodijo otroke, ki v odrasli dobi dosegajo slabše rezultate na testih inteligence, je razkrila najnovejša danska raziskava. Danski raziskovalci so preučili inteligenčni kvocient 3044 moških, ki so bili rojeni v obdobju med 1959 in 1961, pri čemer je bilo pomembno, ali so njihove matere v nosečnosti kadile. Rezultati raziskave so pokazali, da so tisti moške, katerih matere so kadile, dosegli slabše rezultate na testih od moških, katerih matere med nosečnostjo niso kadile. Znanstveniki predpostavljajo, da snovi iz cigaretnega dima vplivajo na razvoj osrednjega živčnega sistema in s tem tudi na inteligenco zarodka. Na Danskem kadi vsaka peta nosečnica.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pa smo tam, ko se je gor na zimo resnično po-mlodsprovla, mrzlo zimo zadovla in višje temperature prinesla, ke bo tudi naša kura jajca nesla. Vse se zeleni in marsikera rastlina že cveti. To je za mene poleg jeseni najlepši letni cajt. Oči na trsih se debelijo in tudi ženskam se jagode redijo. Mlajšim boj kak starejšim, glih tak kak moškim fantom in dedom, ki vse fkuper spremlamo samo še s pogledom. Tak je pač to in nikol drgačik ne bo
Tejko živlejske filozofije, zaj pa malo k politiki in vlo-di, ki vsem nejepogodi. Minlo je vlodnih stu dni, zaj pa jo opozicija za jajca drži. Ministri, eni boj, drugi pa manj bistri se križajo in molijo, jihov šef Janša se fejst poti in švica, v celi držovi zamenjuvle (ne)odgovorne ljudi, kak se mu pač zdi. Če nemaš prove politične forbe odletiš kak fti-ček iz toplega gnezda zaj pa si v prejšji vlodi drugo stran-
ko jezda. Maščevanje je sladko politično podjebovanje pa gladko .
Jezus na, ko sen prejšji tjeden vzdigna penzijo sem doba pruh, saj smo dobli za 2,4 procente vejkšikruh. Neje dosti, nekaj pa je za tolažbo, da nam oblost pesek v oči meče kak dobro živimo od dvigaji cen, vejki inflaciji in ženski menstruaciji, ki je kak penzija rdeča samo por dni v mesci, te pa se še več jebati ne-mreš brezskrbno .
No ja, zaj smo se malo preveč vulgarno izrožali, samo tak je, zakaj bi si zakrivali oči, se delali lepi in fini, če pa se dostim državlonom godi kak živini .
Morem vam povedati, da sem toto pismo pisa pod lipo, ki itak pomalem že poskuša zeleneti, na jenih vejah pa se vičijo ftički peti. Tejko te naj bo za gnes, malo za hec in malo zares, bi zaloja naš pes, ki ga čoka cepleje proti steklini in psički fini..
Tepa srečno, mejte se dobro in fajn, pa naj bo lepi vaš dizajn.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 2. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
NEDELJA, 3. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 4. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajn-šek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00
Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 5. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škijanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 6. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Ra-
dom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
ČETRTEK, 7. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45_ Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45
Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 8. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
le glejte,
Horoskop
OVEN
Zelo prijetno boste razpoloženi, saj boste znali biti romantični in ljubezen se vam bo ponujala od vsepovsod. Na novo se boste zaljubili. Če pa ste že vezani, pa bosta s partnerjem odkrivala nove radosti. Najboljši dan za spremembe je ponedeljek.
BIK
Zelo harmoničen teden, saj se boste dobro počutili. V poslovnih zadevah boste zopet ugledali vaše cilje. Glede prijateljskih vezi - srečali boste novo osebo. Vaš idealizem bo v tem tednu na višku. Izkoristite ga, saj je včasih potrebno tudi sanjati.
DVOJČKA
, Priložnosti boste imeli, da svoJ je genialne zamisli uresničite tudi na praktičen način, zato boste izbrali dobro strategijo. Najboljši dnevi za vse te podvige so v drugi polovici tedna. Proste urice pa le izkoristite za zabavo, veselje ali pa obisk oziroma snidenje s prijatelji.
RAK
Kar se ljubezni tiče, je za vas v trenutnem položaju najbolje, da daste prednost razumu in ne srcu in trenutnim vzgibom, ker vas bodo leti pripeljali samo v težave. Zaradi tega boste še malo zbegani, le da ta situacija ne bo trajala . V službi bodo nastali resni problemi.
LEV
Delo boste stopnjevali in se pri tem počutili izjemno koristni. Pravzaprav si morate priznati, da ste deloholik, čeprav si tega verjetno ne bi drznili povedati na glas. Vse hitrejši boste.
DEVICA
Ne morete si pomagati, ampak res se malce smilite sami sebi, čeprav ne marate tega občutka. Vseeno mislite, da je do neke mere upravičen. Saj bo bolje, žalost ni večna.
TEHTNICA
Partner bo navdušen nad dobrimi novicami. Tudi vi ste veseli, ker so se zadeve končno izboljšale. Zdaj gre krivulja lahko le še navzgor, kmalu bo vse spet tako, kot vam je najljubše.
ŠKORPIJON
Počutili se boste topo, nič pametnega vam ne bo prišlo na misel, a bi vam moralo. Nič se vam ne bo ljubilo, pa naj bi vas razganjalo od energije. Včasih ne delujemo, kot bi hoteli.
STRELEC
Nekoliko vas je strah pričakovane osebe, ki vas tako zelo spoštuje. Kaj če ne boste opravili dobro in se ji boste zamerili. Ne razmišljajte pesimistično, naredite, kot znate, in dovolj bo.
KOZOROG
Nikoli ne smete misliti, da ste videli že vse na svetu. Življenje nas nenehno preseneča in prepričuje, da nas nekje čakajo nove dogodivščine. Ne nehajte verjeti v to.
VODNAR
Razjedalo vas bo nekaj, kar vas ne bi smelo skrbeti. Včasih se ukvarjate z neobstoječimi težavami, čeprav to radi pripisujete drugim. Skušajte odmisliti, sicer bo prenaporno.
RIBI
Pravila vas sploh ne bodo zanimala. Odločili se boste opraviti povsem po svoje. Spremljalo vas bo precej nejevernih pogledov, a samozavestni boste in ne bodo vas spravili v zadrego.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Sale
»Prestavljajte si,« reče član izpitne komisije voznici, ki opravlja vozniški izpit, »da vozite po avtocesti s hitrostjo 90 km/h. Nenadoma želi pred vami zasilno pristati športno letalo. Kaj boste storili v tem primeru?«
"Pogledala bom nazaj."
"Zakaj?" je presenečeno vprašal član izpitne komisije.
"Da vidim, ali za menoj morda ne prihaja podmornica."
• • •
"Peter, zdaj si že odrasel fant in čas je, da se malo pogovoriva o življenju."
"Da, očka. Kaj pa bi želel vedeti?"
• • •
Policista sta našla truplo na Masarykovi cesti. Prvi vzame svinčnik in papir, drugi pa mu narekuje:
"Danes ob 20.45 uri sva pri kontroli terena na Masaryko-
vi cesti ... "
"Čakaj, čakaj, kako se pa napiše Masarykova cesta?" vpraša tisti, ki naj bi znal pisati.
"To pa ne vem. Jaz znam le lepo govoriti, ne pa pisati!"
"Veš kaj, primi ga za noge, jaz ga bom pa za roke, pa ga
odnesiva na Metelkovo." • • •
Janez se je vrnil iz službe, žena pa ga je že pri vratih dočakala v prozorni spalni srajci brez spodnjega perila. Janez jo je pogledal in rekel:
"Kaj pa ti tako pomanjkljivo oblečena? Verjetno si spet
zažgala kosilo!"
• • •
Psihiater pride na obisk k stanovskemu kolegu. Med pogovorom gostitelj pozvoni, vrata se odprejo in v sobo pride moški, ki dela kratke, hitre korake in sopiha kot vlak:
"Ču-ču-ču uuu!"
Psihiater mu naroči, naj skuha dve kavi, in moški od-
sopiha.
"Kdo pa je to?" vpraša gost.
"Moj bolnik, ki misli, da je vlak. Toda kavo skuha odlično!"
Čez nekaj minut bolnik spet prisopiha, položi naročeni kavi na mizo in spet odsopi-ha, gostitelj pa vstane in odpre okno.
"Zakaj odpiraš okno?" potoži gost. "Zunaj je vendar mraz."
"Moram prezračiti, saj si videl, da je vlak dvakrat peljal skozi sobo."
• • •
Mladenič je prišel k očetu svoje izvoljenke in mu rekel:
"Oprostite, rad bi vas prosil za vagino vaše hčerke."
"Kako ste neotesani! Reče se, da prosite za roko, ne pa za vagino moje hčerke!"
"Ne, ne, nisva se razumela! Ona mi z roko to dela vsak dan, zdaj bi pa rad prešel na njeno vagino."
Gorišnica • Športni dan drugače
mladimi vse več takih, ki se odločajo za rolkanje, pa o tem ne vedo vsega, so se na OŠ Gorišnica odločili za sodelovanje s pravo šolo Rol-
športnega programa Krpan so jih učitelji rolkanja razdelili v dve stopnji, prvo za začetnike in drugo za nadaljevalne spretnosti. Pra-
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripi-
som USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve
Izola • Slovenski državni srednješolski turnir
Ormožani v finalu!
Debaterji ormoške gimnazije so bili ponovno uspešni na državnem de-batnem turnirju, ki je potekal 1. in 2. aprila na Srednji turistični in gostinski šoli v Izoli. V finalu bodo debatirali v državnem zboru proti ekipi Ledina E.
Mladi v šoli rolkanja
Na osnovni šoli v Gorišnici so v okviru športnega dneva v torek, 29. marca, za učence razredne stopnje tretjih razredov pripravili šolo rolkanja.
Ker je zadnje čase med kanja iz Ljubljane. V okviru vila enega in drugega pa so
Na turnirju je sodelovalo 39 ekip iz vse Slovenije, trditev turnirja pa je bila: "Evropska unija bi morala iz evropske ustave umakniti člen o prepovedi reproduktivne-ga kloniranja človeških bitij." "Mentorji so se strinjali, da je bila tema zelo zahtevna, vendar so se debaterji tudi tokrat izkazali in predstavili kvalitetne debate," je povedala mentorica ormoške ekipe Renata Bezjak.
Po petih debatnih krogih je ekipi Ormož B (Sanja Kovač, Božo Lalič, Aljaž Caf) pripadlo 23. mesto, ekipa Ormož C (Domen Zavec, Jernej Medik, David Trste-
njak) pa deli 36. mesto. Ekipa Ormož A, ki jo sestavljajo Anej Ivanuša, Nino Miličić in Nina Kralj, pa je ponovno upravičila vlogo enega izmed favoritov, saj se je uvrstila v polfinale. Nino Miličić je bil na tudi razglašen za drugega najboljšega govorca med vsemi 117 debaterji, za kar je prejel pokal.
Drugi finalist je ekipa Ledina E, ki se bo tako 18. aprila pomerila v finalu z ekipo Ormož A. Finale se bo odvijal v državnem zboru, kjer bo pod okriljem Zavoda za kulturo dialoga potekala razprava o evropski ustavi in državljanstvu. Svojo pri-
sotnost ob tem dogodku so že potrdili ljubljanska županja Danica Simšič, predsednik državnega zbora France Cukjati in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.
Ta konec tedna, 8. in 9. aprila, je Gimnazija Ormož gostiteljica mednarodnega debatnega turnirja v angleščini. Na šoli uspešno delujejo debaterske ekipe v angleškem, mentorica Nina Cerkvenjak, in nemškem jeziku, mentorica je Renata Bezjak. Organizatorji vabijo k ogledu, vse debate so namreč odprte za javnost!
vki
osvajali ob prijetni glasbi in primerno zaščiteni s čeladami ter blažilci na rokah in nogah.
-OM
Foto: M. Ozmec
Mladi rolkarji iz Gorišnice so se s pravili in praktičnim znanjem seznanjali primerno zaščiteni.
nam pošljite do torka, 12. aprila in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjal-čkov iz 18. številke Štajerskega tednika je:
Žan Tinko, Borovci 54, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAHAUTAUIJA
ítEVčiAém mt^iflEKA!
»oeief Ji^Am zAvç^icze?*
LUBLJAHA; ETC, HALA A NOVO MESTO: BTC NOVO MESTO KOVA QOEICA; DELFINOVA 10
Poveži številke od 1 do 48
Betonski strešniki Bramac zaradi svoje izjemne sestave zagotavljajo trajnost in trdnost, ki se z leti še povečuje. Bramac s 30-letnim pisnim Jamstvom zagotavlja kakovost in odpornost materiala za vse strešnike.
Novost na trgu strešnih kritin je strešnik Bramac Protector®, ki ga odlikuje posebna zaščita, s katero je zapolnjena vsaka najmanjša pora na površini. Streha Bramac nudi varnost pred raznolikimi vremenskimi vplivi, kljubuje vročini, mrazu, neurju, dežju, snegu, ledu, toči in močnemu vetru ter hkrati ohranja brezhiben videz.
Bramac Protector® streho zaščiti tudi pred močnim soncem in UV-žarčenjem. Protector® površina je bolj gladka, zato lahko padavine takoj odtečejo, vlaga in rastlinje iz okolice pa strehe ne spremenijo v gojišče mahu in alg.
Strešniki Bramac s Protector® površino so na voljo v obliki Klasik, Adria in Alpski strešnik v skupaj devetih barvah.
Brezplačna telefonska številka: 080 20 30, vvww.bramac.si
-------------------------_
KUPON za brezplačni BRAMAC prospekt (Štajerski tednik)
Prosim, brezplačno in neobvezno mi pošljite prospekt in cenik BRAMAC.
Ime in priimek:.............................................................................................................................
Naslov:..........................................................................................................................................
Pošta:.............................................................................................................................................
Kupone pošljite na naslov: Bramac strešni sistemi d.o.o., Dobruška vas 45,8275 Škocjan
Za informacije pokličite našo brezplačno telefonsko številko: 080 20 30
BRAMAC
RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC.
Haloze • Družinska tragedija zaradi denacionalizacije
Bodo Duhovi ostali brez hise?
»Rodila sem se tu, v Dravinjskem Vrhu, pet otrok sem rodila, vse življenje in prihranke sem pustila v tej hiši, zdaj mi jo pa hočejo vzeti! Kam naj grem pri šestdesetih, na cesto? Je to pravica?«
Julčkine besede obtožujejo in prosijo, razkrivajo življenje preproste haloške kmečke žene, ki jo je skozi tisoče dni vodila trmasta volja po preživetju, skrb za družino, streho nad glavo in kruh na mizi, brez nepotrebnih solza, tudi če so roke vsak dan sproti zacvetele od žuljev.
Vsi žulji življenja v hiši
»To hišo, kjer sem zdaj, so mi pred štiridesetimi leti dali v najem od ptujskega KK, kjer sem takrat delala. Ne vprašajte, kakšna je bila. Vse je bilo zanič, še debelo zidovje je bilo tako naluknjano, da bi mi mala deca lahko spala v tistih luknjah. Pa mi ni bilo težko popravljati. Najprej streho, da ni teklo v hišo, pa okna in vrata, pa smo preuredili sobe, na novo naredili tla, popravili praktično vso električno napeljavo, na novo zazidali dimnik, plačali smo vodovod, pripeljali telefon, potem smo še malo dozidali in zgradili hlev. Tako je šlo vsak dan, iz leta v leto. Vsak dinar je šel v to hišo, poleg pa smo redno plačevali še najemnino KK. Ni bilo lahko, ne vprašajte, ampak če ne bi toliko vlagali, danes tu, na tem bregu, ne bi stalo nič več!«
V zgodbi Julijane Duh iz Dravinjskega Vrha 44, Jul-čke, kot jo poznajo naokoli, ni čutiti grenkobe težkega življenja; drugačnega ni niti poznala. Skozi desetletja se sprehodi z besedami, kot bi opisovala prizore iz filma: »Pri mali deci je bilo hudo, ko ni bilo vodovoda. Saj smo imeli studenec tu doli, v grapi, pa so ga vmes zastrupili s škropivom. Najmlajša dva sta se tako zastrupila, da sta bila nekaj mesecev v bolnici. Potem sem pa dolgo nosila vodo z Vidma v te bregove.« Zaradi otrok je pustila tudi redno službo, saj vrtca ni bilo, zato pa je redno, vse do upokojitve pred dvema letoma, delala kot pogodbena delavka po okoliških vinogradih: »Statusa kmeta pa nimam; ni bilo nikoli dovolj denarja za nakup zemlje. Tu okoli hiše imam malo ohišni-
ce, zemlje za en rožni lonček, pravim, da se nekaj pridela za v lonec!«
Prodajna pogodba po denacionali-zacijskem zahtevku
Po prvi najemni pogodbi pred 40 leti je sledila druga, ki jo je Julčka podpisala septembra leta 1994. Hitro zatem, v začetku oktobra, so jo ponovno klicali, naj se oglasi v stavbi KK in podpiše prodajno pogodbo, s katero naj bi postala lastnica hiše: »Sem šla podpisat, seveda. Po pogodbi sem morala 10 odstotkov ocenjene vrednosti plačati takoj, ostalo pa v obrokih na 20 let. Takrat sem si sposodila denar, da sem odplačala tisto aro, potem pa sem vsak mesec gledala, da so bili pravočasno plačani obroki, ker so mi rekli, da če bom tri mesece zamudila, mi bodo hišo kar vzeli. Je šel denar najprej za ta ček, potem za vse ostalo in doslej nisem še nič zamudila, pa tudi naprej še plačujem redno in bom!«
Po prodajni pogodbi Julija-na Duh odkupnino že od začetka mesečno odplačuje slovenskemu odškodninskemu skladu v Ljubljani: »Spomnim
Julčka Duh ima v rokah le prodajno pogodbo, po kateri ji je KK pred dobrimi desetimi leti prodal hišo.
se, da se je takrat zelo mudilo, saj so mi na KK rekli, da se prodajajo vse njihove hiše in če ne bom jaz kupila, bo nekdo drug. Ko sem podpisala, so mi rekli, da je hiša od tega trenutka moja. Sem rekla, v redu.«
No, pa ni bilo tako v redu. Postopki denacionalizacije so bili v prvi polovici devetdesetih v polnem razmahu in med zahtevki za vračilo je bila tudi hiša, ki jo je KK prodal Duhovi. To so v kombinatu očitno vedeli, kar dokazuje dokument, ki so ga prejeli 5. maja 1994 in na katerem so jasno zapisane številke vseh nepremičnin, za katere je vračilni zahtevek vložil razlaščeni lastnik Alojz Krakar oziroma njegovi potomci. Med njimi je tudi parcela, na kateri stoji hiša Duhove. KK pa je prodajno pogodbo z Duhovo podpisal 13. oktobra istega leta.
Izselitev ali najemnina in plačilo odkupnine hkrati
»Mene je potem leta 1999 poklical odvetnik Kolnik iz Maribora, ki zastopa Krakar-jeve in povedal, da hočejo to nazaj. Potem so kar hodili neki ljudje ves čas tu okoli hiše in od mene zahtevali, naj podpišem, da se odpovedujem odkupu hiše. Pa nisem nič podpisala in tudi ne bom! Nimam nobene sodne odločbe ali drugega dokumenta v rokah, niti ga nisem videla, ki bi dokazoval, da hiša ni več moja!«
Zanimivo pri tem je tudi dejstvo, da slovenski odškodninski sklad Duhovi še vedno redno pošilja položnice z mesečno vsoto za odkup nepremičnine. Po drugi strani naj bi bila odločba o vrnitvi imetja Krakarjevim že pravnomočna, kot lastniki naj bi bili celo že vpisani v zemljiški knjigi, kot je razvidno iz dopisovanja med odvetniki ene in druge strani: »Jaz sem, ko se je
Peti člen prodajne pogodbe med Julijano Duh in (bivšim) KK Ptuj pravi, da se za stanovanjsko hišo in funkcionalno zemljišče, ki je predmet pogodbe, vknjiži lastninska pravica na ime Julijane Duh do celote.
12. člen taiste pogodbe pa pravi tako: »Vprimeru, da bo naknadno ugotovljeno, da je bila za stanovanje, ki je predmet te pogodbe, vložena zahteva za denacionalizacijo, sta pogodbeni stranki sporazumni, da je ta pogodba nična. V primeru ničnosti te pogodbe se znesek kupnine, ki gaje v tem primeru dolžan vrniti slovenski odškodninski sklad, obračuna na podlagi vrednosti tolarja nasproti DEM, preračunan po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila kupnine oz. na dan vrnitve kupnine. V tem primeru je kupec dolžan za čas od sklenitve pogodbe do ugotovitve njene ničnosti plačati prodajalcu najemnino za stanovanje, ki je predmet te pogodbe, prav tako obračunano na podlagi vrednosti tolarjev nasproti DEM, preračunanega po srednjem tečaju banke Slovenije na dan izplačila.«
Zavezanec za izplačilo je torej slovenski odškodninski sklad, ki pa ima v tem primeru pravico do obračuna najemnine za vsa leta odplačila kreditne vsote in to vrednost lahko odračuna od vrednosti že izplačane skupne vsote za odkup hiše. To kratkomalopomeni, da Duhovi lahko ostanejo brez hiše in brez odškodnine. Je takšna pogodba sploh možna v naši državi, ki jo tako radi razglašamo za pravično in demokratično?!
Čigava je pravzaprav hiša, ki jo je Julijana Duh obnavljala vse življenje in naj bi bila s prodajno pogodbo tudi njena lastnica?!
vse to začelo kuhati, tudi šla k odvetniku Graju na Ptuj, da bi mi pomagal, pa se dve leti ni zgodilo nič. Nekdo bi me moral obvestiti o tem, kako je res na stvari, ne? S sodišča nimam nič, KK, ki je podpisnik prodajne pogodbe, mi tudi ni dal nobenega drugega dokumenta. Sem pa dobila neke papirje, da naj zdaj na nek ljubljanski žiro plačujem najemnino skoraj 20 jurjev na mesec tem Krakarjevim! Poleg tega pa še vsak mesec odkupnino odškodninskemu skladu?! Tu nekaj smrdi, nekaj je narobe!« Plačevanje odkupnine in hkrati najemnine res ne zdrži nobene logike, tudi pravne ne. Zato je v tem pogledu odločitev Duhove, da spoštuje člene prodajne pogodbe, edinega uradnega dokumenta, ki ga ima v rokah, popolnoma pravilna.
Julčka ne skriva, da jo Kra-karjev odvetnik neprenehoma opozarja, da naj izprazni hišo in če ne bo šlo na lep način, naj bi šlo zgrda: »Pa kam naj grem?! Ta odvetnik pravi, da to njih nič ne briga, tudi to ne, koliko sem vložila v to hišo in da še plačujem odkupnino. Sem jim povedala, da danes ne bi bilo tu nič več, če ne bi bilo mene! Potem mi pa grozijo, da me bodo sodno preganjali, če ne bom plačevala njim najemnine. Saj vem, da nas hočejo na vsak način spraviti iz te hiše, drugega namena tu ne vidim. Lani so še obljubili, da pride cenilec, a ga še ni bilo.«
Je KK namerno zavajal Duhove?
Pred dobrimi petimi leti, ko se je izkazalo, da je lastništvo hiše sporno, je Julčka začela, kolikor je pač znala in vedela, brskati po postopkih in veljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je podpisala s KK: »V pogodbi piše, da prodajalec prodaja kupcu bremen prosto stanovanje. Piše pa tudi, da je vpis lastništva v ZK strošek
kupca. Jaz sem vprašala odgovorno na KK, gospo Tončko Strnad, kako je s tem vpisom, saj so vsem okoli že nekaj merili ohišnice, nam pa še nič. Pa mi je Tončka rekla, da kaj se zanimam, da je hiša z ohiš-nico moja, drugo pa ne.«
Ker se sama ni najbolje znašla in tudi ne več vsega verjela, je Julčka na vpogled v ZK poslala družinskega prijatelja, ki pa ji je povedal, da njenega imena v katastru ni našel. Hči dodaja, da so večkrat poskušali vpis lastnine v ZK urediti preko dogovora s KK, kjer pa so jih vedno odpravili z odgovorom, da je vse to že rešeno.
Julčko in njeno družino ne boli samo misel, da so jih pri KK opetnajstili, ampak tudi, da so imetnikom ostalih nepremičnin v najbližji okolici uspeli rešiti premoženje, njim pa ne: »Saj so tudi drugi
»Kje je tu pravica v naši državi?!«
Nad dogajanjem in igro z vsem imetjem, za katerega so bili prepričani, da je njihovo, je razočarana vsa Julčkina družina: »Kje je tu pravica?! Kje bodo moji otroci, ki nimajo svojih stanovanj? Kam bodo šli, če nam vzamejo domačijo? Tu se lahko stisnemo vsi. In kam bom odšla jaz? Je to odnos Slovenije do matere petih otrok, ki je vse življenje pošteno delala in plačevala vse račune? Toliko govorijo o tem, kako iz Haloz odhaja življenje, kako se mladi izseljujejo, pod drugi strani pa nas, ki bi radi ostali v teh hribih, tudi moji otroci, nasilno de-portirajo vstran! Še tisti, ki bi radi ostali, moramo oditi!«
Na Julčkina vprašanja in obtožbe človek ne more naj-
V hiši na Dravinjskem Vrhu 44 živi vsa številna Julčkina družina. Kam naj gredo, če hiša res ni več njihova?
imeli takšne prodajne pogodbe, pa so vse uredili, nam pa so zdaj na koncu povedali, da je za nas zmanjkalo časa. Gotovo vedo, da nekaj niso naredili prav, saj so nam ti ljudje iz KK, ki so zdaj zaposleni v PP, že ponujali, da se preselimo v neko grapo v Ljubstavi, celo stari majhen hlevček so mi ponujali, da ga malo preuredijo in nas preselijo tja. Ampak jaz ne grem kar povsod. V mesto sploh ne, sem celo življenje tu živela in delala. Bi pa šla kam tu blizu, če je že nujno in če ni druge rešitve, če so mi že moje življenjsko delo uničili in hišo res dali drugemu. Toda naj mi ti ljudje iz kombinata, ki so to skuhali, postavijo hišo v taki velikosti, 81 kvadratnih metrov, in v taki protivrednosti, kot je ta tu, nekje v bližini, na teh haloških gričih!«
ti pravega odgovora. Ničesar, kar se ji dogaja in ji jemlje voljo do življenja, ki je nikoli doslej ni izgubila, ni kriva sama. Prave pomoči, kot trdi in kot kaže vsa njena dosedanja zgodba, nima. Ali je majhen človek in njegova usoda res tako nepomembna ali pa se bo vendarle našel kdo, ki bo Julčki pomagal razplesti mrežo uradnih poti in dokumentov, ji pomagal v njenem obupanem boju, da obdrži težko prigarano hišo?
Da v primeru Julijane Duh nekaj »ne štima«, kot se reče po domače, je gotovo. Izmikanj in čudnih potez vseh vpletenih je preveč. Kaj se bo zgodilo z Julčko in njeno hišo ter kako se bo zgodba razpletala, bomo v našem časopisu še poročali.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

AeR<|)BIKE
www.aerobika.net
.A.0ÙL.1CAZA tednik Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
^eden prejme oseV^rezPlac obiskoVceoiéi aerobike:
me in priimek:
Robert Jambriško
Za kolodvorom 14,8870 Ormož
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
V SOBOTO, 21. MAJA 2005 '
RADIOPTUJ
e9.8'98.E-ICH3
Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo:
VSEBINA PRILOG V STAJERSKEM TEDNIKU JE ... (ustrezno označite)
štajerski
□ dovolj pestra in zanimiva
Ime in priimek:_
Naslov:_
□ premalo pestra in zanimiva
r Slovenske železnice
Kupon nalepite na dopisnico in Jo do srede pošljite na naslov: sodelujejo lahko samo Radlo-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj	naročniki štajerskega tednika.
Na vlak zvestobe so povabljeni: Marija Zamuda, Gregorčičev dr. 5,2250 Ptuj, Angela Slukan, Zg. Velovlek 23/a, 2253 Destrnik, Otilija Vertič, Spuhlja 100/a, 2250 Ptuj, Anica Korotaj, Pavlovei 15/c, 2270 Ormož, Albina Kukovee, OreSje 149, 2250 Ptuj, Vili BelSak, Hrastovee 16, 2283 Zavrč, Slavko Krajne, Lovrenc na Dr. polju 55,2324 Lovrenc na Dr. polju, Danica Polič, Podvinci 66/c, 2250 Ptuj, Marija GaSparič, OrmoSka c. 19,2250 Ptuj, Terezija Erbus, Doklece 23, 2323 Ptujska Gora, Lidija Hrnec, Sp. GruSkovje 20,2286 Podlehnik, Franc RodoSek, Slape 11,2323 Ptujska Gora, Marija Pihler, JirSovci 54/a, 2253 Destrnik, Terezija Vuzem, ZamuSani 51,2272 GoriSnica, Cirila Purg, LeSje 21/a, 2322 MajSperk, Štefan Lorenčič, GrajenSčak 85,2250 Ptuj, Alojz IvanuSa, Frankovci 30,2270 Ormož, Martin Čeh, Ločič 13,2254 Trnovska vas, Matilda Slodnjak, Dornava 24,2252 Dornava, Kristina Čeh, SakuSak 85/a, 2258 JurSinci, Marija Peklar, Zavčeva 8,2250 Ptuj, Miha Munda, Hum pri Ormožu 99,2270 Ormož, Marcela Jurkovč, CMD 15, 2250 Ptuj, Darko Bedrač, Šturmovci 20/b, 2284 Videm pri Ptuju, Vlado Korotaj, Pavlove! 15,2270 Ormož, Metka Lah, Dornava 42,2252 Dornava, Franc SelinSek, Trubarjeva 9,2250 Ptuj, Janez Štumperger, Gerečja vas 17,2288 Hajdina, Špela Vrbanec, Krčevina pri Vurbergu 128,2250 Ptuj
ERA
[païa
FflBEUSSEfililSIl


Ponudba velja do 10. aprila 2005
ČOKOLINO
250 g
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
SVETUJEMO IN POSREDUJEMO pri vseh finan~nih zadevah - kredite od 1 leta do 25 let; leasingi od 1 leta do 15 let, odkupi terjatev za pravne osebe. Ugodna obrestna mera in hitra realizacija. Tel. {t. 041 672-449 ali fax 02 252 48-21, Svit Zvezdana Hedžet, s. p., Finan~no svetovanje, Strossmayerjeva 11, 2000 Maribor.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko, kleparska in tesarka dela. Priporo~amo kritine Tondach, Jungmeier, Pflei-derer, Creaton, Bramac, Benders ter plo~evinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgov-ci ob Pesnici 70 c, 2252 Doranva. Tel. 041 375-838.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
GUME ZA TRAKTOR, ugodno, Barum 12,4 x 28 - 35.000 SIT 11,2 x 24 Radial - 42.000 SIT, Rekord 11,2 x 24 - 25.000 SIT, 11,2 x 28 - 26.000 SIT 12,4 x 28 -30.600 SIT 14,9 x 28 - 47.000 SIT 16,9 x 28 - 54.000 SIT, vodilne 600 x 16 - 7.500 SIT Vulkanizer-stvo Ivan Kolari~, s. p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70.
POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se pri~ne 4. aprila in traja do 30. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02 794-41-01.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
KOMPLETNA izvedba razli~nih ograj, z vrati, stebri~ki, elektro pogoni, »na klju~«, vklju~ujo~ montažo, zemeljsko gradbena dela, dostavo in vgradnjo betona ^ Za vas poslujemo od 7.-15. ure, ob sobotah od 7.-12. ure! Tel. 778 87 51, Ži~no pletarstvo Rogina Marjan, s. p., Raj{-pova ulica 15, 2250 Ptuj (biv{i Agis).
AKCIJSKA prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih ži~nih mrež za OGRAJE, razli~nih vi{in in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej, PLA-STIFICIRANE MREŽE od 348 SIT/m2 naprej - 10 let GARANCIJE! Npr. Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel. 778 87 51. Za vas poslujemo od 7.-17. ure, ob sobotah od 7.-12. ure! Ži~no pletarstvo Rogina Marjan, s. p., Raj{pova ulica 15, 2250 Ptuj (biv{i Agis)._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajajo. Vzrejali{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor, obra~alnik, bo~no koso in ostale kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579-539.
ODKUPUJEMO hlodovino, bukev, javor, ~e{njo, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Pla~ilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali 041 610 210. Medved Vlado Grill, s. p., Dobrina 63, Žetale.
KUPIM bikce simentalce za nadaljno rejo in težjo neplodno kravo. Tel. 041 263-537._
SADNO DREVJE: jablane starih in novih sort, ~e{nje, vi{nje, marelice, breskve itd. po ugodnih cenah vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, pri gasilskem domu Grab{inski breg. Tel. 02 758-08-91, 041 391-893.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, zagotovljena takoj{nja nesnost, možna dostava. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
PRODAM odojke od 30 do 40 kg. Tel. 755-23-21._
PRODAM koruzo v storžih ali lu{~-eno. Tel. 02 764-42-41 ali 031 214-143._
KRMO, balirano v kocke, prodam. Tel. 041 533-792 ali 751-29-71.
CISTERNO za gnojnico, letnik 90, 2700 l, prodam. Tel. 040 847-839
SEMENSKI krompir, lanski uvoz, diseree in sante-bio, prodam. Tel. 02 790-72-21._
PRODAJAMO sadike holandskih mese~nih jagod. Zupani~, Sp. Hajdina 57, tel. 783-04-31._
PRODAM cisterno 3200 l Creino in {kropilnico 600 l Metal-Rau. Tel. 041 597-153._
PRODAM krmno peso (runkl), lu{~-eno koruzo in p{enico. Tel. 02 781-00-41._
NESNICE, rjave, ~rne, grahaste, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince
29,	tel. 792-36-71._
PRODAM drva, kostanje, sohe za vinograd, seno v balah ter hlevski gnoj. Tel. 031 539-431._
PRODAM cistrerno Creina 2000 l. Tel. 041 387-191._
KUPIM bikce simentalce do 150 kg. Tel. 031 443-117._
PRODAM suhe, hrastove, jel{ove in borove mostnice in trda me{ana drva. Tel. 02 757-05-31._
PRODAM pra{i~e od 70-100 kg. Telefon 719-022-253 ali 031 715-333._
KUPIM dva pujska od 40 do 50 kg. Tel. 764-67-51, Kristina Modic, Tržec
30,	Videm.
KROMPIR, primeren za nadaljnjo sajenje, ugodno prodam. Tel. 031 672-068.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarni{kih prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2 in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836.
PRODAM ve~ gradbenih parcel v izmeri 8-9 arov na Ptuju. Telefon 031/445-448.
LUNA'
PONUDBA SOB na Malem Lo{inju. Tel. 041 630-616._
V SREDIŠČU ob Dravi dam v najem starej{o hi{o in skladi{~ne prostore. Tel. 041 214-636._
ODDAJA APARTMAJEV v lepem predelu Supetarja - otok Bra~. Ton~i Vu{kovi~, tel. 00385 216-30-349, mobi 00385 917 609 478.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
VOZNI KE C-, E-kategorije za mednarodne prevoze EU zaposlimo zaradi {iritve dejavnosti. Lamotex-pres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629-62-78.
ZAPOSLIMO zidarja za vodenje zidarske skupine in delavca z zna-jem zidarskih del. Miran Tajhman, s. p., Štuki 28 a, Ptuj, GSM 041 730-815.
Top 3: hiša v: Kr~evini pri Vurbergu ID387, 115 m2 (obnova 1994), zemlj. 3337 m2, 13,5 mio; Ptuju, ID398, 92 m2- etaža (K+P+1), (L 1975), zemlj. 1129 m2, 33 mio; Dražencih ID161, 128 m2- etaža (K+P + M), (L 1980), zemlj. 780 m2, 25 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trste-njakova 5, Ptuj
KUPIM manj{o kmetijo. Tel. 041 666-170._
NA SONČNI LEGI v Drenovcu pri Zavr~u prodam star vinograd s staro zidanico. Inf. na tel. 041 798-765 ali 040 755-839.
ODDAM garažo na CMD pri avtobusni postaji na Ptuju. Tel. 041 458-175 ali 782-52-31._
PRODAM vikend na Kogu pri Ormožu, komforten, zidan z vsemi priklju~ki. Zvezdana Hedžet, tel. 041 672 449.
MENJALNICE II
Samostojna hiša, Lenart ■ center, i. 1978,280 m2 biv. povr., parcela 976 iii2, mima lokacija, lep razgled, garaža, lakoj vseliiva, za: 26 mio SIT, ogled s Iblograliiami pod šíIíd 8474
www.luna-ml3.si
I02 22 999 22 041 66 28 281
DOM - STANOVANJE
PRODAM stanovanje 57 m2 v Maj{-perku 54. Tel. 794-83-61._
4,5-SOBNO stanovanje, 4. nadstropje z mansardo, CK, KTV, klima, lep razgled, bližina {ole, parka in igri-{~a, prodam ali menjam za manj{e stanovanje z va{im dopla~ilom. Tel. 070 791-077.
DVOSOBNO stanovanje na Ptuju ugodno prodam. Tel. 040 721-915.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRU DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
OBVESTILO
Prodajni center Kondor obvešča, da so zaradi dneva žalovanja prestavili nagradno žrebanje na torek 12. aprila. Rezultati žrebanje bodo objavljeni tudi na radiu Ptuj od 12. ure dalje.
DELO
DEKLE za strežbo v dnevnem baru takoj zaposlimo, stanovanje brezplačno, nedelje proste. Tel. 041 710-660, Bife pri Justinu, Jože Sedevčič, s. p., Grumova c. 2, 1275 Šmartno pri Litiji.
MOTORNA VOZILA
CHOPPER jamaha dragstar 650 klasik z vso možno dodatno opremo, zelo dobro ohranjen, cena 1.250.000 SIT prodam. Tel. 051 372-421.
KUPIM jugo, zastavo 101 ali golf 1-disel. Inf. na tel 041 837-077.
RAZNO
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
KOJ KRAPI: rdeči, belo-črni, belo-rdeči-črni, veliki do 15 cm, samo 1000 SIT zlate ribice 200 SIT kečice, zlat jež, lokvanji ... Tel. 031 259-525.
UGODNO PRODAM 20-plo{čni filter za vino s polnilcem za {tiri steklenice in nova plastična zastekljena vrata (AJM) 210 x 100 cm. Tel. 031 414 012._
PRODAM nov elektromotor "elek-trokovinar", 3,5 KM, enofazni. Tel. 041 591-205._
MLADINSKO sobo z vso opremo poceni prodam. Tel. 771-73-01.
SREDNJELETNI fant, zaposlen, iz okolice Ptuja, želi spoznati resno skromno po{teno dekle iz okolice Haloz, nekadilko, brez otrok, staro do 27 let, ki bi se preselila k meni na deželo, da si ustvariva družino: Šifra TOPLO POLETJE.
Petek, 8. april
15.00 do 20.00 Ptuj, Minoritski samostan, zbiranje vzorcev vin 19.00 Ptuj, galerija Tenzor, razstava »Journey and other stories« fotografije Arje Hyytaiainein iz Švedske 19.30 SNG MB, Jamski človek, StaDvo, za izven -	V Novi KBM v Slovenski Bistrici je na ogled razstava akvarelov
Slovenske krajine Du{ana Amanoviča iz Celja
Sobota, 9. april
8.30 Ormož, jedilnica za starej{e občane, Spomladanski muzejski vikend za otroke, tokrat boste slikali na steklo 10.00 Sredi{če ob Dravi, svečanost s kulturnim programom - posvečeno rojaku dr. Štefanu Kočevarju 12.00 do 20.00 Ptuj, Minoritski samostan, zbiranje vzorcev vin 14.00 Kog, dvorana, ocenjevanje vina
15.00 Gori{nica, kulturna dvorana, slovesnost ob 60-letnici gledali{ke-
ga udejstvovanja Lojzeta Matja{iča 18.00 Ru{e, dom kulture, Območno srečanje otro{kih in odraslih folklornih skupin
19.00 Slovenska Bistrica, Slom{kov kulturni dom, 25. Območna revija
odraslih folklornih skupin 19.00 Hajdo{e, gasilski dom, kulturni večer
19.00 Ormož, dom kulture, Območno srečanje odraslih gledali{kih skupin
19.30 Mestno gledali{če Ptuj, Vohljač
20.00 Podvinci, komedija Krivica boli, KPD Stane Petrovič Hajdina 21.30 Ptuj, Kolnki{ta, koncert Žabjak bend
Nedelja, 10. april
11.00 Sokolane, srečanje starej{ih občanov 14.00 Kog, dvorana, ocenjevanje vina
15.00 Stoperce, dom krajanov, koncert S pesmijo iz roda v rod, ljudske
pevke KPD Stoperce 15.00 Grajena, dom krajanov, predstava Sosedov sin, dramska sekcija KD Grajena
18.00 Skorba, komedija Na kmetih, KUD Vitomarci 18.00 Pobrežje, va{ki dom, komedija Zadrega za zadrego, gledali{ka skupina KD Skorba
Ponedeljek, 11. april
9.30 Mestno gledali{če Ptuj, norway.today 11.30 Mestno gledali{če Ptuj, norway.today 18.00 Ormož, avla občine Ormož, razstava Od zrnja do kruha -Če
človek pol sveta obteče, najbolj{i kruh doma se peče 19.30 SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonma Dija{ki 21, 22, 23 in izven
20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, Malod, za abonma Dija{ki 31 in izven
KINO Ptuj
8., 9. in 10. april ob 18.00 Neverjetni. Ob 20.00 Krog 2.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 8. april, ob 16.25, 18.30, 20.40 in 22.50 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 16.50, 20.00 in 23.10 Propad. Ob 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Wicker Park. Ob 15.50, 18.20, 21.00 in 23.35 Constantine. Ob 20.50 in 23.30 Morje v meni. Ob 16.30, 19.00, 21.30 in 23.55 Krog 2. Ob 15.40 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 17.50 Špangle{čina. Ob 21.50 Napad na policijsko postajo {t. 13. Ob 20.30 in 23.00 Srhljive skrivalnice. Ob 17.00 in 18.55 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 19.10 in 22.00 Punčka za milijon dolarjev. Ob 16.10, 18.40, 21.10 in 23.40 Zdravilo za sodobnega mo{kega. Ob 19.20 Njegovi tastari.
Sobota, 9. april, ob 14.10, 16.25, 18.30, 20.40 in 22.50 Jesen prihaja,
Dunja moja. Ob 13.30, 16.50, 20.00 in 23.10 Propad. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Wicker Park. Ob 13.20, 15.50, 18.20, 21.00 in 23.35 Constantine. Ob 20.50 in 23.50 Morje v meni. Ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 23.55 Krog 2. Ob 13.35, 15.40 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 17.50 Špangle{čina. Ob 21.50 Napad na policijsko postajo {t. 13. Ob 20.30 in 23.00 Srhljive skrivalnice. Ob 15.00, 17.00 in 18.55 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 19.10 in 22.00 Punčka za milijon dolarjev. Ob 13.40, 16.10, 18.40, 21.10 in 23.40 Zdravilo za sodobnega mo{kega. Ob 16.40 in 19.20 Njegovi tastari.
Nedelja, 10. april, ob 14.10, 16.25, 18.30 in 20.40 Jesen prihaja, Dunja
moja. Ob 13.30, 16.50 in 20.00 Propad. Ob 13.50, 16.20, 18.50 in 21.20 Wicker Park. Ob 13.20, 15.50, 18.20 in 21.00 Constantine. Ob 20.50 Morje v meni. Ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Krog 2. Ob 13.35, 15.40 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 17.50 Špangle{čina. Ob 21.50 Napad na policijsko postajo {t. 13. Ob 20.30 Srhljive skrivalnice. Ob 15.00, 17.00 in 18.55 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 19.10 in 22.00 Punčka za milijon dolarjev. Ob 13.40, 16.10, 18.40 in 21.10 Zdravilo za sodobnega mo{kega. Ob 16.40 in 19.20 Njegovi tastari.
Ponedeljek, 11. april, ob 16.25, 18.30 in 20.40 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 16.50 in 20.00 Propad. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Wicker Park. Ob 15.50, 18.20 in 21.00 Constantine. Ob 20.50 Morje v meni. Ob 16.30, 19.00 in 21.30_ Krog 2. Ob 15.40 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 17.50 Špangle{čina. Ob 21.50 Napad na policijsko postajo {t. 13. Ob 20.30 Srhljive skrivalnice. Ob 17.00 in 18.55 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 19.10 in 22.00 Punčka za milijon dolarjev. Ob 16.10, 18.40 in 21.10 Zdravilo za sodobnega mo{kega. Ob 16.40 in 19.20 Njegovi tastari.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Umrl Papež Janez Pavel II. Skupnost občin Slovenije je predstavila smernice o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Podarjena dializna aparata Bolni-{nici Ptuj. Pregled dela in strategija razvoja turizma na Ptuju. Razstava likovnih del učencev Osnovne {ole Videm v Knjižnici Ivana Potrča v Ptuju. Milan Gabrovec razstavlja makete ladij v galeriji Magistrat. Predstavitev knjige Ozdravimo bolečine hrbta. Razstava likovnih del dru{tva upokojencev Ptuj. V CID-u razstava fotografij mladih fotografov. Območna revija plesnih skupin v Mestnem gledali{ču Ptuj. Poljudna oddaja Rudija Klariča Kako biti zdrav in zmagovati.
iZDePLSi
izberi.si - Vsesiovensici portai maiiii ogiasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po mailii oglasili še nlltoll nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Delnice/actiuni/aKL^Mii/dionice/ hartije od vrednosti/aKi^iiUTe/shares
Romunija, Bolgarija, Hrvašlca, Srbija, BiH, Malcedonija
Vse informacije dobite na brezplačnem Oranžnem telefonu 08012 08 in na številki 01 583 07 13.
FINANČNA
TOČKA r w
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 kchaek: s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C o i Huje ,i
Na Balkanu sodelujemo izključno z bančnimi borznimi družbami.
PO KOPALNICO V METALKO
Prodajni center Metalka Ptuj
enoročna armatura za pom. korito... 4.990.
WC spiakovalnik GEBERIT.....4.190.
tuš kabina eoxso.......................17.880.
tuš kad 80x80............................14.900.
Enoročne armature TEA -10% popust Keramične ploščice 10 - 20% popust štedilnii<i na trda goriva FEKONJA -20 % popust
Akcijska ponudba električnih brusilnih strojev B&D
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, 161:02/749 18 00
METALKA' TR60VINÛ
Darko Pintarič s.p., Ob železnici 11, Ptuj GSIVI: 070/791-037, Tei./fax.: 02/783-6591 emaii: perlai @volja.net
■ Pranje, likanje, sušenje vseh vrst perila ■Izposoja prtov
(dnevno, tedensko, mesečno, letno-pogodbene stranke)
-Dostava perila
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cena	
RENMJU SCENIC 1,6 KAIMX)	1999	1.590.000	BELA
OPEL ZAFIRA 1,8	2000	2.280.000	KOV m,ENA
RENMJU MEGANE SCENIC 1,6 l6V RT	2000	1.840.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3	2000	990.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3 LSI	1999	795.000	KOV SREBRNA
EIArPlMr0 55S	1997	615.000	KOV m,ENA
KIASEPHiAl,5	1999	980.000	KOV PEŠ,ÍNA
OPEL ASTRA 1,41SWEVG	1996	660.000	KOVVÉNfA
RENAUI1CU01,2	2000	1.150.000	RDEČA
PROTON 415 GISI	1996	490.000	KOV MODRA
OPEL ASTRA aUB 1,4 l6V	1999	1.540.000	KOV SREBRNA
EMTPIMTO 1,2 SX	2002	1.240.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3 LSI	1996	490.000	KOV m,ENA
HYUNDAI lANTRA 1,8 GIS	1995	565.000	m,ENA
FORD ESCORT 1,6 l6VCU	1995	575.000	KOV SREBRNA
EIArSTIL01,616V	2002	2.230.000	RUMENA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	1.590.000	RDEČA
TOY015VCOROIA2,OD4D	2002	2.590.000	KOV SIVA
RENAUIl MEGANE 1,6 E RN SCENIC	1996	1.120.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSANBA 1,81	1998	1.195.000	KOVVÉNfA
AUDI A41,6	2000	2.480.000	KOV SIVA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1999	990.000	BELA
RENAUIT LAGUNA 2,0 RXE	1998	1.380.000	KOV SIVA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,4 l6V	1998	1.525.000	KOV ZLATA
BMW 530 DIESEL	2000	3.400.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POLO 60	1996	840.000	BELA
RENAULT R5 CAMPUS	1991	200.000	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO 1,9 DIESEL	1996	725.000	KOV m,ENA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2001	2.690.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1,7 DIESEL KARAV	1992	470.000	BELA
AUDI A6 1,8 T	1997	2.100.000	KOV SREBRNA
_ 8 klimo že od 4.990.000 sit Avtocenter Šerbinek
grebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035^3
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC SAMO
CLIO 1,2/16VBiLLAB0NG	2003	28.024 SIT
CLIO 1,5 80 KM BILLA BONG	2003	33.537 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V	2002	32.618 SIT
CLIO BiLLA BONG 1,2/16V5V	2003	28.331 SIT
MEGANE COUPE 1,6E	1998	21.133 SIT
R LAGUNA 1.8 DEDi. KARAVAN	1998	16.080 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	62.021 SIT
R LAGUNA GT 1.9 DCI 100 EXP	2002	52.832 SIT
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	54.823 SIT
R MEGANE EXPRESSION 1,6/16V 2003		45.175 SIT
R SAFRANE 2,0	1999	29.566 SIT
R THALIA 1,4/16V AIR	2002	19.449 SIT
Testna vozila		
R ESPACE INIT. AVT. 3,0 DCI
SCENIC EXP.CONF. 1,6 LAGUNA 1,9 DCi EXPRESSION
Viiina mesečnega obroka Je izračunana na podlagi kredita dm mb NOlUl 7,45 na dobo 84 mesecev.
2004 8.750.000 SIT (celotni znesek) 2004 62.174 SIT 2003 64.011 SIT
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezpiaien preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tmionova 1, Ptui (ob Morilnnki eoslQ, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
SollSd.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor I
www.tednik.si
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
iZDePi.si
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
iSnsi
...	Ptuj
Organizira
TEČAJ ZA OPRAVLJANJE IZPITA ZA VODITELJA ČOLNA
TEČAJ SE BO PRIČEL 15. aprila 2005 IN BO TRAJAL TRI DNI
PRIJAVITE SE LAHKO PREKO TELEFONA (VSAK DAN PO 15. URI): 041495 118 ali 041 791 005
oziroma preko e-maila: info@ranca-ptuj.com
OB PRUAVUEPOTREBNO PLAČAT! 75.000 SITKOTIZACUE oziroma NAJKASNEJE DO 11. APRILA na:
BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ Panonska*. Ptui
Transakcijski račun: 04202-00008254 07 S pripisom: Či- la VODITELJA ČOLNA
Vse potrebne informacije lahko dobite na telefonski številki 041 495118.
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7SS3
www.radio-tednik.si

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE veť vrst
IvanArnušsp.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tei.: 02ff83-00-81, Gsrn: 041/390-576
GOnVINSIUPOSOJIU
MEDIAFIN KOM (I.O.O., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/25241 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni gotovinski in avtomobilski krediti do 7 let za vse zaposlene, ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50 %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-58-56

iZDePLSi
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pa~ tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
Nenadoma nas je v 58. letu zapustila naša draga žena, mama in baba
Darinka Mesaric
trgovka in gostinka
IZ PTUJA, RABELČJA VAS 15 A
Na zadnjo pot jo bomo pospremili jutri, v soboto, 9. aprila, ob 13. uri iz vežice na ptujskem pokopališču.
Žara bo v vežici na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: mož Ernest, hčerki Natalija z Aljažem in Aleksandra
z Maksom, Lariso in Melanie
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustil naš dragi mož, ati in dedi
Ludvik Fele
IZ PTUJA, KAJUHOVA 3
nazadnje varovanec doma upokojencev Ptuj
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 8. aprila, ob 14. uri na ptujskem pokopališču.
Žalujoči: žena Tončka, sin Vlado, hčerki Jasna in Diana z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Katarine Turnsek
IZ SKORBE 29
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob slovesu izkazali zadnje spoštovanje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedi Marinki Malinger za vsestransko pomoč. Lepa hvala za številno cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev, pisno in ustno izraženo sožalje. Hvala govorniku g. Ivanu Klepu, glasbeniku za odigrano Ave Marijo, pevcem PGD Hajdoše za odpete žalostinke na pokopališču in pri maši.
Enaka zahvala velja pogrebnemu podjetju Mir in g. župnikoma Marjanu in Pavlu.
Žalujoči: vsi njeni
Hvala vama, oče in mati,
za rojstva, življenja,
hvala za čast, za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere, vajino trpljenje,
vama v spomin naj večna lučka gori.
V SPOMIN Martin Krajnc
1. 4. 1978 - 1. 4. 2005
Marija Krajnc
14. 4. 2004 - 14. 4. 2005 IZ VELIKE VARNICE
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečo ali cvetom postojijo ob vajinem poslednjem domu.
Vajini najdražji
V SPOMIN
7. aprila mineva 15. leto, odkar nas je zapustila dobra mama in stara mama
Gerika Fošnarič
IZ REPISČ 46
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi očeta in moža
Stanka Novaka
IZ GABRNIKA 5 A
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, do nas pa izkazali iskreno sočutje. Posebej bi se rade zahvalile sorodnikom iz Zetal in Lancove vasi, ki so nam v najtežjih trenutkih dajali močno oporo. Iskreno se zahvaljujemo za cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno ustno in pisno sožalje.
Hvala kolektivom OS Juršinci , OS Sv. Trojica, OS Sv. Ana, OS Cerkvenjak-Sv. Andraž, članom MePZ dr. Anton Slod-njak ter društvu upokojencev Juršinci. Zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena in hčerki
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Andreja Vidoviča
IZ SEDLASKA 32 A, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, govorniku Zeraku za besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in sodelavcem. Zahvaljujemo se častni straži Premogovnika Velenje.
Posebna hvala tudi dr. Frasu za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Irena ter hčerki Natalija in Andreja z družinama
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame, stare mam, tašče, sestre
Terezije Ivančič
roj. Mlakar
IZ VAREJE 13
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane svete maše, cvetje, sveče, izrečena sožalja in kakršno koli pomoč v času njene kratke bolezni ter ob najtežjih trenutkih. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, upokojencem, ge. Stefki Vidovič za molitev in Janku Kozelu za besede slovesa.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
Kronika • Iskanje pogrešanega se nadaljuje
Kje je Stanislav Krček?
Iskanje sedemdesetletnega Stanislava Krčka iz okolice Sestrž se nadaljuje vse od dneva prijave njegovega izginotja. »Da pogreša očeta od prejšnjega dne popoldne, je na našo policijsko postajo javil njegov sin 12. januarja popoldne. Dosjejev pogrešanih oseb nikoli ne zaključujemo oziroma jih ne odložimo, dokler iskana oseba ni najdena,« je pojasnil namestnik komandirja pristojne podlehniške policijske postaje Silvester Pernat, ki je prvo aprilsko soboto vodil ponovno akcijo iskanja pogrešanega domačina.
Stanislav Krček se je s kolesom od doma odpeljal 11. ja-nuari'a ob štirih popoldan. Po takojšnjem zbiranju obvestil so podlehniški policisti ugotovili, da se je tisti dan oglasil v gostilni v Podložah, zadnjič pa je bil viden pozno zvečer, ob 23. uri, ko je s kolesom ob sebi nadaljeval pot po lokalni cesti Sestrže-Podlože. V ptujski ali mariborski bolnišnici ga niso evidentirali. Od takrat se je za njim izgubila vsaka sled.
Od dneva njegovega izginotja pred skoraj tremi meseci so podlehniški policisti izvedli že več iskalnih akcij, zadnjo pred nekaj dnevi, v soboto, drugega aprila: »Že drugi dan po prejetju obvestil smo izvedli samostojno akcijo skupaj s policisti iz Slovenske Bistrice. Kasneje smo vključili tudi helikopter in pregledali širok teren od območja Ptujske Gore v smeri Polskave, celotno Polskavo do Slovenske Bistrice s poudarkom na pregledu tam obstoječih ribnikov v lasti zasebnika Jeromla ter nadalje Štatenberg z okolico in Makole. Potem smo v iskanje vključili vodnike službenih psov in konjenike, ki so podrobno pregledali strugo Polskave od Sestrž naprej, če bi se pogrešani morda utopil. Vendar so bila vsa iskanja pogrešanega Krčka doslej, žal, neuspešna,« je dosedanje akcije opisal Pernat.
Zgodaj zjutraj v soDoto se je zaceia se ena iskaina akcija za pogrešanim Krekom, ki se je je poieg policistov udeieziio tudi 14 cianov LD MajSperk.
Med tesnobo in upanjem
Tokratna iskalna akcija je bila namenjena podrobni preiskavi domačega teritorija, predvsem okoliškega gozda od vasi Med-vedce do Sestrž. Poleg policistov iz PP Podlehnik in Slovenske Bistrice se je v iskanje po domačem terenu vključilo še 14 članov lovskega društva Majšperk. Po uvodnem jutranjem sestan-
ku, kjer so prostovoljci dobili navodila, kje in kako naj iščejo pogrešanega Krčka, so se na razdalji dobrih desetih metrov med seboj vzporedno razporedili po pobočju gozda in začeli z iskanjem. Podrobno je bilo potrebno pregledati vsak meter z drevesi zaraščenih površin in da se ne bi slučajno kaj izmuznilo očem, so iskalci debelo odejo odpadlega posušenega listja še dodobra prekopavali s palicami. Počasi, skrbno, brez besed, le tu in tam je bilo slišati klic, ki je dajal vedeti, kako napreduje leva ali desna stran vzpostavlje-
Pod sumljivimi gomilami listja so iskalci našli le kupe smeti.
Pogrešani Stanislav Krček je visok okoli 170 centimetrov, vitke postave, sivih las s temensko plešo, nad desnim očesom ima zaradi poškodbe vbočeno čelo, levo roko ima slabotno. Oblečen je v karirasto srajco, črne hlače, večbarven pulover, črn plašč, rjav klobuk in črne nizke čevlje, pri sebi pa ima denarnico rjave barve. Od doma je odšel s kolesom modre barve, znamke Rog.
Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icinkaijwa 3,2SII; Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Napoved za Slovenijo: Danes bo v zahodnih in osrednjih krajih pretežno oblačno, drugod bo še večinoma sončno. Pihal bo jugozahodnik, ob morju pa jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 11 v za-tišnih legah od2 do 6najvišje dnevne pa od 13 do 18 stopinj C. Obeti: V soboto zjutraj bo dež ponehal. Čez dan bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod bodo občasno manjše, krajevne padavine. Veter bo oslabel. V nedeljo bo oblačno. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna do močna burja. Hladneje bo.
ne linije iskalcev. Vsaka gomila ali sumljiv hribček pod listnato odejo je bil deležen previdnega razkopavanja in vedno, ko se je kakšen od udeležencev posebej pozorno sklonil nad kupček, je tistim bližnjim, ki so to videli, zastal dih: »Je kaj?« Pa ni bilo nič posebnega, največkrat vinilasta vreča ali kup odpadkov. Grozljiv srh in neprijeten občutek je vzbudil košček nečesa rožnatega, kar je izpod kupa vejevja in listja začel vleči eden od iskalcev. Šele po nekaj kot večnost dolgih sekundah je odmahnil s palico: »Ah, ostanek od kolin, nekdo je tu odložil svinjsko kožo.«
Iskanje se je nadaljevalo v skorajda grobni tišini, ki jo je prekinjal le občasni divji topot prestrašene srnjadi skozi gozd. »Leva stran počakaj, na desni zaostajamo,« je bil praktično edini klic, ki je nekajkrat prekinil molčečo zavzetost domačinov in policistov. Potem pa še vzklik: »Prinesite baterijo, tu je skrit globok studenec!« Spet se je nekaj tesnobnega spustilo nad vse sodelujoče. Pogled v globok studenec in svetloba baterije nista odkrila ničesar: »Tukaj ga ni, nadaljujemo.«
Tako je šlo naprej, po globelih in strminah, ob strugi potoka, med grmovjem, po zaraščenih ali zaplazenih grapah. Do poznega popoldneva. Stanislava nismo našli. Tudi tokrat ne in v očeh vseh iskalcev je bilo videti nekaj nedoločenega med upanjem in razočaranjem: »Je še morda nekje živ? Kje je, kaj bomo našli?«
Najdaljša akcija iskanja doslej
Na širokem območju štirih občin, ki ga s svojim delom pokriva PP Podlehnik, so akcije
iskanja pogrešanih oseb vsakoletna stalnica, čeprav jih ni prav veliko. »Letno izvedemo tri ali štiri manjše akcije iskanja pogrešanih: večinoma gre za eno- ali večdnevne pobege mladoletnikov ali mladih ljudi, ki pobegnejo od doma zaradi slabega učnega uspeha. Vsi ti se prej ali slej najdejo. Najdaljša akcija iskanja lani je trajala deset dni, pogrešano osebo pa smo nato našli, žal mrtvo, pri zapornicah hidrocentrale v Forminu, kjer jo je naplavila Drava,« niza tovrstne akcije Silvo Pernat.
Dvom, da je Stanislav Krček po tolikšnem času in toliko akcijah še živ, je vse močnejši, čeprav vsi upajo, da se je le nekje izgubil. Potrditve pa ni in dokler ne bo najden, je tudi ne bo: »Tako dolgo nismo iskali še nikogar na našem področju. Letos so temperature izredno nizke in procesi gnitja so zelo upočasnjeni ali sploh prekinjeni. Z otoplitvijo se bodo pospešili in če je prišlo do utopitve, bo telo, ki je morda še nekje v globinah, priplavalo na površje.«
Iskanje izginulega Stanislava se bo še nadaljevalo.
SM
Po svetu
Na parkirišču pred škofovsko palačo rodila dečka
Varšava (STA/dpa) - V reševalnem vozilu, parkiranem pred škofovsko palačo v poljskem Krakovu, se je v ponedeljek zvečer rodil živahen fantič. Zaradi procesije kakih 150.000 mladih, ki so v mestu, kjer je nekoč kot škof in nadškof služboval v soboto umrli papež Janez Pavel II., molili ob smrti svetega očeta, je neka noseča ženska obtičala na poti v porodnišnico. Taksist je za pomoč prosil bolničarje, ki so bili pred cerkvijo, da bi pomagali vernikom, ki bi jih med molitvijo obšla slabost ali bi imeli druge zdravstvene težave. Zdravstveno osebje je poklicalo reševalno vozilo, v katerem je Poljakinja povila dečka. Porod je potekal normalno, otrok pa je zdrav, je povedala zdravnica Dorota Strelecka, ki je sodelovala pri porodu.
Skok cen v lokalih okoli Trga svetega Petra v Rimu
Rim (STA/AFP) - Številni hoteli, restavracije in lokali v bližini Trga svetega Petra v Vatikanu so izkoristili množičen prihod vernikov, ki se po smrti papeža Janeza Pavla II. zgrinjajo v mesto, in povišali cene, je sporočilo italijansko združenje potrošnikov Codacons. Slednje je prejelo številne pritožbe meščanov, ki se pritožujejo nad nekaterimi hoteli, restavracijami in lokali v okolici Trga svetega Petra, ki so v minulih urah občutno povišali cene svojih uslug, navaja združenje v svojem poročilu. "To je zelo žalostno," poudarja združenje, ki od pristojnih organov zahteva, naj sprejmejo ustrezne ukrepe proti vsem tistim, ki so zadnjih nekaj ur oz. dni spreminjali svoje cene.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401
'nntAm^
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavnlčarska dela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodriikova 2	080 1 3 1 4
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štufa26a EE^Í>
^H ^H iioajaii«iiiiiit.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Foto: SM
Foto: SM