Eno leto do volitev Ugotovitve \z ocene skupščinskih volltev 1982 ter volitev nosilcev delegatskih dolžnosti po poteku dve-letnega mandata v letu 1984 so vse n6silce priprav na volitve zavezale, da preučijo tista odprta vprašanja volilnega sistema in prakse, ki v celoti ne ustvarjajo možnosti za demokratično sodelovanje delovnih Ijudl In občanov v vseh predkandidacljsklh, kandldacljskih In volilnih opravilih, prl tem pa mora biti evidentiranje kontinuirana dejavnost v prlpravah na volitve. K odgovorni uresničitvi te naloge nas opozarjajo sedanje družbene razmere, v katerih delovni ljudje in občani še bolj zahtevajo odgovornost za uresničevaiye samoupravne kadrovske politike, postavlja-jo zahtevo po večjem vplivu na kadrovske rešitve na vseh družbenih dolžnostih ter uspešnost uresničevanja dol-goročnega programa gospo-darske stabilizacije pogojuje-jo. z ustreznimi kadrovskimi rešitvami na najodgovorne-jših delegatskih in drugih dolžnosjih. Dodatna spodbuda v vseh teh prizadevanjih je tudi predlog sklepov 13. seje CK ZKJ o uresničevanju vodilne vloge ZKJ ter krepitve njene idejne in akcijske enotnosti, posebej poudaija naloge na tem področju. V prinravah na volitve 1986 kaže izhajati iz pozitivnih iz-kušenj priprav na volitve in volitev 1982. Takrat smo v Sloveniji naredili nekaj po-membnih korakov naprej pri podružbljanju in demokrati-zaciji kadrovske politike pri krepitvi pomena in naloge vo-litev temeljnih delegacij, se-stave kandidacijskih konfe-renc, objavljaiya evidentira-nih možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti in druge funkcije. Vendar pa se moramo tudi kritično ozreti na preteklo ob-dobje od zadnjih splošnih vo-litev in ugotoviti, da je bilo v tem vmesnem obdobju pre-malo prizadevanj, da bi pozi-tivr^e izkušnje iz volitev 1982 naprčj izpopolnjevali v praksi. V zadnjem času je bilo naj-večkrat postavljeno vprašanje o tako imenovanih odprtih kandidatnih listah. Ob tem vprašaryu velja poudariti, da so odprte kandidatne liste v skladu z našim ustavnim si-stemom in da Socialistična zveza v praksi spodbuja uve-Ijavljanje le-teh. Pripomniti pa velja, da povsod in vedno ne bo več kandidatov na listi v zadnji fazi odločanja oziro-ma volitev pa tudi ne, da bi se tako načelo odprtih kandidat-nih list ne uveljavilo kot for-malizem, kadar ni bilo ponu-jenih večje število enakovre-dnih kandidatov. Obenem je treba opozoriti, da so pone-kod ovira za uporabo odprtih kandidatnih list tudi norma-tivni akti. Zato kaže že sedaj spodbuditi samoupravne or-ganizacije in skupnosti, druž-benopolitične skupnosti ter samoupravne interesne skup-nosti, da preverijo svoje nor-mativne akte, ali omogočajo uporabo odprtih kandidatnih list. Ce ne, naj jih dopolnijo oziroma spremenijo. Opredeliti se je treba in ar-gumentirano zavrniti tiste, ki za slabosti v vodenju kadrov-ske politike krivijo normativ-no ureditev volilnega sistema. Podobno velja za način, ki umetno ločuje volitve od de-legatskega sistema. Pri tem gre močno za izgovor, ki naj omogoči takšne posege v vo-lilni sistem, ki krepyo ele-mente predstavniške demo-kracije, namesto ryegovega iz-popolnjevai\ja na samouprav-nih delegatskih temeljih. V pripravah na volitve je treba v vseh družbenopoliti-čnih organizacijah posebno pozomost posvetiti demokra-tizaciji vsebine in metod poli-tičnega dela. To je osnovni pogoj za razčiščevanje s tisti-mi, ki pomanjkljivosti in ne-doslednosti prakse izkorišča-jo za napad na volilni sistem oziroma politični sistem so-cialističnega samouprav-ljanja. Ob upoštevaryu vsega do-slej povedanega predlagamo, da v nadaljnjih aktivnostih namenimo posebno pozor-nost tistim vprašanjem, po-stopkom, praksi in dopolni-tvam volilne zakonodaje, ki so bili v preteklosti deležni največje pozornosti. To so predvsem: - predkandidacijska, kan-didacijska opravila in naloge SZDL, - ustvarjaiye možnosti za odprte kandidatne liste in več kandidatov za posamezne dolžnosti, - možnosti sprememb vo-litev v samoupravne intere-sne skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema. (nckal poudarkov 12. »•!• prtdudttva RK SZDL, 4. dacambr« 19(4)