(št. 50) Ljubljana, marec 1983 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DS DO V NAKLADI 2600 IZVODOV IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: MILAN SEME . TEHNIČNI UREDNIK: MILAN SEME TISK KTL - TOZD KARTO - NAZNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316-922 FOTOGRAFIJE: SEME, VULlC, VIDEMŠEK iz vsebine stran Ob 8. marcu, dnevu žena "Ob 8. marcu 1,4 "Ocena delovanja organov upravljanja 2,3 'Ob odhodu generalne- ga direktorja 3,4 'izvedli smo referendum 4, 'KTL-IMKO 5, 'januar je za nami 5,6, 'Obravnava osnutka Pravilnikov 6, 'S seje KOOS KTL 7, 'letni članski sestanki 7,8, "Razpisali smo st|pendije 8, Poškodbe pri delu 9, ^a kvaliteten pristop k delu 9, Pisarniško življe- nje o 1 n 'fje in kako 'otovali? 'smučanje 'Sankanje bomo 10,11 11,12,13, 13,14, "Enakopravna delavka v združenem delu", tudi to je eden izmed uspehov, ki ga praznujejo žene ob vsakoletnem spominu na mednarodni zgodovinski ženski dan - 8.marec. Proslavljanje 8. marca ima pri nas tradicijo in še danes svojo vrednost, pa naj so to spomini na revolucionrano pot delavskega razreda v kateri so si žene izbojevale svojo lastno osvoboditev in enakopravnost, ali pa v sedanjih trenutkih, ko je to priložnost, da enkrat na leto posebej presojamo, v kakršnem obsegu je enakopravnost žena tudi dejansko dosežena. Borba žena v njihovi dolgoletni zgodovoini ni bila lahka in je trajala od udeležbe delavk v delavskih štrajkih stare Jugoslavije, do njihove enakopravne borbe v vrstah naših borcev in ilegalcev med narodnoosvobodilno borbo. Vse to jim je omogočilo, da so svojo zastavljeno pot končno uresničile v socialistični izgradnji nove Jugoslavije v njenem samoupravljanju in v uveljavljanju zakona o združenem delu. Ob dnevu žena se nam nalaga potreba, da ocenjujemo tudi dandanašnji položaj žene delavke matere, kaj smo in česa nismo ki de mči ( —* ***'*' "Kaj naj povem o sebi? Težko vprašanje! Sem ena izmed vas, vaša sodelavka, zato bi o sebi ne govorila. Povem pa rada, da se med sodelavci v kolektivu dobro razumem, čeprav sem gluha in vodstvu sem hvaležna, da mi gre mnogokrat na roko, ko je treba kam potovati. Sem zagrizena športnica belih poljan in sem se januarja letos udeležila olimpiade gluhih v Madoni di Campiglio v Italiji. Na loimpiadi je bilo 28 žensk iz vsega sveta in sem v super veleslalomu zasedla 18., slalomu 19. in v veleslalomu 21. mesto. Zame je bil vrhunec že to, da sem sploh lahko prišla v državno reprezentanco, najpomembnejše pa, da nisem bila zadnja. Poleg tega sc aktivno udeležujem iger v namiznem tenisu, tenisu na "ulturnem področju pa uživam v pantomimi in folklori. Čeprav sem gluha, mi to ne dela dosti težav. Moj sluh menjajo oči, in uživam, ko opazujem ljudi z njihovimi mimikami izluščim njihov značaj in vse to skušam, čeprav mogoče na smešen način, posredovati naprej. Kdaj pa kdaj pa kot vsak mlad človek zaidem v veselo družbo, morda v disko in se' v ritmu izživim . Delo opravljam v risalnici kot litorisar, čeprav zelo hrepenim, da bi lahko delala kot fotolitore-tušerka, kar je tudi moj osnovni poklic. Da ne pozabim povedati, šolo sem obiskovala v Zavodu za slušno prizadete in nato končala na grafični šoli. Imam željo študirati še naprej, vendar še zbiram pogum." VSEM DELAVKAM ISKRENE ČESTITKE Ob glasovanju na referendumu DPO in uredništvo KTL - IMKO, uresničena želja o skupni pripravi proizvodnje strojev V avgustu mesecu lanskega leta smo v našem glasilu objavili prispevek direktorja razvojno investicijskega sektorja Janeza Hočevarja dipl.ing., v katerem nas je seznanil z možnostjo, da planirano izgradnjo Tovarne strojne opreme, kot enega izmed prioritetnih razvojnih ciljev KTL iz srednjeročnega plana 1981-85 realiziramo tudi skupno z DO IMKO. Ob razgovorih s to delovno organizacijo je bilo tedaj namreč ugotovljeno, da je tako sodelovanje možno, seveda ob sklenitvi ustreznega samoupravnega sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju. V torek 15. februarja letošnjega leta smo v sobi generalnega direktorja Kartonažne tovarne prisostvovali svečanemu dogodku -Podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sred-stev med Kartdnažno tovarno Ljubljana in delovno organizacijo 'Kovinsko podjetje IMKO" iz ( muč, Šlandrova 4 pri Ljubljani. Podpisovanju samoupravnega sporazuma sta poleg obeh direktorjev delovnih organizacij Emila Pavlina in Toneta Florjančiča kot Pooblaščenih podpisnikov prisostvovala tudi koordinatorja v pripravi tega sodelovanja Martin ^ožič dipl ing. šef tehnološke Priprave in konstrukcije v DO 'MKO in Janez Sedej dipl.oec. vodja ekonomskega razvoja KTL. P° podpisu smo v imenu uredništva Slasila zaprosili oba podpisnika, da nam ob tem pomembnem do-9°dku za naši delovni organizaciji podata kratki izjavi na naša vprašanja. Rada sta pristala, pa uoprav je direktor Emil Pavlin v šali pripomnil, da bo to morda o pet stavkov. ~-ESdništvo_: Direktor Emil Pavlin, °t> današnjem svečanem podpisu te9a našega sporazuma, katerega ®mo pripravljali že v lanskem etu, bi želeli, da nam date kratko 'zjavo o tem, v čem vidite prav-2®prav perspektivo tega danes sojenega samoupravnega spora-zutna o medsebojnem združevanju o a in sredstev na tem področju dela? "Poglejte, vi ste omenili, da smo se začeli pogovarjati že lansko leto o tem samoupravnem sporazumu. Samo v zvezi s tem bi rekel takole, da je do tega podpisa samoupravnega sporazuma za jugoslovanske razmere prišlo kar dosti hitro, kar pomeni, da smo zelo hitro našli skupni imenovalec ter skupni jezik in skozi to smatram tudi skupne interese. Ta odbor (pripis uredništva: Poslovni odbor za skupno proizvodnjo strojne opreme - v nadaljevanju poslovni odbor), ki se sedaj formira na podlagi tega samoupravnega sporazuma, je sestavljen predvsem iz strokovnjakov, ki verjetno v svoji sposobnosti in že dokazanih uspehih, lahko tvorijo zelo dober tim za uspešno realizacijo tega samoupravnega sporazuma. Pa ne samo to - za to realizacijo, podlaga je tudi za kasnejše,še bolj plodno sodelovanje in povezovanje na vseh nivojih, od dohodkovnega povezovanja, soodvisnosti, skupnega interesa na trgu in sploh razvoja te vrste dejavnosti, ki jo danes jugoslovanski trg potrebuje. Mi predvsem , od razvojnega oddelka in ekonomskih analiz Kartonažne tovarne Ljubljana,pričakujemo tudi pomoč za našo delovno organizacijo, da bi se skupaj z vami uveljavila tako doma, kakor tudi na tujem." Po izrečeni zahvali direktorju Emilu Pavlinu za podane besede, smo generalnemu direktorju KTL Tonetu Florjančiču postavili naslednje vprašanje: "Želeli bi, da nam poveste k čemu bi morali v delovni organizaciji Kartonažna tovarna sedaj čimpre-je pristopiti, da bi lahko dejansko realizirali to naše medsebojno dogovarjanje? " "Moram reči, da predvsem delim mnenje s tov. Pavlinom, po katerem se skozi ta sporazum začenja uresničevati naša ideja o prehodu na novo dejavnost znotraj KTL, namreč na tisto dejavnost, ki smo jo svojčas opredelili kot "strojna tovarna". Sodim, da je to bolj posrečena rešitev, kot zamisel, da gremo v izgradnjo lastne strojne tovarne,ker ima delovna organizacija IMKO že Ob podpisu sporazuma veliko potrebnih izkušenj, naprav, pa tudi kadra, tako, da v bistvu namesto vlaganja v zidove skupaj vlagamo v razvoj in v tehnološki razvoj, Mislim, da je v tem bistvena kvaliteta, da sredstva, ki naj bi jih vlagali v stavbe, lahko nasprotno perspektivno vlagamo predvsem v razvoj dela in razvoj naprav. Kar pa bi morala takoj narediti Kartonažna tovarna je, da bi poslovni odbor, ki se bo vsak čas sestal, do podrobnosti opredelil fizionomijo in praktično realizacijo tega sporazuma. Sama Kartonažna tovarna si mora znotraj tega poslovnega odbora in znotraj tega skupnega sodelovanja svoje delo zastaviti tako, da bo čim-preje prišli do realizacije nekaterih strojev, za katere sodimo, da Leto smo pričeli z boljšim izkoristkom materiala toda slabšim skupnim izvozom Prvi mesec v letu nam prinaša naslednje delovne rezultate: fizični.obseg proizvodnje Delavci v vseh TOZD skupaj smo proizvedli 6.783 ton proizvodov, to pa je za 250 ton več kot lani. Založenost z materiali in preskrba z energijo je bila vsekakor boljša kot v lanskem januarju. Več so proizvedli v Kartonaži, Valkartonu, Kuverti, Embalažnemu servisu, Tiki in v Sigmi. Če pa primerjamo dosežene rezultate z dinamičnim planom pa lahko ugotovimo, da so ga dosegli naslednje TOZD: Kartonaža, Tika in Sigma. fakturirana realizacija Na domačem in tujem trgu smo prodali za 344.825.909 din naših izdelkov, kar je za 20% več kakor lani v januarju in obenem 5% manj kot smo planirali z dinamičnim planom. Fakturirane realizacije lanskega januarja nista dosegli le TOZD Papirna konfekcija in Jelplast, ker sta obe TOZD imeli letos nižji fizični obseg proizvodnje kot lani. so načrti pripravljeni in da jih IMKO lahko realizira. Skratka potrebno je, da bi čimpreje omaterializirali ta naš sporazum s konkretnimi rezultati dela, ki se morajo reflektirati v novih napravah. Seveda pa ne smemo biti nestrpni, ker je logično, da organizaciji pridemo do cilja, ki smo si ga svojčas separatno zastavili z idejo o strojni tovarni." V imenu uredništva glasila smo se na kraju razgovora zahvalili obema podpisnikoma sporazuma za podane izjave in pri tem zaželeli upanje, da bo to naše sodelovanje obrodilo dobre sadove! Razgovor pripravil in vodil Milan Seme Planirano fakturirano realizacijo so presegle TOZD Lepenka, Papirna konfekcija, Tika, Sigma, ostale TOZD so bile pod planom, ki smo ga lahko dosegli le s 95%. fizična produktivnost dela V januarju 1982 je znašala produktivnost 19,38 kg/h, v letošnjem januarju pa 20,94 kg/h, kar pomeni, da smo jo povečali za 8% in sicer zaradi povečane proizvodnje (to prinese 4%) in zmanjšanega števila delavcev oz. porabe ur. Planirane produktivnosti 22,7 kg/h nismo dosegli in zaostajamo za 8%. izkoristek materiala Za DO KTL je izkoristek materiala v letošnjem januarju za 2% boljši od tistega v lanskem januarju in znaša 87%. Vsak procent dobro izkoriščenega materiala pa pomeni precejšen prihranek denarnih sredstev in v tem boju za boljši izkoristek so bile uspešne prav vse TOZD. količinski in vrednostni izvoz Kljub vsem težavam, ki jih imamo pri izvozu (no dovolj kvalitetnih materialov, slaba kvaliteta izdelave, kasnitev rokov...) (nadalj. na 6. strani) delovna organizacija .IMKO" JANUAR JE ZA NAMI Nov pristop v načinu obravnave osnutkov pravilnikov Kadrovska služba temeljne organizacije Kartonažne Ljubljana je začetkom tega leta pripravila "okroglo mizo", z namenom organizirati javno razpravo, na osnutek sprememb pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o stanovanjskih vprašanjih temeljne organizacije. Namen organiziranja takega načina razprave je bil, omogočiti delavcem, da na neposreden način postavljajo vprašanja prisotnim strokovnjakom, saj je bil prav zato tudi povabljen na razpravo Damjan Mozetič, sodnik sodišča združenega dela SR Slovenije. Vkljub povečani informiranosti delavcev o namenu vabila, na to razpravo,tako pismeno, kakor tudi preko ozvočenja, in še ob dejstvu da so bili vabljeni tudi delavci delovne skupnosti, je bil odziv na razpravo skromen. S tem pa ni rečeno, da bo tako tudi v prihodnjič, saj so se delavci, ki so se udeležili okrogle mize, lahko prepričali, da je taka živa obravnava, povezana obenem s ustreznim tolmačenjem nejasnih določil pravilnikov, in odgovori na vprašanja, mnogo primernejša in bolj zanimiva, od dosedanje-ga načina posredovanja istih v razpravo. Tone Prašnikar dipl.psiholog in vodja splošno-kadrovske službe temeljne organizacije je otvoril okroglo mizo, nato je zaprosil prisotnega Damjana Mozetiča, da poda obrazložitev k predlaganim posameznim spremembam v obeh pravilnikih. Le-ta je navedel uvodoma, da spremembe, ki jih obravnavamo v glavnem izhajajo iz obeh sprejetih zakonov s tega področja. Rok za uskladitev pravilnika o delovnih razmerjih je sicer že potekel do konca lanskega leta, da pa se večina organizacij združenega dela tega ni držala ter da tudi drugi še niso sprejeli sprememb, ker je bila stvar precej zakomplicirana. Sam zakon o stanovanjskih razmerjih je bil sprejet meseca septembra lanskega leta in y svojih določilih nima nobenega roka, do kdaj je treba prilagoditi samoupravne splošne akte. Je pa to potrebno storiti čimpreje, ker zakon velja že od 11. novembra in bi bilo narobe, če bi prišli v nasprbtje v določilih svojih aktov z zakonom. V nadaljevanju tolmačenja je Damjan Mozetič navedel utemeljitev za spremembo zakona o delovnih razmer ih in pri tem opozoril, da je praksa pokazala na nujno potrebo po določenih spremembah delov tega zakona. Po drugi stranice bila podana tudi politična zahteva, da je potrebno zlasti pregledati vprašanje odgovornosti delovnih ljudi. V obrazložitvi posameznih sprememb,je dal predvsem pov-darek na spremembo glede delovnih izkušenj. V dosedanji praksi, smo skoraj za vsako delo zahtevali delovne izkušnje, kar je seveda v nasprotju z zakonom, ki ureja pripravništvo, in v katerem je do- ločeno, da se pripravnik, po naj+ kasneje letu dni, v celoti usposobi za delo na katero bo razporejen. Posebna sprememba je nastala tudi v preciziranju pojma glede uveljavljanja z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, kar je sicer že urejeno v sedanjem zakonu, toda slabo. Zato zakon sedaj bolj natančno določa možnost uveljavljanja na ta način pridobljeno strokovno izobrazbo. Obrazloženo je podal tudi ostale spremembe, tako glede zaposlovanja invalidov, sklenitve delovnega razmerja za nedoločen oz. določen čas ter razporejanja delavcev. Povdarili bi njegovo navedbo glede spremembe v zakonu pri sprejemanju pripravnikov v delovno razmerje. Vkljub zasotrenim pogojem gospodarjenja in s tem zmanjšanim možnostim za sprejem novih delavcev, so organizacije združenega dela "dolžne" sprejeti v delovno razmerje določeno število pripravnikov in sicer glede na svoje kadrovske načrte, v katerih mora biti upoštevano tudi določilo sam. sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini. V kompleksu sprememb glede delovnega časa, je nastala bistvena novost v tem, da lahko delavci sedaj, v sam. splošnem aktu, uredijo vprašanje prerazporeditve delovnega časa. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja so se večkrat pojavili primeri, da ni bilo surovin in delavci niso imeli dela, kasneje pa so izpad tega dela nadoknadili, toda v večini primerov z nadurnim delom. To pa je bilo drago, in še zakon se je pri tem kršil. Zato se sedaj omogoča, da delavci manjkajoče delo nadoknadijo s začasno prerazporeditvijo delovnega časa, toda "brez nadurnega dela" . Tudi možnost samega odrejanja nadurnega dela, je sedaj zožena na največ 30 ur mesečno, ostalo pa se mora nadoknaditi z boljšo organizacijo dela in z že omenjeno prerazporeditvijo delovnega časa. V koriščenju letnega dopusta pa se v skladu z mednarodno konvencijo, h kateri smo pristopili, omogoča delavcu, da v določenih pogojih koristi pripadajoči mu letni do- pust nad 12 dni, tudi še do konca meseca februarja v prihodnjem letu. Vprašanja, ki so jih postavljali delavci po podani obrazložitvi,, so bila različna in se niso nanašala samo na predlagane spremembe v pravilnikih. Delavci so si želeli pojasnila: Zakaj se naj piše dnevnik, kadar je delavec sprejet na poskusno delo? , Glede določil o delavcih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in če je to samo njihov tehnični vodja? , Kako s§ rešuje vprašanje razporeditve delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če se ta ne prijavi ponovno na razpis? Dali so pobudo, da bi se starost pri delavkah, ki so se dolžne vključiti v izobraževanje ob delu, ker so razporejene na delo, za katero nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, znižala na manj kot 45 let. Predvsem živahna diskusija se je razvila na pobudo, naj se tudi delavcu, ki v različno izmenskem delu z ženo, tudi sam čuva in skrbi za otroke, prizna dodatno en dan letnega dopusta, tako kot je to določeno za delavke. V zvezi s vprašanjem, kdaj sme delavec koriščenje letnega dopusta prenesti v naslednje leto, je bilo dano pojasnilo, da je to določeno v samoupravnem splošnem aktu s tem, da je to predvsem pravica delavca, če se odloči za tako možnost koriščenja dela svojega dopusta, ki presega 12 delovnih dni. V zvezi s pobudo naj se ne bi štelo sobot v dneve rednega letnega dopusta je bil dan odgovor, da je to potrebno glede na določila zakona, toda da je naš sistem s preračunavanjem 7 urnega delavnika na čiste dni pripadajočega dopusta, celo ugodnejši od takega, ki všteva vse sobote med časom dopusta za koriš-čene dneve. Obravnava je nadalje zajela tudi spremembe pravilnika o stanovanjskih vprašanjih, kar pa ne bi zajeli v tem sestavku, saj je bil moj namen le prikazati delavcem, kako smo enkrat drugače obravnavali spremembe določil nekaterih naših splošnih aktov. M.S. KOMISIJA ZA PODELJEVANJE PLAKET, PRIZNANJ IN DRŽAVNIH ODLIKOVANJE PRI DELAVSKEM SVETU DO KTL OBVEŠČA delavce, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v okviru DO KTL, naj v skladu s 7. členom Pravilnika o ustanovitvi in podeljevanju "Plakete delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana" ter priznanj ob delovnih jubilejih pošljejo do 15. aprila 1983 predloge za podelitev plakete DO KTL v letu 1983, delavcem, kot znak priznanja za izjemne uspehe, ki so jih le-ti dosegli pri opravljanju del in nalog v naši delovni organizaciji. Prav tako naj do tega dne pošljejo tudi morebitne predloge za podelitev plakete DO KTL v letu 1983 drugim delavcem oziroma organizacijam združenega dela ter družbenopolitičnim organizacijam in organom v skladu z določili preje navedenega pravilnika. Predloge za podelitev plakete pošljite svojim osnovnim organizacijam sindikata, ki bo predloge pregledala, ocenila ter pripravila usklajen predlog na posebnem obrazcu za komisijo za podeljevanje plaket DO KTL. JANUAR JE ZA NAMI (nadalj. s 5. strani) smo v januarju izvozili na konvertibilni trg 281 t izdelkov, na klirinško področje pa v tem obdobju nismo izvažali. V primerjavi z lanskim januarjem smo letos izvozili (količinsko) za 4% manj v primerjavi s planom pa tudi za 4% manj. Vrednostno smo v januarju izvozili za 11.507.637 din, to pa je za 39% manj kot smo izvozili v lanskem januarju (pozna se izpad klirinškega izvoza). Izvoz na konvertibilno področje se je v primerjavi z lanskim povečal za 31%, v primerjavi s planom pa zaostaja za 24%. Na 11. seji delav -skega sveta KTL 15.2.1 983 tudi ob -ravnava informaci -je o razpisu volitev v organe upravljanja SOZD Slovenija papir Živahna razprava konference osnovnih organizacij sindikata KARTONAŽNE TOVARNE - Lj. Konferenca osnovnih organizacij sindikata naše delovne organizacije se je v februarju sestala dvakrat. Težišče razprave je bilo na usmeritvah za oblikovale plana sredstev sklada skupne Porabe temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, na uveljavljanju sistema delita osebnih dohodkov v vseh temeljnih organizacijah po sprejetih skupnih osnovah in meri1 ih iz samoupravnega sporazuma delovne organizacije, pa tudi na lzvedbi referenduma za sprejem 'prememb in dopolnitev dveh te -meljnih aktov delovne organizacije t.j. Samoupravnega sporazuma e združitvi v delovno organizacij L in Statuta delovne organiza-cije. v okviru 7.seje je bil izveden tudi letni sestanek konference s preghdom opravljenega dela v u 1982 in sprejemom Program-Ske usmeritve za leto 1983. bistvene ugotovitve in sklepi pa so blli sledeči: °nferenca je zadolžila general-nega direktorja, da ponovno opo-z°ri družbenopolitične organiza-c‘je in vodstvo temeljne organi-^acije Valkarton na spoštovanje arn°uPravnih aktov delovne or-Osnizacije in na upoštevanje pred-9°v strokovne službe o izračuna-01 vl§ini I.kriterija; tv °nferenca Je apelirala na vods-ne3 temeljnih organizacij in delov-j0 skuPnosti, da čimprej pripravi-v VSeMnska poročila o poslovanju ob etek;em letu, da bodo razprave zaključnem računu zares vse-lnske in ne samo formalne; s ^ouferenca je opozorila vodstvo, °aPravne organe in družbeno-kartti6ne or9anizacije TOZD Val-v °n in Lepenke, da pristopijo in dev^rej uskladijo akte s področja jptjltVe °sebnih doltodkov s spre-Q tn Samoupravnim sporazumom s kupni h osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo delovne 'rganjzacije ter se zavezala, da bo tekoče spremljala in preverjala delo na tem usklajevanju; - Zadolžila se je za spremljanje predhodne obravnave in priprav na izvedbo referenduma v temeljnih organizacijah za sprejem sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacije in Statuta de‘-lovne organizacije, ki :se nanašajo na uvedbo kolektivnega vodenja delovne organizacije; Najbolj živahna je bila razprava glede plana delitve sklada skupne porabe, kjer so bila iznesena in usklajevanja različna stališča osnovnih organizacij sindikata TOZD, tako glede združevanja sredstev za vzdrževanje počitniških kapacitet, režim letovanja, organizacije srečanja upokojencev, cen v počitniških objektih kot tudi dodatnega regresa za letni dopust za nepreskrbljene družinske člane. Predsednik konference tov. Serec je v poročilu za preteklo leto nanizal vsebino do katere se je opredeljvala konferenca, za leto 1983 pa nakazal naslednje naloge iz programske usmeritve: - Najpomembnejša je temeljna usmeritev bodočega dela v konkretnem in poglobljenem sodelovanju med osnovnimi organizacijami sindikata vseh TOZD in DSSS, zaradi reševanja problematike in doseganja naslednjih ciljev: - uveljavljanje in utrjevanje pravic delavcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi in pri odločanju o vseh družbenih zadevah na podlagi ustave in zakona o združenem delu, - uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela, pospešiti akcijo sprejemanja izvedbenih aktov za delitev osebnih dohodkov v TOZD, kjer tega še niso uvedli - dvig produktivnosti dela in izboljšanje gospodarjenja, - uveljavljanje samoupravnih dohodkovnih odnosoc ter svobodne menjave dela tako znotraj kot izven delovne organizacije, - uveljavljanje delegatskih odnosov v družbenpolitičnem sistemu. Konferenca bo v letu 1983 posvetila vso pozornost delovnim po- gojem, zdravstvenemu varstu delavcev, izboljšanju delovne discipline, zmanjšanju izostankov z dela, varstvu pri delu in požarnemu varstvu, razvijanju športne dejavnosti in kulture, kadrovskemu suposabljanju v osnovnih organizacijah sindikata in konferenci sindikata, sodelovanju s samoupravno delavsko kontrolo in koordinacijskim odborom SOZD Slovenija papir zaradi oblikovanja in usklajevanja sindikalnih stališč o bistvenih skupnih vprašanjih. m .š. Izvedli smo letne članske sestanke v osnovnih organizacijah sindikata Člani osnovnih organizacij sindikata temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana smo do določenega roka 28. februarja v celoti izvedli vseh pet članskih sestankov ter na njih analizirali svoje delo v preteklem letu. Od leta 1980, ko je bila izvršena reorganizacija naše enotne osnovne organizacije s preko 800 člani in sicer v pet samostojnih osnovnih organizacij sindikata po delovnih enotah, teče torej že četrto leto njihovega delovanja. Moramo reči, da je bil ta korak ute- bila kljub veliki odsotnosti z dela in zaradi drugih opravičenih odsotnosti zadovoljiva in se je gibala od 60 do 65 %. Da bi delo na letnih članskih sestankih potekalo zadovoljivo in uspešno, je konferenca osnovnih organizacij sindikata temeljne organizacije pripravila ustrezno gradivo za razpravo na njih. Obveščenost za udeležbo na članskih sestankih se je izvedla s plakati preko oglasnih desk in na drugih vidnih mestih po enotah, na samih vabilih pa so bili člani Ob podaji poročil v DE 10 melje«.kar so vsekakor pokazale ocene dela tudi na letošnjih letnih sestankih. Po preteku polovice mandata sedanjega sestava članov v izvršilnih odborih, - mandatvnjih traja 2 leti - smo se od 7. do 19. feburarja sestali na letnih članskih sestankih naših petih osnovnih orgnizacij sindikata pri uveljavljanju interesov delavcev - članov zveze sindikatov. Na njih smo dejansko tudi samokritično ocenili dosedanje delo in^ugo tovili, v kakšni meri smo se držali delovnih usmeritev in konkretnih zadolžitev, sprejetih na lanskoletnih občnih zborih. Sprejeli smo zaključne računa vseh osnovnih organizacij in finančne plane za leto 1983. Na kocu smo si na vseh sestankih zadali tudi nove naloge za letošnje leto. seznanjeni tudi z dnevnim redom. Da bi se izognili večjim zastojem v proizvodnji, smo čas pričetka članskih sestankov določili za 13.30. uro, s tem, pa tudi omogočili delavcem druge izmene, da se jih udeležijo. Članski sestanki so se vršili v prostorih družbene prehrane naše temeljne, organizacije, ki smo jih za to nalogo tudi svečano pripravili. Za zaključek pa so nas pričakale tudi pogrnjene mize s sokovi in sendviči, postreženi pa smo bili 'tudi s kavico." V letu 1984 nas čaka izvedba občnih zborov in s tem delna menjava mandata članov izvršilnih odborov po osnovnih organizacijah in sami konferenci sindikata temeljne organizacije. Če smo ugotovili, da smo se organizacijsko pravilno S seje konference Udeležba na članskih sestankih je (nadalj. na 8. strani) Razpisali smo štipendije Nenehno dopolnilno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje postaja stalna sestavina našega dela in življenja. S stalnim dopolnilnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem preprečujemo zastare-vanje izobrazbe in omogočamo delavcem, da gredo v korak z razvojem svoje stroke, znanosti in tehnike ter celotenga družbenega življenja. Nove vzgojne in izobraževalne potrebe, ki jih poraja v prvi vrsti samoupravni položaj človeka v združenem delu in življenju, vedno bolj izpostavljajo zahteve po formiranju delavca kot celovite osebnosti. Ni namreč dovolj, da posredujemo delavcu samo različna znanja in mu razvijamo različne sposobnosti, ampak mu moramo razviti tudi določene osebnostne karakteristike, s katerimi bo premagoval morebitne težave, ki jih bo srečeval na delu. N eprestan razvoj in spremembe v prizvodnji, družbi in človeškem življenju, danes zahtevajo od vseh ljudi, da se učijo vse življenje. Da bi ugodili tej zahtevi pa moramo delovnemu človeku omogočiti, da bo imel vso delovno dobo možnost za izobraževanje. Z uveljavljanjem zakona o usmerjenem izobraževanju se tudi področje vzgoje in izobraževanja vključuje v samoupravne družbnoekonomske odnose, ki temeljijo na svobodni menjavi dela. Pravica in odgovornost za vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli se neposredno prenaša na uporabnike, to je na delavce, druge delovne ljudi in občane ter na izvajalce vzgojnoizobraže-vnlnega procesa. Zato imajo delavci, drugi delovni ljudje in občani pravico in odgovornost, da svobodno in enakopravno načrtujejo, organizirajo in izvajajo usmerjeno izobraževanje kot sestavino lastnega in celotnega družbenega raz,voja v skladu s potrebami dela in vsestranskega razvoja socialistične osebnosti, usmerjeno na vzgojo in izobraževanje za delo in samoupravljanje. ■Za boljšo predstavitev obsega izobraževanja v DO KTL navajamo nekaj podatkov in uspehov izobraževanja, ki smo jih dosegli v letu 1982: 1. ŠTIPENDIRANJE: V letu 1982 smo štipendirali na srednjih, višjih in visokih šolah sledeče število dijakov in študentov : V šolskem letu 1982/83 smo razpisali 30 štipendij toda smo na novo uspeli vključiti samo 12 štipendistov in sicer: V Kartonažni Ljubljana: - 1 orodjarja - 1 kovinarja - 2 tiskarja - 1 graf. tehnika V Tiki Trbovlje: - 1 reprografa - 1 likov, tehnika V Kartonaži Rakekj - 1 ing. strojništva V DSSSj - 1 ekonomski tehnik - 1 ekonomist - komercialist - 1 dipl. ing. stroj. - 1 dipl. ing.papirne tehnolog. Na področju štipendiranja nismo dosegli planiranega števila učencev oz. študentov, ker se je dogajalo, da so se nd katera sloni na znanstv utetodi analize vrednosti. V nadaljevanju seminarja se bodo slušatelji usposobili za sistematičen pristop preoblikovanja delovnih procesov, predmetov dela ter sredstev za delo, tako, da nam bo izdelek v proizvodnji dajal optimalne rezultate, to je primerno novo-ustvarjeno vrednost. Slušatelji aktivno sodelujejo in kažejo velik interes za podano snov, saj jim le-ta kaže njihove dosedanje napake pri delu, obenem pa jih usposablja in usmerja za nov kvalitetnejši pristop k delu. J.TERAN V LETU 1982 VEČ TEŽJIH POŠKODB Od povprečno skupno zaposlenih 2284 delavcev KTL v letu 1982 se je poškodovalo 157 delavcev in sicer od teh 25 na poti... Poškodoval se je torej vsak 15. delavec, ki je bil povprečno odsoten 13,2 delovnih dni. Težjih poškodb na delu je bilo 6, na poti 3 od tega 1 s smrtnim izidom . Če te podatke primerjamo z letom 1981 vidimo, da se je število vseh poškodb pri delu zmanjšalo od 179 na 157 (za 12,3%), število težjih poškodb na delu pa povečalo od 5 na 6, s tem pa tudi resnost poškodb od 11,5 na 13,2 izgubljenih delovnih dni. Število poškodb na poti se je zmanjšalo od 45 na 25 poškodb. (za 44%). Pogostnost poškodb se je zmanjšala od 7,8 na 6,87% ter je najnižja v zadnjih 7 letih. Pogostnost poškodb je bila največja v TOZD Kartonažna (9,1%), sledi TOZD Valkarton (8,2%), Tika (7,94), Kuverta (6,7%), Kartonaža (5,7%), Papirna konfekcija (5,6%), Embalažni servis (3,2%), Lepenka (3,1%), Jelplast (2,6%), Sigma (2,1%) in DSSS 2,-%). Resnost poškodb je bila največja v TOZD Jelplast (174), sledi TOZD Lepenka (54,7), Sigma (44), Kuverta (15), Papirna konfek- cija (12,8), Kartonažna (11,8), Valkarton (11,7), DSSS (8,7), Kartonaža (7,3), Tika (5,6) in Embalažni servis (4,-). Vzroki za povečevanje resnosti poškodb za 16% napram letu 1981 so v težjih poškodbah v TOZD Jelplast, Lepenka, Papirna konfekcija in Kartonažna nastalih vsled nezanesljivega dela in kršitve predpisov varstva pri delu. V se težje poškodbe pri delu je raziskal rep. inšpektor dela. V primerjavi s članicama SOZD Slovenijapapir ima DO KTL naj-nižjo resnost poškodb (13,2), poprečje SOZD=15,5. Po pogostnosti poškodb pa smo na drugem mestu (6,87% poškodovanih delavcev), poprečje SOZD=7,59%. Rep. inšp. dela je opravil redne preglede TOZD Lepenka, Embalažni servis ter Kartonažna obrat Litija. Republiški komite za delo SRS je izdal soglasje za nočno delo žensk v letu 1982 za prvo polletje za 122 žensk (v eni izmeni 41 - 42 žensk) za TOZD Kartonaža, Lepenka, ValkArton, Kartonažna, Kuverta in Tika. Za drugo polletje 1982 je bilo izdano novo soglasje za občasno delo žena v nočnem času. Kopač Janez Pisarniško življenje rale . nost prijetna karikatura (podob-bo " Je zgolj slučajna) vas prVi 9°tovo pritegnila že na Po9ied.. v neki tuji reviji setn j0 hašel, zato bo morda ko- spremi^1!’ kaj ->e Pisal° v Jajocem članku: javijoatnak se ^aj hitro lahko po-k°d s*tepinice ali Pa pone- Primer ^ Cele bratovščine. Če so vane ° Usmerjene in nadzoro- sko delo^0^^U<^n0 vPlivaj0 na tim-’ v nasprotnem primeru pa prav lahko uidejo z vajeti. Prijateljstvo, ki se poraja v takih skoraj zaupnih druščinah, je pogosto odločilno za uspeh ali propad posamezne delovne naloge. Saj je prav pomanjkanje medsebojnih stikov poglavitni vzrok za porajajočo napetost, ki je včasih celo povzročitelj resnih obolenj. Torej so družabni stiki med sodelavci zaželeni, ker močno vplivajo na uspešnost ali neuspešnost dela. Prva skrb vodje je vsekakor pro- duktivnost, včasih pa je težko ločiti, kaj je zapravljanje časa in kaj koristen družabni stik. Pod pogojem, da ne terja preveč delovnega časa, pisarniška družabnost ustvarja vzdušje tovarištva, zmanjšuje odtujitev in osamljenost, ki jo čutijo mnogi delavci zaradi dela v majhnih izoliranih pisarnah. Pa poglejmo nekaj pomembnih faktorjev, ki jih moramo v zvezi z odnosi v pisarni še kako upoštevati: Osebna prijateljstva pri delu so včasih večja delovna vzpodbuda. Vse večje število razdrtih zakonov, propadanje družine,... vodi k zaskrbljujočemu povečevanju človekove osamljenosti. Delovni prijatelji postajajo v takih stiskah pomembni dejavniki, ki človeku pomagajo premagati težke socialne probleme. Delo je naravna osnova za prijateljstvo. V Ameriki so dokazali, da se prijateljstvo pogosteje razvije v delovnih sredinah z različnimi interesi. Delo je primarni interes večine ljudi, zato bo ob dobrih medosebnih odnosih, večino ljudi vleklo k sodelavcem, ki imajo podobne službene odgovornosti in cilje. Vodja mora biti le toliko spreten, da uspe doseči take medsebojne odnose, ki so potrebni za neoviran potek ustvarjalnega procesa. Bolezen zmanjša produktivnost. Tako manjše bolečine kot resna obolenja so dostikrat psihološkega izvora. Delovna skupina s tovarištvom zagotavlja čustveno varnost svojim članom in s tem ugodno vpliva na njihovo osebno počutje. Delo je lahko naravno zdravilo za napetosti. Ucpdno počutje v delovni skupini z dobrimi medsebojnimi odnosi je lahko dober protistrup čustvenim napetostim, kar ugodno vpliva tudi na privatno življenje. S pravo mero družabnosti se da sicer neučinkovitega (nadalj. na 1 0. str.) PISARNIŠKO ŽIVLJENJE (nadalj. z 9. strani) delavca spreobrniti v uspešnega sodelavca. To so torej rezultati dolgoletnih opažanj odnosov v pisarnah. Kaj lahko stori vodja, da bo sodelavcem olajšal razvijanje za delo koristnih družabnih stikov? Pretehtati je potrebno fizično organiziranost v pisarnah. Čim bolj odprta in prilagodljiva je razporeditev pisarniških miz, lažje se ljudje zbližujejo med seboj. Če starih individualnih pisarn ni moč odpisati, je potrebno ohrabriti sodelavce, da puščajo vrata odprta. Pisalne mize prestavimo tako, da imajo uslužbenci prost pogled na hodnik, ker se s tem individualna izolacaja močno zmanjša. Tudi pitje kavice ali čaja lahko organiziramo tako, da se sodelavci tokrat med seboj malo pogovorijo in spoznajo. Vodja mora biti prepričan, da le prijatelji lahko postarejo dobri sodelavci ■ Mnenje, da morajo biti delovna prijateljstva strogo poslovna in ločena od osebnega tovarištva, je lahko zelo škodljivo. Ljudje, ki so prijatelji tudi izven delovnega časa, imajo najboljše temelje za sodelovanje pri delu. ■Spodbujati je potrebno delovne kontakte. Vodja skupini podrejenih z različnimi interesi lahko od časa do časa priredi kosilo. Seveda pa mora razločevati med pristnim razvijanjem prijateljskega vzdušja in prisilnimi srečanji, kjer mora šef začenjati vse kontakte. Cilj vsega tega je torej vzpodbujanje spontanih delovnih stikov med podrejenimi, kako pa to dosežemo, pa sploh ni bistveno. Podpirati je potrebno vsake začetke družabnosti. Ljudje se bodo na skupnih kosilih, izletih ali ob različnih praznovanjih med seboj dobro spoznali. Osebne vezi, ki se porodijo na takih srečanjihm lahko močno okrepijo prijateljstva in pomagajo navezovati nove stike. Seveda pa se te "svobodne" aktivnosti ne smejo preveč vriniti v delovni čas. Ponovno pretehtani e šefovih delovnih pravil. Posebno v manj zahtevnih službah lahko opazimo nepotrebne ovire za pristne.medsebojne odnose. Zelo veliko napako dela n.pr. šef, ki zahteva, da njegovi sodelavci vseh osem ur izgledajo delovno. Kajti že v sami naravi ljudi je prisotna želja, da med seboj malo poklepetajo, kadar delovni pritisk popusti. Tak klepet močno prispeva k boljšemu vzdušju med sodelavci, kadar je to pri delu potrebno. Posamezne delovne skupine kot navidezne družine. Če se je med člani delovne skupine razvilo pristno tovarištvo, mora biti šef pozoren na vsako malenkost, ki lahko poruši doseženo harmonijo. Če ključni član zapusti skupino ali če je sprejet nov sodelavec, šef rad pomaga z nasvetom, kako bi se obdržala prejšnja učinkovitost skupine. Ljudi je treba na nevsiljiv način zbližati z dobrim sodelavcem, ker bo delo potem prijetnejše in predvsem učinkovitejše. Ob upoštevanju vsega tega pa se moramo seveda zavedati, da je delo pomembnejše kot samo prijateljstvo. Toda le zelo redko se zgodi, da bi dobri odnosi med sodelavci začeli ovirati normalen potek delovnih operacij, čeprav se nekateri vodilni prav tega najbolj bojijo. Običajno se tovariški medsebojni odnosi dobro ujemajo s produktivnostjo, nikakor pa se ne izključujejo. Kljub temu, da je omenjeni članek nastal na Zahodu, je tudi za naše razmere kar aktualen. Posebno še sedaj, ko skušamo tudi pri razporejanju delovnega časa kopirati izkušnje Zahoda, da bi po pisarnah dosegli čim večjo produktivnost. Do svojih sodelavcev smo dostikrat vse preveč uradni, še večkrat pa tako zelo zaupni, da nam za delo ostane kar premalo časa. Paziti jia moramo, da ne bo kdo iz zgornjili vrstic pobral samo tisto, kar njemu ustreza. Temeljne organizacije imajo same dovolj pisarniških delovnih mest, zato karikatura nikakor ni kar enostavno primerljiva s stanjem v DSSS. Upajmo pa, da bo kdo, ki se pri svojem delu srečuje z vodenjem ljudi, vsaj začel razmišljati o tem vprašanju. T.P. Kje in kako bomo letovali? Panoramski pogled na naselje na Cresu Čeprav je šele marec, verjetno že razmišljamo, kje in kako bomo preživeli letni dopust. Za lažjo odločitev objavljamo informacije za letovanje v počitniških objektih DO KTL. Z a letovanje v letošnjem letu bomo koristili naslednje počitniške, zmogljivosti: - počitniško naselje na Cresu, - počitniški dom v Fiesi, - počitniški dom v Piranu, - kočo na Veliki planini in - počitniške prikolice. Počitniške enote na otoku Cresu so razdeljene po ključu za vse TOZD in DSSS. V katerih objektih in terminih bo razpolagala posamezna TOZD in DSSS bodo obveščeni IO OOS. Če delavci posameznih TOZD ne bodo popolnili svojih terminov, imajo možnost koriščenja delavci ostalih TOZD in DSSS. Letovanje v Pičitniškem domu v Fiesi bo organizirano tako kot v prejšnjem letu. Prehrana bo organizirana v enem od bližnjih počitniških domov (verjetno v REK Velenje). Zaradi znižanja stroškov z osebjem domov je ukinjeno tudi pranje posteljnine, tako da bo letovalec prinesel posteljnino sam. Počitniški dom v Piranu koristijo delavci TOZD Kuverta, vendar bodo v terminih, ki jih ne bodo popolnili sami, lahko letovali tudi ostali. Koča na Veliki planini je vedno bolj obiskana - že v lenskoletni poletni sezoni je bila polno zasedena, pa tudi letošnja zimska sezona je praktično polna že od Novega leta. V kampih bodo postavljene počitniške prikolice v času, ko oddajamo članek v tisk še ne vemo. Predvidevamo, da bomo prikolice postavili v istih kampih kot prejšnje leto, le prikolice iz Baške na otoku Krku bomo verjetno prestavili v kamp Stoja pri Puli. Letovanje v času praznikov Za letovanje v počitniških prikolicah za 1.majske praznike se informirajte pri sodelavcih ki zbirajo prijave za letovanje. Za letovanje v počitniškem domu v Fiesi in na Cresu pa se po- zanimajte v odseku za družbeni standard. Za letovanje v koči na Veliki planini so praznični termini razdeljeni po TOZD in sicer: 1. maj - TOZD Jelplast 29. novemb. - TOZD Kuverta Novo leto - TOZD E.servis Prijavnico za letovanje oddajte sodelavcem, ki zbirajo prijave. Izmene Izmene v počitniških domovih bodo 10 dnevne. Letovanje boste pričeli naslednje dneve: 1.6., 11.6., 21.6. julij 1.7., 11.7., 21.7., 31.7. (nadalj. na 1 1. str.) V SLOVO Stanetu Jemcu V februarju letošnjega leta smo se delavci temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana poslovili od svojega sodelavca Staneta Jemca, ki je vse svoje delovne moči vložil v poslovanje naše delovne organizacije. Rodil se je 18.aprila 1923.leta v Črnučah pri Ljubljani. Izučil se je za ključavničarja, specializiral kot strugar, toda mi ga poznamo kot našega izmenovodjo. Že 29. septembra,takoj po osvoboditvi ga je pot pripeljala v Karto-nažno tovarno - pravzaprav še v bivšo tovarno Bonač in v njej je delal vse do njegove prezgodnje smrti. Bil je v Kartonažni po delovnem stažu naš najstarejši delavec in zato tudi povsod poznan. Že malo po prihodu k nam, je prevzel odgovorno delovno nalogo izmenovodje v delovni enoti tekstilnih cevk, se ob delu strokovno izpopolnjeval in položil mojstrski izpit kovinske stroke. Kot izmenovodja je ves čas uspešno vodil delo te delovne enote in sicer'Ke^o leta 1969, ko ga je bolezen že primorala, da je na priporočilo zdravnikov prevzel lažje delo. Ob spominu na njegovo življensko pot, ki je tako tesno povezana z delom in razvojem naše tovarne, ne moremo mimo dejstva, da povdarimo njegov v začetku velik prispevek ali z vestnim opravljanjem dela,z zavzetim delom v organih upravljanja oziroma pri vključevanju v razne delovne akcije znotraj tovarne. Največ pa je s svojim delom v našem kolektivu doprinesel kot nosilec začetnega razvoja na področju dela s tekstilnimi cevkami. Ostal nam bo v spominu ne samo kot tovariški in skromen sodelavec, temveč tudi kot delovodja, ki je bil prevzet s čutom odgovornosti do dela, samega sebe in tistih, ki jih je vodil. Mnogi med nami se bodo stalno spominjali njegovih strokovnih nasvetov, ki jih je prijazno nudil, jih tako zavzeto učil in jim pomagal k uspešnejšemu in kavlitetnej-šemu delu. Slava njegovemu spominu! J KJE IN KAKO BOMO LETOVALI? (nadalj. s 10. str.) avgust 10-8., 20.8., 30.8. september 9-9., 19.9. Izmene v počitniških prikolicah, kjer bodo izmene krajše, bodo sporočili IO OOS posamezne TOZD. Če bodo želje, bo mogoče letovati tudi pred ali po navedeni1 terminih. -Sililo stroškov letovanja ■troske letovanja bomo odtegnil od osebnega dohodka. Stroške je možno odplačevati obročno ln sicer v štirih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok bomo °dtegnili od OD po izdaji napotnice za letovanje. Obročno odplaž cevanje je možno le za zneske nad 2.000,- din. ^°k za reklamacije stroškov le-° vanj a je 30 dni po končanem letovanju. Cene ^ p11-^ no^itev v počitniških ob-6 za leto 1983 in cene za Pfelirano bomo objavili obenem navedbo krajev kjer bomo na-q estili počitniške prikolice. s,ene n izvensezonskem in sezon-en času bodo različne. Za ča„ na s sezone se (razen za kočo 20 Planini) upošteva čas od Ve'- " do 20.8. ter praznične dne-2-6ln sicer °d 30.4. do 4.5. in od Za v" do 4.6. Na Veliki planini pa do 2qS °d 1-1- do 31-3-1 °d 20.6. 30 . ’®- ter praznični dnevi od do 4.5., 2. do 4.6., 29.10. ° a-H-i 28.12. do 31.12. ^aliv v Miholaščici-pr|meren za surfanje o ocW?C’ ze prejme obvestilo Pove i r°nem letovanju, lahko odpre,! et°vanJ'e v pisni obliki 15 dni Pričetkom letovanja. izbor letovalcev meru, da bo več želja z, letovanje kot razpoložljivih kapacitet, bodo IO OOS pri izboru letovalcev upoštevali enake kriterije kot prejšnja leta. Prednost imajo: - delavci, ki se za letovanje prijavljajo prvič, - delavci, s šoloobveznimi otroki, družine z večjim številom nepreskrbljenih otrok, - družine s slabšimi socialno -zdravstvenimi razmerami. O izboru letovalcev bodo prijavljene! obveščeni na oglasnih deskah. Napotnice za letovanje bodo delavci prejeli najmanj 14 dni pred pričetkom letovanja. Prijave za letovanje Prijavnice za letovanje v posameznih TOZD in DSSS sprejemajo: Kartonaža Lepenka Valkarton Kartonažna Pap. konf. Jelplast Kuverta Tika fimb.serv. Sigma DSSS - ALBREHT Anita - KOSELJ Milica - TRČEK Francka - poenterke po enot. - LUKEŽ Niko - KAPUS Stana - CELARC Miha - DORNIG Marjeta - STARC Izidora - preds. IO OOS - odsek za družb.s. Izpolnjene prijavnice oddajte najkasneje do dneva določenega v biltenu KTL v katerem bo tudi priložena prijavnica. V posameznih TOZD, kjer so prijavnice že zbirali, ni potrebno ponovno oddajati prijavnic. Delavcem, določenim za letovanje, bo napotnico izdal odsek za družbeni standard oz. IO OOS za počitniške prikolice TOZD. Na napotnici bodo pripisane še podrobnejše informacije (kje dobite ključ, vozni red avtobusov). Opremljenost in nudenje uslug v posameznih počitniških objektih Počitniški dom v Fiesi - oddaljenost od Ljubljane 125 km, avtobusne zveze so ugodne. V domu so na razpolago 3 posteljne sobe v novem delu zgradbe ter 2 oz. 4 posteljne sobe v starem delu zgradbe. Posteljnino je treba prinesti s seboj. V domu bo omogočena samo priprava manjših obrokov za otroke in zajtrk. Na razpolago bo po en plinski kuhalnik za dve družini. Oprema za kuhanje bo minimalna, uporaba lastne posode in kuhanje večjih obrokov ne bo dovoljeno. Osnovna živila (kruh, mleko) boste lahko naročili dan prej pri upravniku doma. Koča na Veliki planini - spodnja postaja gondolske žičnice je od Ljubljane oddaljena 30 km. Od zgornje postaje žičnice se peljemo s sedežnico in izstopimo na vmesni postaji Zeleni rob. Od istoimenega gostišča zavijemo proti severu in po slabih 10 mi-nutah hoje smo pri koči. Koča je opremljena z vso opremo za 7 člansko družino. Posteljnina je na razpolago v koči, lahko pa uporabljate tudi svojo. Vsak obiskovalec koče je dolžan pripraviti drva vsaj za en dan za skupino, ki pride v kočo za njim. Počitniški dom v Piranu V samem mestu tega starega obmorskega mesta ima TOZD Kuverta svoj počitniški dom v katerem si letovalci sami pripravljajo hrano, v bližini pa je tudi restavracija, v kateri se še lahko obeduje po zmernih cenah. Piran je oddaljen od Ljubljane 125 km. Počitniške prikolice Vse počitniške prikolice so op-r.emljene s posodo in priborom za pripravo hrane. Prikolice, ki so v lasti posameznih TOZD oz. DSSS, so opremljene tudi s predprostorom (baldahinom). Brez predprostora pa so prikolice, ki so najete. Kje bodo postavljene prikolice vas bomo informirali preko oglasnih desk. Posteljnino za letovanje v prikolicah morate prinesti s seboj. S plinom bo oskrbljena le prva izmena letovalcev, ostali pa bodo morali plinske bombe zamenjati sami. Stroški za nakup plina bodo vrnjeni na podlagi predloženega računa (na katerega ne pozabite napisati svoje ime in priimek in številko prikolice) . Vsa druga navodila v zvezi s koriščenjem prikolic bodo navedena v posebnem navodilu v prikolici in na napotnici. Za prikolice, za kater boste ključ prevzeli pri oskrbniku, bo napisan tudi točen naslov oskrbnika. Počitniško naselje Miholačšica na otoku Cresu V naselju, ki je od Ljubljane oddaljeno 200 km, razpolagamo s počitniškimi hišicami, ki nudijo prijetno letovanje 6 osebam. 3 ležišča so v spalnici, 3 pa v dnevnem prostoru. Hišice so opremljene z vsemi potrebščinami, ki omogočajo prijetno letovanje. S seboj prinesite le posteljnino. Dostop na otok je možen s trajektom, ki vozi na relaciji Brestovo - Porozina, ali pa z ladjo iz Reke v Porozino. Če bo več letovalcev izrazilo željo za prevoz s posebnim avtobusom, bomo le-to organizirali, vendar le v primeru, če bo zadostno število interesentov za isti termin. Obvestilo! Po 2o. marcu bomo izdali Bilten KTL z objavo cen za letovanje in prehrano, kraje nastavitve prikolic in obrazec prijave. Upokojenci izkoristite ugodnost prijave izvensezonskega letovanja. (Kličite telefon 061-316-922/342 odsek za družbeni standard). TOZD LEPENKA TRŽIČ ekipni prvak KTL v smučanju V nedeljo 20. februar ja je bilo na smučišču v Kamni gorici prvenstvo Kartonažne tovarne Ljubljana v SMUČANJU. Tekmovanje se je odvijalo v pionirski, ženski in moški konkurenci. Točkovalo pa se je tudi v ekipni konkurenci za ženske, moške in skupnega zmagovalca med posameznimi TOZD. tekmovalcev, žal pa se nekateri niso udeležili tega tekmovanja iz neopravičljivih razlogov. V bodoče bomo morali za to tekmovanje pobirati kavcijo, saj bomo le tako zagotovili nastop prijavljenih smučarjev, tekmovalcev - rekreativcev. Kljub omenjenim težavam, se je Prijavljenih je bilo okrog 180 (nadalj. na 1 2. str.) I. King v novi vlogi-nasvet mladini eh i v M m (i-.dL .1 .v • . Napeto spremljanje vožnje tekmovanja udeležilo cca 120 oseb kar je kar zadovoljiva udeležba. Na progi, ki so jo pripravili delavci iz TOZD Jelplast, je bilo treba pokazati precej smučarskega znanja, glede na to, da je bila proga mehka.Kljub temu so tisti smučarji, ki so vsako leto na vidnejših mestih tudi letos dokazali, da so kos tudi zahtevnejši progi. Navsezadnje, pa so tudi tekmovalci z višjimi štartnimi številkami dosegli dobre čase. Jelica Kristan na startu Največ priznanj so prejeli tekmovalci iz TOZD Lepenka, ki so premočno zmagali v skupni uvrstitvi. Med ženskimi ekipami, pa je presenetila ekipa smučark DSSS, ki je zasedla nepričakovano 1. mesto. Pokal za množično uvrstitev je ravno tako prejela ekipa Lepenke, saj je imela največ vidneje skupno uvrščenih tekmovalcev. Po končanem tekmovanju, so se vsi nastopajoči smučarji in gledalci odpeljali v Radovljico, kjer so posamezniki prejeli medalje za prva tri mesta, pionirji in pionirke diplome, dočim so najboljše ekipe prejele pokale. REZULTATI: Deklice do 10 let: 1. Slabe Mateja Valkarton 54,62 2. Bezgovšek Darja Valkarton 1.02,03 3. Zajc Tina Kartonažna 1.02,23 Dečki do 10 let: 1. Kilssel Aljaž Kartonažna 35,10 2. Cvetko Rok Jelplast 36,42 3. Rus Sandi Valkarton 38,32 Deklice nad 10 let: 1. Vogelnik Urška Jelplast 48,11 2. Štucin Urška Lepenka 3. Plevčak Katja DSSS Dečki nad 10 let 49.09 50.10 1. Štucin Anže Lepenka 35,09 2. Rojc Aleš Pako 38,96 3. Mavser Tomaž Kartonažna 40,12 Ženske C: 1. Kristan Jelica DSSS 56,98 Ženske B: 1. Hrovat Stanka Jelplast 39,16 2. Mokranjac Zdenka DSSS 46,02 3. Zapušek Marinka DSSS 50,72 4. Bezgovšek Magda Valkarton 1.10,55 Ženske A: 1. Tišler Jelka Lepenka 41,20 2. Marinč Helena Valkarton 42,79 3. Furlan Maja Kartonažna ■1.03,35 4. Pavšič Geni Kartonažna 1.34,09 Moški D: 1. Zaplotnik Marjan Lepenka 36,08 2. Radon Flore Lepenka 40,43 3. Meglič Andrej Lepenka 49,47 4. Seme Milan DSSS 55,06 Čiro na progi Moški C: 1. Kogoj Jože Lepenka 35,39 2. Vogelnik Janez Jelplast 38,09 3. Štucin Jože Lepenka 38,78 4. Tancig Borut DSSS 40,49 5. Špilar Edi Tika 40,72 in Jože Štucin »Smučka v zraku”-Oh ne! Padec Mitje R. tik pred ciljno črto EKIPNO Kategorija a b c d Skupaj FIS Mesto ŽENSKE: 1. DSSS 9 1 10 1. 2. JELPLAST 10 10 2. 3. LEPENKA 10 10 3. 4. VALKARTON 6 1, 7 4. 5. KARTONAŽNA Lj. 4 4 MOŠKI: 1 LEPENKA 54 31 19 104 !. 2. VALKARTON 39 22 2 63 2. 3. KARTONAŽA 42 16 4 62 3. 4. KARTONAŽNA Lj. 2 35 3 40 4. 5. JELPLAST 10 15 25 5. 6. TIKA 5 1 17 23 6. 7. DSSS 15 1 16 7. 8. PAKO 13 13 8. 9. KUVERTA 1 1 Najbolj napet trenutek tekmovanja Moški H: Lapanja Miro Lepenka 31,44 2 • Gašper Ivo Lepenka 33,18 3- Šemrov Andrej Valkarton 34,65 4- Čebular Janez - artonažna 36,03 5- Semenič Franc Kartonažna Moški A : 36,62 * * Loštrck Janez Valkarton 33,23 4. Gostiša Jure Valkarton 36,34 5. Dodič Roman Valkarton 38,01 SKUPAJ EKIPNO (moški in ženske) 1. LEPENKA 114 točk 2. VALKARTON 70 točk 3. KARTONAŽA 62 točk 4. KARTONAŽNA 44 točk 5. JELPLAST 35 točk 6. DSSS 26 točk 7. TIKA 23 točk 8. PAKO 13 točk 9. KUVERTA 1 točka 2 • prevec Janez MNOŽIČNOST: Kartonaža 3‘ Kovačič Darko Karton a žn 1. LEPENKA 2. VALKARTON 3. KARTONAŽA R 93 točk 75 točk 71 točk 34,32 1. Najhitrejši s starta - Mitja R. 2. Največkrat padel - Mitja R. 3. Najtežje skozi cilj - Mitja R. 4. Edini, ki se je leže ustavil pred ciljem - Mitja R. 5. Edini, ki je peš prišel skozi cilj - Mitja R. 6. Edini, ki ni vrnil štartne številke - Mitja R. 7. Edini, ki je dal za RUNDO - Mitja R. 8. Najhitrejši direktor - Janez V. 9. Direktor brez uvrstitve -Avgust K. 10. Direktor na tretji stopnici - Jože Š. 11. Najlažje do medalje - Jelica K. NEKAJ NAJ... s smučarskega tekmovanja KTL Prvenstvo Kartonažne tovarne v sankanju Dokaj hladno jutro nas je pričakalo pred Kartonažno, ko smo se v soboto 26. februarja zbrali v Ljubljani, da se odpeljemo v Tržič na prvenstvo DO KTL v sankanju. Kar precej nas je bilo, skupno enaintrideset. Skoraj vsak je imel s seboj sani. Po prijetni vožnji smo se ustavili na obvezni kavici v Tržiču, nato pa nas je čakala cca 2 urna hoja do doma Pod Storžičem kjer smo se zbrali pred startom tega tekmovanja, ki je postalo že prav množično in tradicionalno. Dveurna hoja nas je kar utrudila, no z obveznimi "zdravili", smo tudi ta del poti opravili. Tisti udeleženci, ki so bili tokrat prvič na tem sankaškem tekmovanju, so boječe ogledovali progo, po kateri se bodo morali potem spustiti s sanmi. Po obveznem okrepčilu, smo hitro izžrebali štartne številke in že nas je Marjan napotil na start. Najprej so se podale s sanmi po progi deklice, nato dečki, pa ženske, moški, ženske dvojice in nazadnje moške dvojice. Na cilju so štoperice pokazale, da so tekmovalke in tekmovalci zelo izenačeni. Rilo je tudi nekaj padcev, a nič zato, saj je tudi to del tekmovanja in še del neznanja. Glavno je bilo, pripeljati se na cilj, pa čeprav malo pozneje. Nobeden izmed prijavljenih tekmovalcev ni odstopil. Vsi so srečno prispeli brez nezgod do cilja. Po dveurnem tekmovanju, smo se okrepčili s pikantnim golažem, vsi pa so nestrpno pričakovali M ir ota in tovarišico Mili, da bosta razglasila rezultate. Seveda so bili najboljši v posameznih kategorijah prejeli medalje, vsak tekmovalec pa si je izbral še praktično darilo. Veliko pričakovanje je vladalo, med izbranimi, ko je najmlajša tekmovalka izžrebala nagrado - SVINJSKO GLAVO, ki je odšla v Ljubljano. Še kratek stik rok z znanci in že smo se podali s sanmi v dolino. Peljali smo se z lepimi željami, da se drugo leto zopet srečamo tu gori Pod Storžičem in pa z željo, da nas bo še več, da bo konkurenca še močnejša, da bo snidenje še bolj prijetno. Rezultati: REZULTATI PRVENSTVA DO KTL VŠANKANJU--trž7c7‘2T.“2";83 Deklice: 1. Sajovec Milenca Tržič 3.47,0 2. Meglič Mojca Tržič 3.55,0 3. Kuferšin Mateja Ljubljana 5.02,0 Dečki: 1. Gomboc Bojan Tržič 3.21,0 2. Pisek Andrej Ljubljana 4.04,0 3. Pavšek Dušan Tržič 4.10,0 Ženske: 1. Slapar Marija Lepenka 3.13,2 2. Tišler Jelka Lepenka 3.16,0 3. Gombovc Sonja Lepenka 3.29,0 Moški: 1. Godnov Janez Lepenka 3.02,0 2. Pisek Marjan DSSS 3.11,0 • 3. Tišler Andrej Lepenka 3.11,8 Ženske dvojice: 1. Kogoj Dana - Tišler Jelka Lepenka 3.15,0 2. Slapar Marija ■ Pavšek Ivanka Lepenka 3.17,0 3. Ankele Ivanka - ■ Gomboc Sonja Lepenka 3.40,0 Moške dvojice: 1. Kogoj Jože - Kaštrun Cveto Lepenka 3.09,0 2. Serec Marjan - Jager Jože Lepenka 3.16,0 3. Pisek Marjan - Vidic Marjan Ljubljana 3.20,0 Nagradna izpolnjevanka A t c b Nagradna izpolnjevanka Med pravilnimi reševalci bo izžrebanih 5 nagrajencev: 1-nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5-nagrada - 500 din - 400 din - 300 din - 200 din - 100 din Rešitev oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" na naslov: Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Kartonažna tovarna Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 31-3-1983- Pravilna rešitev nagradne križanke iz glasila št. 1-2: 1. glavno mesto Francije, 2. Popiz satire Stevana Sremca, 3. plačilno sredstvo, 4. Izloček mlečnih žlez, 5. Angel s tremi pari peruti, 6. Mavec 7. Risba, fotografija od B do D 1. Škart, izmeček, 2. Kraj blizu Cerknice, sedež naše TOZD, 3. ime pevca Dediča, 4. Najbolj vodnata reka Afrike, 5. Spor, zadeva,pravda, 6.Majhne vodne živalice, 7. Ptica ujeda, ki pokončuje miši V debeleje obrobljenem delu lika, brano vodoravno, dobiš ime ene naših temeljnih organizacij. Vodoravno: SAMOSTALNIK, ADAPTIRA-NJE, METRONOM, ER, ODSTOP, LIANA, ARKANSAS, SEVER, KA, V0, MATRIKU-LA, PLET, LUI, IGAL0, V0, NAMEN, ATILA, DELAVEC, ŠF, DD, VE, MV, VRETENO, AS, OČI, IE, IT, ASTA, RO, BIR, KMET, SKI, STREHA, KORAN, AIKEN, KI, AL, EL,IBADAN, TKIVO, A, ANATOLIJ, NAT, LJUBLJA NA, ELIPSA, KAJAK, RAE-I, JEŽ, MANUAL, RTANJ, P, SINODA, A,EBRD, ORLI, OB, SARANDA, TS, EKA,TITOV, DRN, CELJAN, OPERA, AJANT,SUMA, HIENG, GA, TZ, TT, TO, OER, REELEKCIJA, RAZISKOVALKA, ATMOSFERA, ELEKTRARNA, FALA, KT, LAK, ŠN, ARA, AK, IKE, AJKA, JOE, ITACAN, JOINVILLE, P, ESTONEC, RAJA, GEOLOG, PSI, TAMAR, ANT, VHOD, AHAT, TA, SRNA, NAUK, EL SLIKARKA, ZADRUGA, RISALNICA, ZDRUŽENO, PAT, T, FES, DELO, OS. Od vseh poslanih rešitev je bilo izžrebanih pet pravilnih rešitev: 1. nagrada 500,- din PETAN JULKA ■ - upokojenka Ljubljana, Ptujska 27 2. nagrada 400,- din KRSTIN DIANA - DS SS 3. nagrada 300,- din AHČIN BRANKO - upokojenec Ljubljana, Dolenjska 52 4. nagrada 200,- din SEDEJ JANEZ - DS SS 5. nagrada 100,- din PLAZNIK MIRKO- DS SS S prvenstva KTL v sankanju IZ DRUGIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Visoki plotovi Ko so v pogovoru komunistov delovne organizacije KK Vipava s člani delovne skupine CK ZKS ugotavljali, da ima vsak TOZD svoje računovodstvo, komercialo in še druge strokovne službe, je predstavnike kombinata očitno močno presenetilo vprašanje, koliko je pravzaprav režijskih delavcev v delovni organizaciji. Nihče namreč na to vprašanje ni vedel odgovora. Pa se je nato nekdo le spomnil in povedal, da edino direktorji TOZD-ov vedo, koliko režijskih delavcev je v posameznem TOZD-u. Tako so delavci vipavskega kmetijskega kombinata nehote še potrdili, da so tozdovksi plotovi tako visoki, da ne vidijo čeznje skupne strehe. Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Humor Humor RADIO ŠKRTALO Tudi v tem mesecu smo prejeli nekaj telebatskih vprašanj. Pošiljajo jih sindikalisti, postavna sodelavka, gospodinja in ostali. Odgovarjamo na vsa poslana vprašanja: V prašanje: Koliko časa naj še moledujem pri svojem direktorju, da pripravi letno poročilo, kajti vedno mi odgovarja: bom, bom, bom... Odgovor: Dokler v kolektivu ne bo reklo bum, bum, bum... Vprašanje: Sodelavec me večkrat draži češ, zakaj nosiš modrček, če pa vanj nimaš kaj dati? Kaj naj storim? Odgovor: Povprašaj ga, zakaj sam nosi spodnje hlače! Vprašanje: Zakaj bo letos srečanje delavcev DO - Dan KTL - v Kopru? Odgovor: S tem bo vsem delavcem zagotovljeno vsaj 1 dnevno letovanje na morju. Vprašanje: Ali bomo zadnjo podražitev mesa občutili pri svojih malicah? Odgovor: Mislim, da ne, kajti v ljubljanskem obratu družbene prehrane dodajajo že lastne prste! Vprašanje: Ali bom sedaj, ko smo prejeli nov pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj, hitreje prišel do novega stanovanja? Odgovor: Verjetno ne! Kajti nov pravilnik je sicer usklajen z vsemi novimi zakoni, resolucijami. Na žalost pa so tudi naša stanovanjska sredstva usklajena z našo finančno situacijo. V prašanjie: Če se le da, svoje napake prenašamo na druge. Ali bomo kda tako pogumni, da bomo pometali pred svojim pragom in umazano perilo prali sami? Odgovor: Letujte preko KTL in svoje perilo boste prali sami.