List aa koristi «Ulav->k*g» IludUtva. D«U»-el ao «praviétnl do vMfl« kar produclralo.
This popor i« dovotod to ih« i nt« «■••«• of ths working oIm«. Work-•ra ar« «ntitUd to ali what tkav ^roduc».
Stev. (No.) 31«.
t»u>r*4 M MOO»4 »iMI n*tv»r. Dm t, IM», •» Ik* P«»* Off»«»	ClHW*- 2146 Rine l.ltnd Art.
M CktaMo lil amémt wt>. aoi «f Um«mm •» M»i*fc sr4, im	UIHSSt Z1«0 «me lsl&oa at«.
Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na itavilko vokl«pa|u-ki m nahafa poUg vato«* noolova. priUpl|o-noga .podal ali	.
na ovitku. Ako (oll) |a ifovllka . . todal vam s prihodnjo Atovllko noSogo llata po točo naročnina. Prooi-mof ponovit« !• lakaj.
Chicago, BI- 19. avgusta (August) 191S.
Leto (VoL) VIU.
Kri rudarjev-mučenikov škropi | august bebel | r tla v Michiganu.
Kralji bakra ubili po najetih barabah tri mirne štrajkarje. Kapitalistični morilci bi radi provocirali izgrede.
Imena slovenskih garjevcev.
Provokaterji na delu.
Calutnet, Mich., 14. avgusta. — (Socialist I*arty Press Service.) Danes so miličarji zapodili svoje konje na trotoar in razpodili mirno korakajoče ljudi na vse strani. Vojaška drhal napada mlada dekleta in na prav nesramen način izziva štrajkarje in njih rodbine. En štrajkar je bil ustreljen v hrbet, ko se je vračal po cesti domov. Ali to se ni vse. Najete W»ddellevc barabe so napadle Ibrez vsakega vzroka dom linijskega strajkarja ravno ob času ko je bila družina pri večerji. Lopovi so ustrelili salvo skoz okna in vrata v hišo in na mestu ubili dva rudarja, dva druga ranili in otroku, kateri je bil v materinem naročju, • je kroglja preluknjala oblekeo. Vnebovpi-joce hudodelstvo, za katerega »o odgovorni kralji bakra, je 'bilo izvršeno z namenom, provocirati rudarje, da store kakšno nasilje. Ljudstvo je silno razdraženo vsled tega, toda kljub temu mirno. Rudarji stoje trdni. Javno mnenje je proti baronom bakra. Zmaga je gotova, samo če ostanejo ru-*4šrgl v.rv-as lako U&iJPtttiMuC tiajonetoin. Imen slovenskim ko
o tem delavsko časopisje in naše
simpatizante.-— J. H. Walker od 0 A. F. of L.
Slovenski skebje.
Calumet, Mich., 15. avgusta. — (Pos. poročilo " Proletarcu". — Naznanjamo \ zavednim slovenskim delavcem v Ameriki, da se je med nami dobilo nekaj izdajalcev najpodlejše vrste, delavskih At garjevcev, ki so prodali svojo delavsko zavest za par Judeževih grošev in šli nazaj delat v rudnik. In to so:
Frank Ur bas, Jos. Ovniček, Frank Klobučar, Louis Oazvoda, Jos. Oazvoda To so do danes izdajalci svojih bratov delavcev, ki se borijo za boljši kruh, a oni jim ga ne privoščijo. Tukaj jim pravijo "črni Kranjci" — .pristoja jim pa bolj ime: črni efijalti. Sram vas bodi, garjevci! Čemu nam kradete — in sami seru — kttih i i uMt! "Slovenski delavei širom Amerike, zapomnite si dobro ta imena. Zapišite si jih v spominsko knjigo in če kedaj kateri pride v vaš kraj — pokažite mu vrata!
I)a ne pozabimo še nekaj. Omenjeni garjevci so vsi zvesti pristaši našega ponižnega hlapca rudniških magnatov in naddctek-k tiva Luke Klopeica in tercjali prve vrste. Sedaj vemo, koliko se je zanesti na farške fanatike. Lepo bando ima za seboj Klopčič, Kranjec, Sojar & Co. Sedaj vemo, da popje vzgajajo tudi skebe. Čestitamo! Slava! —
Poleg gori omenjenih je šel včeraj delati tudi garjevec Frank Bregovar. K temu so hodili bossje vsak dan in ga nagovarjali, da jim naj pomaga razdreti štrajk. Sprva so mu ponujali ¡K» dnevne plače, potem so mu obljubili $7. Končno je slabotnež omagal, a koliko so mu nazadnje obljubili, nam se ni znano.
Iz Painsdale prihaja poročilo, da so tamkaj oboroženi trampje — importirani iz New Yorka — streljali v hišo linijskih rudarjev
( in ubili dva. tri ranili in enemu Otroku prestrelili obleko. l>nmi>. dfc lopovi dobijo zasluženo kazen
in da jih poženejo od koder bq prišli!
Bratje delavci! Čeprav nam odrekajo vse pravice, vendar se ne smemo plašiti. Stojmo rama ob rami ter njihovim političnim hlapcem: Postrelite nas lahko, toda ne morete nas pa siliti nazaj v staro sužnogt!
Slovenski stavkarji.
Skebgka unija in bluff bakrenih magnatov. Vspehi matere Joneg.
Calumet, Mich., 12. avgusta. — (Pos. poročilo.) 'stavkarji se obnašajo No. 1. kompanijski hlapci (vojaki) so začeli enih par večerov izzivati; najbrž na povelje coinpanije. To se jim pa seveda ni posrečilo, da bi dobili stavkar je v bitko. Izzivali so po mestu, po sebno pa izven mesta okoli compa-nijskih rudnikov. Vsakega, kdor je šel mimo rudnika, so prijeli, ter ga skušali spraviti v zapor in s tem druge stavkarje oplasiti. Rudniki so večinoma z vojaštvom zastrazni in pri vsakem teh dela po 5 do 8 skebov, — to je pri "puiupah" in pri "holerjih Oni hodijo na delo in z dela pod
nenadomestljiv nem&kl socialist Je umrl.
Iz Ouriha, mesta v Švici, sc je dne 13. augusta nenadoma raznesla vest po cele«n svetu, da je u-mrl eden najslavnejših, najznamenitejših socijalistov — August Bdbel — !
iBl je med prvimi, najboljšimi, najznača jnejšimi in najvztrajnejšimi socialističnimi vaditelji, bo-ritelji, govornilki in agitatorji.
Boril se je dolgo dobo nad 10 let in stal v prvih vrstah. Deloval je z vso pravo |>ožrtvovalno«tjo za osvoboditev delavskega ljudstva iz tiranskega, izsesajočega suženjstva.
Odločno je nastopal proti preganjanju, katerega je moral tudi sam tako težko Občutiti. Bil pa jc trdnejši od skale in tudi teike, dolgotrajne zaporne kazni niso omajale njegovega značaja, niso ga premagale, niso ga motile v težkem, ostrem in tko nevarnem boju proti vsem izkoriščevalcem in tirunom.
Njegovo celo ime je Ferdinand August Bebel. Rojen je bil 22. februarja 1H40. leta v Kolinu v Nemčiji. Kot sin ubogega pruskega vojaka — podčastnika, je moral že v svoji zgodnji mladosti o-kusiti vse grenkosti in bridkosti, ki se rode iz človeške bede.
Komaj 2 leti star je izgubil svojega očeta. Mati se mu je sicer še (mikrat poročila, a ni še iz-
polni) 12 let, ko ni iinel nikogar več, fcajti tudi drugi oče in mati sta mu pomrla. Do 14. leta je bil vzgajan v šoli za revne v malem mestecu Metzlarju.
Potem se je uči] strugarstva in z 18-letom je odšel kot strugarski pomočnik v svet.
Bil je zelo nadarjen in je vedno stremel po višji naobraafti. Večna, nenasitljiva ukaželjnost mu je pomagala, da se je duševno tako visoko povzpel v svojem viher, in boja prehojenem življenju.
Se kot 731etni starček ni miroval. Vpal je, da se bo mogel u-deležiti še letošnjega september-skega kongresa v Jeni, a ta nada se mil žal ni izpolnila.
Ugrabil _ga je demon smrt in vsi socialisti — po celem svetu — žalujemo po njem t
V svojih s|>isih (Befoel, "Die frau und der Socialismus) pa nas sain tolaži in navdušuje češ: Ako pademo v teku boja, stopijo na naše mesto naši potomci in za nami stremeči.
Mi pademo v svesti si, da smo storili svojo človečausko dolžnoat in da bo dosežen naš težki cilj, pa naj se temu še tako upirajo napredku človeštva sovražne moči,"
Sfxnnin F. A. Bebel-a bo živel večno! Slava mu!
Generalni štrajk na gorenjem polotoku Mišigana bode -Jn mora biti dobljen.
Calumet Mich., August 17
ličkarjev Vam ne bom naznanil, kajti več od njih je pristopilo A' v unijo, ostali pa mislim, — kmalu pridejo. Mogoče skeba kateri na skrivaj, kakor na primer Slovenec Matt Pre belič. Njegovo hišo že drugi teden stražijo trije vojaki po noči in po dnevi .njega pa ni videti nikjer. Najbrže dela, je in spi v rudniku. Čujem, da tudi dva dniga Slovcnoa skebata — Ignac Lovretič in Jos. Türk. Ljudem je težko verjeti, ker vsak pravi drugače. Potrudil se pa bom, da jih iznajdem sam in vsakega ime pošljem na Proletar-ca. Štrajkarji so vsi navdušeni in vsak misli na zmago.
Gospodje C. & II. družbe so sc4 izmislili ter nekaj starčkov nagovorili, da začnejo novo unijo, češ, da oni nočejo imeti ni« opravka z vodji W. F. of Miners. Prvo sejo so imeli skebje dne •">. avgusta, na katero je prišlo do štiri sto naših junionistov, neve-doč kakšna seja je to. Ko so uvideli , "k a j se h &1m- r A T tf; i«> -rrisk/ri h skakali, in norce iz skebov brili. Organizator Strižič je skebe fino oštel in osramotil. Naši unionisti so se na povelje Strižica pokrili ter odšli ven. Skebov je ostalo notri okoli .10. V skebskem odboru sta Slovenec debeloglavi Judnieh in Hrvat M ¡belič. Organizirali l>odejo skebsko unijo pod vodstvom manager ja MeNaugh-tona. Zavedni delavei Seveda niso tako neumni, da bi šli v takšno unijo, v kateri so bili vkovani do zdaj in od časa kar Calumet obstoji. Prišla je sem mati Jone*, katero smo do petnajststo stavkarjev, med katerimi je bilo tudi nekaj žensk in otrok, čakali na kolodvoru ter jo spremili na unijski urad. V sredo, dne 6. avg. ob 2. uri popoldne je bila parada z ženskami in otroei broj^ča do petnajst tisoč ljudi iz Calumeta in okolice. Korakali smo na Lau-rium v Palestra (jvorano, v kateri j»- bila glavna govornica Mati Jones. Ona je govorila čez eno uro ter dobro ožigosala tukajšnjo magnate rudnikov in njih hlapce — milico. Med nami bode ostala, dokler ne bode stavka končana. Mati Jones ima še pri svoji starosti izvrsten glas in v
grče segajoč govor. Danes, dne T. avgusta smo odkorakali na Ahmeek in z nami tudi mati Jones, ki je tudi tam bila glavna govornica. Skebov do sedaj še sem od nikoder ni bilo. Ljudstvo gre od tikkaj proč, — seveda oni, ki niso v uniji — skebati pa tudi nočejo. Siavsa ne pustimo proč še par dni, ker ga tukaj j>otrebu-jemo. Včeraj je govoril na South Range, Na Calumet« je govoril že trikrat, kakor tudi na Ahmee-ku. Čuje se tukaj, da vojaštvo kmalu odide. Koliko je na tem resnice, ne vem. Vendar pa tukaj nimajo ničesar opraviti, kakor lenobo pasti in mlade vojake delati. Z delavskim pozdravom,
Štrajkar.
Načrt za "nazaj na delo" propadel. Rudarji v Butte hite na pomoč.
Calumet. Mich., 13. avg. — (Poročilo MiUvaukee Leaderu.)— Nakana rudniških earjev, da bi z zvijačami pridobili rudarje za «lelo, jim je grdo izpodletel >!;a-
fcl>TT so dl» "»WTSa-i?HWrtirHlf-W- «4* «W¿a H tV-wjo pa
druge nakane. Kapitalistični listi so dan za dnevom -poročali, da se 1m> vrnilo najmanj 2000 štrajkar-jev v jame pod zaščito bajonetov in pnšk Waddellovih barab. Toda jame, ki stoje že tri tedne tihe kot grobovi, so še vedno tihe in prazne.
Danes so mili»ar ji na konjih napadli mirne pikete, ki čuvajo ob železnici na Pine St. Dva sta se zapodila proti Johnu Milčiču in Mike Briškiju in jima zapovc-dala, da morata iti. domov. Zadnja dva sta se takoj napotila, toda vojaka sta pognala konje za njima po trotoarju in Milčič je dobil udarec po nogi. Druga dva piketa Mike Matič in Tony Mihelič sta tudi komaj živa ušla pijanim oboroženim barabam. Mihelič je bil zaboden trikrat z bajonetom v hrbet. .	,
James Cnmba. zastopnik Buttc Miners Cnion (Butte, Mona.), ki je največja krajevna unija spadajoča k W. F. of M., je dospel semkaj s poročilom, da rudarji v Butte zbirajo velik denarni sklad v prid štrajkarjem v Michiganu.
Ob priliki gigantnega sprevoda štrajkarjev, ki so korakali proti Palestra Rinku — čez 10.000 mož,
žena ni otrok — kjer je med drugimi govorila tudi mati Jones, gledali so od strani tudi iniličarji in se čudili velikanski množici: "Od kod so se ti ljudje vzeli t" — vprašal je eden vojakov — 44saj ni v celej Copper Countrv toliko ljudi. Morali so vstati mrliči iz grobov."
"Da, da — vstali so mrliči iz rudnikov, toda danes so živi ljudje. polni krvi in niladeniškega ognja!" odgovoril je neki štraj-kar.
Mati Jones je na »hodu med drugim rekla:
"Današnja velika demonstra .cija znači rebeljom človeštva proti «aižnosti. Gospodujoči razred vam je vzel vse. Z žulji naših rok nabavili so si vaši gospodarji avtomobile, palače in dijamante za svoje žene. Vaše Žene in hčere pa morajo težko garati, a še nič nimajo. Kapitalisti so komercili zirali najprej očeta, potem mate in nazadnje še otroke za profit toda sedaj se tresejo, ko vidijo
vsi praviei. V North Daeoti je en rudnik državna lastnina. Rudarji delajo osem ur in dobe $125 mesečno. Začnite takoj z agitacijo za vladno lastništvo rudnikov tukaj. Ne pričakujte ničesar od guvernerjev, ki jedo in pijejo pri eni mizi z vašimi tirani. Organizirajte svoj lastni razred na indu-strielnem polju in narekujte politiko sami zase."
Proti koncu je mati Jones zaklicala: "Dvignite roke, fantje in recite vsi kot eden: Borili se bomo ali pa umrli!" ITkratu je molel cel gozd rok kvišku — niti eden ni bil navzoč, da ne bi dvignil roke.
" Dobro spi nocoj, Mr. General Mnnager, le dobro spi!" dejala je lakonično mati Jones.
(Dalje na 4. strani.)
Black Diamond, Wash., Aug. 11. Uredništvo "Proletarca"!
Tukajšnji premogarji so danes stopili v štrajk. Več kakor 860 premogarjev je prizadetih Za sedaj ne svetujem nikomur hoditi tu sem za delom. Podrobneje poročam prihodnjič.
John Leksha.
Gotovo ste že radovedni, kako je kaj z našimi shodi: "Very well." Augusta, osmega, je imela "Mati" velik shod na "South Range." Toda, ker se vedno potikam po različnih kotih do zadnjega trenutka, zato sem se peljal z zadnjo poulično karo na "Houghton" od koder voziželez-nica na "South Range". Toda bil je ravno petek, in petek je po mnenju nekaterih bistrih glav — nesrečen dan. Ko se s karo pripeljem do ogromnega mosta, kateri veže sestrski mesti Hancock in Houghton — je priplula po jezeru ladija — most se je pričel suikat i in jaz sem žalosto opazoval, kako mi je vlak odiel izpred nosa. Da pa ne zamudim običajnega shoda, sem se hitro odpeljal nazaj v Calumet in od tod na Ahmeek, kjer simo se zvečer Slovenci in Hrvati nekoliko pomenili. V soboto, aug. 9 je bil glavni shod ua Houghton, kjer je bila glavna govornica "Mother Jones". Velikanski "Amphidrome Rink" je bil poln. V nedeljo aug. 10. smo zvedeli, da je slovermki župnik Luka Klopčič oznanil v cerkvi, da bode imel v petek, aug. 15. že mašo ob 5:15 minut zjytraj. Re->kel je: čuje se, da bodete drugi teden pričeli z delom, zato bodem tako zgodaj maševal, da idete potem lahko na delo. Ljudje božji, mar ste že kedaj čuli,- da bi kateri duhovnik pod solncem imel mašo za skebe?! Kaj storili? Hitro smo sklicali snod v "Taljan-sko dvorano", katera je bila nabito polna — in v slovenskem ter v hrvaškem jeziku razkrinkali kapitalistično švindlarijo, kalkor tudi odvzeli vso moč Liikatovijy skebskim žegnom. 'Mother Jones' pa je ravno na ta dan imela velik shod v "Palestra Rink" kjer je bilo do 10,000 poslušalcev.
Dne 13. augusta smo imeli v Natural Wall Park" unijnki piknik, kjer je bila udeležba velikanska. Glavni govornik je bil John H. Walker od rudarskega departments od "A. F. of L." Za Jugoslovane pa je govoril Aleksander ftuanjar iz Chicage. Augusta 14. smo imeli dopoldan shod na Ahmeek, popoldan pa v "Ice Rink" na Mohawk. Udeležba je •bila povsod nenričskovsno dobra. Včeraj, ananwt I.Y sva imela 7. Jankotom (član eksekutive "W. F. of M ") lep shod v "Tal-janskej dvorani", katera j«1 bila |seveda polna. Danes zvečer, aim. JI.	ji J&uánjAljetií na
Ahmeek.
Nekateri slovenski in hrvatski štrajkarji so bili radovedni, kalk-šna bode tista Klopčičeva maša za skebe — 15. augusta. Stalo jih je kakih 30 na nasprotnem vogalu slovenske cerkve. Kar pride Luka ter osorno vpraša, zakaj ne gredo delati. Rekel je, da sc morajo izgubiti s tega prostora v teku treh minut. (Župnik Klopčič je "deputy šerif" ter nosi svitlo zvezdo na prsih). Zares, lep du-rovnik. — Slovenci naj si kar zapomnijo, da bodem razkrinkal vsakega skeba ali pinkertona, ne glede na njegov stan in premoženje — in potem naj že bode zamera gor ali pa dol.
Oditi sem že mislil proti Chi-cagi, ker sem radoveden, kako se kaj tam moji sodrngi počutijo. Toda eksekutiva "W. F. of M." hoče, da odstanem še tukaj. Chicago in druge kraje bodemo že ogledali pozneje. Sedaj je ravno prav, ko je prišel sodr. Sušnjar. Mi bodemo že itak kmalu vsi hri-pavi. Toda to nič ne de, ako ne bo drugače se pa še po Zavertni-ka in Saviča piše v Chicago.
Sa vs.
Sad lepe pinkertonske tolpe se jc že pokazal. Dne 14. t. m. so padle prve nedofcžne delavlke žrtve. Dva delavca, Ivo Kalan in Joso Paakvan sta na omenjeni dan mirno ¿la od '(/hampiou location* do Painesdale (South Range). Na poti jih sreča neki "shift boss" ter jima ošabno pokaže lesketajo-čo zvezdo na svojih »kebskih prsih, rekoč, da se morata omenjena unijska delavca takoj izgubiti s pota. Delavca sta šla mirno dalje, omenjeni "boss" pa je hitro tekel do Crusovih profesionalnih ubijalcev, nakar je šest ba-ralb. oborožeuih z vsem morilnim orodjom, kateri se rabi pri ubijanju, odšlo v tisto hišo, kjer sta stanovala omenjena delavca. Ko so oboroženi morilci prišli pred stanovanje, so pričeli slepo streljati v hišo med štrajkarje. Rezultat svinca in smodnika je bil: eden delavec takoj mrtev, trije smrtno ranjeni med katerimi je eden že umrl. Te človeške hijene ne prizanašajo niti dojenčkom na maternih prsih. Neko šestmesečno dete je od smodnika čisto opa- • Ijeno po obrazu. "W. F. of M.n je že storila vse potrebne korake, da se ta linnparija konča. Pogreb nedolžnih delavskih žrtev bode v nedeljo 17. t. m. Ako bode mogoče jih pripeljemo na Calumet. Ako se to zgodi, potem bode to breadvoinno največji mrtvaški sprevod, kolikor jrti pozna zgodovina Mtfigana.
Tukaj je dospel John II. Walker, zastopnik združenih rudarjev v Illinois in predsednik rudarskega oddelka "American Federation of Labor." Izjavil se je v imena 425,000 organiziranih premogarjev, da le ti hočejo stati zvesto na strani štrajkarjev, ter jim pomagati moralno in financi-jelno. Osivela mati 'Jones' je odšla v Washington, D. C. da se posvetuje s senatorji Martine, Borah in Kern, do katerih ima vsaj nekoliko zaupanja, ker so ji tudi kolikortoliko pomagali, da so prišle na dan grozovitosti v West Virginiji.
Kakor vidite bratje, se v bakrenem okrožju Mišigana bije ljut boj za doaego delnih delavski^ pravic. Na eni strani je zbrana peftčicg kapitalistov, (kateri se ba-liajo z milijoni, katere so izpre-šali iz delavskega mozga. Po poročilu tukajšnjega kapitalističnega lista "Mining Gazette" so naredili baroni bakra v 12 letih nič manj kakor $120.000,000 čistega dfjhicka. l'r>pomniTTpa se mora," da je to kapitalisttfni list, kateri rajši pove manj, kakor na več. Povrh tega pa imajo tukajšnji kapitalisti še druge fonde, tako, da je čistega dobičlka po izvestju njihovega lista nad $175,000,000.
Delavci, ne vrjemite, ako bodete čitali v kakšni kapitalistični cunji, da je štrajk v Mišiganu končan. Št raj,k je v polnem tiru
Nadaljevanje na 4. strani v 2. koloni.
V rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na štrajku. De lajci, ne hodite v te kraje dokler b4^e traial boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre verige kapitalizma.
Ne hodite za delom v Porcupine, Ontario, Canada. V Porcupine so premogarii na štrajku.
fitralk v Bingham Canyon, U-tah še vedno traja. Delavci, ne hodite v ta kral iskat dela, dokler ne bode štrajk končan.' Bodimo ljudje in bratje, ne pa izda lalci delavskih interesov. "Bingham Miners Union. št. 67 W. F. of BI"
/
PBOL
G
Iz naselbin«
Dunlo, Pa.
Marsikdo "it ui bil v tej nasel-bini, ki je takozvana napredna naselbina: Dunlo. Naselbina je oddaljena približno pol ure is Dunle iu je prav za prav Sauter-town, Pa. Tu itnauio Slovenci "Slov. izobraževalni dom", kojii stoji v tej naselbini v svnlio seznaniti ljudi x izobrazbo.
V	predzadnji izdaji "tilas Svobode" sem temeljito prečital dopis iz tukajšnje naselbine, ki ima podpis M Prijatelj dobrega". Dopisnik, daai ne vem kdo je, j© položaj dobro orisal glede napredka. Da ima pa "dom" nasprotnike pa nisem do sedaj vedel.
Da ao tukaj tudi Slovenci, ki niso ravno pri tem izobraževalnem društvu "Vihar", to je rea. Da bi bili pa isti naprostrriki, ne morem vsaj jaz ne odobravati tega. Nimam navade očitati ne ene ne druge reci, ali pripoznati morajo, če ne nekateri člani, pa vsaj odbor, da smo tudi nekateri, dasi nečlani pomagali po skromnih močeh za povzdigo Domu.
Dopisnik nas imenuje prijatelje, kar tudi suh» in pravv, da naj pridemo na sejo, naj stavimo predloge in naredilo se ho, kakor bodemo zahtevali.
V	prvi vrsti dam odboru in vodji gledaliških predstav na tem mestu priznanje, da so v resnici požrtovalni in bi radi ukrenili najboljše.
So pa člani, ki kithajo osebno sovraštvo že precej časa nad nekaterimi in ga najbrž še tudi bodejo, dasi je v resnici izcimljeno iz malenkosti, ki ni vredna piška-vega oreha. Bil sem v družbi, ko mi je rekel član "Viharja" Prmej....š ti nisi nič vreden, ker nisi pri našem društvu" i. t. d. Kar se tiče moje osebe, sem bil in bodem za napredek; član sem dveh podpornih organizacij in rad bi bil še pri marsikaterem društvu, toda finančne razmere mi tega ne dopuščajo. Da bi pa na tak načm vabili in pridobivali člani Viharja kandidate, to ve vsak trezno misleč človek, da je nemogoče, ker tu ni pokazana izobrazba, nasprotno pa surovost.
Vem, da bodejo nekateri (če bodejo, oziroma če imajo list,) nekoliko rafcburjeni, pri vsem tem pa sem prepričan, da neopravičeno. Tu v tei naselbini imajo naj-rajše človeka, ki pride iz stare domovine — reči hočem še bos (brez čevljev) mora priti. Če je pa le malo podkovan, se dobi •kmalu enega ali Idrugega, (ki ščuva toliko časa, da mu strežejo po osebni časti in mu pripravljajo pot dp najsiabše eksistence.
Prijatelji! bodite uverjeni, da ta pot, ki 'sem jo orisal, ni in ne bode nikdar pravilna. V društvenih protorih, na društvenih sejah osebnost na stran in hajd z duhom časa naprej! In — kmalu bode eden ali drugi, dasi nerad pripoznal, da je boljša nova steza, kakor stara pot (cesta).
Marsikaj bi še rad poročal bolj podrobno, ali nisem gotov, če se bo urednik sprijaznil s tem že tako izavlečenim dopisom: vf pa drugič kaj več!
i^ijateljski pozdrav na vse'
Že veste, kdo setn.
Pineville, Minn.
Iz vseh delov dežele čiiam do-" pise v delavskem listu Proletar-cu. a iz naše naselbine lc prav redko.
To je moj prvi dopis in v njem bom poročal par besedi iz naše nove domovine.
Delavske razmere so tu razmeroma zelo ugodne. Dela ae vsak dan in tudi delo se do danes še vedno dobi.
Plače pa so nizke in živila zelo podražena tako, da se ravno sproti živi. Da bi si človek kaj prište-dil, deval na stran, je zastonj misliti.
Društvene razmere so aicer u-godne, a naprednjemo počasi. No, vseeno smo v kratkem časi» napredovali za pet članov in eno članico. — Stari pregovor pravi: "Kdor je z inalim zadovoljen, ta gotovo več dobi" in: "Kdor počasi gre, daleč pride!"
Naše društvo: Delavec, št 11. S. S. P. Z. je bilo prav majhno, dokler ni bilo ene osebe v našo oko'ico! Kakor hitro je pa začela *a oaebrf Vohati svo;o jezs cez naše društvo tako hitro je ona •aČ*lo raati kot srečen napeti
»icu.tne osebi za dr. i elavec!
Sicer sem pa jaz te misli, da je v ijfgovo	.vanj« in bru«
talnost našim napredni« Zve'.n n m Jcdnotam — kakor bob ob ste-uo?
20. m. m. je imelo dr. Bivabik, št. 81. S, S. P. Z. razvitje zastave in vrtno veselico.
Sobrat V. Mikulich je s svojim govorom razveselil vsa naša srca.
Kavuotako iz\rstno je govoril tudi njegov uaslednik, izredno za vedni bojevnik, sodrug in sobrat Frank Savs.
Obema se prav iz srca zahvaljujemo za njegova izvrstna govora.
Živeli, živeli, neustrašeni bori-telji iu Fotrudniki, živeli L Naprej — do zmage!	w
, Sobratsko pozdravljamo široin Amerike rojake iu rojakinje svobodne in napredne misli!
Ignac Oaush.
Smithon, Pa.
Prvič sem čital poročilo Frank Podboja o zadevi rojaka Jos. Er-javca. Bil je Erjavec spoznan krivim in obsojen na smrt na vc-šalih. češ, da je ubil Matija Petek a dne 1. aprila, 1912. v Cla-ridge. Pa. Dolgo sem zasledoval obravnavo omenjenega rojaka. Kar naenkrat sem čital v angleškem časopisu, da je Erjavec spoznan krivim in ima biti obešen 8. maja t. 1.
Čital sem časopise, ki prihajajo iz Oreensbtirga od časa, ko je bil Erjavec obsojen pa do 8. maja, to je do dne, ko bi moral obsojenec umreti na vešalih. Kar naenkrat pa čitam, da je nekaj deklet apeliralo na okrajnega držav nega pravdnika in na guvernerja Tenerja. Ta mu je preložil kazen ne vem gotovo, ali na 26. ali 30. junija t. 1.
Pa. bodisi na en ali drugi način, mu je guverner zopet podaljšal ure njegovega mladega življenja do 30. septembra t. 1. in destavil, da ima 30. septembra gotovo umreti od 6—7. ure zjutraj !
(Povest, kako se je zgodil uinor M. Petek-a, ježe itak vsem znana, ker je natanko popisano vse ž« od F. Podboja v "Proletarcu" z dne 29. julija, t. 1. št. 307, — op. ur. —!)
Peteka so torej našli oni večer na cesti s presekano glavo. Krjavec pa trdi, da ga je udaril samo s polenom, ne pa s sekiro.
Kakor se sodi in č»:je, je torej John Novak udaril že na tleh ležečega Petek-a in mu je precepil glavo, ne da bi bil Krjavec o tem kaj vedel. John Novak je potem neznano kam izginil. Policija ga sicer išče, ali brez vspeha. Znano je, da je Erjavec bival ob času umora šele f> mesecev v Ameriki in ni imel nobenega znanca, ne denarja, da bi si mogel dobiti zagovornika. Najhujše je pa še bilo, ker ni razumel sam nobene angleške besede!
Ako bi bil umora obdolženi Erjavec — skeb, — in bi bil ubil štrajkarja, tedaj hi niti obravnave ne bilo in bi ne Kil na smrt obsojen, pse pa bi dobil še na-
*ft*<r----------------—
No. pa on je obsojen v smrt in bo moral umreti/ako ne stopimo mi vsi rojaki na noge in protestiramo ter apeliramo na guvernerja v Harrisburgu. da se mu dovoli obravnava z novega'
Rojaki, zato nam bo treba denarja za advokata, ki bi storil potrebne korake. Vsa stvar je kritična tembolj, ker ni imel Erjavec siovenskega tolmača, ampak nekega ruskega Žida, ki Erjavca niti razumel ni!
Vse to mi je Erjavec sam pripovedoval v zaporu.
Rojaki, državljani, zberimo se po večjih slovenskih naselbinah» in pošljimo eno prošnjo (peticijo) na guvernerja John Tenerja v Harrisburg in eno na okrožnega državnega pravdnika (District atorney) in gotovo mu bo dovoljena nova obravnava, da ohranimo mladega 21 letnega Erjavca pred gotovo smrtjo.
Vai doneski naj se pošljejo na sledeči naslov:
Frank Matko, Keyston Hotel, Orcensburg, pa Pozdrav!	J, Radišek.
Chiiholm, Minn.
Že dolgo časa se nisem oglasil iz-te mezdnoanženjske pokrajine! S tukajšnjimi razmerami se ne
morem nič kaj pohvaliti Ôiefte ao že gnjile! Ne bom jih opiaaval dalje, ker ao že itak vsakemu dovolj znane.
Najbolj me pač veseli, ker »norem opazovati delavsko gibanje po vsem svetu. Vedno bolj bolj se širi danes zavednost med delavstvom! Danes se vendar že enkrat zaveda delavec svojega slabega položaja, v katereiu tiči že leta in leta! Ja res, delavci, ki suio podjarmljeni peni pritiskom današnjih razmer, smo se začeli danes gibati svestl si, da ®,n0 tudi ljudje! Mi smo tisti delavci, 'ki s svojimi sragami spravljamo na dan najdragocenejše zaklade sveta z dna — glohočine zemlje!
Mi smo tisti delavci, ki vatvar-jamo vse umetne krasote eelega sveta. Pa. — mi smo tudi tisti delavci, ki smo od svojih višjih, — naprej|H>stavljeiiili, gospodarjev vseh vrst najbolj zatirani, teptani in zaničevani! Mi smo oni, ki bi morali biti najbolj spoštovani, pa smo nasprotno v najhujšo globino današnjih krivičnih razmer zakopani —, tja. kjer je jok in stok v težke verige razmer vkljetije-nLli ! Pa. prepričal se je delavec, da ni najti več druge rešitve iz te mezdne sužnosti. kakor organizirati se v svojih klubih, ki so priklopi;jen i k splošni delavski socialistični stranki! Le z mednarodno združitvijo se moremo skupno boriti proti svojemu nsj-vecjemu sovražniku! lie na ta način moremo priti do svojih pravic!
Drugega izhoda ni danes za nas — delavce!
Stopimo vai v vrste, Dodajmo si roke, pa s združeno močjo koraka jmo naprej — do cilja!
Vsakemu je dana prilika pridružiti se k organizaciji. Tu imamo Jugoslov. socijalistični klub, štev. 22.
Navadne seje se vrne vsako prvo nedeljo v mesecu, ob 9. uri do-poludne v navadnem prostoru, v slovenski gostilni pri Medvedir!
S soc. pozdravom!
Član kluba!
Dunlo, Pa.
V prevdarek članom in delegs-tom združenih dr. sv. Harare, Forest City, Pa.T
Na redni mesečni »»»ji 3. avgusta,. postaje štev. 83. v Dunlo. Pa. se je vsestransko debatiralo glede zboljšanja naše lepe organizacije, katero nalogo bo imela naša slavna konvencija v Pittsburg, Pa.
Ker je naše društvo zelo majhno, zato nam ni mogoče poslati delegata na prihodnjo konvencijo. Da bi pa ne mislil kateri, da spimo ter da se ne brigamo za dobrobit, proevit in preust rojit ev naše organizacije, zato hočemo povedati svoje mnenje in sicer v treh točkah:
Prvič, zaradi združitve vseh organizacij. kajti le v združitvi bodemo pokazali, da smo Slovenci tudi narod, kateri se zaveda in zeli po napredku. V združenju bodemo imeli vpliv tudi na političnem polju in tudi prilike dovolj se politično organizirati, kar je sedaj zelo, zelo ovirano. Vsako nedeljo j«> sedaj seja enega ali 'Jrugega. «drueivjti— V-	v4j«
bo samo ena in ta bo tudi lahko vsestransko prerešetana. ker se je bo vsak rad udeležil in žrtvoval 2 ali 3 ure v mesecu za lepši proevit velike organizacije!
Zraven bi pa tudi "Slovensko zavetišče" imelo lepšo in boljšo bodočnost, kajti —^ skoraj brez zavetišča — za onemogle siromake, ne bi smela združena organiza cija biti. Slovensko zavetišče je za združeno organizacijo tako potrebno, kakor zemlji solnčna svet loba in gorkota.
Drugo, kar je prepotrebno, je ženska enakopravnost! Saj mora žena skupno z možem prenašati reve in nadloge, žalost in veselje, (veselje, ako bi ga kaj bilo). Mora biti in tudi zdrav razum zahteva. da je tudi v političnem ozi-ru enaka z moškim.
Tretjič je glasilo! Za glasilo mora biti pravi delavski list "Pro letarec"! "Olas Naroda" ni bil nikoli delavski list, to so že pokazale razne prilike in sicer pri S. N. P. J. in S. D. P. Z.
Tz Ralphton, Pa. sem bral v "Olaau Naroda" štev. 181. — 4. avgusta, češ kaj bomo s "Pro-letarcem", da je za nič ter mu na-migava propad, z besedami: "Dokler bo," ter pravi, da je pripravljen odgovarjati! No, možirdj,
ime na dan, pa vzroke, ampak atvamo in ne obiraj se!
Radovedni smo, kaj nsm boš napisal. Le nič se ne boj, saj te 4c sedaj, ali takorekoč naprej — pomilujemt.	f f
Sobratski pozdrav članom tir. sv. Barbare! Za dr. štev. 83.:
Avgust Samec, tajnik.
Bidwel, Ohio.
Kaj prav posebnega nimam poročati, ker so skoraj taki ali enaki dopisi na dnevnem redu v tem ali onem listu. Mislim pa vendar, da je ta moj dopis prvi iz te naše naselbine v Proletarcu
Kar w tiče društvenih razmer smo tukaj na precej trdni podlagi. Naša naselbina ima 6 društev različnih Jednot in Zvez. Vse napreduje prav lepo.
Ustanovili smo tudi socijalistični klub, kakor Vam je že znano. Res je bil začetek hud, pa vendar nas je bil0 že pri ustanovitvi okoli 30 izmed 80 Slovencev, ki imajo skoraj vsi svoja domovja.
Rojaki, pristopajte k slovenskemu socialističnemu klubu. Premislite, da ne živimo v 16. stoletju, ampak v 20. Mi gremo naprej in ne nazaj, kajti suženjstvo in tiranstvo je že davno uničeno, dasi se na drug način še dandanes tu in tam pojavlja.
Kdo pa je temu kriv? Ali ne lahkomišljeni delavci, ki še vedno sedajo na limaniee sladkobe-sednim farškini agentom, ki so hlapci kapitalizma in na ta način izkoriščajo ubogo delavstvo! Zatorej rojaki, pristopajte v našo sredo. Ce je večja moč, več se stori. Ne pustimo, da hi se nam moglo reči, da sino mi zadnji! V vrste torej in "naprej, dokler je št vetra kcj"!
Naj omenim še, kar se dela tiče!
Delamo vsaki dan in sicer v preinogokopu. Delo se tudi vedno dobi!
S svobodomiselnim pozdravom!
Iv. Žabkar.
Panama, 111.
Tukaj, v našem premogoven) rovu delamo še prav dobro, kakor .je pač navada ob tem času. a zaslužka pa ni veliko.
Naši baron je že skrbe, da si ne moremo ničesar prihraniti.
Tudfl na društvenem ]>olju smo slabi.
Vzroka je treba iskati v neslogi. To j«« pri nas že v navadi.
A — kjer ni sloge, ni napredka!
Tu imamo sicer jugoslovanski socialistični klub št. 46. ali ta se tako klavrno drž*. kakor da bi sploh ne bi! med živimi.
Pa tudi ni čuda, ko nam nekateri tako nasprotujejo, da bi nas utopili v žlici vode.
Neka kreatura se je celo izrekla. da plača $5, ako propademo.
Kar se mene tiče, mišjim, da ni denarja, ki bi moglo moje prepričanje zatreti!
Sodrug i, ne ozirajte se na tiste mlačneže! Naj> čvekajo kar hočejo! Mi se poprimimo gesla: "Naprej po začrtani poti — do cilja!'
Še enkrat vas opominjam vse živeče Jugoslovane v Panama. III. in „okolici — pristopa it? h klubu in zahajajte k sejam, ki se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu.
Na svidenje torej!
J. Ferjančič.
Glencoe, Ohio.
Malokdaj se kaj čit.i iz tukajšnje naselbine v Proletarcu. Nas, Slovencev, je namreč tu prav malo.
Kar se dela tiče, se ne morem dosti pohvaliti. Tu sta dve jami. Eno so pred dvema mesecema zaprli, zato je veliko rudarjev brez dela. V drugi jami dela pa zopet toliko ljudij. da jih mora vedno po 5 ali po 10 Čakati na prostor.
Zato ne svetujem nikomur, hoditi sem za delom!
S soc. pozdravom vsem sodru-gom in čitateljem lista Prolctar-ca!
P. Dolenc.
Clevelajid, Ohio.
Kakor Vam je znano, je bil tu št raj k pri Meehanieal Ruber Co.
Dne 4. marca je začelo delavat-vo stavkati za izboljšanje avojega položaja.
Kakor drugje,* tako tudi tukaj ni manjkalo skebov.
V tovarni je ostalo kakih 150 mož in veliko deklet. Posledice
U ga ao pa prišle sedaj na dan, ta ko, da smrdijo daleč naokoli!
32 delavk, ve&na Ogrke in Nemke so zdaj v blagoslovljenem
stanu. To so skovali menda sami boei in kompanisti! Zdaj je v Ameriki 32 lahkoživk ali pa ne-srečnic več kakor jih je bilo. Ali, kaj je koinpanistom mar za tof! Oni si pač lahko za drag denar kupijo druga mlada telesca.
Kakor razvidno, se torej v Cle-velandu tudi po tovarnah vrši prostitucija.
Štrajk je tu propadel, ker je bilo preveč skebov!
Za časa stavke je delalo v tovarni približno 100 deklet v starosti od 12 do 25 let. Morda se iz med teh še kako nesrečno dekle oglasi (in zahteva tudi zadoščenja. Op. ur.)!
Anton S. PozarelU.
Marianna, Pa.
Ker se redkokdaj čita kaj iz naše naselbine. Vas prosim, da uii odločite malo prostora v listu "Proletarcu".
Poglejmo nekoliko nazaj, ko še ni bilo tu nobenega belega delavca. Kmalu, ko je Kolumb našel to obljubljeno deželo, so se začeli boji z Indijanci.
Premagali so pač beli ljudje. No iu sedaj Vas prašaiu, kdo so bili oni borilci, ki so se borili za to deželo — Ameriko T Niso li bili to sami delavci?! Oni so prelivali kri, kakor jo prelivamo mi še dandanes za ta požrešni kapitalizem. In, kdo je zopet ustvaril takšne palače, v katerih kraljujejo prešerni kapitalisti?! Ni li vsa ta krasota vse to bogastvo delo trpina — delavca. Delavec je oni, ki je pripomogel ,da so se cele dežel tako lepo razvile.
Mi sužnji delavci moramo delati od jutranje zarje pa do poznega mraka, ker trebuhi naših izkoriščevalcev niso nikdar siti delavčevega trpljenja.
Torej delavci, zavedajmo se in organizira jmo se v različnih ju* nijah in v političnih klubih, da se v kratkem rešimo kapitalističnega žrela!
Zopet imamo lep vzgled v Copper Country, kjer so se delavci zavedli, da se jim je treba rešiti iz kapitalističnega jarma.
Olejte, koliko tisočev jih je stopilo v vojno proti kapitalističnim baronom.
Pripoznanje unije, krajši delavni čas in boljšo dnevno plačo zahtevajo. Želim jim, da bi jim v najkrajšem Času zasijala popolna zmaga.
Apelira me tudi na delavce, ki nismo v štrajku proti požrešnim kapitalistom, da stopimo v pomoč tem štrajkujočim delavcem, da jim bo toliko prej mogoče streti kapitalistične verige!
Delavci, zavedajmo se torej že enkrat!
Omeniti hočem tudi, da na društvenem polju lepo napredujemo. Tu, v naši naaelbini imamo tri jiodporna društva, ki spadajo k različnim organizacijam.
Žal, da se rojaki ravno za socijalistični klub malo brigajo. Nekaj sodrugov je odstopilo, pa ne vem, kaj je vzrok. Mogoče se bodo še zavedli in pristopili zopet nazaj v našo sredo.
Hoeitiistiv-iM • f*ar*!rav - želim vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, tebi, vrli list, pa želim, da bi v najkrajšem času izhajal dnevno in v vsako slovensko hišo ter bil na razpolago vsakemu rojaku!
Frank Primožič.
Biwabik, Minn.
Po našem železnem okrožju v Minnesoti se dela s polno paro. Zaslužek pa nikakor ne odgovarja pri tej draginji, ki tako nara-šea, da je res treba pomisliti, kako se bomo preživljali.
Ni moj namen danes razpravljati o delu in zaslužku. Omenim le, da se komaj toliko zasluži, da se more borno preživljati. _
Družbe nam z mržnjo vržejo par drobtinic s svoje preobložene mize in s tem moramo biti zadovoljni.
Kdaj bode konec tega krivičnega sistema, oziroma takega post opan jo napram delavcem? Tu je lahak odgovor in sicer: Kadar se bodo delavci združili v eno stranko in to je: socialistična! Zapomnite si delavci: Socijalisttfna stranka je edino orožje, a katerim si zamoremo raztrgati verige, v katere nas vežejo naši izkoriščevalci! Kapitalisti naa le izkoriščajo. Pri delu nas naganjajo
kapitalistični hlapci, kakor hudič grešno dušo! No, ob Čau volitve se nam pa dobrikajo, ponujajo volilne liatke ter obeČajo nebo in zemlje. Ako jih f>ostavimo na uradni atole«, pa takoj pozabijo na vse obljube! Namesto, da bi ravnali z nami, kakor s svojimi reditelji, pa pošiljajo nad nas vojake, da nas streljajo, kakor lovec zverino.
V dolaz si lahko vzamemo W, Virginijo, kako se je tam postopalo z delavci, i>a tudi zdaj v Michiganskem štrajku. Rojaki, Slovenci, začnimo trezno misliti, ustanavljajmo si socijalistačne klube. Pristopajmo v vrste zave-klube. Priatopajmo v vrate zavednih delavcev, obiskujmo redno seje socialističnih klubov, kjer se bomo veliko koristnega naučili. Opozarjani rojake v Biwabiku in okolici, da smo v nedeljo, dne 3. augusta, ustanovili aoeijalisti-čen klub.
Seje se bodo vršile zdaj v začetku po dvakrat na mesec in sicer vsako prvo in vsako tretjo nedeljo v mesecu — v Vidasovi-dvorani nad salonom. Torej rojaki v Biwabiku in okolici jmate lepo priliko ,ako želite stopiti v vrste zavednih delavcev in uverjeni bodite, da boste po preteku par mesecev stali z nami v boju napram našim izkoriščevalcem! Tudi Ve, slovenske žene in matere se pridružite v vrste sotrpinov in boriteljev! Ne mislite, da hočemo J mi kot soeijalisti zatreti vero alr# razdejati cerkve, zatajiti BogaJ kakor Vas učijo slovenski farja! Nam je vera in cerkev prist ransl Lt stvar!	\
Mi le zahtevamo pravic, ki nam imajo biti dane od Boga in narave .a so nam jih ukradli naši izkoriščevalci.
Sprevideli boste, da se borimo le za boljšo .bodočnost tudi vi, da imate tudi vi pravico zahtevati nazaj to, kar so nam že zdavnaj pokradli naši izkoriščevalci ali kapitalisti. Ko se bodete enkrat naučili zlatih socijalistienih naukov, potem bodete tudi svojim otrokom Jahko povedali, kaj je vzrok, da morajo že v zgodnji mladosti tvegati svoje zdravje ii^l življenje po zaduhlih tovarnama Le na ta način si moremo gati iz današnjega suženjskega sistema.
Predvsem je pa potrebno, da čitamo napredne liste in knjige t
Vzemimo v roke socijalistični list " Proletarec "! Čita jm0 pazne članke, ki razpravljajo o socijj lizmu. Brez dvoma postanemo p tem dobri boritelji v vrstah j vednih delavcev!
K slepu pozdravljam vse zavedne delavce ter kličem: "Naprej za boljšo bodočnost!"
Fr. Mahnich, tajnik soc. klulba.
Biahop, Pa.
Ker ni sicer citati iz naše male slovenske naselbine nobenega dopisa, pišem jaz, da ne boste mislili, da smo tukaj v Bishopu vsi pomrli. Naj torej malo opišem tukajšnje razmere!
Dobrega nimam kaj poročati, ker t*ikaj ni naselbina napredovanja, ampak nazadovanja.
Kdo pa .ie.Jei.nu kriv? Prvič, jie tukaj rojak z rojakom ne razume, drugič je pa vsak tako zelo "izobražen"! Ako poveš komu kaj o socializmu, pa ti takoj pravijo, da si "frdaman", da pojdeš v pekel! Pravijo tudi, da kdor či-ča "Proleaarea", ne bo izveličan!
Bode K izveličan redovnik, ki j mi je na moje lastno uho rekel, Jiaj mu dam $10, pa naj grem kamor hočem?!
Mogoče je mislil, da sem "be-by"!
Jaz svetujem tukajšnjim rojakom in rojakinjam, naj se naro-če "Proletarca", ki je prav po trpben posebno vsem v tukajšnji naselbini!
Svetujem jim, da ae sporazu-memo in ustanovimo socialistično društvo. To bi nam mnogo koristilo, da se iznebimo kapitalistične palice ali "špornov".
Rojaki, na noge torej! Ustanovimo soc. društvo; pokažimo ljudem, da tudi tukaj napredujemo in da nismo zadnji ter, — da se zavedamo svojih sedanjih žaloat« nih razmer. — Glejmo tudi, da stj, se danes naročimo vsi na delavski list. — "Proletarec"}
H koncu avojega dopisa pozdravljam vse svobodomiselne rojake in rojakinje, čmošoleem pa — figo!
Mike Kočevar.
PftOLBTABBG
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UsUaevljaaa 4m Ml avgasta
IM.
PODPORNA ZVEZA
iAbu-porJruM It «»rila 1*»
v d ré* vi P«nn.
Sedež: Conemaagh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FRAN PAVUJVÖlC, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOBIF ZOKKO, R. F. D. 3, box »l|a, W«.t Newton, Pa. Tajnik: ALOJZU BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Fomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MARINČlC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemau4h, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ FOVÖE, 3. nadz., 1 Craib St., Numrey Hill. N. 8. Pittiburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORAEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kanta«, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio 8treet, Johnstowu, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kanta«, K. F. D. 4, box 88.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, eo uljudno prožen i, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pbšilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov.
j V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj te nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
IZ URADA GLAVNEGA TAJ NIKA S. D. P. Z.
'K« teden k«-m razposlal glasovnica* na vsa društva v izvolitev pomožnega odbora. Po sklepu •konvencije se ima izvoliti sest pomožnih odbornikov, iz šest naj-Mj&njih društev. Vsako teh društev imenuje dva kandidata, iz med vsakih istih dveh mora biti eden izvoljen. Cenjene uradnike prosim, da pazijo pri volit-vi, da se voli pravilno, kajti ne pra»' voljeno, se glas istega društva ne bode štel. Na glasovnici so kandidati za vsako društvo dva kandidata za katera glasujte na sledeči način.
Naše društvo ... ............
št.....glasuje za kandidata od
št. 1. .......................
za kandidata od št. 2..........
in t .d. Toraj da ne bode nepravilnosti, mora biti iz vsakega društva eden izvoljen. Na glasovnici naj se naredi križ v štirikotu istemu kandidatu za katerega društvo voli.
Z bratskim pozdravom
Alojz Bavdek, 1	gl. tajnik S. D. P. Z.
Imena in naslovi uradnikov
društev s. d. P. z. za leto
1913.
Boritalj, štev. 1., Comemaugh, Pa. — Predsednik: Martin Jager, box 102; tajnik: Iv .Potokar, b. 16; blagajnik: Martin Šergan, b. 102; vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva Sv. Alojzija.
Pomočnik, štev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Frank Gabrovšek, box 56; tajnik: Jos. Budna, box 57; blaga inik: J os. Thompson, box 65; vsi R. F. V. 3, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v dvorani društva Triglav.
"Zaveznik", štev. 3. Fran k lin-Conemaugh, Pa. Predsednik Jak. Gabrenja, b. 422; tajnik: Jernej Lovko, b. 514; blagajnik: Frank Kos, b. 539; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", itev. 4. Lloy-dell, Pa. — Predsednik: Matija Hribar bv 3; ticjiiikr A.it.	b. 3C-j bla-
gajnik: Matija Sernel, b. 77; vsi v Lloydell, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Avstrija", štev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Martin Korošec, b. 205; blagajnik: A-lojzij Kristan, box 62} vsi v Ralphton, Pa.
"Zvesti Bratje", Stev. 0. Garrett, pa. — Predsednik: Ant. Čuk, b. 217; tajnik: Iv. Kralj, b. 227; blagajnik: John Hočevar, b. 84; vsi v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. • "Jedlnost", štev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jaklič, b. 281; tajnik: Matija Regina, b. 216; blagajnik: Fr. Jazbec, b. 455; vsi v Claridge, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Planinski Raj", štev. 8. Primero, Colo. — Predsednik: Mihael Krivec, b. 324; tajnik: Ferdnand Kauser, b. 389; blagajnik: Jos. Udovič, b. 580; vsi v Primero, Colo. Seja vsako drugo ne deljo.
"Zavedni Štajerc", štev. 9, Johns-stown, Pa. — Predsednik: Jos. June, R. F.D. 4. b. 142; tajnik: Andrej Dob-nikar, R. F. D.. 4. b. 145; blagajnik: Valentin Negro, R. F. D. 4, b. 144; vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo ▼ Cellso, Pa.
' Jasna Poljana", štev. 10, Brownsville, Pa.—Predsednik: John Gazboda, b. (f), Ederborn» Pa.; tajnik: Iv. Bla-Žinc, b. 88, Newcomer, I a.; blagajnik: Iv. Stritar, b. 6, Brownfield, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zarja Svoboda", itev. 11, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Bavdek. b. 242; tajnik: Fran Kaučič, b. 73; blagajnik: Ivan Zakrajšek, b. 243; vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", Itev. 12, Heilwood, Pa.
Predsednik: Lorenc Šajn, b. 105; tajnik: Jos. Tomaiin, b. 35; blagajnik: Alojzij Kitt, b. 85; vsi v Heilwood, Pa.
—	Seja vsako prv onedeljo.
"Vaiernica", štev. 13, Baggaley,
Pa. — Predsednik: Ant. Planinšek, b. 114; tajnik: Ant. Verhovšek, b. 141; blagajnik: Ignac Ferlin, b. 31; vsi v Hostetter, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"MoJ Dom", štev. 14. Orient, Pa. Predsed.: Anton Vartanšek, b. f. Eden born, Pa.; tajnik :Ivan Lipar, b. 472, Uniontown, Pa.; blagajnik: Iv. Brule, b. (f), Edenborn, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v dvorani New Salem, Pa.	<
"Slovan", štev. 15, Sopris, Colo. — Predsednik: Leo. Marela, b. 21; tajnik: Alojzij Jahn, box 106; blagajnik: Fran Lukačič, b. 132; vsi v Sopris, Colo 8eja vsako prvo nedeljo v prostorih so-brata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", štev. 16. Buxton, Ia. — Predsednik: Leopold Strmole, b. 433; tajnik Ivan Krašovec, b. 433; blagaj nik: Ant. Tomšič, b. 433; vsi v Buxton, Iowa. — Seja vsako prvo nedelo v pro štorih sobrata Ant. Tv.mšič-a.
"Zora," itev. 17, Akron. Mich. — Predsednik: Gašper Volk; tajaik: Asian Novak, box 68; blagajnik: Fran Flise*, R. F. D. 3, b. 6; vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", štev. 18, Braddock, Pa. — Predsednik: Fran Žefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 8421/, Washington Ave.; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Chery Way; vsi v Braddock, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Slovenec", štev. 19, Ca rona, Kans. — Predsednik: Blaž Mizo ri„ b. 162; tajnik: Fran Zupančič, b. 35; blagajnik: Štef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupančič.
"Nada," štev. 20. Huntington, Ark. Predsednik T Fran Smrekar, b. 237; tajnik: Anton Fabjan, b. 140; blagaj.: Mat. Olgrady, b. 89; vsi v Huntington, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sokol," itev. 21, West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b. 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al. Zupančič, b. 68; blagajnik Fran Špai ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do smaga," štev. 22. La Salle, 111. Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Josip Uhan, R.F.D. 24, box 53, 1* Salle, lil.; blagajnik: Frank Gre gorič; vsi 101 Main St., La Salle, 111.— Seja vsako prvo nedeljo.
4'Slovenski Bratje", itev. 23. Coke-ton, W. Va. — Predsednik: John Lju be.šefc; iwx 1-8, i*y.rik: Frank Mtinar, box 204; blagajnik: Jos. Goreč, box 294; vsi v Thomas, W. Va. — Seja vsa ko zadnjo nedeljo.
"Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: in blagajnik: Ivan Prosnik, b. 262; vsi v Iselin, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Delavec," itev. 25, Rock 8nrings, Wyo. — Predsednik: Val. Jugovič, 302 Pilot Butte Ave.; tajnik: Fr. Verhuc, 302 Pilot Butte av.; blag.: Jos. Aelak, box 151; vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Fran ßn-bicovi dvorani.
"Šmarnica," itev. 26, Export, Pa. Predsednik: Ant. Hribar, b. 18; tajnik: Ant. Martiniek, b. 125; blagajnik: Fr. Lavrič, b. 108; vsi v Export, Pa. — 8e-ja vsako prvo nedeljo.
"Miroljnb", itev. 27, Diamondvil-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (f); tajnik: Jos. Motoh, b. 141, Ke-merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Brunsko-le, b. 157, Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca.
'1 Habsburški Sinovi", itev. 28, S. Brownsville, Pa. — Predsednik: Mike Biičak. b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blagajnik: Ant. Kovačič, b. (f); vsi v Orient, Pa. — Seja vsako drugo ne deljo.
"Jutranja Zarja", itv. 29, Meadow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan Coklič, b. 276; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, oba v Meadow Lands, Pa.; blagajnik Ivan Podboj, b. 230, Canonsburg, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30, Breezy Hill, Kans.
—	Predsednik: Martin Smolčik, b. 61, Breezy Hill 8ta.; tajnik: Ivan Pečnik, RFD. 2, b. 143, Mulberry, Kans.} bla-
gajnik: Josip iibert, b. 54; Breezy Hill St«.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja
vsako prvo nedeljo.
"Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbančii, b. 7; tajnik: Josip Slavee, b. 67; blagajnik: Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo.
"Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades, Colo.—Predseduik: Ivan Zupančič, b. 760; tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagajnik: August Miller, b. (f); vsi v Pali sades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenaka Zastava", itv. 33, Jenny Lind, Ark. — Predsednik: Albin Bob
nič, b. 132; tajnik: Frank Stučin, b. 226; blagajnik: John Pratuik, b/ 145; vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja vsako drugo uedeljo ob 2 (»opoldne.
"Edinost", itv. 34, Yukon, Pa. — Predsednik: Frank Kostelic, b. 70; tajnik: Mihael Mačkoviek, b. 149; bla gajuik: Ivan Vidmar, b. (t); vsi v Yukon, Pa. — Seja vsak prvo nedeljo v Yukon dvorani.
"Planlnaki Raj", itv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Frank Justin, 1708 E. 28. St.; tajnik: Jakob Hlepčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet, 16S5 E. 31. St.; vsi v Lorain, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta.
• ZdružitelJ ' it. 36, South Fork, Pa.
—	Predsednik: Jakob Rupert, b. 238; tajnik Ivan Sestrié ,b. 131; blagajnik: Tomaž Čulig, b. 86; vsi v South Fork, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"LJubljana", itv. 37, Barberton, O.
—	Predsednik: Ivan JankoviČ, 510 1st St.; tajnik: Josip Jankovič, 515 Van St.; blagajnik: Ivan Debevc, 809 Woo-ster Ave.; vsi v Barberton, O. Seja vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Debevca.
"Dobri Bratje", itv. 38, Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tajuik: Frank Audrojna, b. 72; blagajnik: Josip Rutar, b. 482; vsi v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo nedeljo ob 8. dopoldne v dvorani društva sv. Barbare v Bavdsville, Ohio.
"Sokol", štv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik in tajuik: Frane Kotar, b. 415; blagajnik: Leo Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobrata Josip Drli a«1 a.
"Oral", štv. 40, West Newton, Pa. —Predsednik: Josip Ogrin, b. (f); tajnik: Frank Marela, K. 3, b. 15; blag.: Josip Zorko, K. F. D. 3, b. 91 a; vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne.
"Jutranja Zvezda", štv. 41, Cleve land, Ohio. — Predsednik: Josip Ma rinčič, 3536 E. 80. St.; tajnik: Fran Kokotee, 8103 Marble avenue; bla gajnik: Anton Ulepič, 8102 Marble ave. S. E. ;vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin a.
"Mladi Slovenec*V štv. 42, Oglesby, 111. — Predsednik: Ivan Gorišek, b. 67; tajaik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 121; vsi v Oglesby, 111. — So ja vsako prvo nedejjo.
4 Sava", štv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Raapotnik, tajnik: Jurij Razpotnik; blagajnik: Mihael Božič; vsi v Portage, Pa.; R. F. D. 1.
—	Seja vsako drugo nedeljo.
"Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. —
Predsednik: Ivan Škrl, b. 137; tajnik: Fran Rebol, b. 139; blagajnik: Ivan Fatur, b. 195; vsi Tercio, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Mirni Dom", št. 45, Johnstown Pa.
—	Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreščak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.; blagajnik: Josip Debevc, b. 720, Cone maugh, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Južni Premogar", štv. 46, Alix, Ark. — Predsednik: Matevž Starman, b. 127; tajnik: Ivan Jantar, b. 108; blagajnik: Fran Krefel, b. 14; v»i v Alix, Ark. Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenaki Bratje", št. 47, Avella, Pa. Predsednik: Josip Kancius, b. 184; tajnik: Martin Obed, b. 167; blagaj nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Mladeniči", itv. 48, Au rora, 111. — Predsednik: Jernej Vrbič, Aurora Ave.; tajnik: Ivan K. Marsich, R. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jakoš, 720 Sheridan St.; vsi v Aurora, 111. — Seja vsakega 16tega v mesecu.
4 ' Clevelandske Slovenke", št. 49, Cleveland, Ohio.—-Predsednica: Marija Polončič, 8100 Union Ave. S. E.; ta;-Mfot • - »aa^iilra JVnJr/i, :8101 Ms.rMe ave.; blagajnica: Frančiška Juh, 3533 E. 82. St.; vse v Cleveland, Ohi. Seja vsako prvo nedeljo.
"Proletarec", itv. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Alojzij Koroiec, b. 90; tajnik: Fran Vegel, b. 38; bla gajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo.	,
' Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikše, 1423 E. 21. St.; tajnik: Primož Kogoj, 6006 St. ('lair Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 K. 84 St., N. K.; vsi v Cleveland, O. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu za prihodnji mesec.
"LJublJanaki Grad", itv. 52, De Kalb, 111. — Predsednik: Anton Osred kar, b. 302; tajnik: Ignac Kos, 1126 State St.; blagajnik: Fran KrŽič, 1317 Market St.; vsi v De Kalb, 111. — Seja vsako drngo nedeljo.
"Planinska ViJoUca", itv. 53, Pickens, W. Va. — Predsednik: Fr. Preda nich, b. 46; tajnik: Andrej Franetič, b. 46; blagajnik: Fran Čeligoj, b. 46; vsi v Pickens, W. Va. — Seja (f).
"Karol Učekar", itv. 54, Rockwood, Pa. — Predsednik: Jernej Hočevar, b. 184; tajnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael HAčevar, b. 255; vsi v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Vrh Planin", Itv. 55, Crab Tree, Pa. — Predsednik: Ivan Tome, b. 94; tajnik: Josip Valenčič, b. 386; blagaj nik: Andrej Jereb, b. (f); vsi v Crab Tree, Pa. — Seja vsaao drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome.
"Skala", Itv. 56. Allegheny, Pa. — Predsednik: John Simončič, Fabjan St., tajnik: Frank Budič, 833 Pike St., oba v N. S. Pittsburgh, Pa.; blagajnik:
Martin Kralj, 13 Ganstar St., Etna, Pa
—	Seja vsako prvo uedeljo v K. S. D. r Pittsburgh, Pa.
"čaven", štv. 57, Carollton, O. Predsednik: Anton Vidmar, tajnik: Ciril Stibil, box 404; blagajnik: Josip Prime; vsi box 404, Carroilton, Ohio.— Seja vsako prvo nedeljo v prostorih so brata Martina Cermelj.
"Radar", itv. 58, Canmore, Alta, Canada. — Predsednik: Josip Aribar, b. 201; tajnik: Anton Polutuik, b. 175; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Ca um on«, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 4. popoldne.
'Slovenski Fantje", it. 59, Maynard, Ohio .— Predsednik: Anton Sko brne, b. 156; tajnik: Leopold Bregar, b. 46; blagajnik: Matija Bregar, b. 46; vsi v Maynard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabaka
"Moonrunaki Trpin", štv. 60, Moon Run, Pa. — Predsednik: Jurij Livk, b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajnik: Josip Arh, H. F. D. 2, Carnegie, Pa..
"Napredni Slovenci", št. 61, Garv, Ind. — Predsednik: Martiu Skola, 925 Madison St.; tajnik: Frau Tomažič, b. 73; TolJeston St.; blagajnik: Josip Pro-senik, lit h ave. Hardware Co.; vsi v Gary, Ind.— Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivauič.
»•nsko društvo "Sokol", štev. 62, Clevsland, Ohio. — Predsednica: žofka Birk, 6029 Class Ave.; tajnica: Fran-čiška Trbežnik, 1161 Norwood Rd.; bla-gajaka: Marija Poznik, 5323 Spencer ave.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi torek v mesecu.
"Adamič ln Lunder", štv., 63, Bobbins, Pa. — Predsednik: Josip Orum, b. 24, Rodbin*, Pa.; tajnik: Jernej Rupoik, h. 15 Coulters, Pa.; blagajnik: Josip Serasnik, b. 15, Robbins Station, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"jlratoljub", štv. 64, Milwaukee, Mis. — Predsednik: Ivan Kaker, 220% Grove St.; tajnik: Ivan Lenko, 163 Reed St.; blagajnik: Florjan Rakun, 360 Florida St.; vsi v Milwaukee, Wis.
s«ja (?)
"Bratje trdno stojmo", štv. 65, >ew New Alexandria, Pa. — Predsednik: Martin dčinkovec, b. (f); tajnik: Josip tura j, b. 103; blagajnik: Fran Res-nik, b. (f); vsi v New Alexandria, Pa.
—	8*\|a vsako drugo nedeljo.
"Vsi Slovani", itv. 66, Wasson, 111.
—	Predsednik: Josip Hvalica, b. 554, Muddy, 111.; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (f); blagajnik: Valentin Marše, b (t); vsi v Wasson, 111. — Seja vsako zadajo nedeljo.
"Narodna Slofca", štv. 67, Seminole, Pa. — Predsednik: Ivan JelovčaA, R. F. D. 6, b. 160; tajnik: Frank tampa, R. r. D. 6, b. 142; blagajnik: Nikolaj Zvoaičar, b. (); vsi v New Betlehem, Pa. r—- Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Čampe.
"Združeni Balkan", štv. 68, Clin ton, Ind. — Predsednik: Anton Jankel, bog 843; tajuik: Teodor Choleva, box 141; blagajnik: Anton Rošelj, box 1; vsi v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 10 dopoldne v prostorih so brala Iv. Močnika
'«Balkan", štv. 69, Pittsburgh, Pa.
—	Predsednik: Fran Gerlovič; tajnik: Fraa lah, 5330 Wiekliffe St.; blagaj.: Aloijzij Hlad, 5436 Harrison ave.; vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvesti bratje", it. 70, New Derry,
Pa. - Predsednik: Jak. Skofič, *b.
5; tajnik: Stefan Kopriva, b. 11; bla gajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Stefan Kopriva ob 9 uri dopoldne.
"Delavec naprej"/ štv. 71, Bessemer, Pa. — Predsednik: Ivan Sopelnik, b. 13; tajnik: Anton Katič, b. 86; bla gajnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bes semer, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mazi-ja.
"Koacziuako," štv. 72, Bankhead, Alta, Canada. — Predsednik: Anton Planka, b. (f); tajnik: Rudolf Dutka, b. 438; blagajnik: Valentin Dobia, b. (f); vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako (t).
"Pod Triglavom", štv. 73, Smith field. Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Bergine, R. F. D. 7, b. 166; vsi v Smith field, Pa. — Seja vsako (f)
"Kranjski prijatelj", štv. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij 8lak, b. 61; tajnik: Jernej Gorjup, b. 142; blagajnik: Josip Uršič, b. 261; vsi v Fall« Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur Šiča.
OPOMBA: Tajnike istih društev, ka teri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih društveno poročilo je po mankljivo, prosim, da mi nemudoma poročajo, da se nedostatki v imeniku, kateri izide drugič, popravijo.
S sobratskim pozdravom
LOUIS BAVDEK. gl. tajnik S. D. P. Z
strani, dela sramoto celi javnosti.
Mislite li, da je bil Bletten vsled županovih besed uničen? Kaj se! {»koristil je županovo pre )oved v svoj satanski namen in bil zopet za eno zmago bogatejši!
Znal je ceniti soboto kot najvažnejši dan v tednu — za "aa-ongrufterje", posebno 4*. ko je »ilo ljudstva, da se je vse kar trlo!
In kaj ni mislite cenj. urednik, — kaj je sledilo vsled županove >repovedi T V teku par ur j«' izšla omenjenega lista "Exstra"' izdaja z velikimi križečimi črkami:
Dol z županom; — križajte ga, denuncijanta, ki se brati z anar-listi in soeijalisti! Odvzemite mu mestn« kontrolo! Njega in shef policaja I. Banicka vrzite v zapor, — človeka, ki se upa meni diktirati, kaj naj bi jaz smel pisati in kaj ne.
Zlobni načrt se mu je <to pot zopet prav dobro obnesel. Brž je »ilo zbranih kakih dva tisoč gostilničarjev pred uredništvom o-menjenega lista. Načelova! jim je Ncveda zlpglasni Alden Bletten Tropa denarjaželjnih Halonarjev se je podula pred mestno hišo in zahtevala, da se imajo gontilne ta koj odpreti, kar se je tudi zgodilo od že poprej plačanega hlapca v osebi sodnika Ilumphriesa od Supreme Oourta.
Ta plačana duša je res po logiki A. Blettena odvzela županu in shef policaju I. Banicku vso kontrolo nad mestom. Ko je bilo to urotovo, se je zopet pričel lov (to j«* bilo drugi dan po usodepolnem dnevu) na soeijaliste. Torej Bletten in njegov pajdaš sodnik Hiun-phries, sta imela vso mestno oblast v svojih rokah, ftostilne sta imela na mah odprte, zavedajoč se, da je čez mero opojnih pijač, najboljše sredstvo za porušen je soeijalistične lastnine. In teh st» jim ne sme kratiti.
Pijača že sama na sebi napravi
Dopis.
Seattle, Wash. 28. julija.
Lopov ski liHt "The Time" je v dveh svojili izdajah pisal, naj se vsakega soeijalista in Ti W. W. člana, ki se ga dobi na cesti, potegne na prvi svetilni drog in obesi.
To brezvestno jweetje izdajalskega lista s«* je začelo studiti tu di županu Fl. Cotlerilu.
Mož je razumel, da je jako te lavno obdržati mirno kri med pi janitni barabami, vrhu tega pride pa še ščuvanje omenjenega lista.
Župan je torej nemudoma za ukazal zapreti vse gostilne v me stu; ob enem jc pa opozoril omen jeni list, da ni častno ščuvati pijanih barab k še nadaljnjemu ropanju, kajti že škoda na večer 18. julija, provzročena od njegove
Omenjena opazka je prišla na uho delodajalcu Beardsle. Duai-ravno prav majheu na podjetju, vendar hoče biti velik na duhu?! Vpraša me v soboto, kako sodim o vojakih in o Blettenu?!
Na kratko mu odgovorim, da Bletten lahko uniči socijalistično lastnino, nikoli pa ne soeijalistične misli. Zbadal me je potem vsaki dan zaporedoma. Dne 22. julija popoldne pa pripelje lOletnega dečka, ki snaži delavnico, k meni — v navzočnosti drugih delavcev in pravi:
" Wershnig, poglej, ta fantiiliu je tudi Hocijalist in ne ve kakor tudi ne zna, zakaj je socijalist?! Odgovoril sem mu mirno, da sedaj še ni čas, ni pa dolgo do časa, ko b«» imel priložnost spoznati socijalizem. In še tisti popoldan sem dobil pozivuico od 5. Ward loeala, naj s«* za gotovo udeležim na isti večer soeijalistične "mi-tenge" v I-mbor Temple, kamor so je naš local začasno preselil.
V naglici sem pozabil socijalistično pozivuico na "hobeTban-ku" v delavnici, nakar jo deloda-jalska |K»šaKt dobi v roke. Prihodnji dan, š«* predno sein pričel delati, me pokliče v pisarno. Slutil sem takoj, kaj se bo zgodilo. Ko vstopim, me vpraša trikrat zaporedoma s ciničnim glasom: zakaj da sem socijalist? Ker nisem baš preveč hladnokrven, sem ga takoj v prav krepkem tonu vprašal : Ti naz&dnjak in pristaš Blettena, povej mi, zakaj si ti repub» likanec. Bomo vsaj na jasnem! .Dalje ni mogel govoriti. Zamahnil je z roko in mi dal čekovno nakaznico. Pri odhodu sem mu dejal: "Ne bo še crknil socijalist ne, čeravno Ti nimaš dela zanj.
Drugi slučaj: V ravno isti delavnici dela tudi rojak Ant. Je-rovšek. On naravno ni bil socija-lističen član, ali bil je unijski član. Ker je kupil par "akerčkov zemlje v bližini Seattle, se je grozno bal, da bi izgubil svoj job.
človeka divjega, k temu pride t>a J; .	, , ,
». i u .j, ., (Seveda, ce ne delaš, nimaš mesečni» tiar Hcuvalnih besed v krepilo. > . , a	. . -, . . . . . , j Inih obrokov. S čim potem plače-In — takoj imate priliko ogledati' XT v . , • v i
vati? Nas rojak pa je brili t na gla-
si pravo zver v človeški podobi, ki se poniža na nivo — daleč za zverjo.	1
Teh hudičevih spletk sta se zavedala naša bratca Bletten in sodnik irumphries ter privijala vijak na nerazsodno maso.
Ali nakana se jima to pot ni posrečila. iSocijailisti so izvedeli za nadaljni napad na zasebno lastnino ter so brzojavnim potom objavili vojnega tajnika, naj vendar, ako noče biti odgovoren za nadaljne posledivc, pošlje pomoč, kajti pijana soldateska je postala divja in krvoločna kakor Srbi in Bolgari na Balkanu, domači policaji pa sedijo na oknih in bal
k onih hiš ter mirno gledajo, ko «srainnejše izdajice delavstva.
vica. Kaj je njemu mar usoda drugega. On se je izrazi) vpričo mene proti delodajalcu, da so vsi soeijalisti in I. W. W. člani ho-boti, ki ne marajo delati.
Rojaki v Seattle, zapomnite si rojaka Anton Jerovšeka!
Nadalje sta napravila pismeno pogodbo z ilelodajalcem, da dokler bo firma obratovala, bo imel omenjeni rojak delo — s pogojem, da odstopi od unije. Naš rojak mu je re» obljubil večno skeb »tvo in pasjo ponižnost, — sramota .. .!
Omenil sem to le zgolj tega, da bodo cenj. rojaki znali, da se tudi med Slovenci nahajajo najne-
divja tolpa pleni in potziga soci jalistično lastnino.
Prošnji je res sledilo kakih 500 orjaških policajev, ki so d osli iz bližnjega Nav.v-Jarda v Seattle in napravili red v mestu.
Sedanji naš župan Fletcher Cot teril, (ne- da bi ga hvalil), je da-siravno demokrat, vendar poštena oseba. Ko je bil izvoljen v mestni zastop, je strogo zapovedal svojim hlapcem — policajem, da naj ravnajo z ljudstvom, kakor * soeijalisti — pošteno, da se ne sme nobenega\blrez tehtnega vzro-, ka aretirati. In res. še nikoli ni bilo slišati, da bi bilo tako malo oseb aretiranih, kakor pod županom Cotterilom. Mogoče pa je ta mož znal ceniti soeijaliste radi tega. ker mu ob času občinskih volitev niso nobenih zaprek delali. Seveda, da ga niso priporočali, a odsvetovali, kakor starega grešnika Oilla pa tudi ne. Tn zato je v očeh Blettena nezaželjen. Zgolj radi tega ga hoče omenjeni list od staviti. Pravi, da dela celi javnosti sramoto, ker ni simpatiziral s pijanimi barabami, temveč le obsojal njih nesramno početje.
Cela stvar pa tako izgleda, kakor da bi bil dvestopetdesettisoč-ni tat Bletten neomejeni gospodar v Seattle.
Še nekaj, — pa naj mi cenjeni čitatelji Proletarca oprostijo, če bo preveV* osebno.
V naši tovarni Beardsle & Gra-ham Co., kjer delam, je prišlo drugi dan po tolovajskemu napadu na soeijaliste med odmomim časom do prave rabuke. Med pogovorom sem se izrazil po pravici, da so ameriški vojaki, kakor sploh vsi vojaki — človeški mesarji. Do zdaj, kakor sklepam, Se nikdo v naši tovarni enake besede ni slišal!
Mene je enaka usoda v našem "butifull" Seattle, kakor ga naši ravbarski patri jot jc imenujejo, že pred tremi leti zadela.
Včeraj zvečer (28. julija) se je vršila v Labor Temple velika socialistična protestna seja. Obisk te seje je bil naravnost impozan-ten. Vsi kotički so bili do zadnjega napolnjeni.
. Prvi govor, ki je trajal eno uro, je držala govornica Mrs. Sadler. Ker je bilo veliko ženskega sveta, je posvetila skoro celi govor le ženskemu spolu.
Vsled zadnjih dogodkov je bila tako razburjena, da je nehote vzkliknila:
"Koliko vas je tukaj, ki ste voljni iti v zapor? Dvignite roke!
Nato je prevzel "besedo sodrug Wells, da mesarskih roparjev ne bomo soeijalisti posnemali, da si pridobimo zadoščenje lahko mirnim in postavnim potom.
Ko je stopil na govorniški oder sodrug M. Price, je bilo občinstvo vse divje navdušenja. Z ironičnim nasmehom in lahno rdečico na obrazu je v pol ure razkrinkal vse tolovajstvo, ki se skriva za ober-lopovom Blettenom v Seattle. II koncu je še pripomnil, da ni boljše reklame za nadaljni razvoj so-cijalizma v Seattle, kakor je ibil napad na socialistično lastnino na večer 18. julija.
In res, — še isti večer je pristopilo kakih 150 novih članov v socijalistično organizacijo. Ker je bil prostor, dasiravno največja dvorana v T/abor Temple premajhen, se vrši prihodnjo nedeljrt enaka in še večja protestna seja v Dreamland Bink, kjer bo, kot govornik nastopil bivši socialistični kongresnik — Victor Ber-ger.
Anton Wersfcnig.
pkoletakbc
PROLITARIC
Ust sa nrmisB delavskega
ljudstva.
SHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in Ud«Jat«lj:
«mkiiuki dela r »ki t likovna drnibo * Chksft. III.
lf*ro*aiaa: Zs Ameriko $2.00 sa eelo
teto, 1.06 m pol leta. Za Evrnpo $2.50 sa eelo leto, $1.26 sa pol leta. tfMil pe 4*0—oru Hrt iprtmtnM MtalUfr mm*l»g M*«ffl «M*ne»il< tudi 8Td.Hl naslov.
PROLETARIAN
Owned ind pubh»b«d Evbbt Tu «so at by
loo t k Slavic Workmen's Pablishinf Company '	Ckkafo, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki
•ebecription rit«*e: United States and Oanadn, ff.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 n year $1.25 for half year. Advertieing Rntes on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
8146 Blue Island ave. Chicago, HI
Nadaljevanje s prve strani 4. kolone.
Senator Martine za preiskavo.
Washington, 16. avg. — (Poro-j čilo "Milwaukee Leaderu".) -Senator Martine iz New Jersey se trudi, da bi izposloval senatno preiskavo glede grozodejstev izvršenih nad rudarji v severnem Michigauu. Martine, kateri je bil član preiskovalnega odbora v West Virginiji, je že govoril s senatorjem Kernom, kateri je iz-posloval preiskavo v W. Virginiji in upa, da 1h> tudi Kern delal na to, da senat sprejme tozadevno resolucijo. -
Trdovratni operatorji.
Lansing, Mieh., IG. avg. — (Por. "Milwaukee Leaderu".) — Sodnik A. J. Murphy iz Detroita, katerega je pooblastil guverner Ferris, da v imenu države prouči situacijo v okrožju štrajka, je brzojavil zadnjemu, da rudniške družbe še vedno nečejo ničesar slišati o zahtevah rudarjev, zlasti ne o uniji.
Moyer v Calumetu.
Calumet,, Mich., 15. avg. Chas. Moyer, predsednik Western Federation of Miners, kateri se je pravkar povrnil iz mednarodnega kongresa rudarjev v Karlovih Varili, je dospel semkaj, da prevzame vodstvo štrajka.
toda prelita kri upije — ne po maščevanju zob za zob — ampak po i« večji solidarnosti in po Jeklenem vztrajanju v boju.
l*rezrite lopovake morilce z naj-včjim preziranjem, kajti to niso ljudje, temveč zver, ki ne ve kaj dela. Edini odgovor na hudodelstva vaših tiranov naj bo, da se ne ganete ii vrit dokler ne pri-poznajo vsega kar zahtevate. Dejstvo, da se baroni bakra poslu žujejo da jih že ima "pri fraku" da že teško vzdržujejo in podali se bodo tako gotovo kakor bo jutri solnce na nebu, samo ne dajte se oplasiti!
Mesec dni ste že v boju in v tem času ste dosegli veliko, veliko. Dosegli ste, da so vaše vrste nepretrgane, da vas vaši tlačite-lji niso mogli razpršiti z vsemi zvijačami in satanskimi nakanami — in to je prva pot do zmage.
Le tako naprej in zmaga je vaša! Zavedno delavstvo cele Amerike je z vami in čaka, da vam priskoči gmotno na pomoč, kakor hitro vaša unijska blagajna ne bo več zadostovala.
In dokler ste solidarni, dokler stojite v bojni vrsti do zadnjega moža neomagani in neizprosni, tedaj bo po besedah ]>odprod-sednika W. F. of M. Mahoneva res "pekel zmrznil" prej preden vas earji bakra prisilijo do kapitulacije. Rudarji pogumno naprej!
Sodru gif Vsled štrajka rudarjev v Calumetu in okolici se nudi posebna prilika za našo agitacijo med ru-
letardko plačo uredovali delavski list "Proletarec" ao pod krinko delavskih prijateljev očitali, (iz ne znajo pravilno zapisati niti e-uega sloveikskega stavka, dasira-\*no ao oni sami v svojih listih ponatiskovali naše članke. Nam ni za čast in slavo. To stvar ra-devolje prepustimo našim prijateljem —seveda ako bodejo za služili. Vemo pa, da ravno isti slovenski žumalisti, kateri se baha-jo s svojo opiljeno slovensko slovnico, da se ravno ti gospodje ne razumejo z Wolfovim in 1'leterš-nikovim besednjakom, — Janeži-čevo in sketovo slovnico. Toda, pustimo na stran za enkrat lepo-pisje in pravopinje itd., saj je vendar enostavna stvar, da ob času štrajka ne moremo jesti besednjakov in »lovuice, paČ pa da se borimo za nekoliko večji kos kruha.
Odprto povedano: pričakovali smo, da sedaj, ko se bije Ijat boj delavcev proti kapitalizmu za boljše življenske pogoje, da nam bodejo ti učeni! in sladki! prijatelji prišli na pomoč iu na govorniškem odru delavcem odprto razložili, kaj je industrielna organizacija, kaj delavci hočemo. Ali ni jih, ako jih iščeš pri belem dnevu z Diogenovo svetilko.
Zakaj se je sedaj vaše prijateljstvo naipram delavcem ohladilo? Morda ste Vi samo talko dolgo delavaki prijatelji, dokler čutite v delavskem žepu kakšen dolar! Odgovorite gospodje, ker mi delavci hočemo čuti vaš glas.
Da pa ne bode kakšnih nepotrebnih izgovorov, da katerega
RUDARJI, POGUMNO NAPREJ!
Taktika tiranskih kapitalistov, ki posedujejo bakrene rudnike v severnem Miehiganu, je ista kakor povsod, kadar se mezdni sužnji naveličajo večnega kleče-plaztva.
Začeli * so najprej z molčečim preziranjem češ, v par dneh se bodo možje skesali in končali štrajk. Ko so uvideli, da rudarji mislijo resno na štrajk, pričeli so baroni bakra z zvijačo, da premotijo in razdvojijo delavce ter jih dobe nazaj na delo. Tudi to ni pomagalo. Vse zvijače so se takoj izjalovile. Razen par omahljivcev, katerih ni skoraj vredno omenjati, stoji 18.000 rudarjev neomaja-nih v boju *a svoje pravice.
In končno so mogočni carji bakra pobesneli. Razdražil jih je junaški in — predvsem — soli-darnr irotop štrajkarjev in s»«taj so se zatekli k zadnjemu sredstvu — nasiljem.
Carji bakra so pričeli moriti mirne delavce. Zato so najeli milico in oborožene barabe iz New Yorka. S tem zverinskim početjem hočejo doseči dvoje: izzvati maščevanje od strani rudarjev, kar bi dalo povod nadaljnim mo-ritvam mirnih in nedolžnih ljudi, aretacijam in sodnim progonom na debelo; drugič bi imeli lep povod za izposlovanje vojnega stanja, po katerem toliko hrepenijo.
Hudodelstvo, ki ga počenjajo hudodelski kapitalisti nad delavci, vpije do neba. Moriti mirne it raj ka rje, ko sede v hiši pri večerji, je zločin, kateri je skoraj nemogoč v civilizirani državi. Toda v kapitalistični drfcavi odeti s plaščem ~ tažnjtve kjer je bog in vladar — edino dolar oškropljen z delavčevo krvjo« v taki državi je vse mogoče. Nobeno hudodelstvo ni kapitalistom pregorostasno in preostudno če je treba »drobiti delavsko gibanje.
Ali rudarji se ne smejo plašiti niti tega hudodelskega khraka brezsrčnih, zverinskih "baronov bakra. Padlo je par nedolžnih žrtev za sveto delavsko stvar,
darji-štrajkarji. Potrebno je v tem boju med delom in kapitalom P° nepotrebnem napadam — er-delavce privesti do spoznanja, da *0 dok"°v: «'alumetski sloven-leži njih moč nad nenasitnimi baroni rudnikov edino v solidarnosti — v skupnem nastopu. Zato je nujno, da se izdajo posebne brošu-rice in da se pošilja vsak teden med štrajkujoče rudarje nekaj sto iztisov Proletarca.
Da se pokrijejo stroški za to agitacijo, je treba splošne gmotne pomoči. Vsled tega je jugosl. soc. klub št. 1. v Chicagi, na seji dne 26. t. m. sklenil, aipelirati na vse jugosl. soc. klube, da pošiljajo v ta namen prostovolnje prispevke za agitatoričen fond.
Sodrugi! Boj rudarjev v Miehiganu je nas boj, zmaga štrajkar jev je naša delavska zmaga; izgut ba štrajka je izguba celega delavskega razreda. Pomagajmo štraj-karjem s tem, da jim preskrbimo dovolj poučnih knjižic in lista Proletarca.
Prispevke je pošiljati tajništvu J. S. Z. 111 N. Market St. ali pa upravništvu Proletarca,
Nadaljevanje s prve strani šeste kolone :
in bode tudi dobljen in potem, a-ko celo leto štrajkamo.
Za nami so vse ameriške unije in «ploh vse zavedno delavstvo. Ako ne pojde drugače, potem bo-demo apelirali še na unije in zavedno delavstvo Evrope. Štrajk traja že en mesec, ('rez dva meseca bode prišel čas, ko so si kapitalisti navadno delili dividende. Sedaj ne bode dividend, pač pa bodejo morali globoko seči v blagajne. Kapitalisti imajo že sedaj
DELAVSKI PRIJATELJI.
Z vsemi žav<hami namazani meščanski in kapitalistični listi, kateri plešejo na povelje kapitalizma okoli zlatega teleta — nam že leta in leta pojejo na ušesa, kakšni delavski prijatelji da so. Alko bi bili mi naivni, In ne y»«-ctviTii5acije,ffcnaH korumpirane taktike teh delavskih" žurnalistov," — p0. tem bi jim morali verjeti. Toda ker nismo tujci v Emausu; ker smo vedeli, da bode prišel čm, ko bodejo časnikarski bahači lahko pokazali svoje usmiljeno srce do delavcev, — *ato smo počakali, da plemeniti žurnalisti sami pridejo na led.
Bahanja v nekaterih slovenskih listih je bilo več kot preveč. Delavcem, kateri so za borno pro-
ski župnik je odprt prijatelj baronov bakra in sovražnik unije. Da se o tem prepričam, sem ga šel obiskat v šupnišče. Izjavil se je, da "W. F. of M." ni dobrauni ja — reikoč, da je tam samo ena "tropa" socialistov. Pozval sem ga, da naj ide debatirat na govorniško tribuno pred ljudstvo, toda pobožni mož tega noče, rekoč, da socialisti vedno svojo trdimo.
Kaj pa slovenski dnevnik 'Glas Naroda?' Namesto, da "bi pisal delavcem prijazne članke In jih navduševal za boj, — pa "plon-ka" deloma neresnične vesti iz newyorskih kapitalističnih listov. Se več! V eni zadnjih številk piše sledeče: Milwaukee, Wis., Na tu se vršečem shodu Amerikan-ske zveze katoliških društev se je sprejelo dgnes sledeče VAŽNE resolucije, katere sta nujno priporočala nadškof Ireland iz St. Paula, Minn., in šlkof McFaul u Trentona, N. J.
Ameriški katoličani odobravajo organizacije delavskih unij: (ha, ha, ha) vendar naj »e ne zlorablja teh organizacij za po-vzdig in potfjx sevanje socializma.
Torej ta resolucija se vam zdi VAŽNA — ne zdi se vam pa važna borba naših bratov v Mišiga-nu, katerim mole pod nos puške, bajonete in topove. Mar ste Vi zadovoljni. ako kapitalisti ponujajo delavcem namesto kruha kamen, namesto ribe — kačo.
Kakor hitro bodejo kapitalisti pripoznali unijo in druge delav-
jo zopet kalkšne volitve — takrat pa bode zopet kar mrgolelo "delavskih prijateljev": "To hell" s takimi delavskimi prijatelji!!!
Preddvorčan.
velikanske, zgube. fet .tukajšnjih,]»)^ zahteve, ~ kakor hitro bode-dimnikov se ponosno vije dim proti nebu. To je samo umetno nastavljena past. Fakt je, da so kapitalisti še toliko več na zgubi, — kolikor premoga požgejo. Štrajkarji se dobro drže. Med njimi vlada nezlomljiva disciplina in solidarnost.
Bratje, ne pozabite svojih bo-rečih bratov v Mišiganu.
ŠAVS.
MEDNARODNI RUDARSKI KONGRES.
Karlove Vari, 26. julija.
V čtvrtek so delegatje nadaljevali z razpravo o minimalnih mezdah in koletivnih pogodbah. Govorili so še francoski, holandski in angleški delegatje. Značilno je, kar je povedal holandski delegat Elfers: holandska država ima rudnik, v katerem proizvaja vsak delavec na dan skoraj za 800 K. a vlada noče priznati minimalne mezde po 8 K. Angleški delegatje dejal med drugim
Pri lanski orjaški stsvki smo kljub vsem slabim prerokovanjem dobili stotisoe novih članov. Tn ob koncu letošnjega leta ne bo na Angleškem rudarja, ki ne bil Član velike angleške federaoije. (Vihamo odobravanje.) »Ali zapomnite si: če ne posvečamo vseh moči organizaciji, tedaj ni uspehov. Industrija, ki ne more svoje klavce pošteno plačevati, ni vredna, da c*>stoji. Kako je raz-voj tehnike obogatel industrijo.
Angleško prebivata vo je imelo leta 1911. 50 miljard K dohodkov, dovelj, da bi imeli vsi zagotovlje no brezskrbno življenje. Ali 80% prebivalstva dobi le 40% teli dohodkov in ostalih 20% prebivalstva dobi 60% vseh dohodkov. Naša stavka za minimalne mezde je bila popolnoma nesebična, ker je veljala interesom najslalmtnej-ših. Kaj so povišanje mezde v primeri z velikanskimi profiti rudniških podjetnkov. Moja za dnja beseda kakor prva: da dosežejo rudarji minimalno mezdo, ali sploh kako izboljšanje mora jo organizirati in , organizirati, dokler ne bo slednji mož v orga nizaeiji. (Viharno odobra vanje zlasti pri nemških iu avstrijskih delegatih«)
, Z viharnim odobravanjem so sprejeli nato delegatje soglasno resolucijo o kolektivnih pogodbah in minimalnih mezdah.
Ktooki ' Podržavljen je zemlje, rudnikov in železnic" utemeljuje Brace (Angleška) naslednjo resolucijo: "Mednarodni rudarski kongres je mnenja, da rfaj se po-državijo v interesu celokupuosti vsa zemljišča, vsi rudniki in vse železnice po vseh deželah.'* Samo podržavljeujc rudnikov bi bilo težavno ,če bi ostala zemljišča in železnice zasebna lastnina. Če so delavci v državnih rudnikih prav tako na slabem kakor po zasebnih rudnikih, tedaj je vzrok v tem, ker se je izvršilo podržavljene v premajhnem obsegu. IVivatne lastnike, katere bo t roba razlastiti, bi odškodovali z državnimi papirji v višini prejemkov zadnjih pet let, manjše rudniške posestnike pa z denarjem na i>odla-gi enotne cene po 14 lv za tono. 1'apirji državnih rudnikov naj bi se obrestovali po tri odstotke. Vse te zahteve smo že predložili parlamentu. Premog bi postal vsled tega cenejši in vse prebivalstvo bi imelo š«> druge prednosti.
Cingr (-Avstrija): Tudi pri nas bi bil« nujna potreba, da se po-državijo rudniki, ker primanjkuje premoga in ker je zelo drag. Produkcija premoga je narasla od leta 1900 do 1910 za 17 .uvoz premoga pa za 88 odstotkov, Narodno gospodarski odsek je pod predsedstvom sod rn ga dr. Kllenbogna izdelal zakon, čigar najvažnejša določba je." da sme za premogom iskati in ga kopati edino le država. Geologi so dognali, da je v Galiciji najmanj 25 miljard ton premoga.
Pri glasovanju o resoluciji za podržavljenje rudnikov in železnic so izjavili jmljski delegatje, da se zdrže glasovanja, ker nem-škn država tako preganja pruske Poljake, vsi drugi delegatje so glasovali z resolucijo .	•
Sodrng Smillie poroča nato v imenu mednarodnega odetainoeta bora. da veljajo tudi še v naprej mednarodne izkaznice za člane organizacije, ki prihajajo iz ene dežele v drugo za dve Iti za takojšnjo izplačilo i>odpor v slučaju stavke. Tako izkaznico dobi vsak, kdor je eno Jeto član organizacije
Belgijski delegatje so predlagali resolucijo glede vsakoletnih počitnic z izplačevanjem mezde. Delegatje so soglasno sprejeli resolucijo. »Resolucijo je utemeljeval Camberlin (Belgija) in God-ifcrtz	jx\ tople..ppi
poročal, a obenem je dejal, da je treba najprej doseči priznanje organizacije in tarifnih pogodb. Plačane počitnice bi bolniškim blagajnam prihranile ogromne vsote. Danes dobivajo le kleče-plazci med rudarji počitnice. Najboljši arerument za počitnice so številke, ki kažejo, da pada število bolnikov po vsaki stavki, ker se okrepe rudarji v času počitka.
S tem so bile razprave mednarodnega rudarskega kongresa končane in izvršila se je volitev mednarodnega komiteja, v katerem je zastopnik avstrijskih rudarjev sodrug Jarolim.
Predsednik Smillie je zaključil kongres z željo, da bi delegatje na prihodnjem kongresu poročali zopet o norih uspehih mednarodne rudarske organizacije.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor ieH čitati podučne članke o socializmu in novic« is starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
'Zarja' izhaja v Ljubljani, fia-lenbnrgove uMce štev. 61II in stana sa Ameriko $6 sa oalo lato.
POLJSKA INTERNACIONALNA SOCIAL. STRANKA
Vsi nacionalistični listi, nemški in slovanski, so ob priliki balkan ske vojne in zapletljajev med Avstrijo in Rusijo poudarjali, kako da |>oljski socialisti združeno nastopajo z narodnimi poljskimi strankami iu kak O Si napravljajo pod protektorutom Avstrije strelska in teloyadna delavska društva, namenjena za malo vojsko proti Rusiji. Po selji se razume, da so nekateri narodni in kolikor mogoče malenkostni listi, socialistični stranki očitafli nedoslednost ter ka/ali na "narodne" poljske socialiste. Vsled teh vesti, ki so se propagirale tudi po raznih večjih listih, je bil odbor poljske socialistične stran ke prisiljen izdati sledečo izjavo:
1.	Poljska socialistična internacionalna delavska stranka, katere ime se je navajalo med 7 podpisi spomenice na konferenco poslanikov v Londonu, ni nikdar podpisala nobenega dokumenta, ki bi bil naslovljen na pivdstavi-telje meščanskih vlad.j Nasprotno konstatira, da nima nikakovih odnošajev z vladami, ki zatirajo in izkoriščajo in se torej tudi ne more nanje obračati s pritožbami delavskega razr^la.	_
2.	Organizacija, ki je podpisana v našem imenu na spomenici je lejansk oddelek, ki se je leta 1907 ločil od naše organizacije.
3.	Kar se tiče boja cele Poljske proti Ruski invaziji, o kateri govori spomenica, boj, ki bi se moral pričeti v trenotku, ko bi nastala rusko-avstrijska vojska, konsrta-tiramo, da napete diplomatične razmere med Avstrijo in Rusijo zadnja leta niso povzročale liika-kega iredent ¡stičnega in revolucionarnega gibanja na ruskem Poljskem. Konstatiramo, da so skoraj vse politične organizacije ali meščanske ali delavske precej tuje takemu gibanju. Organizacije, omenjene v spomenici, so le slabše skupine brez pomena, od katerih je ena "narodna-dclav-ska zveza" pravzaprav "2olta organizacija", katero so ustanovili delodajalci in katero so uporabljali že leta 1906 v krvavih bratomornih bojih proti socialističnim delavcem.
4.	Boj za neodvisnost Poljske, katero proglasil je provizorična komisija sedmero organizacij, podpisanih na spomenici, ni dru-urega, nego boj za aneksi jo ruske Poljske po Avstriji. Zaradi tega se razlaga prijaznost avstrijske vlade proti tej provizorieni komisiji in pomoč, katero so našle strelne družbe, legije itd. TTredi-tev diplomatičnih odnošajev med Avstrijo in Rusijo pa je docela izpremenilo postopanje avstrijske vlade proti načrtom in akciji provizorične komisije.
Delavski razred ruske Poljske, zvest stališču proti vojni, katero je zavzel internacionalni socialistični kongres v Bazileji, protestira z vsemi svojimi silami proti utilitarističnim in diploma-tičnim spletkam, katere potom demagogije utegnejo ustvaril» i nevarne iluzije ter odvrniti pro-letariat od svojega razrednega boja.
Svoje osvobojenje vidimo v solidarnem boju ruskega proleta-rijata s proletariatom vseh naro-lov .zatiranih od ruske države, proti carski vladi in meščanski reakciji in za pridobitev demokratične republike z avtonomije Poljske."
Torej resnica na vsem gibanju poljskih socialistov je ta, da so poljske "narodne delavske organizacije,'" t. j. "žolte organizacije" šle za vodstvom šovinističnih narodnih strank ter je časopisje te "žolte delavske organizacije" proglašalo kot socialistične.
STAVKA RUDARJEV V ZLATIH RUDNIKIH,
V Jutžni Afriki se nahaja mnogo rudnikov, v katerih kopljejo zlato nido. Nedavno tega je v teh rudnikih izbruhnila stavlA rudarjev. Vzrok stavke so bile slabe plače in naravnost grozne sanitarne (zdravstvene) razmere v jamah. Delavci \ zlartih rudnikih transvalskih so bodisi rokodelci, kakor ključarji, strojniki ali pa pazniki pri črncih, ki opravljajo dninarska dela. Ti pazniki prevzamejo običajno odkop kakega prostora v kontraktu. Odkar pa je na zlatu bogata ruda izčrpana
in se je bilo treba lotiti tudi rude z manjšo vsebino zlata, od tiste* ga essr. je postalo priganjanje pri delu o<l vseh strani rudniških družb naravnost neznoano. V svoji lakomnosti po dobičku zahtevajo namreč pri sedanji slabejši in na zlatu revnejši rudi ravno tak? množine zlata kakor preje, pri na zlatu bogati rudi. Rudniške družbe so strogo organizira-ue, kar jim oiuogočuje takorekoč vse. Kdor na primer ni z določeno nkordno plačo zadovoljen, ta v nobenem rudniku sploh ne dobi nobenega dela več. Pravijo, da zaslužki rudarjev niso slabi, d& zaslu/i navadni delavec po en li-ver na dan, spretnejši delavec pa še zr a t no več. Toda kaj pomenijo te plače napram velikanski draginji? In kaj pomenijo napram groznemu delu, pri katerem umirajo delavci kakor muhe? Pljučni ea. I:i jo delAvei dobe pri vrtalnih strojih vsled vdihavanja kovin-skegi prahu, ;uzsaja med njimi kakor kuga Z vsakim parobro-dom se vrača un tucate obolelih delavcev v svojo c\ropsko ali pa amerikansko domovino. Sicer pa tiimosnje zdravstvene razmere najboljše ilustrrh dejstvo, da vsak rudar v teh rudnikih tekom petih let gotovo zapade smrti.
Povod stavki je del ukaz, ki ga je izdala uprava jame "Male Fan tnine", s kater.m je odredila, da se ima od 26 iof ja naprej delati tudi oh sobotah | o| t idne. Do tega časa je namreč delavul čas dnevno trajal od m 8. ur<e zju« tra) do pol 4. ure i. j.oldne, ob sobotah pa je že Komalo delo ob pol 1. uri popoldne. Pet rokodelcev, ki so se branili v soboto popoldne delati, s0 bili iz dela odpuščeni, njihove prostore pa so zasedli s stavkokazi. Kakor hitro se j* to zgodilo, se je takoj na stotine drugih rudarjev prilepilo svojim petim tovarišem tako je nastala davka Ker pa je vlada mobilizirala proti stavkujočim rudarjem vojaštvo, kar je rudarje še bolj razburilo, so se iz stav-* ke razvili hudi poulični boji med stavkujočjmi in vojaštvom, v katere je poseglo tudi drugo delavstvo, ki se je za rudarje potegnilo. Poulični boji so bili zelo krvavi, več kakor 100 oseb je bilo ubitih in ranjenih. Kar po dve uri skupaj je vojaštvo potom stre-Ijanja iz pušk "praznilo" glavne ulice. Ambulance so imele veliko dela, kajti na nekem sornzmerno^ majhnem prostoru je bilo kar 6} oseb ubitih, oziroma to/ko ranjj nih. Končno so se začela pogajaj ja. katera so BC končala dne 6. iija. '/. njimi j.- bila tudi zma*n nosna stavka rudarjev zaključ< na.
NA BOJIŠČU.
Dunajrika " Arbeiterzeitung" je poslala svojega urednika, so-druga 11. Sehulza, na srbsko bojišče. Prvo poročilo je poslal sodrug Schulz iz glavnega staina druge srbske armade v Pirotu in bo gotovo zanimalo tudi naše citat el je.
Po prav mučni vožnji v natlačenih vojaških vlakih, s katerimi sem se vozil najprej v Kuma-novo in Skoplje, sem dospel k fronti druge armade. Razburljiva- btitrna vojrilh dogodkov, ki" »o uklenili vso mojo pozornost, me sili, da preložim poročilo o vnem, kar sem videl doslej, čeprav so bili ti prizori prav tako zanimivi, kakor so prizori, ki se odigravajo v neposredni bližani bopov. Ndkaj kilometrov od tukaj trohne trupla mladeničev in mož: ali pogled na tisoče osivelih mož zadnjega poziva, ki stražijo železniške proge, na množice, ki se stekajo po vseh krajih in noču-jejo na proetem ter čakajo na povelje, da odidejo na mejo, je prav tako raabuiijiv. K temu še vse drugo, kar zamore izkopati jekleno oralo vojne iz dna močnega, žilavega liudirtva! Da tekoj povem: kakor so grozde in pretresljive te slike, tako vznešmo se izraba v njih neomajni optimizem človeškega rodu in njegova silna možnost prilagoditve. Seveda ima možn»ost prilagoditve sVoje posebne pogoje in n omogoča bi bila, če ne bi imelo vse gospodarstvo kmečkega značajs rn če ne hi bilo vezi, ki jo akilepa samorasla demokracija preko vseh razrednih nasprotij od hiše do hiše. 8rb^ka smeialna demokracija Je obranila tudi tukaj svojo, treznost nasproti sugestiji maa, a nihče jo zaradi tega ne psuje, ne
PROLETA RKO
obroku je ali napačno razumeva;
zakaj ljudstvo, ki ae bojuje, je pač vae nekaj drugega od vojne kamarije, ki vae hladno preraču-
\ bava in v areu vojnega poveljnika plamiti poleig navdušenja za vojno hrepeuenje po miru. "Želeti moramo večni mir", mi je dejal «totnik Sindjelič iz Niša, ki je bil še pred ndkaj tedni lajt-nant in ki je izvršil pred Skad-rom vojno dejanje, za katero bi bil dobil pri na« Terezijin križec. Vojnega junaka, ki izraža take misli proti* vae m vojaškim regle-meatom, če ho morila tudi le fraze, bi "Danzerjeva Armeezeit-ung" že okrcala. Ker je vojna jeklena ko»pcl za ljudstvo.
Krlisko ljudstvo bi bilo imelo tudi že dovolj te jeklene kopeli, če bi ne bilo po večjem delu u-
p verjeno. da mu je ta vojna vsiljena in da se mora boriti za svoj obstoj. Nesrečna bolgarska politika je zbudila po vsem Srbskem mnenje, da je vojna proti Bol-gansski v višji meri ljudska vojna, kakor na je bila vojna proti Turčiji. In poleg tega je sedaj neovrženo dokazano, da so BA1-gari prelomili mir, čeprav še tako taje. Na nekaterih točkah bojišča so uprizorili Bolgari strašna, ueverjetna grozodejstva, ki so tudi dokazana; in to je razplamtelo sovraštvo še vse bolj. Skoraj gotovo so pripovedovali, od vojne utrujenimjbolgarskim vo jakom, da so nasprotniki povzročili novo vojno in da je treba za to ravnati z njimi brez usmiljenja.
Ali to so stvari, o katerih bom pozneje obširnejše poročal, sedaj le o tem, kar sem pravkar videl. Pet ur sem se vozil z vojaškim vlakom od Niša do Pirota. To progo prevozi v mirnem času eks-presni vlak v poldrugi uri. Vlak je .bil prenapolnjen kakor vedno in le z naporom sem osvojil prostor na plošči postnega vagona. Sedel sem na nahrbtniku in poleg mene kmečki fant, ki pa je splezal čez nekaj časa na ten-der. Na desni strani s«' je naslanjal name komitadži, ki je držal v roki ugrabljeno tuniko mav-zerko in okolo trebuha je imel nakit priostrenih nabojev. Pred kratkim je bil ranjen na nogi in je še nekoliko šepal. Pred menoj je sedel na stopnjišču artiljerijski korporal in vso skupino je težila navzočnost onih, ki so se stikali na plošči in v ozki galeriji poštnega vagona. V vlaku so se vo-snli razen nekaterih, ki so bili že V>dpuščeni, a so morali zopet k ^jfronti. še črnovojniki tretjega po živa in nekaj fantov mlajših let nikov. ki doslej vsled nesposobnosti niso služili, pa so bili sedaj pozvani.
Vožnja iz Niša v Pirot bi bila v mirnem času prav lepa, ker nudi divj^romantična gorska krajina izrpuno mnogo zanimivih in krasnih prizorov. Prav čudni železniški čuvaji tvorijo vlaku špa ' lir. Skoraj vsako minuto opaziš slamnati šator in v njegovi bli žini čepe po štirje ali pet mož s precej divljimi obrazi. Oblečeni so v macedonsko nošo, na glavi i-majo mogočno pokrivalo, ob pa ~Sit patrone, ob^storu WfttYre pa-šlke z bajonetom. Sicer pa ni e notnega ohoroženja. nekateri i majo celo puške s sprednjim na bojem. Ti možje so četrti poziv. Eden teh starih vojakov stoji s puško čez ramo in s torbo in ostro raagleduje na vse strani. Marsikaterega sem videl, ki je i-mel puško na navadni vrvici, ker ni mogel dobiti v naglici jermena.
Ko pridrdra vlak skozi zadnji predor, ae razširi dolina, ki jo ob daj a jo precej visoli vrhovi. Ob obeh bregovih Niäave se smeji najbujmejse življenje. Kmečke hiše z rdečimi strehami kukajo vsepovsod iz vrtov, daleč naokolo se raasproetira žitno polje, njive s (koruzo in makom in vse je dobro obdelano, floudv, ki delajo na poljih, kar mrgoli, večinoma so ženske. Tako kakor tukaj je skoraj po vsej Srbiji. Nikjer nisem videl zanemarjenega polja, ker žene so pač izvršile dvojno delo. Le nekaj kilometrov proti vzhodu grme topovi, ali na polju ae svetlika v močnih ženskih rokah srp, kakor da bi bil vse na oikolo nsjtišji mir. Le v oblilju prnataj nastajajo «ftoki bojnega vrveža. Nakopičene so tam živ-ljenske potrebAčine, črede goveje živine (priganjajo, zaloge muni
cije ae kopičijo ob ograjah, vo-lovske vprege stoje druga poleg druge.
Ob dveh popoldne je pripeljal vlak v Pirot in nekaj ato nabornikov, ki jih apretuljajo podčastniki, koraka v mestece, kjer se iz-premene kmalu v vojalke po sprejemu pušk in patrou. Zvečer sem jih videl s puškami na raini v dvojnih vrstah korakati po cestah in prav dobro je šlo. Če bi imeli še¡uniforme, bi nilue ue spoznal *ynjih novincev. Streljati znajo, ker zna vsakdo na Balkanu streljati in streljanje se naj-ložje nauči, če ne stoji poleg inštruktor.
Pirot je borno mestece, ki si je ohranilo še popolnoma turško zunanjost ; značaj turškega mesta izraža posebno ostro stara, pcepe-rela mošeja. Če ne bi mrgolelo vsenaokolo toliko vojakov, ne bt kalilo prav ničesar običajnega, vsalkdanjega življenja. Prebivalstvo se je popolnoma prilagodilo vojni, odkar je uverjeno o zmagi arliske armade. Odrasli tko doma preproge in otroci se pode po cestah ter se igrajo vojake. Vsak dan, za nekaj ur, pribrenči iz da-jave sumljiv šum, ali ljudje komaj pogledajo k Balkanskim goram, ki krijejo izhod doline in na <aterih štrle topovi drug poleg Irugega. Le če zabuči v noči, se napolnijo ulice in vse gleda k u-trdbam, kjer se od časa do časa pokaže^ krvavordeč blisk. Navadili so se že vsega strašnega in nočni prizor uživajo kakor umetelni Ogenj.
Zvok rogov in ropot bobuov je naznanjal popoldne, da korakajo vojaki skozi mesto. Bilo le nekaj bataljonov prvega poziva. Dolgo pot so bili že prehodili io izgledajo kakor naše čete, kadar se vračajo razgrete in zaprašene z manevrov. Orožna misel! Čez nekaj ur bo že marsikateri teh čvrstih ljudi ležal bled in okrvavljen na ruši. Možje so do 32. leta, kreplke, jedrovite postave, plavo-vlasi so in ožganih lic. Semintje je med njimi tudi kak temnorjav cigan. Uniforme so sicer nekoliko zdelane od dolgega življenja na boji&ču, ali drugače ' bi skoraj vsakdo dejal, da prihajajo od mirnih vojaških vaj. In sicer — če bi ne imeli drugačnih uniform z avstrijskih vaj. Prav Tase dvoredne kolone, enaki prijem Ijaji s puškami pri počašeenju in pri defiliraju enak iztegnjen korak. Ali vendar velikanska razlika: moštvo se kreta prav tako kakor naše in je celo prekosilo na bojišču prusko gardo nri Saint-Privatu. ali večino od njjh je slu žila le šest mesecev, mnogi le po dva meseca ; tudi večina podčast nikov in rezervnih častnikov je služila le pol leta in vrhutega se pomešajo poročniki — če slučajno ne korakajo na čelu čete — med moštvo. To ni armada za pa rado, temveč ljudska armada— milica.
Se celo stari general Štefano srbski junaik izpred Odrina
vie
pred katerim defilirajo, ne varu je "jatosa distance". Vsaki kom paniji zaklice: "Pomozi bog, ju naci!" nakar mu odgovarjajo vo 4i parnagax>l"-Pri ns3 bi se seveda vse zgražalo nad ta kim domačim občevanjem med generalom in vojaki.
Že proti večeru so pripeljali dva bolgarska jetnika: eden mlad, s topim obrazom, drugi črnobradat, velik mož z ostrim profilom. Oba 8ta bila zelo bleda in gledala sta brezbrižno in od govarjala prav boječe na vpraša nja orožnikova. Že v Belgradu som videl cele kolone bolgarskih jetnikov. Ali vprvič je bilo, da sem bil tako blizu njih in da sem dobil neposreden vtirik, kako da je tem ljudem pri srcu, ko vidi jo, da so obkroženi od sovražni kov in se boje zlega.
Znočilo se je in srebrni svit mo sec« se je razlil čez gore. Spa sem šel, a noč je bila nemirna. Topovi sicer niso grmeli, grmenje topov je pa prav v obilni meri nadomeščajo pasje lajanje, ki je odmevalo od vseh strani. Poleg tega še cvrčanje murčkov in kva kanje žab od bregov Nišave. AV\ to bi še vse prestalž, če le ne bi mojega preprostega ležišča oble galo toliko tihih živalic. Pa to se veda ni najhujše v vojni. Jutri ali pojntranjem odidem k pozi cijam in tam, v ognju pušk in to pov, bom dobil šele pravi pojem resnično hudega.
Dopisi.
MLADI "TRAMP".
Sp. Hočevar.
Bil je le;> poletni večer. Bilo nas je več v družbi; stali smo blizu kolodvora v večjem mestu na zapadu Združenih držav. Spremili smo enega naših prijateljev in sodrugov, ki se je isti večer odpe-jal proti vzhodu iskati si boljše eksistence. Govorili smo o delavskem vprašanju, o slovenskem narodu v Ameriki ter -o drugih vsakdanjih stvareh. — Poslušal nas je mlad fant, star kakih sedemnajst let. Razumel je, dasi smo govorili v slovenščini. Bil je slabo opravfrjVn. Na obrazu je bilo opaziti, da fant večkrat strada ter spi v železniških vozovih.
Povedal je, da je Slovenec, rojen v Zdr. državah, ter da ima v mestu starše brate in sestre, 'red kakimi štirimi meseci so se preselili v to mesto iz manjšega zapadnega mesteca. On že dva meseca ni bil doma. Vprašal sem ga. zakaj ne gre k staršem; dobil u lahko primerno delo, in bi se tudi še lahko učil in izobraževal za na pot v življenje. Povedal je — govoril je v angleščini, oni prosti angleščini, ki jo slišimo na cesti tudi od večine tukajšnje slovenske mladine, — da je hodil v šolo — ljudsko katoliško šolo. \do zakrivi, da mladina tako gloi»oko zabrede in pade? Tukaj je prvo: slaba vzgoja od strani staršev. Zatem je tudi vzgoja kat. šole kriva; v. njej se v večini uči c boga moliti, ne nauči se niti angleščine. Veselja do izobrazbe, do umetnosti in poezije v njej ne vcepijo v mlada srca. Kriv je tudi kapitalizem na ameriškem indu-strialneni polju. Oče dela celi dan, doma otroci sami; večkrat mora tudi mati delati, da se vsaj preživi, kaj šele drugo? Vse postaja dražje — Ji »ko živeti! V tovarno morajo otroci, odtujijo se staršem. postanejo surovi, topi in »rezbrižni. Kapitalizem — povzro-itelj družinskih tragedij.
Naš sodrug je odhajal. Stisnili smo si roke s prisrčnim; "Na svidenje!" Odpravljali smo se domov. Pri tem me ustavi mladi slovenski "tramp", ki je pričakoval tovornega vlaka, ter me vpraša za "exchange for supper". Dal sem mu "dime".
Socijalizem bode stri suženjske okove. Socijalizem bo dal šole mladinf proletarskih mas. Socija izem bode rešil vse zatirane in izkoriščane proletarske sloje. Raz širjajmo socijalizem!
praga našega stanovanja, bomo našli uinogo delavskih družin, ki nimajo uiti kruha dovolj vsak dan- kaj šele mesa.
Delavci, kdaj bo prišel čas, da bosto sami vedeli, kje vas čevelj tulit S — Kdaj se boste zavedli, v kakšnem položaju živite!
Sezite po socialističnih brošurah in časopisih, pa premišljujte, jeli res socializem vam nasproten ali ne!
1'čitc i» izobražujte se, kajti nevednost je |>od!aga izkoriščanja.
Kadar se ho delavec zbudil, takrat bo prenehalo tudi izkoriščan je: zraven pa tudi vse samo navidezno delavsko časopisje.
Delavci v (ievelandu, letos so volitve! Izkažite se, da ste razredno zavedni!
Volite socija!istične kandidate, kajti le ti so v resnici pravi zastopniki delavstva, ker smo jih »oatavili delavci! Ako to storite, storite svojo olžnost!
Obiskujte »hode! Ajto komu iaka r»č ni umljiva, lahko vpra-ša. Vsak bo dobil povoljen odgovor !
Pozdrav vsem zavednim delavcem v deželi prosperitetc!
Frank Somrak.
Ohisholm, Minn.
Ni bil moj namen podati se v
javnost glede konvencije TF. S. K. J.
Cleveland. Ohio.
Ni moj namen polemizirati, ali katerega osebno napadati.
Povedati hočem le nekaj resni ce, vsaj, kolikor je meni znana.
Dne 22. julija je imel tukajšnji politični klub nekakšno sejo. Ker sem bil radoveden kaj in kako se bo govorilo, sem se tudi jaz napotil, da vidim naše vrle politi karje in narodnjake. Kaj se je vse govorilo, ne bom omenjal, ker bi vzelo preveč prostora v listu. Omenrti hočem le enega in to ta kozvanega zastopnika A ve Mari • i jvr TV <w jr -rrrrstT.v»^mkar.al-vrednega zastopnika edinega cer kovnega lista. - Dotieni list je res lahko ponosen, ker ima tako in-teligenanega moža za svojega za stopnika.
Izrazil se je ta človek, da bodo socialisti, kadar pridejo na krmilo, naredili en veliki š---1!
Drugi govornik je naš velepo-znani socialistožrc A. O., ki se je izrazil, da ni grše besede, kakor je socialist in da je človeka sram izgovoriti to besedo. Seveda ima dotičnik socialiste jako gldboko v želodcu, ali pomagati si ne more! Kamorkoli ae obrne, povsod so socialisti zraven!
Ako bi imel dotičnik tako težak obstanek, kakor ga ima na milijone proletarcev, upam, da bi vaeeno nekoliko premislil vse bar barske razmere, ki se dogajajo sb< zdaj v dvajaetem stoletju — v deželi svobode in prosperitete!
Mislim, da bi imel potem dru gačno mnenje o socialistih.
"01. A." piše, da uživajo lju dje v Nemčiji nasje meso, v Ame riki pa imajo delavci vsaj vsak dan meso. Po mnenju 01. A. so delavci v Ameriki siti. — Čemu treba potem toliko štrsjkov; čemu toliko boja!
Ako se podamo le nekoliko od
J*
Pa, razmere dostikrat priženejo človeka, da mora govoriti.
Najlepše je seveda poslušati in gledati, kaj drugi delajo, ako gre vse tako. da je človeku po volji.
e pa ne gre vae tako, kakor pričakujemo, poten» je seveda treba »omoči.
Precej se je že pisalo o prihodnji konvenciji J. S. K. J. in precej časa je vladala med dopisni-<i sporazumnost. Le kaj male kri tike so se dobile vmes. Naenkrat pa skoči "maškara" iz grma.
"Hands up!" Delegat je in člani J. S. K. J., do tukaj po tej poti, od tu obrnite pa na drugače!"
Prilično tako nekako se hoče neka oseba "maškara" menda v 'Glas Naroda" maščevati in dik irati članom in delegatom .1; S. K •T. pri vsej svoji otročariji, ki jo trobi v predale "Glas Naroda"! No, potem se pa podpiše: "Dolgoletni član J. S. K. J." —
Ne bom oporekal, mogoče, da je v resnici, ampak iz takšnega pi janega zavijanja se zrcali očivi-len dokaz, da je bil član le radi tega, ker si je nameraval kopičiti profite na svoj kup iz izmučene ga delavstva.
Mogoče se je pa to tudi vršilo? Sedaj se pa hoče poslužiti "ma škaradnih" sredstev misleč si: Prepir bom že napravil, tepejo naj se pa drugi!
Delegatje in člani .T. S. K. J. naj si zapomnijo, da je bil "Olas Naroda" vsak čas pripravljen se jati prepir med zavedno delavst o!
To nam dovolj pričajo gnjusni napadi, katere je izvršil na S. N. P. .r.
Ravinttako skuša O. N. sedaj pri konvenciji .T. S. K. J. napraviti prepir in razkol med delega i in člani. . Hoče- slorJtl.. to. r&ói. tigs«-.kfir. so postali Člani zavedni? No, oni se hočejo tudi .potruditi za svoje pravice!
Bratom delegatom, zbranim na konvenciji J. S. K. J. priporočam, ako Vam bije srce za boljšo bodočnost slovenskih trpinov v A-meriki, da boste storili vse po svo ji moči ter se ne ozirali na Glas Naroda in njegove pijane "šnop-carske", po razkolu stremeče članke, ka-koršen je v štev! 181.
Braitje delegatje, borimo se skupno, vzajemno za napredek slovenskega naroda! — Naša naj-poglavitnejša naloga bodi združitev slovenskih jednot in Zvez v eno.
Potem šele bomo iztrebili iz naših prs pijavke, ki hočejo neprenehoma sesati mozek iz $.o> tako izmučenega delavstva.
Anton Mahne.
re smatrati nihče, ki iz škodoželjnosti na podlagi krivih podatkov denuncirajo druge, da bi aobi gospodarsko ppoiuogli — ao največ krivi, da ae sloga povsod krha. Kako nizki in škodoželjni so taki ljudje, dokazujeta dva dogodka. Za denunciauta smo izvedeli še le sedaj.
Društvo "Danica" SSPZ. je pred dvemi leti napravilo svojo društveno veselico. Na tej vese-ici so točili tudi pivo. Ob devetih zvečer so se pripeljali detektivi in vprašali najprvo po našein sa-uneriu. Ker' niso nič opravili pri njem, so prišli v dvorauo. Izrazili so se, da izrabljamo dekleta v nemoralne namene v višjem nadstropju. S seboj so odgnali dva lruštvena brata, -ki sta točila pivo.
Kasneje smo priredili veselico korist ''Slovenskemu zavetišču." Zopet smo dobili obisk od »oliciie. Razlike je bilo le toliko la policija ni odgnala nobenega sabo.
Vse nekaj druzega je pa, ako se vrše veselice v korist tukajšni cerkvi. Takrat se lahko toči opojne pijače, kolilkor hoče, in nihče jih ne nadleguje. Seveda jim mi ne želimo škode, ampak hočemo e h tem dokaznti, da je povsod dvojna mera.
Apeliram pa na rojake, da se držimo od takih ljudi proč, ki so lenunciantje in s svojim ovaduš-tvom ne škodijo le posamezniku ampak celemu društvu. Obrekljivi hinavci naj ostanejo med se->og, pošteni ljudje pa zopet zase )enuneiantu ni bilo dosti, da nas ovadil, temveč je policijo še nalagal, da izrabljamo dekleta v nemoralne namene, ako sodimo pa nastopu in izjavi policijc. »roč ob takih ljudi!
J. Markič.
O LEPOTI ČLOVEŠKEGA TELESA.
A. A. B.
Indianapolis, Ind.
Pri nas se je dogodil važen dogodek, ki ni podučen le z« tukaj-šne Slovence, ampak je velevažen za \so slovensko ameriško javnost. Vedno se govori o slogi, o združenju, piše in pissJo ae je že tolilko o tem, da bi res vsak Slovenec moral vedeti, kaj pomeni beseda sloga. Taki "rojaki" — za prave rojake jih seveda ne mo-
Konec.
Umetnost edina piše pravo zgodovino svojega časa, zrcali njegovo vsebino, okusu in modi podvržene oblike, kaže druga pota in druge ideale. In nam, i Z. te dobe porojenim, tej dobi ustvarjenim, je obraz Ilerma veliko preveč fe-minilcn, čelo veliko prenizko in preozko. Je že res, da tiči za temi ravnimi in umerjenimi potezami ravno tako umerjena in ubrana duša, čista in jasna kot solncc na helenskem nebu; naš heroj ,pa, ki se je le z nadčloveško močjo pre-ril skozi vso to od tisočletij nakopičeno ogromno snov, nosi druge poteze—niče ne de, da so sled bolesti, sovraštva in zaničevanja, sile in eneržije; kakor je velik, tako je lep.
Vsaka doba ima svoj poseben ideal človeka, poseben ideal njegove zunajosti. Le poglejte dame in kavalirje, ki jrh jc slikal AVat-teau, in vzemite potem v roke politično in kulturno zgodovino izza dobe francoskih Ludovikftv. Ali pa kipe Oanovc in zlagana in afe-ktirana direktoar in ampir, brc zokusno imitiranc starogrške kostume in barbarično našeljenje -r« fpškc un j forme. -Koje. Jaj&al.čJo-: vek, je lagala tudi njegova umetnost. Ona je zrcalo, v katero se je za vedno utisnila njegova po doba.
Tu imamo vse mogoče prikazni, taki so torej bili ali vsaj biti hoteli. Rod za rodom je klesal, slikal in opeval sebe in svoje življe nje. Začrtal si jc pota in zarisa ideale. Vse mogoče ideale; tudi svojo zunajost si je želel tako, da bi odgovarjala relativnemu »poj mrtvanji» človeka in Človeškega življenja. Ženska, seveda, da bi odgovarjala vlogi, ki jo je igrala v njih vzajemnem razmerju.
Pa čeravno ni bil koncept, ki si ga je napravil o njeni lepoti, v vseh dobah enak, so fundamen-talni pojmi njene lepote ostali vedno fiksni, to so oni pojmi, ki zahtevajo od nje razen zdravja in mladosti očividno feminiteto, to je vse znake, ki pustijo sklepati na dobro mater. In zraven teh jc vse drugo le malenkostno in površno.
Tako se tudi mi strinjamo s Salomonom, ko slavi lepoto svoje iz voljenke, in če bi naenkrat Stala oživljena pred našimi očmi, bil vzkliknili ž njim: Vsa si lepa, pri jateljica moja, in nobenega madeža ni na tebi! Iz fantaatičnih in slikovitih primer orientalakega
jezika pa bi anatoui izlučil vsa o-na fiziologična pravila, ki veljajo tudi nain; barva je pri njej svetlejša kot pri moškem, njena postava ni previsoka, pač pa vitka in gibčna; vrat ima dolg, lica rožnata in ustna temnordeča, bele zobe, goste laae in prsi kot " kozlička, dvojčka, kL se paseta med lilijami", polna zdravja je in mladosti.
Tudi Anakreontu je njegova ljubica temnih las kot svila mehkih, svetlega čela, dolgih med seboj ločenih obrvi; oči pa so resne in poredne hkratu, žareče, jasne kot one Atene, mokre kot one Ki-tere. Drugo pa kot vedno in povsod: mleko in rože.
V obče je jezik, ki «luži takemu popisovanju, neroden; človek čuti, da to, kar pove, še davno ni vse, in ženica ga, da ne zna podati kaj več. Ko je v sredini šestnajstega stoleja izdal Luigini svojo knjigo "11 libro della bella dolina", je prav lepo povedal, da je ta tema sicer težak a ^ vedno neprimerno lažji, kot če bi nam hotel pokazati podobo notranjo lepote, a preko te meje se ni upal. Opisal nam je ideal renesanse: žensko plavili las, žarečih črnih oči, visokega in širokega čela. Pa tudi če bi bila lepa kot napolitan-ska princezinja kiparja Deziderija da Settignano, bi nam nje karakteristično moško čelo ne ugajalo; za usta in nos pa imamo mi že več smisla, nego ga je imel naš Luigini.
Iz iste dobe imamo še vse polno drugih traktatov o ženski le-»oti; zelo znan je na primer "dialog o lepoti žensk", spis Agnola ^irenzuole. Pa ni velike razlike med posameznimi; povsod je približno isto, več ali manj še danes ne razveljavljeno. Samo da se je epoti nagega telesa pridružila nova lepota; če bi morala Frina anes pred sodnike, prišla bi v najnovejši pariški toaleti.
Rafinma obleke je za našo do-»o uprav značilen. Zraven se pa v razmerah, v kakršnih živi kulturni svet, telo še vedno zanemarja; le malokdo se še ozira na njegovo estetično obliko. Za take reči ljudje nimajo ne časa in ne smisla dovolj. In to je bilo vzrok, da je človek uvidei potrebo sistematične vagoje svojega telesa, ko je spoznal odvisnost svojega duševnega življenja od primernega ¡'izičnega razpoloženja. Ravnotežje med obema si je ta vzgoja postavila za cilj.
Izmeti vseh narjdov so bili edini Grki, ki so nam podali popo-en sistem te vzgoje, sistem, ki je baziral na vseh posebnostih človeškega Ifelesa, kot so pokončna ravna hoja, letanje,, skakanje in ročnost. Otrok se v igri sam harmonično razvija, le delo, ki služi poklicu, mu da pozueje enostranski značaj, če ga docela ne zanemari.
Šport je simptom novo porojene kulture, ki ji je higiena potreba, ki se je začela brigati za irano in obleko, začela zidati kopeli, dostopne tudi delavstvu in drugim nižjim slojem. Nikakor ne dvomimo, da bo zflravo in irepko ljudstvo znalo veliko bolje izpolnjevati svoje socialne, gospodarske in sploh kulturne . j)¿Juge „Vzgaja	telo-s.1. ~
postane tako del socialnega vprašanja.
Za vzor pa si je vzel moderni
človek mašino; zahteva da elastič-t ■
no in gibčno telo precizno deluje, da je njegovi volji popolnoma podrejeno in le z ekonomijo porablja svoje dragocene moči. V prvi vrsti pa zahteva od njega zdravja, ker zdravje je lepota, in lepota je zdravje; to velja za nas kakor za one, ki so bili model Fi-diju in Praksitelu.
Tako smo na najboljši poti, da bomo tudi mi zaceli častiti ono lepoto, za katero čut je položil Rodin v te besede: V celi naravi ni nič, kar bi imelo v sebi več. značaja, kot ga ima človeško telo. Njegova moč in njegova gra-cija ustvarjata vedno nove in vedno drugače podobe. Podobno je časih cvetki: vpognjeno truplo tvori ateblo, smehljanje obraza in svetla bliščoba las pa sprezanjc cveta; podobno je časih fino zakrivljenemu grmiču upogljive liane, s katero je Odisej nekdaj primerjal Navzikao. Časih pa. kadar je sklonjeno nazaj, je zopet človeško telo kot pero, kot lep lok, s ksterim bog Kros proži svoje nevidne pušice. Vedno bo človeško telo ostalo zrcalo dufo\ v tem je njegova največja in glav-
na lepot*, kar je Viktor llugo nekoč izrazil a krasnimi besedami: "Kar ljubimo na človeškem telesu, ni toliko njegova prelest-na oblika, marveč učinek plamena, ki ga preseva od znotraj."
(Res, telo je zrcalo duše. Ali
—	mnogokrat ae človek moti In vidi v tem zrcalu vse kaj drugega, kakor to, kar ne v njem v resnici zrcali! Prsva umetnost je, či-tsti hinavcu in zahrbtnežu k njegovih finih potez in iz njegovega smehlja iočega obraza in njegovih 14 odkritosrčnih " iskrečih oči. Naj lepši ljudje so lahko tudi najra fmiranejši lutnpje! Človek mora biti res velik opazovalec in psiholog — umetnik,—da vili in spozna
—	v krasnih, umetnih zrcalih — črne madeže — vso umazanost in nesramnost, ki «e včasih skriva v njih ozadju! — Op. ur.)
SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA.
(Dalje.)
Ta izvajanja Hsckela sem podal zato tako obširno, ker jih v nekoliko drugačnem tonu in ve-čslimanj spretno premlevajo vsi nasprotniki socializma, ki radi zavzemajo znanstveno pozo, ponavljajoč v polemikah iz same zložnosti obrabljene fraze, ki i-inajo nekaj kurza tudi v znanosti.
Ni težko dokazati, da je v tej polemiki Virchow razodel zanesljivejši in jasnejši pogled, ker ga je zgodovina zadnjih desetletij popolnoma opravičila.
V tem času so namreč obe smeri neznansko narasli, prvo so ¡v nje bistvenih delih sprejeli vsi prirodoslovci brez ugovora, druga se je s svojimi splošnimi stremljenji kakor s svojo politično taktiko razširila po vseh kanalih javne zavesti in vesti, tu kakor cele pokrajine (preplavljajoč val pod rastočim pritiskom gmotne in nrsvne bede, tam kakor v najdrobnejše vejice mišl-jeujs počasi in neprenehoma pronicajoča mana. ki se je polotila vseh glav, katere ne tič£ popolnoma v jarmu predsodkov ali pa niso obnorele pri državnih jaslih.
Politične in zanstvene teorije so prirodni pojavi, kot vsi drugi, in ne muhaste in efemerne arabeske samovoljnosti avtorjeve: če sta obe glavni smeri modernega mišljenja mogli druga o>b drugi prodirati in premagati takoj nastalo skrajno močno opozicijo znanstvenega nszadnjaštvs, če oddnedodne raste falanga njiju) zavednih pristašev, pomenja ie to — kot »lučaj intelektualne simbijooe —, da si ire nasprotujeta nepremostljivo in nesprsvlji-vo. Vrhutega pa trije osnovni rszlogi, ki jih obsegajo Hackelo-va proti socializmu naperjena izvajanja ne vstrezajo niti elemen-tsrni kritiki znsnstvenih (pojmov, niti nepristranskemu opazovanju vsakdanjega živlljenjs.
Ti trij$ argumenti so sledeči:
1.	Socializem stremi po prazni enakosti vseh in za vse. Nasprotno pa kaže darvinizem ne le ofb-stoj, temveč tudi organske vzroke neenakosti ljudi, po njih sposobnostih in po njih potrebah.
2.	V življenju oloveštva in vsega organskega sveta je ogromna večina rojenih individuov posvečena poginu, ker zmaguje le majhna manjšina v boju za obstanek.
prirojene ali pridobljene, telesne sli duševne nravi.
Dedičina premaganca utopi-stičnega socislizms je, ako ie danes gojč nekateri marksisti ega-litarne misli, zlasti glede razmerja obeh spoiov,. ki so popolnoma nevzdržljive. Tako ponavlja Be-bel v svoji znani knjigi o ženski, da je tudi v psihološkem ožim ©-naka možu, in poizkuša ovreči znanstveni dokaz spolnih razločkov. (Pr. Ziegler 1, c. p. 26-37.) Po znastvenih preiskavah Lom-broaa in Ferrera »pa ne gre več zsniksvati, da stoji ženska v fi ziološkem in dob vnem oziru pod možem; v darvinističnem smislu sem podal razlago tega dejstva, sprejeto tudi od Lombroaa, češ, da so vsi specifični znaki ženske rezultanta važne funkcije materinstva. Bitje, katero poraja drugo, ne v j>ovršncm objemu, temveč z organskimi in duševnimi žrtvami nosečnosti, poroda in dojenja, ne more zase ohraniti prav toliko energije kakor mož, koje-ga vloga «pri ohranitvi vrste je vse neznatnejša.
Zategadelj je ženska — izjeme so povsod — manj Občutljiva., kar ji omogoČs, da vedno iznova sprejema nase ogromne žrtve materinstva. Zategadelj je inteligenca, zlasti sintetična zmožnost ženske manjša; ako je ženska redkokdaj genialna, tedaj pač zato, ker mora porajati genialne može. Odtod dejstvo, da imajo ženske z visokorazvito občutljivostjo in inteligenco malo ali celo nič materinskega čuta in da mnogo žensk duševno dozori šele po preteku spolnega življenja.
Dasi je gotovo, da stoji ženska med otrokom in razvitim možem, so vendar socialistične zahteve v ženskem vprašanju ipopolnoma o-pravičene. Ženska kot človeško bitje in kot stvarnica človeka zasluži višje pravno in nravno.stališče. kakor ga zavzema v današnji družbi, ko ni drugega kot tovorna živina alti pa zabavni predmet; prav tako moramo zahtevati specialne delovne pogoje 7Ji ženske z ozirom na posebna telesna in duševna svojstva žene, ki pešajo pod sedanjim gospodarskim indi-vidualizmom v trdem delu na polju in v tovarnah,- doČi« jim zagotovi socializem popoln razvoj ob duševno in zdravstveno urejenem telesnem delu, katero vstreza dostojanstvu materinstva.
Socializem misli na enakost vseh ljudi prav tako malo — kakor n. pr. na agitacijo, da naj bodo odslej vsi ljudje 1.70 m Visoki, Socializem vendarle ni stvar, ki bi se dala tako lahko in zložno ovreči.
Socializem izjavlja: Ljudje so neenaki, am>|mk ljudje so. To se pravi, četudi se vsako človešk-o bitje po svojem rojstvu in razvoju večalimanj loei od ostalih individuov, ker je na svetu prav tako težko najti dvoje enakih po-edincev, kakor v gozdu dvoje e-nakfti listov, ima vendar vsak Človek kot tak pravico do človeške eksistence in ne do življenja črne živine.
Tudi socialisti vemo, da niso vsi ljudje za isto delo, danes ne, ko socialni razločki večajo pri-rodne razločke, pa tudi v socialistični državi ne, ki pojde s svojo organizacijo za ublažitvijo prirojenih razločkov. Zmerom bodo ljudje, sposobni po svojih nožga-nih in mišičevju bolj za znanstve-
April:
May:
Junij:
April:
May:
Junij:
P10LBTAK1C
RAČUN J. S. z. OD 1. APRILA DO SO. JUITUA 1913. Dohodki.
Preaos ia marca.........................................$174.74
Prispevki članov ................................ 203.90
¿■»ki......................................... 11.50
Članska knjiiiee.................................. 2.5®
Literatura in aaročnina listov..................... yjy
Tiskovine..................................... y.Q7
Povračilo...........................................5.11
> ,
Prispevki članov .................................$334.15
Znaki................................................................12.00
Literatura in naročnina listov............................io.iy
Tisk. fond in podira listom............................................10.25
Tiskovine............................................................................n.63
Članske knjižice ..................................................................1.3®
PoAtne mark« ......................................................................1.50

$ 506.48
Prispevki članov- ................................$333.50
Plača gl. tajnika—gl. urad in razno................ 17.24
Tiskovine...................................... y.4u
Literatura iu uartunina listov.................... y.05
Znaki.......................................... 5.15
Članske knjiiiee ............................... 2.64
$ 381.10
$ 376.98
JSkupaj dohodkov.....................................$1,234.56
Isdatkt
Stranki za prispevke..............................$ 76.70
Driavnim in okrajnim organizacijam.............. 76.20
PoAtnina....................................... 25.00
Literatura in podp. listom........................ 16.30
Kxpresa....................................... .60
Telefon........................................50
Izmena čekov ....................................15
Pečati .... ......,...............................35
Plače.......................................... 67.00
$ 262.80
Stranki za prispevke.............................$ 84.30
Driavnim in okrajnim organiz...............;..... 84.30
Tiskovine . . . ................................... 56.55
Plače......................................... 85.00
Voinje........................................ 35.00
Poitnine....................................... 14.81
Podpora listom in naroč.......................... 9.25
Literatura..................................... 10.16
Izmena čekov .........................................J5
Prod. potrebičiiie ..................................25
$ 379.77
Stranki za prispevke........................,....$75.40
Državnim in okrajnim orjraniz.................... 75.40
Plače......................................... 67.00
Poitnina....................................... 11.84
Tiskovine...................................... 113.00
Literatura...................................... 7.15
Vrad. potrebščine................................ 1.25
Express........................................ 1.33
Pečati..........................................70
$ 383.07
Skupaj izdatkov ......................................$1,025.64
Skupaj dohodkov ........................................$1,234.56
Skupaj izdatkov .....................................»...$1,025.64
V blagajni dne 30. janija 1913........................$ 208.92
Imetje.
Gotovina na roki dne 30. junija..................$208.92
Slov. in hrv.-srb. pravila na roki.................. 100.00
Znaki na roki.................................... 13.67
Klubi dolgujejo na znakih in pravil................ 127.08 #
Inventar....................................... 50.00
$ 499.67
Dol«.
Zvezni tiskarni na prispevkih..................... $386.87
Sekcijam poravnava po 3c za Jan., febr. in marc.... 140.25
Stranki za razna naročila........................ 63.50
Srbski in bulgarski fond......................... 10.00
$ 600.62
Imetje.................................................$ 499.67
Deficit
Za Nadzorni odbor:
........................$ 100.95
Alex Suanar, gl. tajnik.
9PA8. MARKOVICH, s. r. FRANK NOVAK, s. r. MIHAEL MAVRICH, s. r. JOHN ŽVANUT, s. r. NICK. IIINICII, s. r.
»NOVI SOCIALISTIČNI KLUBI.
Nasprotno pa trdi socializem, da vsi lahko obstanejo v tem boju no in umetniško delo. in drugi, ki
in da nikomur ni treba poginiti.
3. Boj za obstanek ohranjuje najsposobnejše ali najbolj prila-godene, in odtod izvira aristokra-tdčen proces individualnega izbora v nasprotju z demokratičnim, ko^ektivističnim niveliranjem socializma.
n.
Neenakost ljudi.
Prvi teh ugovorov proti socializmu je docela neosnovan. Če bi bilo res, da stremi socializem po enakosti vseh ljudi, tedaj bi bila popolnoma opravičena trditev, da ga darvinizem odklanja. (Huxley. "On the natural inequality of men" (Ninetcent Century, Ja-naury 1890.')* Četudi smatra danes marsikdo, bodisi v dobri veri preuilevajoč obrabljene fraze, bodisi mala fide .razgret od polemike, socializem za enačenje m niveliranje, resnica je, da znanstveni, t. j. po Karlu Marx» zasnovani in edini ¡podpore ali izpodbijanja vredni socializem ni-kskor ne tsji neenakosti ljudi kakor organizmov sploh, bodisi
so bolj za poljsko delo, za rokodelstvo in fino mehansko delo., Ali česar naj bi v bodoči državi ne bilo in česar ne bo, da mnogi sploh ne delajo, drugi pa preveč ali pa za prenizko mezdo.
(Dalje.)
37 narodov zastopanih v socialistični Interaacionali.
Camille Huywnans, gl. tajnik mednarodnega socialističnega biroa v Brusselju je ravnakar izdal statistiko o narodnostih, ki so zastopani v mednarodnem birou. Ti narodi — odnosno države — so: Argentina, Avstralija, Av-stria, Belgia, Češka, Bulgaria, Canada, Ohile, Cuba, Kitajska,-Danska, Finska, Francija, Nemčija, Angleška, Grška, IToland-ska. Ogrska. Italia. Japonska Letsko, Luxenburg, Nova Zelandija, 'Norveška, Poljska. ¿Portugalska. Romunska. Rusija, Serbi-ja. Južna Afrika, Španska, Švedska, Švica, Turška. Zed. drŽave in Urugay.
"I liV ""'M
Nov slovenski socialistični klub se je ustanovil v Meadow Land, Pa., z 22 člani. Tajnik kluba je Viktor Lenasi. Številka kluba je 118. — Le naprej!
Nov slovenski socialistični klub tf je ustanovil v Biwabik, Minn, z 20timi člani. Tajnik kluba je Frank Mahnič. Številka kluba je 110. — Le tako naprej!
Nov slovenski socialistični klub se je ustanovil v So. Chicagi 111., s 7minu člani; Tajnik klub« je Frank Pretnar. Številka kluba je 120. Naprej 80. Chicago!
Carona, Kansas.
Dne 0. augusta t. 1. smo se »brali ndkateri člani naših treh, v bližini se nahajajočih soc. klubov v dvorani sodruga Franc Zupsn-čiča, da bi začeli vsi 3 klubi skupno delovati za napredek in korist delavstva.
Ni nam pa šlo vse tako spretno od rok, kakor smo si prej predstavljali in sicer radi več vzrokov ne!
Radi tega smo sklenili, d* se zberemo zopet prvo soboto v septembru, to je 7. sept., ob 6. uri zvečer v istem prostoru, kskor se-dsj.
Na to sejo se vabijo vsi sodru-giiv TikTieibine in oier/iice.---------
Obenem poživljamo tudi tajni ke in organizatorje klubov št. 31. v Mineriyl in št. 81 v Slkidmore, da apelirajo na svoje člane, naj se udeleže te seje v večjem števi lu.
Razmotrivalo se bo v prvi vrsti radi veselice, katero hočemo napraviti skupno, drugič pa sestaviti potreben program za konference, ki naj bi se imele vršiti vsake 3 mesece — seveda tudi skupno. Na njih bi rrizmotrivali o stvareh, ki nam zamorejo pomagati k napredku!
Pozdrav vsem zavednim delavcem !	Blaž Mezori
zač. zapisnikar.
ADVERTISEMENT
Avslr. Slovensko
UrtMovIjwM» U. Jaauver j*
m k
Bol. Pod. Društva
IskorporinuM M. f*fa*«irarje IMS v Sftavi inm
Sedež: Frontenac, Kaos.
OLAVNI URADNIKI» Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Minsrsl, Kans. Podpreds.: FRANK AUQUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik; J0H1* ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulbsrry, Ksna. Blsgsjnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry, Ksna Zspisniksr: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontense. Kana.
NADZORNIKI: PONuRAC JURŠK, Box 367, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: J081P SVATO, Woodwsrd, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znass samo sdss Dol sr. Vs; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fi. tajniku. Vse densrne pošiljatve ps fl. blagajniku.
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH) Pri društ. št. 6. M. Ialaker, Vin.
DRUŠTVIH A. S. B. P. D. V MESECU JULIJU 1913.
Novo vstanovljeno drufitvo «rt. 23 Pleasarit Valley, Pa. Frank Zaje, Jacob Zaje, Ludvik Adamič, Math Breznik, Frank Kužni k, Matija Ivaneie, Anton Tony, Frank Mrak, Rudolf Suša, Frank Oblak, Mihael Anžič, Frank Campa, Anton Maslo, John Gla-stovc in John Juvan.
Društvo šfteje 15 članov.
Novo priatopli člani in članice:
K društ. št. 10. Frank Jesenik, John Mohsr, Alojzija Mohsr in Msry PetscMiainer.
K druit. št. 11. Vid Podbevšek
K dnßt. »t. 12. Frank Rezišnik.
K <Lhišt. št. 13. Joscf Križaj, Valeryfin Pipp, Anton Štrukelj, John^abavnik in Max Juvan. .
Ktfmst. št. 16. Kari Panee.
K društ. št. 19. Kniest Jesim-šek in John Kramer.
K društ. št. 19. Kniestetaoinn
K društ. št. 20. Matevž Pintar, Frank Šuštaršie, John Debevc in Josef Kolenc.
Prestopil člani in članice:
Od društ. št. 1. k društ.. št. K» Frank Anžel.
Od društ. šrt. 4 k društ. št. 9. John in Katarina Dollar, John in Mary Petrič.	.
Od d niš t. št. 6. k dništ. št. 11. Frank Močnik.
<M društ. št. 11. k društ. št. 16. Alojs Škrbinck in k društ. št. 19 John Lekše.
Suspendirani člani in članice:
Pri dništ. št .1. Matevž in Katarina Škrbine, Jos. Bichelmeier, Lovrenc Kremier, .los. Jeitzba-cher, M. Brezovar, Ant. in Peter Menghini, Leo Bosett» in Anton Kaus.
Pri dništ. št. 2. John Fidel in Bernard Hribar.
Pri dništ. št. 3. .To«. Ramšak, BI. Bogataj, Fr. Prislan, Dom. in Antonija Camona.
Pri društ. št. 4. And. Drofone, Mart. Lakner, Aug. Golle, Pacif. in Mary Samodosa.
Schenk, John Močan in M. Wi-dernsek.
- Pri dništ. vt. i), št «'lan Brezovar in Antonije Jančič. »
Pri društ. št. 10. Alojis Koblar.
Pri društ. št. 11. Kari Božata, Georg Scalfi in Jos. Fidell.
Pri dništ. št. 16. Mih. Vojtek» John Mohorič, Anton in Terezija Lesjak.
Pri dnist. št. 17. Jos. Strmole, Math in John Stanfel.
Pri društ. H-t. 18, -Jernej Potočnik.
Pri društ. št. 22. Anton Drenik in Mihael An tal.
Iskljnčeni člani in članioe:
Od društ. št. 1. Valentin Bogataj in Josef Opara.
Od društ. št. 2. John Barton-' cel.	f
Od društ. št. 4. Frank in *S-an-ciska Šuster.
Od dništ. št. 5. John Perme, Blaž in Mary Dolinar.
Od dništ. št. 10. Anton Ferlic.
Od dništ. št. 20. Dom. Lovšin.
Od dništ. št. 22. Kadi Baš in Matija Babic. Odstopil od dr. št. 21. Anton Fakenberger.
Umrli člani in članice: /'
Pri dništ. št. 1. Frontenac, Kan. Mary Erznožnik cr. št. 8. Umrla 11. maja t% 1.
Pri dr. št. ,4. Mineral, Kans. Frank Matelko cr. Št. 1341. Umrl 2. junija t. 1.
Pri dr., št. 11. Breezy Hill Kans. Georg Krajger cr. št. v(t) Umrl 2. junija t. 1.
Pri društ. št. 14. Maynard. p. Georg Jurkovšek cr. št. 1001.-Umrl 5. julija t. 1.
Pri dr. št. Weir, Kans. Frančiška Schuberger c. št. 427. Umrla 22. julija t. 1
Opomba: V slučaju da dništ-veni uradniki opazijo pri spremembah kako pomankljivost, naj blagovolijo takoj naznaniti na glavni tajniški urad, da se nedo-stanki v prihodnič popravijo.
Z bratskim pozdravom
John Čeme,
ff!. taj.
Johnstown, Pa.
Klub, št. 65 v Csmbry City priredi dne 24. augusta izlet (piknik) in sicer tam, kjer je prej stanoval Feliks Volčko, komaj 5 minut hoda od "Street kare".
Pridite gotovo vsi sodrngi. Pel nam bo soc. pevski ztoor "Planinski rsj."
Veselica je velikega pomena. Čisti dohodki so namenjeni za Iklubovo blagajno in za podporo listu "Proletarcu", da bi skoraj postsl dnevnik.
Na piknik vabimo naš sosedni pevski »bor iz Franklin-a, Pa., kskor vse Rojake Jn.rojakinj<t _
Bratje rojaki, delajmo skupno za delavsko stranko. Potem nam bo zmaga zagotovljena, da se o-t rese m o kapitalističnega jarma, ki nas tlači in izkorišča že toliko let!
Vstopnina za piknik je za gospode 25c., gos*)e so proste.
Za dober priffrizek, hladno pivo in sladoled bo skrt>el za to izvoljen odbor.
S soc. nozdr. vsem sodrugom in sod ni gin jam!
John Hribar,
tajnik in agitator T
AOITATORICEN FOND
za f)ošiljatev Proletarea med štrajkujoee nidarje v Calumet, Mich, so darovali sledeči: ('has. Pogorelec, Pueblo,
Colo. ..................$2.00
Mike Keker, Chicago, 111... .50 Mednarodni Soc. Klub, Yale,
Kans..................2.50
Anton Rupar, Yale, Kas... .50
Jug. Soc. Klub, št. 73......1.00
V blagajni dne 7. aug. T3.. 2.25
Skupaj.............$8.75
St rosik i :
550 iztisov, štev. 309 ...... 5.50
V blagajni dne 16. oug. 13. $3.26
Listnica uredništva.
Prošli teden je bil tiskarski škrat zelo nagajiv. Ustrelil nam je par debelih divjih — kozličkov !
Na prvi strani pod opazko k "Telegramu" mora stati — Op. ur. —, ne pa — Pavel Dolenc, tajnik — .
Na tretji strani v 4*. koloni 72. vrstici mora biti: Strasti ne buči vihar, ne pa — strasti ne bučin vihar. —
Druge manjše napake upam, da so si čitatelji sami popravili.
Vsi dopisi, ki so nam bili poslani do danes, a še niso objavljeni. pridejo prihodnjič gotovo na vrsto.
Za uredništvo:	Škof.
SODRUOII
Vsak socialist bi moral narodi ti "PROLETARCA," kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to > prva naloga nais stranke.
Vsak socialist bi moral točna plačati naročnino za "PROL1-TARCA," ker Is na U način ss tamore osigurati napredek nsie-mu listu.
F BO LIT AHO
IZVLEČEK VAŽNIH SKLEPOV NA SEJI EKSEKUTIVE
J. S. Z. DNE 9-10 AUGUSTA 1013.
Navzoči od ekaekutive ao Baj-akio, Polovina, , Sovič, Petrich, Godina, ŠuAnjar, Dubravac, Masten. Od urednikov »o xa Proletar-ca Fr. 6 k of, od B. S. Masten, od N. G. Bornemiaaa. — Od nadzornega odbora ao bili navzoči M. Mav-rioh. John Žvanut in drugi dan Fr. Novak in Nick Hinich. — Od odbora za tiakarno je bil navzoč aodr. Zavertnik ml. -— Predseduje Dubravac.
Zapisnika od 12. iu 19. julija ae I sprejmeta. — Dopis gl. odbora skupne atrsnke, v katerem apelira na članatvo za razpis 25c posebnih prispevkov, da ae pokrije stari dolg stranke ae vizame na znamje in apel ter marke razpošlje na klube.
Prečita se list aodr. W. Brant-stetter, gl. tajnice ženskega agita-cijakega odbora, v katerem apelira za sodelovanje jugoslovanskega ženBtva v agitaciji za aociali-zem. Predlaga, da posije zveza eno zastopnico v ta odbor. To se vzame naznsnje in če je mogoče tako sodruginjo dobi. Za to mesto se prašs sodruginjo T. Polovina.
Glede govornikov, ki jih ra/bijo v Ironwood, Mich.. Chisholm, Minn.. Indianapoiia, Ind., in Cleveland, se po mogočnosti povsod uatreže.
Prečita se list od kluba št. 27 Cleveland, Ohio, v katerem apeli-j rajo za preselitev Proletarca v Cleveland, češ da so tamkaj boljši materijalni pogoji za razvoj lista nega v Chicagi. — Po daljši debati, katere se vdeleže Savič, Petrich, Godina, Markovic in Bor-nemissa, se sklene, da se želji clev. sodrugov ne more ustreči, ker itna-jo dovolj prilike agitirati za Proletarca v Clevelandu. tudi če je list tiskan in upravljan v Chicagi. Če potrebujejo sodrugi v Clev. posebne izdaje lista, to lahko po 'previdnosti naredi uprava Prole-tarca. Glavno je, da se v list dopisuje in da se mu pridobiva, v naselbini naročnikov. Proletarec bi imel danes v Clevelandu lahko do 3000 naročnikov, a jih nima.
Želja po ustanovitvi lokalnih listov je bolezen, zvezana z velikanskimi žrtvami, če skuša uresničiti te želje le nekaj posameznikov. JStajti socialističen list zahteva velikanskih materialnih in duševnih požrtvovalnosti, predno si u-stvari eksistenco. Proletarec še vedno ni v tako sijanem gmotnem položaju, da bi postali naenkrat brezbrižni zanj in se zanimali za polovičarske lokalne liste. — Jasen dokaz zavoženih brezvestnih načrtov s špekuliranjem posameznikov je sedaj v Milwaukee, Wis., kjer je klub št. 37 dobil u*. vrat Bodočnost, ki ga je ustanovil na svojo pest prejšni ured. Proletarca, a je sedaj klubovim članom, ki so postali delničarji tega podjetja samo za duševno in gmotno coklo. To najjasnejše priča zadnji ' " čas agitatorično delo kluba. Se jih v tem smislu obvesti.
Lucičevo poročilo o delu st. louiške in E. st. louiške organizacije se vzame naznanje. Sprejme se tudi priporočilo, da se izplača sodr. Ad. Lukešiču, ki se nahaja na agitatoričnem potu po državi Illinois, $25, za potne stroške in da se ga pooblasti kot agitatorja za naše časopisje in organiziranje novih socialističnih klubov.
Na to poda tajnik tiskarskega odbora poročilo o računih, ki se ob javijo pozneje v naših listih, ko bo vsa zadeva glede tiskarne v redu.
Zalključek sobotne seje. — Nedeljska seja:
Predseduje Dubravac. Navzoči so vsi prejšnji in sodr. F. Novak in Nick Hink-h, ki sta prišla iz Milwaukee radi pregledovanja zveznih računov pozneje. Predno se preide na dnevni red, dobi sodr. Novak besedo, da. pojasni, kako stoji klub z oeirom na dolg, ker zvezne knjige kažejo, da klub dolguje že tri mesece na prispevkih; in ker ni bilo poslanih mesečnih poročil, ae ne ve, ksko pravzaprav stoji s tem klubom, je li še aktiven ali ne. Če se izkaže ds dolguje klub tri mesece, potem sodr.
Novsk po pravilih ne more biu ve£ Član nadzornega odbora.
Hodr. Novsk pojasnjuje, ksko so bili v Milwaukee zapeljani po Zakrajšku, ki je uatanovil list in irai pozneje obesil na vrat enim članom socialističnega klubs, vsled česar imajo že gmotne in duševne zgube. \>fed preobilega posla z listom je zaostalo tudi delo v klubu. Pravi, da mora biti poročilo za maj v uradu, ker ga je bil poalal. — Sodrug PetriČ na to preišče in konštatira da je poročilo za maj v resnici v uradi; na kar priporoča, da je njegov mandat kot član nadzornega odbora s tem pravomočen. To ae aprejme. — Nato se sprejme predlog, da se voli odbor, ki ima nalogo prefscati zadevo radi lista Bodočnost, kdo so gkiivni krivci, da se je klub št. 37 zapletel v ta list, vsled česar se ie zanemarilo mnogo dela v klubu. — V ta odbor so izvoljeni sodrugi Petrich, Savič m Masten. Tozadevna seja, na kateri se vrši zasli3be. se vrši v Finski dvorani v Milwaukee, ob 8. uri «jutraj dne 24. avgusta t. 1.
Sodr. Šušnjar vpraša aa 8—10 dni odsotnosti iz urada, da bi šel na agitacijo med štraijkarje v Calumet, Mich., kjer bi obdržaval »hode za W. F. of M. Vse tozadevne at roške plača rečena orgauiza-eija. Ugovora ni. ^
Sodr. Petrič poroča, da je slov. upr. odbor odposlal že na lice mesta sodr. &avsa, ki je sedaj začasni organizator W, F. of M., dokler traja štrajk. Agitira tudi »at Proletarca, v kolikor se v takih razmerah da.
Sodr. Šušnjar je mnenja, da je treba nekaij ukreniti radi stalnega organizatorja za zvezo. Mnenja je, da je treba ustanoviti poseben fond za vredrževanje agitatorja. To bi se dalo nairediti, pa le na ta način, da se poviša meaečne prispevke — in sicer ne manje od 10c. — Vname se debata, katere se udeleže Godina, Savič, Petrič, Markovic. — Konečno se zaključi, da vzame eksekutiva inicijativo in da se da to članom na splošno glasovanje. Glasovnice o tem predlogu morajo biti vrnjene najkasneje do 30. septembra; a 1. oktobrom pa stopi odlok, če bo sprejet — v veljavo. Vsled tog« odloka pripravi gl. tajnik glasovniee.
Gl. odbor J. S. Z.
Razno.
OB SPOMIN.
V strehe dvonadstropne hiše v New Yoiiku v Maxweber Ave., Jamaica, L. I. je padel 32 let star mož in je izgubil pri tem "svoj spomin. Nikakor ni mogel povedati več svojega imena.
Ko so ga preiskali so s težavo dognali, da je to William Het-ham, a natančnejši naslov njegove rodbine mora iskati policija.
Avtomobilska nesreča.
Avtomobil, v katerem sta se vozila španski grof Fernandez Vol-les d' Altala iz Barcelone in njegova žena, ki sta bila na letovišču v Bourboule, je porušil ograjo mostica blizu Lagujela in se prevrnil devet metrov ' globoko v potok. Grof in grofica, stara 30. oziroma 25 let, sta se ubila.
Strašna rodbinska tragedija.
V vasi Mazac blizu Celaisa na Francoskem je 441etni Lafont po nekem ostrem sporu šestkrat ustrelil na svojo ženo in. jo smr». no ranil. Potem je vtaknil hčerki, ki je par let stara, dinamitno patrono v usta. Kmalu nato je •nastala strašna eksplozija. Ko so prihiteli ljudje, so našli očeta in mater strašno razmrcvarjena, mater pa umirajočo.
Požigalka in večkratna deto-morilka.
Tz Št. Vida ob Glini poročajo: Pred nekaj dnevi je pogorelo v okolici gospodarsko poslopje posestnika po domače Gadarja. Ker je bilo iasno. da ie bil ogenj podtaknjen, so začeli iskati požigalca in so aretirali končno kot poži-galko Gadarjevo deklo Marijo Mesner. Aretacija se je izvršila vsled ovsdbe gospodarja, ki je izpovedal za deklo silno obtežilno. Komaj 241etno dekle je imela že pet otrok. Štirje otroci so kmalu po rojstvu nenadne smrti umrli. Zadnji otrok, katerega je imela Mesnerjeva pri sebi, je star dva
in pol meseca. Pri isbruhu ognja je našel gospodar tega otroka poleg kupa aetia na hlevu, ki je rešil otroka, katerega je našel slučajno še o pravem čaau. Pod tistim kupom je bil zaneteu tudi o-ge«nj. (Mrividno je torej, da je Mesnerjeva podtaknila ogenj, da bi pogorel hlev in v njem njen o-trok. katerega je položila h kupu sena. Sodišče je uvedlo strogo preiskavo. Mesnerjeva je zaprta sedaj z rešenim otrokom pri okr. sodišču v Št. Vidu.
— Kinematografirani manevri.
Avstrijsko vojno ministrstvo iz-dsja že nekaj časa poseben dnevnik "Militärische Rundschau ki ima seveda v prvi vrsti nalogo peti slavo vojni upravi, dokazovati, da je vsa modrost Avstrije spravljena v vojaških uniformah in delati reklamo za utilitaristične zahteve. Temu listu se je zazdelo, da je armada v Avstriji premalo popularna. To je pravza-.prav čudno, zakaj izmed prebival cev, ki ae niso izselili in ki niso v k nt i ali pa v kakšni hiralnici, bo težko dobiti katerega, ki ni aant nosil puške ali pa vsaj prevažal c. kr. seno. Ker so bili ta-korekoč vsi Avstrijci vojaki, ali so pa še vojaki, 'bi morala biti armada najpopularnejša institucija v državi. Ali redakterjem vojaškega lista se zdi, da ni: in tudi nam se zdi tako. Ali to bi se dalo vendar nekako razumeti. Če se ljudje spominjajo na vse tiste 44Schweinshunde" in '* Rhinozeros", ki so jih požirali po kasar-niških dvoriščih in na vajah, se iz takih spominov težko izcimi po polarnost. Gospodje bi jo vendar zelo radi imeli; zakaj za popularno armado je vse lože zahtevati danes nove puške, jutri nove kanone, pojutrišnjem nove re-krute, potem zopet puške za te rekrute itd. Pa st) si belili glavo, kako bi napravili armado popularno. Iztuhtali so, da je velika napaka, da ljudstvo ne vidi velikih manevrov. Na Nemškem je pri vsakih manevrih cela armada gledalcev in časopisje oznanja že davno pr»*j, kje bo kaj videti. Pri nas ni tega. Le posamezni časopisi poročajo naknadno, da ao bile vaje in da je šlo vse v redu. No, vojaški irredniki spoznavajo, da imajo civilisti tudi druge opravke. Nekdo mora naposled vendar zaslužiti denar za davke, da se morejo vojaški izdatki množiti. In ker nima vsakdo časa. da bi gledal manevre, predlaga vojaško glasilo, naj se naznanjajo manevri kinematografskim podjetjem, ki naj se tudi povabijo, da jih kinematografirajo.. To je res ženijalna rešitev težkega problema ! Prijatelji ljudske izobrazbe si že cela leta belijo glave, kako bi se dobilo od kinematografov kaj koristnega. S posredovanjem umetnosti ni bogvekaj, zakaj film ni ne slika, ne plastika, ne življenje. Galerij ne more nadomeščati, gledališča, koncertov tudi ne. Mislili so, da bi se dal spraviti v službo znanosti in nekateri začetki so opravičevali prav lepe upe. Njegovo pravo nalogo pa je odkril vendar šele vojaški list. S kinematografiranimi manevri popularizirati armado! Pri tem bi bil še dobiček, ker je kinemato graf nem, in noben Trottel in Rindvieh ne pride do gledalčevih ušes in nobenih modrosti pri "Bespreehungi" mu ni treba poslušati. Ali pri manevrih se gode včasih majhne, in večje zelo in zelo velike neumnosti. Civilist sicer navadno ne razume tega, vendar bi p» kazalo, aranžirati posebne manevre "brez napak" za kinematografe. Naposled bi se da lo napraviti vse to s kaširanimi figurami in polagoma bi kinematograf nadomestil manevre sploh. Kjer je začetek, je pa tudi razvoj, in končno bi se dale še vojne o-praviti kar s filmi. To pa vojaškemu listu in njegovim patro-nom nemara vendar zopet ne bi bilo prav. In da se ne pride do takega cilja, bi bilo bolje, da se sploh ne začne. Nam bi se to zdelo sploh za vsak slučaj najbolje.
— Kdo hoče vojno? Socialistični listi v Sofiji in Bel gradu so ob izbruhu druge . Ualkanske vojne dokazovali, da se ie ta vojna pričela zgolj le iz sebičnih namenov vlad in da jo ljudstvo sovraži kakor najhujše zlo. A ne le ljudstvo. Tudi vojaštvo preklinja drugo balkansko vojno. Bolgarski oficir od armsde generala Kovsčeva je pobegnil »z bojišča in pribežal v
Ženevo. Ta oficir je povedal dopisniku " Frankfurter Zeitung" vzroke svojegs bega. Dejal je: "Zapustil sem bojišče, da sem ušel grožnjam in psovksm svojih vojskov. V vedni nevarnosti aera bil, da me vojaki umore, ker so že več vojakov umorili. Čete, ki sovražijo vojno med zavezniki, hočejo s tem izsiliti od vlad$, da takoj ustavi aovražnosti in jih (Kiilje domu, kjer bi radi obdelovali polje. Vse vesti o naailstvih vojakov napram oficirjem, o njihovih zahtevah, prepreči cenzura, zato tudi Kvropa ne izve ničesar o tem razpoloženju."
Proces zaradi lnrikih čudežev.
Iz Solnograda poročajo, da je dr. Aigner, ki se je mnogo bavil z lurškimi ozdravljenji in pred kratkim o tem predaval po raznih avstrijskih mestih, tožil klerikalno "Salzburger Chronik", ker ga je ista žalila zaradi tega predavanja. Proces obeta zanimivo razpravo.
Roparji in vlomjici
so se zadnji čas pojavili na Savi in Javorniku. Pretekli teden je bilo v nekaterih hišah, prodajalnah itd. vlomljeno in več denarja iu blaga pokradeno. Orožni-štvo pridno zasleduje zločince.
— Za načelnika okrajne bolniške blagajne v Ljubljani je bil
na četrtkovi seji odbora delojemalcev soglasno izvoljen sodrug I. Mlinar, ker je s. Bartl odklonil izvolitev.
NE OZIRAJTE SE
na to, kar drugi povedo, ampak pridite in prepričajte se sami *
KAKO LETFNO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne saino v Wausankee, Wis., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Oivitzu in vsi tej okolici.
Vincenc Petrovič iz Johnson City, III., kateri je bil tukaj v sredi -meseca julija in se na lastne ftei prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Ulinnisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: "Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičein in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zrastlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da »i'm res zadovoljen . . . (Remitz je od nas kupil farmo v aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgleda in farmar se veseli obile i?etve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja zgleda jo kot morski valovi. Take rejene in debele živine malo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
ADOLF MANTEL,
133 W. Washington St.
Chicago, 111.
Room 1007 Tel. Franklin 1800 (Advertisement)
(Advertisement.)
Zoper krč v želodcu
katerega povzroia driska — < > ve« mi te
Severovo zdravilo zoper drisko
i ► (Severa'» Dlarrhoea Remedy)
< >
ter ne uiivajte druzega prvi * dan, nego toplo vodo. Ta na- y fin je celo uapeien. Pokukajte ga in prepričujte »e.
Cena 25 in 50 centov. < ►
Za rane in odrge
Za ureze in oiganine, ni bolj- * ¿ega nego je
Severovo Zdravilno Mazilo
j j (Severa » Healing Ointment) ¡[
To mazilo ima na stotine
j
uporab. Imejte ga vedno pri ^ roki. Nekdaj ga bote rabili. < ►
Cena 25 centov. <, <»
_ _ i >
~ < >
!| Nosni katar, f
mrzlica in prehlad v glavi m takoj vdajo utinkom
SEVEROVEOA
Mazila zoper katar
(Severa*s Catarrh Balm)
Poskusite ga. Ne bo vam žal.
Cena 25 eentov.
V lekarnah ali od naa.
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
I* gotovega vzroka prodam iz
lastne roke svojo dobro urejeno Unijsko brivnico obstoječo i« dveh stolcev ter kopališčem v katerem si labko napraviš mrzlo ali vročo kopel. Ta brivnica se nahaja na vogalu nasproti tovarne v kterej dela okoli 800 delavcev noč in dan, ter je dobro obiskana od različnih narodov.
FRANK LEVSTEK, 923 Wooster A ve.,
- BARBERTON, O.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik sa notranja bolesnl in raaocslnlk «adravaiika preiskava brezplaêno—pla ftati j« 1« zdravila 1024 Blue Iaiaatf Ava., Chicago. Ur eduje od 1 do 3 p«
C»l.; sd 7 do 9 sveêer. izven Chieâf» veti bolniki aaj piiejo aloveneke.
«IOS. A. FISHER
Buff «t
Ima aa razpolago vaakevrstao piva viae, »aiedke, L t i
Izvrstni proetor za okropiilo. S7SS W. 2Sth St.,	Chicago, m
Toi. Lawa dale 17S1
Delavci na Aurori, Minn., in tiati, kateri pridete na Auroro, ne pozabite posetiti Kovačev "Saloon" kjer vam bode »odr. Movlan poatregel • hladno in »veto pijačo in unijakimi amodkami.
Delavei, podpirajte avoje organizirane tovariše.
ANA KOVA6, Main ulica,	Aurora, Minn.
Kje je vaš želodec?
Nek slavni zdravnik je rekel, da po jedi bi mi ne smeli vedeti, kje je naš želodec; to se pravi, da bi m? smoli občutiti najmanjše bolezni ali vznemirjenja. — Popolnoma zdrav človek bi ne smel občutiti, kje je njegove srce, njegove obisti ali njegova jetra. Ka-»kor hitro vam želodec naznanja, kje da je, z bolestnimi slabostmi, bluvanjem ali otožnostjo, bi se smeli zanesti na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono ojači želodec, urejuje prebavlje-nje in olajšuje zaiprtnico. — Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je dobro hišno zdravilo, ki je velika odporni v gotovih boleiznih, nervoznoeti, bluvanju, krču, zgubi apetita in zaprtnici.
V lekarnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, III. Trganje v živcih, pretege in otekline se hitro ozdravi z Trine-rjevim linimentom. .
(Advertisement.) » ————
NAROČITE BE NA DNEVNIK "ZARJA" I
Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice is starega kraja, ta naj se naroči na edini •lov. socialistični dnevnik "ZARJA."
"Zarja" ishaja v Ljubljani, Selenburgove ulice it. VT1 in sla. ne m Ameriko $6 ta celo leto.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlcc. mioeralM vode ln runih neopojnffa pU*č. L8S7 So. risk BV Tel Canal 14t#
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistapa sa ml trilttih fit. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8989
TU J OEM priporočam svoje dobro urejeno prenočiiie in restav-racijo, domsčinom ps svoj salona, vsem skupaj pa vas.
IG. KUäLJAN
229—lat A v*. MILWAUKEE, WIS.
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA ftlFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brsojav-
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konznlatn. EDINA HRVAftKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salon
lâ 411 8RAIB IVE., KIOSKA, VIS
Telefon 1199
S A I^OON
. i biljiríoa Ii ktglllÜM
Poleg saloona dvorana za druitvene aeje, veselice itd.
«Jotin SlražtAar
611 Market St . Waakefaa. III. PfcoM it. in.
AVSTRO-AM ER I KAN SKA
ČRTA.
NIZKE CENS.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vlao zastonj, kabine tretjiga razpreda na parnika
Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri " popoldan iz New Yorka:
Argentina ... - 28. si|a Oceanic .... 7. |nni|a Martha Washington ., 14. |nnl|a
Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike
PRELPS BROS. & CO.
6n'l Aft's, 2 Wukliftu St., Ni« Yiit.
ali pa na druge uradne zaatopnika v Združenih državah in Canadi.
POZOR! oLOVENCII
SALOON
S modernim kerljls¿ea •veie pave v eedtfcih in
pájaie 1er Potniki dobe
te tečna In lai im
P0Z0R1
MARTIN POTOKAR,
1826 Se. Centre Ave. Ohieafs
M. A, Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Ursduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neursduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vae stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo ss dovaža na dom.
G. Mamčftlovlch & Co.t
331 Greeve St, Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
IVatno upraianjs^
JQq mi opravi
M^tlj« m ««junij«

Konzularne,/^- -
vojiikiAfiy2 2 0 '/j fin»« rt
"-^V^^Milwattkee.m
P U U L B T A H K C
Kai piše Jaka Štrigelj.
Biwabik, Minx
Dragi Jaka!	^
10. augusta «no si ustanovili "Bečlarako Društvo" tukaj in ai cer med Beligrad in Monica raaj-no. Ker na» je tukaj aeveda bolj malo, živimo v treh kempah v No viyork lokat ion.
Pri ustanovitvi smo sklenili, da na vsak način »i moramo dobiti eno žensko bitje, da bi nam pra-la srajce in gat* in da bi nam skuhala, kadar bi iz aihta prišli, ker tukaj živimo pusto življenje brej ženske roke.
Na primer kakor kaki samostanski bratje in delamo pokoro za ta grešni svet. Mi pa ne vži-vamo veselja nikdar.
Dajmo, vzdignimo se bratje in ustanovimo društvo in živimo kakor tudi drugi ljudje živijo.
Ker to nikakor ne kaže, da bi v majni trdo delali, potem pa še, ko pridemo domov, pa še kuhali in pomivali črepinje in pa prali veš, tako, da nismo nikdar prosti, tako, da še pod krivo brezo nimamo čaaa se iti zabavati, ker ima-,mo »posla čez glavo, pa naj že bode petek ali pa svetek.
Župnijskega urada tukaj nimamo. Ali župnika pa vscjedno imamo, samo brez kuharice. Ali Rev. Pollak ima pa tudi kuharico. Toda naš ubogi in revni župnik pa nima kuharice, ker je sam bečLar. On nima tako pohlevnih ovac ali koštrunov, da bi tako skupaj nosili kakor na primer Rev. Pollaku nosijo skupaj njegovi bravci — to je koštruni.
Mogoče zna urednik "Proletar-ca" za kako pridno in dobro dekle, da je še mlada in da ima u-trjene roke, da bi prište k nam v ta naš Novi York lokation služit in da bi tudi delala kaj dcferih del usmiljenja.
Odbor je aklenil tako, da mora vsaki mož plačati mesečno tri dolarje za prispevek plačila bečlar-ske kuharice. Katerokoli nam pošljete, jo sprejmemo z odprtimi rokami pod pogojem, da je Slovenka.
Društveni odbor "Bečlarskega kluba" Novi Jork lokation pri Biwabiku.
Urban s Palovč.
še v drugih organizacijah zavarovani — zavarovani za dvojno ali trojno avoto in to, že naravnim potom. To seiu omenil le mimogrede, zato ker piše dotični pisec-, da pobija dopia iz Franklin, Pa. s čim ga pobija, ni povedal. Mogoče, da itna veliko zalogo polen ali k rešilne gobe. Mogoče ima veliko takih, ki lajajo izza plota, da smo socijalisti — brezdomo-vinci, mogoče takih, ki hočejo postati narodni mučeniki na račun drugih. Ako ae ozirate na pomo« in sredstva drugih za osvoboditev delavstva iz mezdne sužnoati, se bojite postati razredno zaveden delavec! Sram vaa je, pristopiti k stranki, v koji ae ne orga nizirajo zločinci, ampak pošteni delavci, ki' hočejo odpraviti postavnim potom sedanji krivični sistem ter ga nadomestiti s pravičnim, boljšim, ki jamči vsakemu človeku pravico do eksistence. Za tem stremi in to uči list Proleta-rac, ki je pripoznan od vaše atra ni v omenjenem dopisu, da je za nič, da on služi le stranki, kar obstoji, in dokler bo, ne bo storil za svoje ljudstvo toliko kod je O. N.??? Vprašal bi Vas, kdo so bili tisti, ki so pričeli buditi iz »panja slovenskega delavca v
ljudi socialisti res ne hodijo, ker to spada v področje zilravnikov in atrežnie, ampak socialisti hodijo pomagati bojevati gospodarski boj, kjerkoli se drami proletarijat in zahteva svojih pravic. Glejte Caluinet, W. Va. itd. Kaj delajo pa katoliški "sa-maritauci"! V cerkvi naznanjajo, naj le gredo na delo, ker ni več štrajka, ker jim je tako naročila bogata kompanija, ki je uboge delavce izkoriščala na vse pretege, dokler aeniao uprli (Klop čič v Oalumetu). Kdo se da torej podkupiti, gospoda okrog 4A. 8.' socialisti, ki se bojujejo s štraj-karji, ali kat. zajedači, lenuhi in judeiif! Fej, klerikalni judeži!
Kako dolgo bo "Aiuer. Slovenec" še vlekel svoje "bravee" za nos T! . . . zdramite se, delavci in dajte jolietski cunji brco vedno!
SPEOIJALNA PRODAJA
G44> ak rov rodovitne zemlje po $9.25 aker v Ghitppewa okraju, zgornji polotok v državi Michi-gan. Kno tretjino se plača takoj. Ostalo pa na letno uplačevanje. Tu se nudi prilika, dobiti dobro rodovitno farmo za majhen denar. .Zberite svoje prijatelje skupaj in zmenite se za nakup celega kosa. Za podrobuosti pišite A. Mantel, 183 W. \Vashington St., Rooiu 1007, Chieago, M. .
(Advertisement.)
za
INCREDIBIU5 DICTU.
Zopet smo našli ednega to-tnističnega filozofa. Zdi se mi, da je res — spiritus spirat, ubi vult. V G. N. št. 151 so zopet razloženi nazori individualnega človeka iz Ralphton, Pa. član dr. sv. Barbare št. 35. On hoče nekaj nebistveno in nefaktično dokazati glede združitve organizacij in slovenskega časopisja v Ameriki.
Dotični rojak opisuje v kratkih potezah, kako ibi mOgoče zadostoval asessment za podporo in posmrtnino, pozabil pa je podati svoje nazore o združitvi. Mogoče, da omenjeni individui ni še postal trezno misleč, ni se še otresel črne zavisti osebnega koristolov-stva; v njem je ugasnila zadnja iskrica človekoljublja napram na šim sotrpinom. Ker drugače ne bi pisal v folium periodicnm tako nezavestno in nebistveno!
Človek, kateri se smatra za inteligentnega v delavskem razredu, bi moral z veseljem pozdra viti vsako dobro in koristno idejo, ki ima namen olajšati breme v doneskih delavskega razreda in delavskih organizacij. Združitev naših Jednot iz Zvez ni nikaka fantastična utopija, ampak veli kega življenskega pomena za naše organizacije, kakor tudi za ve« slov. narod v Ameriki. Veliko slovenskih trpinov je že prišlo do prepričanja, da sedanja podpora, kakor tudi posmrtnina ne zado stuje, }K>sebno ne za člane: — družinske očete in matere. V slučaju združitve vseh podpornih organizacij, postanejo člani, ki so
Ameriki! Morda liberalni nacijo-nallsti ali katoliški rodoljubi, ali pa tisti, kot škrlat rdeči, mednarodni, brezdomovinski, slovenski aocijalistif 111
Torej pripoznali ste, da list "Proletarec" služi stranki. V tem pa ni nikake bistvene razlike, ako služi kot glasilo gospodarsko podporni organizaciji!? Delavski interesi se osredotočujejo le v delavskih organizacijah, naj bodo pa tiste podporne, politične ali industrijalne. Pripoznali ste, sicer ne jasno, da se 'Proletarec' bori za interese delavskega razreda, da uči delavce kako naj se organizirajo, «.ko hočejo frtreti okove suženjirtva in otresti se posameznih faktorjev, ki ne prežijo na drugo, kakor na delavske žepe. l^ipoznali ste tudi, da je list G. X. nestrankarski, torej — prostitutka. — Kdor plača, temu je na razpolago. Da je pa veliko storil za delavski razred, — je nesramna laž.
Dragi rojak iz postaje št. 35! — Po Vaših nazorih uvidevam, da hočete 08tati ponižan! Vkla-njajte glavo, jecljajte, moledujte, poklekujte pred tirani in njiho vimi hlapci. Recite, d» je prav, da ste zaničevan hlapec! Ponižno se zahvalite za vsako brco. ki jo dobite! S tem si bodete priborili sebi in svojim otrokom — gotovo eksistenco?! Premislite tudi, da se ne pripeti slučaj, da Vej bodo otroci preklinjali! Na stara leta Vam bo pa menda kapitlistič-ni razred kar vsipal zlatnike in — podpornih organizacij menda tudi ne bo treba?! (Po mojem mnenju pojdejo ad aetum). To se najbolj zrcali na Ralphton v Somerset Co. Ravno tam kažejo kapitalisti ali premogarski baroni največ usmiljenja napram delavskemu razredu?!!!
Za industrijelni freedom!
Ahasver, št. 4. P. S. Prosim, da daste ugovoru odgovor!
ELEKTRONI.
4 4 Amenkanski Slovenec '' prja-vi, da ni klerikalen, a piše vedno klerikalno. Vprašamo: ali ni to klerikalno, če se piše in zabavlja čez socializem? Katerega slov delavca je pa "Amer. Slovenec' spravil že v nebesa? — Povejte gospoda!
"Amer. Slov." pravi: Ali ste že slišali, da bi kakšna sociali stična babnica (krščansko) šla v .bolnišnico in stregla bolnikom itd. "Glej jih učenjakov! Al morda mislijo fi učenjaki, da j< socialistična stranka kakšen rde či kri*, ali celo Salvation Armv Take blamaže pa še ne! Seveda .klerikalni uredniki mislijo stem odlikovati katoliške — nune in strežnice, ki so po njih mnenju baje edine na svetu, ki to delajo Ampak mi vemo. da to delo i pravljajo tudi turkinje, japonk ki za bo/jo voljo vendar niso krščanke, kaj celo katoličanke Ali ni njih delo ničvredno? Kako boste to uredili gospoda !
"Amer. Slovenec" tudi vprašu je: "Ali ste žc kdaj slišali," da bi šel kak socialist med gobove ki imajo nalezljivo bolezen itd.' Odgovor je lahak. Med gobove
Stavka v strojni tovarni 0. To-nnies v Ljubljani se je končala s popolnim uspehom stavkajočih in včeraj so strugarji zopet pričeli z delom. Daai je bila stavka le delna in omejena le na uiaojše število delavcev ene stroke, ni bilo zato nič manj pomembna, ker je slo za uveljevanje še mlade kovinarske organizacije, ki je na doseženi uspeh po vsej pravici lahko ponosna.
Obratno vodatvo, ki od začetka ni hotelo nič slišati o organizaciji, temveč se je hotelo poga jati le s stavkajočimi, je pozneje, io je dospel sam g. Tonnies, iz ireinenilo svoj nazor in pripusti-o, da sta jih zastopala .tajnik os redje zveze drž. pol. sodr. Domes in okrajni tajnik s. Mihevc iz Trsta. Pogajanja so se vršila vpričo stavlkajočih in so bila v vsakem oz i ru zanimiva in poučna.
Obravnave je zelo pospešilo, ter je g. Tonnies pokazal veliko uvidevnost in se stvarnim argumentom ni upiral z običajnimi zavijanji. Gotovo pa je, da je naravnost vzorna disciplina "stavkajočih velfko pripomogla, da se je boj razmeroma tako hitro končal in prinesel uspehov, ki bodo dali misliti tudi drugim kovina-jem.
— Reši nas, o Gospod- Hftdaj
ima še gospod Bog opraviti V socialisti. Klerikalci so nvideli, da sami ne opravijo ničesar proti vedno naraščujoči armadi zavednega proletariat a, zato so moblilizi-rali še boga. V Badenskem mestecu Morschu morajo moliti prvo-obhajanei litanije, katerim je dostavil župnik Kirchgassner še naslednje tri '"prošnje": Pred stra šno šibo — socialno demokracijo — obvaauj nas, o Gospod!! Pred svobodomiselstvom — reši nas, o Gospod! Pred svobodnimi telovadnimi zvezami — reši nas, o Gospod! — To je molitvica, ki jo morajo otroška usta pošiljati k nebu. Res, najboljše tolmačenje Kristovega nauka "Ljubite svoje sovražnike!" Okrogli župnikbf seveda postavil socialiste, svobo-domislece in telovadce svobodnih zvez (v teh zvezah so namreč delavci) na srednjeveško natezalnico ali pa vse skupaj se/gal na grmadi na večjo čast in slavo božjo. Sveta inkvizicija, vrni se!
Kadar nemore te dobiti pravi Richter pain expel ler pri vaše mu lekarnarju pišite na
F. Ad. RICHER
74-10 Viskiiftis
Strast.
IEV YORK, I. !.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državna Banke
te Bajeeaele ta mIM iIivm.
Nato paro b rodna poalovnica js nsjvsCja ns Zapsdu in Ima vse najbolj*« oceanske črt« (linije). Sifkarts prodajamo ps kompsnllsktb cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE
SVETA. CEMEJE EOT POâTA.
Kaèpar Drtavna Banks Impute In prodala In »amcajal«
■vets. - Pri Kaaparjevi Drtavni Banki se isplsia za K6 $1, buz odbitaa.
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daje 1% obresti. - «sj*l " "	ftezlku. - Banka ima |6,»18,821.66 premoženja.
leni v slovenskei
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blut Island Ave.,
CHlCAOO. ILLINOIS
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & GO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
( SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela obleke finih krojev po zelo zmer nih cenah. Obleke ilika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, St. Loois, Mo
Žrtev alkohola. Hlapec Ig. Miiilerja, tobačnega založnika v Črnomlju, je vozil dne 19. julija iz Novega mesta preti domu polno obložen voz z mavcem. Ker se je pa preveč napil, je na potu proti Strekljevcu padel z voza tako nesrečno, da mu je šlo kolo čez prsi in je ostal na mcsJtu mrtev. Voz pa je pripeljal neki Strekljevec h gospodarju.
NESREČE NA DONAVI
E. BACHMAN
1719 S. Centra Ave., Chieago, BI
je največja čeakoslovenaka de lavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pofrti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
L STRAUB
URAR
1010 W. ISth St. Chicaga, H
▼eije aalefe ar, verifee, pa
ka dPBffik drago tla. Iarrfta)« M popra rite v tej etraki ft
Krema, 26 julija. Parnik Bau-haus ie zadel ob neko ladjo, ki je vozila sode z oljem in se je poto pila. Sedem oseb je utonilo, namreč krčmar, njegova žena, sin. tri hčere in pilot. Trupel rriso dobili.
Sv. Nikola, 26. m. m. Neka ladja z lesom je včeraj zadela ^ ob ob skalo in se pogreznila. oseb je utonilo. Knnarja in enega otroka so rešili.
Rabim 100'rojakov
ki hočejo postati samostojen in neodvisen gospodar v lepem in rodovitnem kraju, kjer je dobra voda, zdravo pod nebje in kjer jih je ie mnogo naselje nih, ki so vsi prav zadovoljni, če hoče kdo postati ke.laj premoien farmer, se nv ume tw»«cvrti -tum, Lj«-*-4* ai furn*» rjev, ki <bi mu kos povedati, če bo za-mogel na zemlji tudi res živeti. V o-kolici lepega in cvetočega mesta Crivitz, Marinette Countjr je te veliko farmarjev in rojakov in nikdo se ne pritožuje. Zakaj ne t Ker je zemlja redovit-na. na njej rastejo vsi tisti poljski pridelki kot v starem kraju, izvrstna pitna voda, zdravo podnebje, trave sočna-te in redilne za živinorejo, ne hudih viharjev ne toče, ne suSe, ne močvirja, več jezer za ribji lov, z eno besedo vse dobre lastnosti, ki jih farmer potrebuje. Zemlja je zelo po ceni, ker se kupi naravnost od lastnika samega T. Ker-sten. Nobenega dobička zemljiškim kompanijam. Ker je že lastnik precej star. bi se rad hitro znebil vse zemlje*, zato podari vsakemu kupcu v mestu Crivitz eno loto zemlje za hiftno stav-bi&če do 25. avgusta, pozneje ne več. Zemlja mora biti prej ko mogoče vna prodana, zato prav po ceni in lahka odplačila.
Pišite še danes v slovenskem jeziku na T. Kerstenovega zastopnika
N. PIKLOR, 1526 West 21 St.	Chieago, ni.
Dobra domača kuhinja.
"BALKAN
KAVARNA - R EST AURAC1J A _IN POOL TABLE-
Odprto po dnevi in po noči. M'
M. Poldruga*

1816 So. Centre Ave.
CLEVELANDČANI POZOR! i
Bela J & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. j
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo i moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. <
Izdelujeva obleke po na|nove|šl modi.

Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chieago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PHUSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
NaAe podjetja je ped nadzorstvom "dearing Houaa " čikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi nl«-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Z vrtu je tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne are od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto je baaks odprta de 8 ur« aveter; v nedeljo od 9 ur« dopoidse do 18 ar« dopoldne Denar vloften t nafto bank« noet trt procent«. Bodi t« uv«)ar«ni, da )s prt nas denar nalfftsn varno in doMčkanomo.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
st»
2146-56 Blue Island Avenue, Chieago. 188.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Restavracija in kavarna "Jugoslavija"«
1134 — W. 18 Str**	CHICAGO, ILL. j
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Linijske cigare! — <
-----------------~ " E: RICHTER, tkitrtik. 1'
»8 8	180# >88 81 M»»
54 MAIN STR.
C0NEMAUGI. PA.
Conemauflh Deposit Bank
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilnç uloge plačamo 4% obresti.
CYRÜS w. DAVIS, predsednik.
w. e wissinger;
blagajnik.
X
Naprodaj ali v najem
imam lot 50x120, hi5o s petemi sobami in prodajalno z raznim blagom Vso so nahaja v jako lepi legi v mostu Llovdell, Pa. V temu mestu in okolici je 7 prrmogokopov v katerih se prav pridno dela vsaki dan in •delavci primeroma dobro zaslužijo. Slovencev ie tukaj okoli dvesto in veliko drugih Hlovanov. To je edina slovenska prodaia. ena v tei okolici in je ]*ko lepa prilika za onega, ki ga veseli trgovina. Premoga rji so vsi organizirani. Katerega veseli trgovina nai ne zamudi te lepe prilike. Prodajam zato, ker se hočem iditi druuam. Cene iako povoljne.	J
name.
Za natančne informacije se obrnite
ANTON ZOONO, box 5,
LLOYD ELL, Cambria Co., PA.