Ol: OO. Krst, v poneđe'jek, 23. marca !9I4. Tečaj XXXIX. IZHAJA VSAK DAN ,.dl ob nrnjtjsh in prn/niklh ob 5 , ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. P»•anilfnr £<«•». ^e i rn-Uj»jo po 3 nv6. (6 stot.) v mnopih -balam ah v Tr>tn in ok -lici, Gerici, Kranju, Št. Petru, P -tojni, SoJani, Nabreiioi. Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-'ićiai, Porubtrfcn itd. Zmturele i denarnih zarodov po 10 st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrat 20 K, vsaka i »daljna vrsta K 2. Hali oplasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratui oddelek opravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plalljivo in lolljivo v Trstu. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost41 za Primorsko. nK 1.1 ' * ' ;4 K, i 1 • t 12 K. 'I me-i» »• O K : u* na- ročbe brci uopo*l*ne nn'-n" ... ««. uprava ne "t .*«. Sl»ČB Bt BI n.l.ljilis tHnr.J. „FOISiOSn* «t«»* »• celo leto Kron l 30, i> |>»I l»u Krm J 00 V*i dopisi naj -e pošiljajo n.» uredtn.V . ii-t.i N »rivana pisma in sprejemajo in rokopUi n rt- »taCa|i. Naročnino, oplase in reklamacijeje pomij iti na upravo H-'*. UREDNIŠTVO: ulica S Franceico d'A«»i.i 20 Ii.!ajat.«:jinodgov rninrednikftTKFA* «*I>ISA. l.*«t".i>c ki;nsorcij li-ta „Kdinost". - Natisnila Tiskarr < .Edin H*, vp -ana iailm^a z omejenim poroštvom v Tr*tn. u' ca S, Francesco d' Assisi štev. 2U. Poltno-hranllnllnl račun Uev. 841-652. TtLEFOfl It U-57. BRZOJAVNE VESTI. | t Dr. lan Podllpny. PRAGA, 22. (lev,) D.ines se je vršil tu 1 z velikanskimi Častni in ob naravnost' ogromni udeležbi občinstva pogreb um r- j lega dr. Jana Ptftlllpnega. N.i čelu i«pre- 1 voda je korakala Češka Sokolska Zveza, zastopane pa so bile tudi vse sokohke zveze iz Avstrije, ČeSki narodni svet se je udeležil izprevoda korporativno. Pred odrem in pred mestno hlSo so govorili naj-odličnejši Ccftki politiki. Akttfaml]« zsanottl v Btrollnu. BERGLIN, 22, (Izv.) Danes se jc ob velikih svečanostih otvorila nova kraljeva akademija znanosti. Zgradba in uredba je •tala as milijonov muk. £dika obitrukclja m 'odneha. PRAGA, 22. (Izv.) Glarilo čeških agrar* cev „Venkov" piSe, da opuste češki agrar-ci obitrukcijo le tedaj, če pod A vlada ob-večno izjavo, da v gotavem roku razpiSe dcželnozbcrske volitve na Češkem ter se zavtfžejo vse čtškc in namSke stranke, da omogočijo delovanje deželnega zbora. Vladna izjava, da je pripravljena razpi" »ni volit /e, a brez garancij za delovanje deželnega zbora, ne zadostuje. Prcfesor ttfrtlrz umri. GRADEC, za. (Izv.) Ztani zg. dovinar, vscučiliSčni profetor dr. Uhlirz je danes nenadoma uttrl, Z?dtla ga je kap, ko je Sel po glavni graškl ulici — H; rrengasse. Zgrudil ae je m tlai/i bil na mestu mrtev. Otvoritev diplomatskih mi mad Briko la Bolgarsko. ATENE, 22 (Izv.) Novi grški poslanik v Stfiji, Tenedos, je danei odpotoval na avoje mesto, S tem ao zopet obnovljene diplomatske zveze med obema driUvama. Nemški aaaar na Dunaju. DUNAJ, 22. (Izv.) Jutri dopoldne prispe nemški cesar Viljem na Dunaj in ostane it kom dneva gca^ itaSega ccsarja v S;ho t* brunnu, Poitni konvencija m* d Bo garljo In Turčijo. CARIGRAD, a*. (Izv.) Pogajanja med Turčijo in Bolgariko glede sklepa nove po&tnc in brzojavne konvencije so končana in se podpišejo tekom tedna. Nova konvencija zagi ttvlja znatno znižanju medsebojnih tarifov. Mednarodni palotuj zboljian. BEROLIN, 22 (Izv.) „Norddeuuche All-g«melne Zeitung- pifie v svojem tedenskem pregledu, da je treba smatrati imenovanje Turkhan pafic za albanski g* ministrskega predsednika za jako ugodno zoamenje, ker ima Turkhan p<*&a kot preudaren, ugleden in zmožen diplomat vpogled v vso evropsko politiko. Zi razmerje med \ t lesila m i je dobro znamenje, da je pcputttl boj med nemškim iti ruskim Ca. atpisjem, Obe vladi ste t dini v tem, da nikakor ne gre, da bi se dragoceni državni inttresi ogroževali z nacijonalnimi agitacijami. V zadnjem Času tudi ni bilo nikakega povoda, ki bi kalil prijateljstvo med obema drŽavama. Admnl Faravelll umrl. RIM, 22. (Izv,) Danes dopoldne je umrl tu admiral FaravelH, ki je za Časa turško-italijamke vojne poveljeval it^lijanskema vojnemu broaovju in vodil tudi bombar diranje Tripolita. Proti epiratski vstaji. ATENE, 22. (Izv) Vladi je prepovedala več shodov, ki hi *e bili imeli viSiti danes in na katerih bi nsj bili zborovaici izrekli svoje simpatije epirotskim vstaSem. Avstrijska -trika trgovinska prgetfba. ATENE, 2». (Izv.) Pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Streita se jedi nea vrSila seja avstrijskih in grftkih delegatov v svrho sklenitve nove trgovinske pogodbe med Avitrijo in GrSko, Nesreća v Benat.bch mi* nhtrov in višjih generalov. Danes se je vištlu dolga konferenca ministrskega predsednika Atquitha z nadškofom canterbu-ryjskim, ki je vrhovni glivar anglikanske cerkvc. Nato sta bila Asquitli in nadSkif sprejeta pri kralju v skupni avdijenci. Marfial sir French, ki je določen za vrhovnega poveljnika čet, katere se eventualno odpošljejo proti ulstrtki prostovoljni armadi je danes dvakrat konfvrirat z mornariškim ministrom Cnurchillom in z ministrskim pred»ednikom A cjuithora. Vojni minuter Stely jc imel za danes napovedanih več fchodov, ki jih je pa v zadnjem trenutku cdpovedal, CeS da je zadržan po važnih opravkih v Londonu, Nametto njega je nastopil na nekem »hodu tajnik vojnega ministr.trva Cullins, ki je izjavil v imenu vlade, da jc dolžnoat vsakega pravega Angleža, podpirati vlado, da izvrši woje dolžnosti. LONDON 22. (Izv.) Na londonskih kolodvorih je pripravljenih več vlikov, da se more ž njimi ntmjdoma odpeljati io.ooo mož v Glasgovv in drus?a obmorski mesta, odkoder se prepeljejo na Irsko. PODLISTEK Rdeči mlin« Roman. Spisal Xavier de Montčpln. Oeorge se je zastonj trudil, da bj se zopet spravil s svojim bratom. Filip je ostal neizprosen in je izjavil, da je njegovo sovraštvo neizbrisno, da ga bo smatral odtlej za svojega najhujšega sovražnika in da si nadene drugo ime, da svet izve tako, da nista več brata. Zakon, ki ga je sklenil Oeorge Tafoot z Margareto de Varins, je bil zelo srečen Prav tako je prav dobro uspevala tudi njegova trgovina, imetje se mu je množilo in njegova hiša je bila opremljena sijajno. Samo nečesa je nedostajalo srečni dvojici. Zakon je bil dotedaj brez otrok in Oeorge. velik prijatelj otrok, je težko čutil ta ntdostatek. Toda tudi ta Želja se mu je izpolirija po nekaterih letih. Margareta mu je darovala hčerko; toda porod jo je stal žjvJjpnJf. .Oeorge je bil neutolažljiv vsled Tolikokrat smo že rekli, da tržaških italijanissimov pač res nihče, ki ima le količkaj pameti v glavi, ne more smatrati za resne niti tedaj, ko jim gre za najrevnejšo stvar, in |irav to se Je tudi pokazalo včeraj opoldne, ko jim je šlo — vsaj mislilo hi se lahko — za najresnejšo njihovo zahtevo, za italijansko vseučilišče v Trstu. Toda kakor vselej, so tudi včeraj uprizorili namesto resne, dostojne manifestacije tako smešno pajacado, da se jim mora na glas krohotati vsak. ki je le par trenutkov gledal njihovo počenjanje po tržaških ulicah. Mislil pa si je gotovo tudi sam j)ri sebi: tem pobalinom jih gre petindvajset tjakaj, kjer izgublja hrbet svoje pošteno ime, ne pa — univerza. In res, kar čudili smo se potrpežljivosti državne policije, da je toliko časa prepuščala javno ulico objestnosti teh mlečnozobnih kamoraških frkolinov. Priprave za shod. Pripomnili smo že v včerajšnji številki, kako imeniten vtis mora napravljati na širšo javnost dejstvo, da se mora laško vodilno politično društvo kamoraška »Patria«, s svojimi shodi v Trstu skrivati za S 2 zborovalnega zakona in celo ob takih prilikah, kakor je manifestacija za laško univerzo v »samolaškem« Trstu, sklicevati shod, h kateremu imajo vstop samo povabljeni, ki se izkazujejo z vabili, izkaznicami. Menda jih je sram, da ne bi izvedela javnost, kakšni so tisti »možje«, ki zahajajo na take shode. In res, saj smo ! videli, ko je končal shod, da je bila ogro-! nma večina »zborovalcev« takole lf> do | 20 letnih frkolinov, torej ljudi, ki jim mno-! go bolj pristoja klic »mama, prosim kruli-; ka'<, kakor pa »abasso i s'ciavi!« j Policija je ukrenila obširne varnostne ' odredbe. V Carduccijcvi ulici je stal kordon pri kinematografu »Edison«, malo višje pri kavarni »Nuova York« drugi, zgoraj pri »voltih« tretji, četrti pa pri »Ponte della Fabra«. V ulici della Zonta je bil s kordonom zastražen vhod v ulico Valdirivo in Torre bianea, Vojašnična ulica j)a je bila zaprta pri preseku ulice Molili piccolo. Močneje zastraženi sta bili tudi ulici Coroneo in sv. Frančiška. Na dvorišču velike vojašnice je bil v rezervi še močan oddelek jiolicije peš iti na konjih, in kakor je bilo videti, je bilo pripravljeno tudi vojaštvo. Ko je bila ura poli 12 — shod je bil napovedan točno opoldne — je bila Stadio-nova ulica še precej prazna in pred gledališčem »Fenice«, kjer se jc imel vršiti shod, jc bilo zbranih le malo ljudi. Glavna masa je potem pritisnila z »Acqucdotta«. Kdo je govoril in kaj se jc govorilo na shodu, nam v celoti ni znano. Mislimo si pa lahko, da je bilo hujskanja takega in ' toliko, da so bili zborovalci razpaljeni, da j je mržnja do nas Slovanov kar izžarevala J iz njih, kar se je takoj jasno pokazalo, ko ; so prišli na ulico. Nekaj jm smo vendar | izvedeli od onega, kar se je govorilo na shodu, in prav to je najznačilnejše za o-{beležje tega shoda in zborovalcev. Klicali j so Italijo na pomoč za dosego italijanske J univerze v Trstu! Zaplenjeno. Zaplenjeno. Ali si je mogoče misliti kaj bolj abotno-predrznega od te zahteve, in ali se še znajde kak kratkovidnež, ki ne bi izpo-znal v tej zahtevi najčistejšega avstrijskega patrijotizma! Po shodil na ulici. — Sangulin vodja pretepače v. »Ahbasso 1 s'ciavi!« — Shod je trajal nepričakovano dolgo. Bilo je že skoraj dve, ko so začeli prihajati zborovalci na ulico, nekaj v Stadionovo ulico, nekaj pa v ulico sv. Frančiška. I ispočetka je bilo vse mirno. V Carduccijcvi ulici, od restavracije »Aurora« pa do kavarne »Nuova York« je bilo precej gledalcev, večinoma Slovencev, ki pa so bili čisto mirni. Kvečjemu je tupatam pripomnil svojemu tovarišu: »Glej, glej, sama mularija!« Kar se je zaslišala iz Stadiono-vc ulice izzivalna Legina himna, ki je dala povod nekim slovenskim mladeničem, ki so stali pred kavarno »Londra«, da so zapeli »Hej, Slovani«. Slovenska pesem je delovala na laško druhal kakor rdeč dežnik na bika, in kakor razdražen roj sršenov se je zagnala močna italijanska tolpa na čelu )c| glavni pretepač Sangulin z nekim svojim tovarišem z Revoltelle na Slovence. »Prove adesso cantar in s'ciavo, se ga corraggio!« — je zatulil Sangulin in ostala druhal je že začela dvigati palice. Slovenci, ki so videli, v kaki premoči jc laška druhal, so se začeli mirno umikati proti dolnjemu koncu ulice, a Sangulin in tovariš sta zakričala na vos glas: »A b b a s s o i s' c i a v i!«, kar je ostala tolpa seveda divje ponovila. Tako so Lahi zasledovali umikajoče se Slov ence vse do policijskega kordona. Pripomnimo naj še, da je Sangulin nosil desno roko — ranjeno po Sisgorejevem strelu — zataknjeno med jirsnc gumbe. Rana potemtakem ni bila bogzna kako nevarna. Sploh je bilo videti Sangulina z njegovim adjutantom ves čas demonstracij, kako Je pohajal od gruče do gruče kot nekak |><>-veljnik. »Evvlva P Italia« pred Italijanskim konzulatom. Ker se je ona mala skupina Slovencev unieknila proti Narodnemu domu in ui policija pustila nikogar več z Vojašnišl.ega .trga v Carduccijevo ulico, niso imeli laški I razgrajači nikakega pravega posla več. ! Vsa množica se je zgrnila nato v ulico i lorre bianea, kjer se nahaja Italijanski konzulat. Ker pa je ulico, kjer jo preseka ; ulica della Zonta, zapiral policijski kordon, se jc množica, ki je popolnoma izpolnila oni del ulice Torre bianea, ki jc med Carduccijevo ulico in ulico della Zonta, ustavila tamkaj ter hrepeneče, kakor Izraelci v obljubljeno deželo, gledala proti rdeče-belo-zelencmu drogu na italijanskem konzulatu ter zapela svojo Legino ; himno. Vmes so se pa čuli še bolj globoko iz srca prihajajoči klici: »Evvlva 1'ltalia!« | Ko je bilo to delo opravljeno, so se bo-rilci za »simbolo e baluardo d'italiaua« vrnili v Carduccijevo ulico, Tupatam so te izgube in najraje bi bil legel skupaj v grob s svojo drago pokojnico. Prijatelji pa so mu pojasnili, da je sedaj njegova najsvetejša dolžnost, da si ohrani življenje in ga posvečuje svojemu poluosirotelemu o-troku. Poizkušal je prenašati izgubo s krščansko vdanostjo in živeti le za svojo hčerko, ki je pod njegovim nadzorstvom vzraščala v krepko deklico, ki je bila s svojimi štirinajstimi letih prava slika in prilika svoje matere. Ker pa se je preveč bavil s Pavlinino vzgojo, je ob tem zanemarjal svojo trgovino. Njegov blagajnik, kateremu je izročil prokuro — imel ga je za zvestega in poštenega človeka -- je nekega dne izginil z vsemi vrednostnimi papirji in mu zapustil še veliko množino neodklonljivih izplačil. Videti je bilo, da je bankerot neizogiben. Tri dni in tri noči je delal brez počitka, da bi dobil jasno sliko o svojem položaju in si napravil načrt za bodočnost. Rezultat njegovega dela ni bil nikakor popolno- ma obupen. Prodati bi bilo treba hišo v mestu in neko posestvo na deželi, pa bi bil primankljaj pok rit. Pozneje je mogel računati s precejšnjo gotovostjo na dospetje nekaterih znatnih terjatev in je u-pal, da zopet lahko začne svojo trgovino in si pridobi za svojo hčerko novega imetja. Za trenutek pa jc potreboval svote petstotisoč frankov, da bi plačal menice, ki jih je izdal na njegovo ime njegov nezvesti, sleparski prokurist. Ko bi ostala neplačana tudi le ena teh menic, bi bil neizogibno izgubljen in bi ne mogel več računati na srečno jjrihodnjost. Brez obotavljanja je torej stopil k raznim bankirjem in trgovcem, s katerimi jc bil v kuj)čijskili zvezah. Toda glas o njegovih izgubah ga jc že prehitel in seveda obenem tudi podesetoril pravo izgubo. Prejšnji prijatelji in znanci so ga pitali s praznimi obljubami in niti eden mu ni odprl svoje blagajne. — Izgubljen sem, — je vzkliknil obupno. — Toda ne, saj imam brata. !3ogat je in mi gotovo ne odreče pomoči. | Sel je k njemu. Filip pa ga jc sprejel z zelo čmernim obrazom. — Kaj iščete tu? — ga je vprašal usor-no. — Filip, ali me ne poznaš več? Tvoj brat sem vendar. — Brata nimam več, in kdor se izdaja za mojega brata, ga smatram za lažnika. Odstranite se! Oeorge je padel na kolena pred njim. — Filip, ne zavrzi me v moji veliki stiski. Vkljub najinemu sporu sem te vendar vedno ljubil. Gre za rešitev mojega otroka. Za božjo voljo ne zavrzi me, kakor so storili drugi. — Ponavljani, da nimam več brata, in vam izjavljam, da ne morem storiti za vas )>rav ničesar in da tudi nočem storiti ničesar. Oeorge je zopet vstal in se je obrnil proti vratom. — Filip, — je dejal, — prosil bom boga, da te ne prekolne; toda verjemi mi, ta o-krutnost bo tvoja nesreča. (Dalje.) S»nin IT izvohali med množico kakega Slovencu, toda do kiikili pretepov ni prišlo. \ ideli smo, kako se je zgrnilo naenkrat kukili par sto ljudi okoli vhoda v kavarno Nu-ova \ork«, kamor se jim je umeknil najbrž kak nas človek. 1'rav tako je zopet vdrugič vse zavalovilo na drugo stran ulice. Slišali je bilo par klicev Ahbasso i s'ciavi . a potem kar naenkrat tek na vsv' strani. Napadenec je najbrž pokazal ianti-čem kako stvarco, s katero se ni igrati, ker napravlja pregloboke luknje v meso. Nato je zapela trobenta. Hej, kako so zaceli teči, kakor pes, če ga poliješ z vodo. Policijski kordoni so se začeli pomikati od vseli strani proti »voltom« . Par žvižgov je še bilo, zapeli so še enkrat svojo Lego in patrijo v rešetu , potem pa so se začeli izgubljati na Actiuedotto in druge sosednje ulice; v dolnje mesto ni mogel nihče, ker so bile vse ulice proti morju zaprte. Pritisnila je še policija na konjih in konec je bil laške univerzitetne komedije. Nemec tepen. Redarstvu, ki je bilo vse na nogah, kar ga šteje Trst, ni imelo posebnega opravka s posamezniki, vendar pa je nekaj mladičev, ki so bili le prevroči, za nekaj časa shranilo na hladno. Poudarjati pa moramo, da se je redarstvo napram laškim izzivalnim klicem »abbasso i s'ciavi«, ki so žalitev vsega našega slovenskega naroda, ponašalo zelo pasivno in da nI storilo niti najmanjšega koraka, da hi si bilo zagotovilo one izzivata in kričače! Med aretiranci se nahaja tudi 10-leten fantič, neki Oiuliano Rcbcc (po slovensko Rebek), ki je doma od neko«d, s Krasa zato tem hujši — Italijan. Fantič je brez posla in ga dobi sedaj za par tednov v nI. 1'igor. Zgodilo se je namreč, ko je bila že vsa stvar skoraj pri kraju, da je šel mimo kavarne Moncenisio« neki Jakob Unter-berger, trd Nemec, dijak rodom iz Ritz-doria na Nižjem Avstrijskem, in je vprašal, kaj se godi v Carduccijevi ulici, (lovori! je seveda nemški, ker drugega ne zna, in to je dalo povod italjanski sodr-gi, da ga je napadla in namlatila. Ko se jim je že umeknil izpod rok, pa je še skočil za njim oni zgoraj imenovani krašev-ski renjikolo in ga sunil v hrbet. V istem trenutku pa ga je že držal mož postave za vrat in ga odpeljal na policijo. —Kakor je torej videti, se je nemško-italijan-sko prijatclstvo in zavezništvo začelo tudi že dejanski utrjevati! Ko zaključujemo to poročilo, naj pripomnimo le še eno: Čudno se nam zdi, da italijanski voditelji, ki imajo menda vendar nekoliko več soli v glavi kot pa ona njihova poulična drulial, ne uvidevajo, kako si Lahi s takimi sramotnimi nastopi in takimi pobalinskimi izgredi edino le kompromitirajo svojo itak na silno slabili nogah stoječo »kulturno« zahtevo po laški univerzi. Po takih nastopih, po takih izgredih, po takih nesramnih žalitvah tiso-čev in tisočev slovanskega tržaškega prebivalstva, pred katerim morajo celo svoje shode skrivati za svoje »tessere«, ne glede na ono predrznost z laškim ministrom in malikovanje pred zastavnim drogom laškega konzulata — po vsem tem naj bi jim še dala avstrijska vlada laško univerzo v Trst! Ne, če je še kaj pameti, kaj razsodnosti tam gori, je to izključeno! V Trstu je prostora kvečjemu le za državno poboljševalnico laške mazzl-nijansko-kainorlstičnc poulične sodrge, ne pa za laško vseučilišče! Politična zgodovina slovenskega naroda. Prednvnl drž. poslancc dr. Oioknr R y b A f v znvodti za politične vede v Pragi dne 28. februarja 1914. Slovenci so videli tedaj na eni strani Nemce, zastopnike centralizma, svoje najhujše narodne nasprotnike, na drugi strani Cehe in Poljake, zastopnike fuderalizma, svoje brate po krvi in jeziku, ki so ravno tako kakor oni trpeli pod krutim nemškim bičem. Ni torej čudo, da so se Slovenci deloma iz oportunizma, da namreč ne ostanejo o-samljeni, deloma iz čuta slovanske solidarnosti pridružili federalistom in sprejeli federalistični program. Oportunistično stališče je vidno iz peticije, ki jo je 1. 1861 dr. Toman izročil Schmerlingu in ki je obsegala tedanji slovenski politični program. V tej peticiji, ki je nosila I9.3N6 podpisov, se zahteva ravnopravnost slovenščine v šoli in uradu, v državnopravnom oziru pa edino in mogočno Avstrijo, a odločne zahteve po zedi-njeni Sloveniji se izraža le na koncu prošnja, naj bi minister uvaževal, ali bi se ne dala enakopravnost lažje iu ceneje doseči, ako bi se slovenske dežele spojile v eno upravno kronovino. Proti temu oportunističnemu stališču jc odločno nastopal koroški duhovnik, Matija Majar, ki je v »Novicah« 1,3. marca 1801. I. izvajal, da nikakor ne smemo odstopiti od zahteve iz 1. 1848. po zedinjeni Sloveniji. ..M»lNoS'1* št. .'0 V Tr-ui, »ine 23 marca 1^14. > Ta opomin je bil brezuspešen. Slovenski politiki so se sešli I. I,S(>5. v Mariboru in sestavili program, ki je bil kompromis med historičnim iu narodnim stališčem. Ohranijo naj se stare kronovine, a v kro-jrmvinah z mešanim prebivalstvom naj se napravijo narodne kurije. Za skupne stvari nekdanjega ilirskega kraljestva in vojvodine štajerske naj se ustanovi skupen zbor, a narodne potrebe Slovencev naj zastopa narodni zbor, ki naj bo sestavljen iz poslancev slovenskih narodnih Kuri]. V | državni zbor pa naj volijo odposlance deželni zbori. No, kmalu so začeli dvomiti o koristnosti tega programa. 7x naslednje leto je Vošnjak priporočal združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov na podlagi naravnega prava, a Luka Svetce, je o škodljivosti historičnega prinosa za Slovence napisal besede, ki veljajo morda še danes: j »Jaz historičnemu primerju pripisujem i krivico, da Slovani nimamo skupnega pro-! grama, pa mislim, da ga niti ne dobimo, (dokler se borno na hitrostjo ozirali. Mi ! hočemo živeti, razvijati se in napredovali; to je naše historično pravo, naše pra-j vo od veka in potem pravi: »Dajmo historiji in njenim izročilom slovo in oprimlmo j se odločno narodne ideje«, j Proti temu programu pa so nastopali ta-Jkrat odločujoči slovenski politiki: dr. Blci-! \veis, dr. Toman iu dr. Costa, postavivši ! se zopet na oportunistično stališče. m „COLOMBO" TRST ulico Ccmpanile sten. 13 (Vogal Trsa Ponterasso). Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-toni. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi • hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EDOARDO COLOMBO, laatnlfc. Znamka ,DIANA' ^ItoMBa roKiwlcirr ---se dobi samo rr— o spttlleSnl prodojclnltl (D.Heumonn TRST - CORSO 13 - TRST Prvovrstna tovarna z eektrlftnlm obratom testenine Iz pristnih jajc 6. ROSTIROLLA ulica G. Galllna it. 4. Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc, — Kozarici, obročki, inukeroni itd. ——— Specijaliteta: hlebčki. . P. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče da se prepriča o »nagi. ( Posledice nejasnega in neenotnega na-i rodnega programa niso izostale. Kakor jc I. 1N4N. Slovence zalotilo nepripravljene, tako se jim je zgodilo tudi 1. 1867. I Slovenski politiki so kolebali med češko .državnopravno politiko protesta in abstinence in skrajnim oportunizmom in slov. državni poslanci so bili pri glasovanju o ; dualizmu razdeljeni pro in contra. Nekateri so celo v debati ostro govorili proti dualizmu, a pri glasovanju so šli z vlado. Ta konfuznost in omahljivost sta naposled izzvali odpor. Proti konservativnim Iilci\veisovim »Novicam«, ki so skušale braniti postopanje slovenskih poslancev v vprašanju dualizma, je ustanovila štajerska slovenska inteligencija I. 18GH. politični list »Slovenski Narod«, ki jc stal na odločno narodnem stališču in je v verskem oziru zastopal svobodnejše ideje. S tem so bil podani prvi začetki za domači prepir, za strankarstvo. Dr. Bleiwei-sovc pristaše oficijelne slovenske konservativne politike so imenovali »stare«, a napredne elemente »mlade«, ali po češkem vzorcu »Mladoslovence«. Tudi zahtevo po zedinjeni Sloveniji so »mladi« obnovili. Cim je dccemberska konstitucija s svojo zborovalno svobodo stopila v veljavo, so začeli Slovenci zopet po češkem vzorcu sklicevati »tabore«. Po vseh slovenskih pokrajinah so se prirejali tabori, na katerih se jc zbiralo na tisoče in tisoče slovenskega ljudstva. Tabori so močno vplivali ua probujanje narodne zavesti. Zahtevo po zedinjeni Sloveniji, ki je bila prej le postulat nekaterih inteligentov, se jc širila med priprostim ljudstvom iu je vslcd tega našla pot celo v zakonodajne korporacije. Pod pritiskom tega gibanja se v adresi kranjskega deželnega zbora iz I. 1870., pod Potockim, poudarja zahteva po združitvi vseh pokrajin, koder prebiva slovenski narod. Ko jc prešla doba taborov, se je tudi kmalu zopet zapostavila ta kardinalna točka slovenskega narodnega programa. Razvnemal pa se je vedno bolj strankarski prepir; boj med »starimi« in »mladimi« je besnel na Kranjskem, Stajarskem in na Goriškem. (llasilo »mladih«, »Slovenski Narod« se je I. 1872. preselilo iz Maribora v Ljubljano in jc začel od I. 187.?. naprej izhajati vsak dan. Na Goriškem so si »mladi« že I. 1871. ustanovili list »Sočo«. Stališče starih so zastopale dr. Blei\vei-sovc »Novice« v Ljubljani in »Slovanski Gospodar« na Stajarskem. Duhovnikom pa so bili ti listi premalo odločni v boju proti »mladim« in zato so si ustanovili I. 1872. na Goriškem list »Glas« in v Ljubljani I. 1873. list »Slovenec«, ki jc danes glavno glasilo slovenske ljudske stranke. Velikih načelnih razlik pravzaprav ni bilo med obema strankama. »Mladi« so bili siccr po večini svobodo-miselci in kot taki nasprotni klerikalne politike, no, proti veri incerkvi niso nastopali; saj sta bila med najbolj vnetimi voditelji te stranke dva duhovnika: Davorin Trstenjak in Božidar Raič. A tudi »stari«, akoravno so se naslanjali največ na duhovščino in so postavili vero za prvo točko svojega programa, niso bili strogo klerikalna stranka. Opozicija »mladih« je bila v glavnem naperjena proti oportunizmu »starih« v narodnih stvareh in proti prekonservativni politiki v političnih vprašanjih. Dočim so mladi n postavili narodnost na prvo mesto in se v boju za njo opirali na naravno pravo naroda do obstanka in razvoja, podrejali so »stari« narodnost verskim interesom iu iskali zaslombc pri G08TILNA Mm Pampel tfoldoni in na istom trgu na nakajajefe 3 * toplo priporom jjppj ^^ ')lo7anikrmu obfiiri-»t?u eh oblon ohisk. Pran Mirta**. Dr. PECMK Dr PETSCHNIOO) TRST, IIIA S. UTERINA STEO. 1. Zdravnik m notranje (splošne) bolesni. 8 — 9 in 2—3 ln Speeljalht m kolu« U ▼od ne (spolne) bolesni: 117,-1 in 7—7l/, čevlji brez Šivanja in žebljev sea AGO tolsto dolmatlnsKisa vina ^ l«tai pvidtUk b JESEVIO pri Oaife Filip Ivanišević, Trst kalita Valdlrlvt 17. Taltifoa 14 ». - Pr«4a|a m 4r«bno In aa M - GOSTUJTE: „Ali' Adrit", allaa Miw» lu*. II la goatUaa-Baffa, PUua Glanepptna lt«T. 1, T k»t«cik la« W svoja vina prva vrata* ImSuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev, 12. Izvršuje tudi vuako drugo naroČilo točno in etno, — Na zahtevo pride tuđi po na- roiila izven mesti«. r "fi wia?SMf.? Prodajalna jestvin.kolo-nijalij in delikates Ualenfin Lussin Trst, al. del Bosco 22 Zaloga olja, kisla, mili, žita, moke in otrobov. rn ?!•*• TI ep 01 p* tojum« ■ #fN *Q •«p*|eJ«4 i op Mpa|odpaiđ f pa «*?« »to •«r«fl - •mm m •<*na •( - W n°J a «$»fkjdHA 'MyBp •«?uMajd apafl RMapata tl!Vu«i|«i •fb«MHop '•Aipitf aAttfftoio* tud osojna« 'f«A po »fa*^*)* — t(«fni ffcafuid o)hia vftgodpo aj ®fnt*P4I UP!« o^N •?» •k <** 'SNA • •t|3«ouo;af o| n*ini «(*(| 11 *n *t tuuatVD «[l»p »91!» 'itll »mm 11 pa mn«a|iiMv»4i - |4GA|t |S|{«|0A A -«ttiVt|d BU|P> U| bajJ _I_L_ Ford 16-20 HP Novi modeli 1013 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje ceni 4-5 aedelev K 4800 ; 2 aedel« K 4300. Lnudale-6 srdele? K 6300. Popolna oprava Oapoto a it rac-Hkiaii tavi aiiuii, atcklo, pet aretilk, generat >r ta aceli* ; leriU plin, rog, kilomet raki Stevnik in hitromer. : Cene veljajo tn \oee prosto voiolne in eolnlne v Trata, ANTON SKERL, sodnijski is^edeneo Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Oarage: Via dei Bacchl x8. Telefon 8847. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. hiranje zobov brei " vsake bolečine : Dr, i. Germžk V. Tuscher jclcrdravnik koncea. sobni tehnik TRST •• ■*uca cen« CaM»rma ftt. IS, II. nadet Nova slovenska čevljarnica [ANTONA JAVERMIvAI v Trstu, u'ica Fameto 33 Sprejemajo se naroČila po meri za vsako-vrstne oblike, tako amerik, an/?leđko in druge. Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO. LfEDffIN zai°9a 0,*a ,eslha in mila> Trst*uI'Sette Fontanel2 IS IlKlIIII Najfinije namizno ol|e, prlporofljlvo za one, ki trpe na P *Kllir¥ll trVri* Ztlodcu. • Steklenica pol litra kron 1>60, tnm Zaloga izgotovljcmh oblek U ( Velika izbera oblek za gospode In detke, tukenj, povrlnlkov vieh kakovosti. L i H;,ecijaliieU v veznji. ,olueueg„ biagt< _J M NA OBROKE ln tndl proti takojšnjemu pla-■II -_ čilu Ceno najsmemejfte. H ADOLF KOSTOIilS l I TRST, ULICA SAN tflOVANfll i6, 1. NADSIUOPJE | J SkUdlifle »> nihaja v ^ a. TrOflUfj I Peki I Draif P™!}1 IKS8 Jn„venske towrne đfož-M ^ nauou« sloves. Narodnjak liguvu. ruu. naročajte pri domači tvrdkl, ki Oam postreže po kookureninlli cenah. j. j. SUBJUI, Trst »JSJTU V Trstu dne 2.1 m i tvi 11)14 „EDINOST* St. iti. Stran III. fevdalcih in avtonomistih. Mladi , zlasti zavarovanimi nameščenci in njihovimi dr. Razlag, so se izrekli proti fundamen- službodajalci veliko število slovenskih in talnim člankom, dočirn so se »stari« pri- srbohrvatskih udeležencev, je vendar družili državnopravni stranki iti delovali odbor deželnega urada tržaškega sestavka vpliv cerkve v državnem življenju. Ijen tako, da ni med 11 odborniki sploh \ tem sporu med »starimi« in »mladimi« nobenega Slovana. Slovenski in srhohr-jgralo je neko vlogo tudi nasprotje med vatski narod jc pri upravi tako važnega kmetskim prebivalstvom in mesti. javnega zavoda na svojih lastnih tleh Meščanstvo je bilo več ali manj vdano brez vsakega vpliva, modernim liberalnim idejam in je, ker je In vendar je mogoče vsaj deloma iz-videlo, da se oficijelna slov. politika iden- premeniti te za nas tako žalostne razme-tiiicira s cerkvenimi interesi, simpatizira- re. Treba je le naše skupne volje, izraže-/ lo z nemško liberalno stranko. ne v pravilni obliki in v pravem času,] a--treba nastwP'1' I11"' volitvah za glavni Izlet U Dlhnnllfl zbor tržaškega deželnega urada z enot- ¥ NiuuilljUi no> sklJpno kandidatno ,j8t0 Ko tem izvedel, ,da pojdem v Alba- Ta prilika se nam nudi sedaj, ko so raz-nijo, sem bil ve«el, da bora videl tiste pisane znamenite kraje, koder bo teklo nam; volitev odposlancev za glavni zbor, Avstrijcem kar v grlo med in mleko, ali čigar sestava bo odločilna za upravo za-tudi ž*losten, »trija vse za .. „ iItMU „,- pri. ^^ v zavesti, da razdaja Av- voda v nadaljnih petih letih. Z ozirom na te Albance, a nam ne ori- VIJ*n0St ^ volitev le Podpisani volilni ,bor scstavil narodno kandidatno listo z «1 nam ne pri vošči niti kruha. S tistim den irjcm, ki ga je vrgla in ga Se vrže v nenasitna albanska Zrela, bi lahko zadovoljila svoje na« rode, n. pr. na« Jug oslovane, in bi si napravila boljšo trdnjavo, kakor deset ški-pctar.kih držav. Pripluli smo srečno v Drač, Že na a skupini službodajalcev in nameščencev vseli volilnih kategorij. Člani pokojninskega zavoda, nameščenci In službodajalci! Glasujte vsi za kandidate, ki Vam jih predlagamo, vsako cepljenje glasov ško- ............. f ^ iio dujc; priporočamo Vam pa, da glasovnic orvi Ddoled mi ni »."rf.TTi. t i " ne Izpolnite sami, ampak da jih nepoplsa- prvi pdgled mi m ugajala ta dežela, Tako ne |n neza|epljcne v posebnih ovojih vpo- mrka, pusta, malo obljudena — in na §|jete nam, in sicer na naslov: Dr. Ed- v»eh koncih zastražena z vsebarvnimi uni- vard Slavlk, odvetnik In deželni poslanec farmami, da sera se kesal, da sem zaSel v Trstu. Podpisani odbor prevzame pra- v to razbojniško gnezdo. Ker sem bil oa Yi,no >?Poln!tev glasovnic in jnjih pravo- in i, ► i j . , . i časno izročitev volilni komisiji. že tam sem hotel vendar natančneje pre-i G,asovnice na) se nam vpošljejo brez gledati obuti te obljubljene dežele. Našli vsakega odloga, kajti volitve se vršilo že »mo nekega učitelja, ki je Študiral v Av- 29. marca t. I. striji in lomil za silo nemSČino. Pripravil' nam je vsakemu kljuie, kakor smo izve- j deli pozneje, Štirikrat dražje, kakor da bi; jih bili sami najeli, in Sli srao proti Ti- j rani, Pot grozna, razrita, samo debelo, kamenje, kakor da bi jo mahnili kar črez 1 Kras. Šli smo po onih krajih, kjer L BeilRnnjIn zilogo pohlStuo In topecurl] Paolo i*kiHi\\ivtlu Trst ulica Stadion it 6 mita tfednlHCa Fenlce). jj> Itojfiolj usoden ulr za noKupouanle bodisi slede ten II Kakor tudi mmll Kolosalni m. - Telef. 22-85 ^=■01 SO i Narodni volilni odbor v Trstu. Imena kandidatov priobčimo jutri. čiomača vesti Naročnikom h pri|atal|em rEdinosti" mo- remo danes javiti gotovo že zl.iv.iaj težko prišli Srbi do morja. Tu amo videli Prićakovano vtst. da » dnemme- kakSne napore so prenesli ti junaSkl. *eca aprlla -E1lno»tM izhaiati v znat"o P°-Srbi. I večani obliki. Obenem je pa tudi poikrb- Ob poti je bila neka hiSa, Se ne do- jljeno» da bo tuđl gk>de mnogostranosti zidana, NaS vodnik je mislil, da smo tako gradiva od&ovariala vaera 8/ojih omejeni, kakor Albanci, ali pa tudi»čitate,iev- Tiskarna je popolnoma preure- JNemci, pa nam je rekel, da so to hiSoljena' Ult 'C b° *tavl1 Vea 8 ,tlvnimi *troil» razdejali Srbi. Ali ko »cm mu pokazal; ti,kal pa na rcUcij,kera slr°iu» prl čemcr jaz, da hiSa sploh ni bila Se dozidana, da ,tudi odpade nevšečnost, da je ni Se imela niti oken, ne vrat, je oraolk- ! bil° treba IUt Sde razrc""ati. će J* ■««» nil in me .repo pogledal. Najraje bi me !P° VeC prilog U k'r je *,avn01 zlaati za bil prebodel z očmi. V T,rani srao ,e !T"1: čitat;,ji *a boJo rac,&U d,bivati že mald pogostili, pa tako, da bog pomagaj. V Ugodnejših jutranjih urah. Uredništvo Oni učitelj pa je vedno zabavljal čm ^ bosta zastavijala^se svoje moči __" J ^ Um Itn* Mtl4.1 AlSntnl a4 fes« tflnM MJ Srbe; videlo ss mu je, da je res vzgojen v Avstriji. da bo list nudii čitateljst/u vse, kar se pričakuje od modernega, zahtevani časa Moji tovariSi bi bili radi imeli turStvo dr2avne žeh inice v Tr,tu' Podrobni meščencev, ki je stopilo v veljavo s 1. ja- podatki ao razviden iz ene prihodnjih 5t- nuarjem 1909, se izvršuje za Dalmacijo, vilk časopise" „Osservatire Triestino", Kranjsko in Primorsko po deželnem ura- .Avvisatore Daimdto" in „Luibacher Zei- du pokojninskega zavoda v Trstu. Dasi- t « ravno pa je prebivalstvo teh dežel po J4 ' . , . . . M . ... , . ogromni večini slovenske in srbohrvat- Trflovcl Jostvlnčarjl so nujno vabljeni, da ske narodnosti in dasiravno je tudi med se danes, dne 23, t. m,, ob 8.30 gotovo TRST, ul. Acquedotto 36 nasproti gledalid^a 1'olitcamn Itossftti Vsak dan od 3 pcp. dj 9 ll pol zv. ZADNJI TEDEN S i 1 EMILiSA Dve sestri rojeni z združeno glavo. — Največji pojav sveta —— BSBA Živa Šestnajstletna punCks • MajmanjSe IlojeSko bitje, M tehta 7 kg In meri v visokosti 63 centm. Zadnji ostanek plemtna nSTlC. I. razred 50 vin , II. razred 110 vin. vojaki in otroci: I. razred 20 vin., II. razred 10 vin. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7* Priznano nolbolKo In n;Mia kuhinja. Pristna dometa In tojo vina. 1(3: Napredek vede Najenergičnejše in gotovo se zdravi Hifilis s nvetovnim sredstvom ■i Jorabin Casito ■ Stotine zdravniških potrdil |> »trjujo, da se urotralna z .ženja, prostntitiH, urotritis in mehurn! IrlfettffAftl f Sftllo katarji korenito zdravijo s ■Wilt|«ti «00110« Konfeti CAHIIjK urejajo uriniranje, ne da bi bilo truba rabiti zelo nevarnih cevk (Šiling.-), popolnoma odpravljajo in ublužujejo peSenjo in pogosto uriniranjo; edini korenito ozdravijo uretralna /otenja (pro^tntitn, nretritis, cistitii, rac-harne kstsirje, kamon, nesposobnost za zadržavanju urin«,sluzasto tokove itd. — Škat'ja konfntiiev Casilo K 4—. IOKUBIN GASILE, najboljše protisifilitično in poživljajoče kriftislilno sredstvo, ki so uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, imp>tenci, kostoboli, Uhiaa, vnetja žlez. poltniin madežem, izgabi semena, polacijam, 8|.ormatorojff steriliteti, novrasteniji, energičen razkrojevalec urinovo kisoline itd. — Steklenici Jorubina Casilo K 3 50. Vbrize:anec CASILK zdravi beli tok, akutno in kronično katarje, vaginitK are* tritin endometritis, vnetjo iu izpad muternice itd Steklenica vbrizganca CanIIo K 350. Kdor želi večjih poj isnil, tiskov i t itd., tuj naslovi doniš na lekarno Ll.OVD za g, Casile Ttst. ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinulni iždelkieCASILE so prodajiijo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trsta Lekarna I^o yd, V. dll'orologio I. Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N Csslls • CASILE« UVIER« 01CNIAIA alf NAPOLI razočaranje 1 Ne drugi dan, ne tretji. nelli,ta' raarsikdo raie »egel po kakem dru. četrti ni bilo ne učitelja ne denarja. Na.j&em H,tu' iz katcre«a >e ie raoKc! boli«: pravil je prav po albansko! Peti dan smo Poučiti 0 dnevnih do8rodkih. kakor Pa 1 bili slučajno z: rani v nekem • hotelu. B il neP°P0,n® .Edino»ti-i tod» »eda)» ko b®l so tudi neki avstrijski oficirji in uradniki. na5 list prihajal v svet' nuieC v,t» ćesarj kakor tudi neki albanski škof in pa - zahteva na5e oWin»tvo od »vojega.'glasila, naš znanec učitelj. Ko nas je zagledal, pa uPamo' da vrrtl'i° v okrilJe -^i"0*! sem mislil, da omedli. Ko so ga moji to- ,li' v" nJcni bivSi naročniki in čitatelji» variši vpraSali po denarju, je Sel k dotič- temveč Pr'vedei° 1 "boi tudi novih. Cena j --nemu škofu in si izposodil, da je vrnil listu 0,tane PoveCaniu enaka- kakor .— mojim tovarišem dolžno avoto. * bila doileJ' Vll,^evali ne boroo li,U Kaj bi Se opisoval o tej škipetarski ikoraur 5 p°SljCrao «a pač pottm' ko izide deželi ? Ne izplača »e. Povedal sem parfv poveCam obliki- tera in onirn na °?,ed; primtrov, da bodo vedeli tudi moji ro-'£e jira bo Ugaja,» na* si obur2e kot jaki, kakšen je albanski značaj. , dobrega prijatelja in svetovalca v hiSi; če Gori sem omenil, da je naš vodnik-')im Pa ne Ugaja ' naj ga nara pa vrnt:J0' učitelj alabo govoril o Srbih. On je go-,Ne borao udarjali veliki boben reklame, voril tako; ker je bil vzgojen v Avstriji; pač Pa le izra2lU 2;ljo» naj bi z na5ira preprosti narod pa je čudno hvalil Srbe. itora nahaial tudi njc&ov proffram čira Govoril sem z nekaterimi domačini, kateri da,ie tcm več P'iznania med "lovenskim, bo Se precej dobro govorili italijansko; in narodom in naJ bl nie&ovo ~ .V ti niso mogli prehvaliti Srbov, njihovega edino,ti je močI" - zadobival° v naSera junaStva in dobrote. , narodu čira dalje tim širšo veljavo. - Ob.1 Prišli so kakor sen in odSli so kakor enem pa )avliamo na8crau občinstvu, kise TOVARNA i «i * r*' fV'.*^ ? s-—-J . • ROflLEHflX InS, LOOOVIK P1JCHER Ulica Mo/erl VI TRST-BOJAN -- TELEFON 29-14 ===== Izdeluje jeklene kakor tudi lesene ROULEAVX Ima v sslofl vie potreblčlne ss lesene Is ie-lesne KOI LE M X. Delo solidno. Velika zaloga OLJA | FftflH COSTflNTlHl Trtt — ulica 8. Lazzaro št 15 — 7r8t blizu cerkve Sr. Antona Novega l/elik izbor namiznega olja od 88 stof. liter naprej. I iprej. I Zahtevajte «Kolinsko cikorijo»! HBSBBflD Trfetoa Ker. 1974. R. Gašper i ni, Trst iptdSUP Vta Cconomo It 10. Prevozno podjetje —■ Sprejtni raiwhi|ifl)i vuktgakell Mija li altiic, tetavlja u tea. rollLJATVE, POTEGA KOVĆUOV. NAJUGODNEJŠI CENI. Zaistopitvo tfrlki MOeu«nt(> Tovara* vmeai* .FarUamđ" r MJfts. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURFNCR RSBBIRI iiifircii udeleže važnega posvetovanja v prostor.h Trgovskega izohraževalno/i tir .>.•/ •. Portret »t g. Quck je, vrnivSi »c U M • nakovega, zopet ra;r-t iv.l j*r: t r!V.i M h larzi-Scholian v n'ic' Vnovn p <-v:;h novih portretov, med njimi t vrl mu našemu rojaku, ki se ni, kakor drugi »to-' vt-mki umttuki »traSil Tnta ter po-jbno1 , , .. ......... - ___,, ..„„.,< 'z Kobarida. Velika električna naprava rad. tega za>lu*, moralne podpore v*ega m( ^ kj jc b||a y ^ ^^ trždikiga ilovaustva. omenjena, začne prav kmalu delati, ker so tozadevne pogodbe s posestniki, ki imajo svoje zemljišča ob Soči, kakor tudi pogodba z občino Drežnica ži sklenjene. To bo Popoldanska predstava je včeraj odpadla, velikansko delo, pri katerem bodo imeli Zvečer 10 igrali „Na v i han ct«. veselo ' Wc. najsibod(> tk'lavci ali trgovci obilo zaslužka! fclektrič'M tok se bo pora- — V počeščenja sp^.ninu pok. Klene Sankovič daruje Franjo Lokar, k"r s-"1 ni mogel uJeležti p"g - i- /t iocol«.j « tr* š'-:i vrt''c K in*—. I) r:ir hrani mra' v Za rrmško poduinlco CML> se jr: na r*lo na i'or».\in u ju. .1 ih \ t j. t ■ š C' na Dunaju 27 K ; va oihodnio hr/itkih dijakov iz Trst', ki au j? vr<; i-i v bivfii Sok'liki dvor.»ni 52 K; r.a prot'.-stri rn ahorfu v sredo zvečer je nabrala g. i B • R .zbornik K 46" 18. Fotografa atHhDa: Anion« .leiHtfn o> Mt v : Trst, u! delle 1'ost* 10; Goret, Goapoak* «444 Vefck' iz Goriška ulii-s 7.__ Sv. Jak občani! ^oS^K S" romo žtv. 17 — BHATA EOSlfl.__172 meblovana noha s Ift. inarcemTul, fommorciale Bt. 11, in. r ailstropje. Iloljuncu so odihi O da se Gostilna štev. 7. jasnili daje Pekarna V. v najem. Po-C, Gheca 2f>4 Slovenko gledališki so igrali „N a v i h a n c t", igro, ki je vzbujala mnogo prav pri*rčnega •meha. Igra sama na sebi ni bogzna kako apretno zgrajena — pr o dejanje jc pr»v robro, kar se pa o ost..lih dreh obnolutno no more reči — a vendar dosega prav dober uspeh, če se igra gladko. Stioči se §e proti koncu že preci j čutdj „plavanje*, »plešno pa se je igralo dobro in gre zlasti igralcu glavne uloge nad 11 ni'ja gosp. GradiSu st. vsi čiis »nul v ge, Dri-gutinovičev;. lrije parčki, G (rva zija, Protazija in Anastazija ter nji- Velika zaloga papirja za ovitke papirnatih vreCic la.-tne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Ceno zmerne. — G ASTON K DOLl-NA H, Trst. Via doi Gel*i 10, Telef. 27-H1. 261 Malftfni H O £ alf iščo službe bodisi "v Tati Izlili UObCK trgovini aR v pisarni.-Naslov: Fran Pemarčič, Sv. Marija Magdalena Zg. fitev. 206. 2G0 le soba ln sobica • brano v 40, polunadttropje, vrata 2. ul. Baechetto 171 bljal za razsvetljavo ka!;ir tudi kot gonil- j na moč v tovarnah in bo napeljan do Pule. Odda Razsvetljavo bodo lahko dobivali tudi tr- j gi in vasi v Soški dolini in bo menda jako RanAflilrt Qiih»n Triit- uL Po'zo 8tev-poceni. Naši napredni Kobaridci so se ne-' JJ®' » ,Sv. Jakob) pripo- ________,.,. , . . • . rora cenifncmu občinstva svrjo pekarno in sla- kol ko prenaglili, ker so SI nabavili lastno bičamo Večkrat na dan «vcž krJh. Sp.ejimajo elektrarno pri »treh miinih«. Ideja sicer Ili se peciva TBoh vrst; vino in likerji T steklenicah, bila slaba, ko bi se dobilo bolj po ceni, tO- Postrežba tndi na dom. 2108 da inženir Uhlir iz Ljubljane, ki je uvel to 9 7f mliič^am ^ kmetijo nu električno napravo, stavlja sedaj občini ... T _ prodaj aH v na- OMiujunje In prlhDlonle ulokoo od I. oklobr« naprej. j9mI za prihod, oziroma odhod so na." s njeni jo areJnje-cvropakem ffasn. C. kr. državna železnica, Odhod iz Trsta (Ca cap o Marzio). f> (Ki ft Uerpelje, Pula in med^staje. "> 10 O do Gorico in mediiosthje (AjdovSčina). .» ."»o M do Poreča in medpostfije. .' 85 O Herptflje-Divača-Ljabljjiria-Dunaj in medp. 7.4"» H Gorica, | AjdovSSinal, Jesenice-Celoveo Dunaj-Praga-Dećin- Beljak-llerlin- Monakovo in modpustaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-I^jnbljaaa- Beljak-Dunaj in medpostaje, 9.10 O II: " - " 9.15 12 49 ljuna-Beljak-Čelovec in medpostaje. it.lo NI do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak Celovec-Dun^j. 4.43 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pola in meapost«ye. e.OO B (Taroki ekspres) Gorica-Jesenice-I^abUaos« Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7 IIB M le do Buj in medpostaje. T aH O do Gorice in medp. (AjdovSčina). MM O Herpelje (Divača- Ljubljana-Dnnaj) Pola in medpostaje. A40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlb), i-Praga-Dečin. Izborno druž co je i Povelike zahteve. Po mnenju strokovnja-1jMn- Naalov pri "!tficga 1Ma- fkov bi bila vredna ta naprava do 50.000) 262 K. — Naši občinski očetje naj torej skrbe, da jo zopet ne zavozijo, da ne bo občina soba 7. 1 ali dvema posteljama odda se s 1, aprilom v sredini mesta. Ul. San Zaccaria Stev. 4, I. nadst. 271 tiovl oboževalci (ga. Mitrovićeva in gci. pri tem trpela. Ako že ne bo mogoče ku- LflliS mfthfAVdna odertof Trst, ulica Carerma li tik Ljubljanske kred it,e banka Matulje K 10 —, buffet K |ayo Vdelano obleke na ogled, Solidno delo. iiŽl!" izdeluje unlfoim« oseh wst.:: Skupaj K 2034 — Priporoč« m sIhv. občinstvu za obilen obisk Nadalje so darovali (10. iskaz): Milenn j ^ m mr r ki *. ■ A Rohrmann, Trst K 2 - Ivan Grbec, Ške-! 11 | j ^ J^j | | denj K 2 —, Franjo Schuiutz. c. kr. postni tmm m " m"m kontrolor K 4—, Fran Mahne K 2 —,] Vitek Josip, inspektor c. kr, drž. zel K 6--, Jakob Dekleva K 4 -, Leopold Zgur. trgovec K 6—, Gino Pesso K 4'—, Karel Čeh, c. kr. poštni asistdnt K 2 —, dr. Iv. I^mut K 4 -, R. Luxa, Trst K 2 -, Silvester Rode, učitelj, Sv. ivan K 2 —, Dr. Zdenko Margreiter, Test K 10—, Kari Hpno prve vrsfe v kosih, prahu in upaštno se dobiva pri Uzoici "naTažiio apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo Nabrežina po jako nizki ceni. Apnenica J, WiLD, Nubreiina-Šempolaj Ve!ika zaloga gramofonov Trst, — ulic« Barrlera vecchla 19 Kovaeič Sv. Ivan K fr—, Eme* Vodo-:«« 2 50 S5fuCUC j, Bazovica K 2-, Vasilij Mirit K +•-, Ema Campa, Trst K io-.' l:i ra "h! « * ti 1 i! t IV L* »< A Iai« Ma AH/« ■■ m a m ■« Ve dao v ia!ogi veilka Lber h inhrraUkUi ploS^ Vedr o bol/Se vrstrt. obroke. ZobotehnUnl ambulatoril •—, Josipina Posega, učiteljica, Prosek K 2 -, Alojz Peric, Ročinj K 2 —, dr. Miloš Drobnjakuvič K 2 —, dr. Ivan Majerle K 2—, Anton Cingerli, c. kr. carinski rev. K 2 - lurii llešič uradnik juž. zel. K Posebni zavod za umetne zobe brez ustne 2 - Dr Ljudevit Okovic, c. kr. pror., plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in j Trst K 1*0"——, Štefan Ferluga, Konkonelj porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav- j K 2 -, Fran Strekelj, Trst K 6 -, Marija nanje krivo rastočih zob Zmerne cene. j Uumplik, učiteljica K 4 -, Anton Marte- Sprejema od 9 do 1 111 od 3 do G popoldne, j rZt Ka£-f itoira velika tr^ouini u Sežani. 8—, Slava Pahor, Bazovica K 4 -, Ivan Cenjenemu občinstvu v 8 ž;vm in okolici1 Vrhovnik, župnik trnovski, Ljubljana K nazuanjnm, da sem odprl v Sežani liStv, 6-30, dr. I« o Reja, zdravnik, Bazovica K pri glavni cesti blizu cerkve 4 —, Jakob Klemene K 20—, Klenicnt " " ' ' Forcessin K 4 —^ Cdestin Sirk, trgovec lepi, zdravi, ledllnl In semenski najboljše vrste, razpošilja vedno v vsakteri množini ter najceneje trgovska tvrdka J. KUSLAN - KRANJI (KRAIHBIIRO) RSzS^S Mili O flernelie, (Roviiy), Pula in medpostaj«, M le uo lJuj in medpostaje. O Gorica (Ajdovščina) .lesenice-Trbiž-Ijab- Celovec-Duniy-tiinec-lUUO Gorica, Jesenice, Beljak, I nomosl, Vo nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in pramiklb 1 >95 O Herpelje-Divača. 3 'JO O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja, Solnogradm, Celovca, Momkova, tnomosta, Bolcana, Beljaka, ijnbljan* Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelja). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz B^j (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draidan, Linca, Dunaja, Os-lovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine), 9.25 O Iz Pule (Ilovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorico in tnedpostaj. 11.25 B (Tur&ld ekspres) iz Pariza-Monakova-Ot- lovcu-Dunoja-Linca-Jescnic-Gorice. lltlO M lz Poreča in medposti^. 2.00 I.47 <193 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub- »ane, Jesenic, Gorice. Iz Pule, Iiovinj, Uerpelje, Divača, Dunaj 7.57 B Iz Berolina, Draidan, Prage, Liuca, Da naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenlo Gorice, (Ajdovščine). S.00 0. Iz Poreča, Buj in medpostaj. 10.1M B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo- II.15 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 0.55 O Iz Gorice. »41 0 Iz Divače, Herpelj. Miti a ilnil Kmkalft« priprava li ahudn^a, klcaioa, aofti in vilioa, planindia paMaa, ali pravo m Itd, Islsta, analni abrott, neliliJH Vsakovrstne oblek«: Iw5it5r, planinske Mata, gmtmit, te čiste volna, roiovka, Steklenice Hellos, teč dni gorke Is mrzle po 4 krone komad. Moda! predmeti aa gonp ovratnica, upaatalca ia Za filans Iportnih in planitnUh MT POSEBNE CENE. H tportoD trsoalna StrnM ulica S. AMo 12 (miriti InL milili) lan« ^cheidlei = zobotehiiik = Di. Ferdinanda Taimi ■ tM ; prvi t-)hotohnlk Sprejema od S—/ in od 3—6. LYst, IMa/.za 0. O virtou! St. & II. Ermanno Schultze B( m Cvnbrelle it, 5 Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr. ■ Telefon 21. rom 11 Giildo & m Coen 100 000 iampao|sklli buteljk ia rofoik. VSAKE VRSTE ZA VSE STROKE ATELJE BABUDER"" 191 i planil Iton vil niv manofoKturno trgovino BoBendorfer, Gebrttder Stingl, Koeh premno i slav Ples K 5' „Ladja", Devin Trst K 4--. K itd. se prodajajo 11» zmernih cenah pro- . T ,, .. — -—, —o—......... ............... m gu»/wu. kakor tndi na obroke. (lr list K20-, Miro- galanterij, hlago itd. — Cenjeno okinstro . AaNI ip ,k- pnPRA\/P B-alno in povskoi društvo Jp0Rftrj8m llH n,rtvuiko potrnbfeči.ic : krste, > UGLriSANJh IN PUrnAVc, 5' i dr- tran Uončlnai vence, svfče, preproKo itd epi« 1» vse mrlifike ZaVOd KlaVjfii opnue. Po dogovoru pripel)* m p. n. i kotonino, Sifon, harhent, flttnelo, j dajejo v najem po Šuman, trgovec K 4 - , „Balkan-, trg ot- cefir hl Mlt(Il) nogOTiCr( dežnike, vsakovrstno | tj trotovini kakti kom, d. dr., — . _ . . ,, upinv«. 1 u »i^uiuiu jjttj/vijv.,. j/. Svota ... Iv 24730 inalcem to pctrcbfcfiinc tudi nn dom. • Niike prei izkazanih , 2033 - cene jn tofina p0