Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 64 8 4 Poštnina plačana v gotovini N I NOVI LIST Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletne lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 957 TRST, ČETRTEK 27. SEPTEMBRA 1973, GORICA LET. XXII. Srečno vrnitev v šolo! V ponedeljek se bo začelo za naše šole — kot za vse šole v Italiji — novo šolsko leto. Naša mladina se bo vrnila v šolske klopi, odpočita po dolgih počitnicah, še polna spomina na sonce, morje in gore, na potovanja in počitniška doživetja ter srečanja, a vendar željna, da se spet sreča s šolskimi tovariši in s profesorji, ter vsa odprta za novo znanje, ki ga bo dobila in ki bo obogatilo njenega duha in ji odprlo novo okno v življenje. Ob tej priložnosti želimo vsem mladim fantom in dekletom, da bi zares razumeli in sprejei šolo kot pripravo na življenje, in da bi jim ta res dala, kar je za življenje potrebno, tudi v moralnem pogledu. Iz njih naj bi ne naredila zdolgočasenih, brezprižnih in ciničnih ljudi, ampak vedre, zavzete za tisto, kar se jim zdi po trezni presoji pravično in pravilno, in srečne. Sreča pa ni v sebičnosti, v malenkostnem krojenju lastne sreče, ampak v zavzetosti za velike cilje in ideale, v delu za srečo skupnosti, naroda in vse človeške družbe, v zanimanju za bližnjega in njegove probleme, tudi v razumevanju za probleme staršev in profesorjev. Torej, srečno pot v šoloi mladi! Kar naprej rovarijo zaradi »cone B« V torek je bila po radiu naznanjena novica, da je podtajnik zunanjega ministrstva Giannelli odgovoril v parlamentu na vprašanje treh misovskih senatorjev glede italijansko-jugoslovanskih odnosov. Vest je povedala, da »je Granel-li naglasil, da so z jugoslovanske strani poudarili, da predsednik Tito v nekaterih svojih izjavah v nobenem primeru ni mislil, da bi jugoslovanska politika ne temeljila več na najlojalnejšem spoštovanju sporazumov in dogovorov z Italijo. Kar pa zadeva namig, po katerem da je londonski memorandum leta 1954 priznal italijansko suverenost nad celotnim državnim Svobodnim tržaškim o-zemljem, je Granelli poudaril, da je treba upoštevati, da se memorandum ne dotika vprašanj suverenosti. Pristavil je, da je italijanska vlada svoje stališče že večkrat pojasnila in da je to zadnjič storil ministrski predsednik 18. julija. Ta je tedaj naglasil, da je Italija za razmah NASILJE V CILU Ni šlo drugače! Treba je bilo seči po sili in v krvi zatreti tisti čudni poskus legalnega socializma. Allende je delal preveč zares, preveč odločno, da bi bilo možno misliti na kompromise med njegovim vladnim programom in zahtevami tujeka kapitala in čilske buržoa-zije. Zato je tudi padel na najbolj tragičen način kot lik neupogljivega in nepodkupljivega politika, ki sta mu sveta predvsem gospodarska in kulturna rast svojega naroda in spoštovanje vseh osnovnih demokratičnih načel. In to po neki zanimivi, samosvoji in posebni poti v socializem. To politično pot je Allende predlagal svojemu ljudstvu pred tremi leti na takratnih predsedniških volitvah. In za tako pot so se čilski državljani odločili po svoji vesti in po svojem političnem preudarku, ko so 4. septembra 1970 izvolili novega in drugačnega predsednika. Marsikaj, kar je temu datumu sledilo, je šlo mimo hotenja in mimo odgovornosti čilskih državljanov, zlasti pa mimo deavskega razreda. Veliko krivdo je imela pri tem procesu čilska desnica in demokrščanska opozicija, katere edini namen je bil zadnja tri leta zaustavit novo politično pot in zrušiti novega predsednika. Neodgovorno sta segali po najrazličnejših sredstvih, da bi onemogočili koaliciji Ljudske enotnosti uresničevanje njenega programa. Toda vse večjo krivdo pri tem tragičnem izigravanju nosijo Nixonove Združene države, ki so v trenutku največje potrebe odvzele Čilu vso pomoč in vse kredite. S tem se je dejansko začel tisti pošastni za£arani krog, ki je vlekel čilsko ekonomijo vedno niže. Cene so se dvigale, začelo je primanjkovati hrane, ljudje so se pritoževali, desnica jih je močno podpihovala in izrabljala situacijo. Končno ji'je uspelo prepričati tudi voditelje vojaških sil in v tistem trenutku so bili Allendeju dnevi štet, njegov program zavrnjen in njegova stranka postavljena v ilegalo. Vojska je odločila za najbolj oster način vojaškega udara. Drugače tudi ni šlo! Zakaj nasproti zdravi in ustaljeni čilski demograciji z vsemi možnimi političnimi variantami se je desnica danes lahko uveljavila samo s silo nad posamezniki in nad ljudstvom, za kar se je vojaška junta seveda tudi odločila. Nixonu in sodelavcem je tako uspelo zavreti še na nekem koncu sveta proces državnega osamosvajanja izpod tuje ekonomske nadvlade. Za ceno tisočev človeških žrtev bo zdaj spet lahko izrabljal čilsko naravno bogastvo in zato je verjetno že ponudil vojaškim poveljnikom vso potrebno gospodarsko in denarno pomoč. In s tem se žalostni krogotog zaključuje. Toda resnično žalosten konec čilske demokracije bo le tedaj, če bodo vsi Čilci sklonili svoje glave in obupali nad možnostjo biti sami sebi gospodarji doma. Čilska osvobodilna gibanja in mestne gverile pa imajo možnost, da ta mit prevzetne ameriške nadsile razblinijo. Naša človeška dolžnost in državlja-ska demokratična solidarnost pa zahtevata, da ta osvobodilna gibanja dejansko, zavestno in prepričljivo podpiramo. že obstoječih prijateljskih odnosov z Jugoslavijo in da so ti odnosi neposredna posledica obveznosti do spoštovanja obstoječih pogodb, med njimi tudi memoranduma in njegovih pravnih posledic.« Ta odgovor je očitno hotel biti pomirljiv za obe strani, tako za Jugoslavijo kot za misovce in je zato nerazumljiv. Vsaj za normalno človeško pamet. Verjetno je Granelli hotel reči, da se ni nič spremenilo in da Italija vztraja na svojem znanem stališču glede cone B, da pa ne misli za zdaj nič storiti, v okviru dobre politike z Jugoslavijo, ker sta ji pri srcu »razmah« te politike in spoštovanje obstoječih pogodb in obveznosti. S tem odgovorom naj bi bila zadovoljna Jugoslavija, še bolj pa misovci. Ne vemo, če so bili ti res zadovoljni ali so še naprej v skrbeh za usodo cone B. Vsekakor pa ne moremo biti s tem zadovoljni Slovenci, ne tisti na oni strani meje in ne mi na tej strani meje, ker take dvoumnosti u-stvarjajo napetost in negotovost, ki moti odnose med slovenskim in italijanskim narodom in s tem tudi med obema državama, kajti slovenski narod je po svoji velikanski večini znotraj jugoslovanske države in po ustavi sooblikovalec njene zunanje politike ter ne more pristati na to, da se baranta za del njegovega narodnega in državnega ozemlja, ki ga predstavlja tista »cona B«. Ta negotovost ima lahko vse hujše posledice, kot bi se zdelo po površni presoji, poleg tega da daje potuho skrajni desnici v Italiji, ki lahko privleče ta argument na dan, kadarkoli se ji zazdi primerno, in izsiljuje demokratične vlade z njim. Menimo, da bi bil že čas, da napravijo z italijanske strani konec temu slepomišenju in dvoumljenju in da si nehajo delati utvare, da je danes v Evropi mogoče spreminjati meje na pritisk od zun^j, kakor v času miinchenskega sestanka med Hitlerjem, Mussolinijem, (dalje na 3. strani) NA OBZORJU — STAVKE IN DAVKI Vse kaže, da pripravlja skrajina levica levosredinski vladi v Rimu za prihodnje mesece težke ure z ofenizivo stavk in v sedanjih razmerah neizpolnjivih socialnih zahtev. Vlada je sprejela več davčnih ukrepov, ki zaostrujejo davčno zakonodajo. Namen je bil zadeti utajevalce davkov, a posledica bo, glede na tradicijo italijanske birokracije, večji pritisk >na tiste, ki so že doslej pošteno plačevali davke in celo ve, kot bi bilo pravično glede na njihove dohodke. Sovjetsko posojilo Jugoslaviji RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 30. septembra 1973, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Ludwig van Beethoven: Sonata št. 7 v c molu. 10.15 Poslušali boste, 11.15 Mladinski oder: »Zid hrabrosti«. Radijska igra, napisal Aleksander Marodič. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozadbne melodije 13.30-15.30: Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.30 »Komisar Follin ima dober nos«. Radijska drama, napisal Franc Jeza. RO. Režija: Jože Peterlin. 17.00 šport in glasba. 18.00 Glasba na temo. Modest Mussorgski - ork. 18.45 Jazz koncert. 19.25 Zgodovina italijanske popevke. 20,00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. Krešimir Pribec: Lamento za godala (1968). Zagrebški solisti. 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 1. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Glas in orkester. 19.00 10 minut z Deodatom. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19,20 Jazz. 20.00 športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski u-metnosti . Sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan in pianist Andrej Jarc izvajata samospeve Benjamina in Josipa Ipavca - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 2. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, sloven-ske viže in popevke. 12.50 Medigra za trobila. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. Pianist Aldo Cie-colini. 18.55 Poje Shirley Bassey. 19.10 Odmevi kmečkih puntov v slovenskem pripovedništvu in pesništvu. Karel Mauser: »Puntar Matjaž« (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Richard Wagner: Tristan in Izolda, opera. Prvo dejanje. Vodi Zubin Mehta. »Pogled za kulise«, (Dušan Pertot). 22.05 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 3. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Akademski komorni zbor »Collegium Musicum<-iz Beograda. 18.55 Blues melodije. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Nino Sanzogno. Sodeluje pianist Emil Giljels. G. F. Maripiero: Pause del si-lenzio. V odmoru (21.203 Za vašo knjižno polico 22.25 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 4. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba.11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Božanska komedija v prevodu Andreja Capudra (Alojz Rebula). 19.25 Za najmlajše. 20.00 šport. 20.35 »Papa ekscelenca«. Drama, napisal Ge rolamo Rovetta, prevedla Lelja Rehar. Stalno gledališče v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 5. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade po slušavce. 18.15 Umetnost, 18.30 Daniele Zanettovich-Concerto di Materada za godalni orkester, kvartet trobil, mezzosopran in recitatorja. 18.45 Glasbeni feljtoni. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Franc Abram« (Martin Jevnikar). 19.20 Jazz. 20.00 šport 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.45 V plesnem koraku. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 6. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutra nja glasba. 11.35 Poslušajmo spet. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost. 18.30 Pianist Ennio Silvestri. G. Russolo: Suita: S Magris Sirsen: Mala suita. 18.45 Glasbeui collage 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.00 šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 V Stritarjevem salonu: »Prešernov god v Elizeju«. Napisala Josip Stritar in Mirko Mahnič. RO. Režija: Jože Peterlin. 21.20 Orkester pod vodstvom Ferda Po-mykala. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi Jču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Leai$a ♦ Tiska tiskarno Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 Predsednik sovjetske vlade Kosigin je na uradnem obisku v Jugoslaviji. Po pogovorih s predsednikom vlade Bijedičem v Beogradu bo obiskal Tita na Brionih, nato pa nekatere republike. Včeraj so se v Beogradu končali diplomatski razgovori med sovjetskim prvim ministrom Kosiginom in njegovim jugoslovanskim kolegom Bijedičem. Oba ministra sta si izmenjala poglede o zunanji politiki obeh držav in o tesnejšem sodelovanju obeh v tej smeri. Še bolj stvarni pa so bili razgovori o gospodarskem sodelovanju Sovjetske zveze in Jugoslavije. Prva bo dala visoko posojilo v znesku 45 milijonov dolarjev za postavitev velikih industrijskih naprav pri izdelavi alu-minja. Jugoslavija pa bo ta svoj dolg odplačevala z aluminijastimi tovarniškimi izdelki. Moskovski minister je predložil tudi načrt za trajno gospodarsko sodelovanje med obema državama, zlasti za izmenjavo izdelkov, kateri primanjkujejo eni ali drugi pogodbeni strani. Istočasno je na neuradnem obisku v Splitu oddelek sovjetske sredozemske mornarice. Pogovori se nanašajo na jugoslovansko politiko neuvrščenosti in verjetno na gospo- — Znaš Jakec, kej se jest čudem? De niso še zašili tisteh dveh tam gor u Rusiji. — Kej misleš Saharova jn Solženicina? Res je nekam čudno. Delasta intervjuje, šim- fasta pruti vladi, kličesta na pomuč ceu svet, ne pršparasta prou nobene jn — neč. Vlada jem samo daje pruti, organizira resolucije pruti njem jn prave, de sta izdajalca, ma druzga neč. — Treba je prou reč, de si tisti Saharov dosti upa. Prave, de mednarodno pomirjenje ne velel neč, če ni nobene svobode za pisat j n govort j n pole, de vlada grdo ravna sez teletualcami jn de vse tiste, ke jemajo kej za reč, neško dene u norišnico, kamer jem dajejo ane injeejone, an halopiridol, ke pole postane člok ku štraca. — Ma za šimfat pruti vladi more bet člo vek res naumen.... — Jakec, mouči! Jn pole se oglaša še tisti Solženicin, tisti pisatel, ke je dobu Nobelovo nagrado. Za še bol jezet vlado, je predlagau, mej dajo Saharovu nagado za mir. Jn Saharov, se zna, je preči reku, de tu be blo lepu. — Ma sta res spraula pokonci dosti ledi. Za njeh so se vre oglasli nekšni ministri na Švedskem, na Norveškem, u Nemčiji jn drugod. Prfina u parlamenti bojo govorili od njeh. Jn taku je zdej Rusija zastran Amalri-kov, Grigorjenkov, Danielov prouzaprou na zatožni klopi. In vse zastran dougeh jezikov tistka Saharova jn Solženicina. Je prou res čudno, de jem oblast vse tu pesti. — E, dragi moj, tu nista dva navadna človeka. Adon je velek učenjak, ke je naredu rusko atomsko bombo, drugi je pej an pisa- darske odnose ter sodelovanje. Sovjetski delež v jugoslovanski zunanji trgovini postaja vse važnejši. TEDA PEST VOJAŠKE VLADE V ČILU Sovjetska zveza in za njo še Vzhodna Nemčija, Bolgarija in Češkoslovaška so pretrgale diplomatske stike s Čilom, zaradi vojaškega državnega udara. Razmere v Cilu so še vedno hudo razr-vane, čeprav je življenje spet steklo, potem ko je bilo kakih osem dni kot ohromelo. Zdaj poročajo, da je začela vojaška vlada bolj sistematičen lov na levičarske politike, sindikaliste in aktiviste. V nogometnem stadionu v Santiagu je zaprtih blizu 6000 ljudi, katerih usoda je negotova. Ker pa je v Cilu že veliko tujih čarnikarjev, je upati, dr> jih ne bodo pobili, kot so se slišali pretekle dni zaskrbljeni glasovi. Pač pa je vlada objavila, da je bilo pri poskusu pobega med transportom u-streljonih 6 oseb, med njimi eden izmed vodilnih sindikalistov med pristanišoniki in ne-k levi politik. Po uradnih podatkih je zahteval državni udar 287 smrtnih žrtev, bed njimi 17 vojakov, ki so jih ubili prve dni po udaru ostri strelci. tel, ke ga pozna ceu svet. Jn take ledi je nemalo težko neč ko clištrigirat. Morbet liiso nanka u ruskem cekaji vsi audi misli, de be jeh zašili u kašno norišnico. Tistmi Saharovi so že naročili, nej se pesti pregledat od anga dohtarja, ma uan neče. Jn taku zdej oblast ne zna, kej naredet. Ceglih dosti sitnarejo jn razbivajo škatle, jem nanka oblast ne more vzet velave. Jn taku more, čeglih nerada, ž njimi nomalo potrpet. Vidi, denmo reč, tudi tle pr nas: čeglih je Primorski dnevnik drugače koražen časnik, si vselih ni upau mou-čat, kadar je jemu šestdesetletnico tisti pisatel Boris Pahor. Kej češ, Pahor je an pisatel, ke ga pozna cela Slovenija jn še dosti tele-tualcov drugod po sveti. Za njem bo nekej ostalo jn ne bo koker za kašnimi uredniki, ke bo samo zasmrdelo jn pole bo vsega konc. Jn taku ni šlo drugače jn je blo treba napisat jubilejni članek. Ma znaš kaku je, kadar more človek napisat nekej, kar mu ne gre dol? Jn taku je tisti članek strašno pust jn mu pr tolko čakolah niso nanka neč voščeli jn niso neč rekli »kolkor kaplic, tolko let«, koker je navada pr tašnieh priložnosteh. Jn ke se jem je med pisanjem nabirala ihta, so za kane, namesto dobre besede, rekli, de je u politiki falirau. — E Mihec moj, če be teli naštevat, kadu vse je u politiki falirau... — Sej, sej! Jn prouzaprou, če adon ni izvoljen, še ni prou neč dokazano, de nima ra-žan. Jn taku so napisali an finale, ke je, ke je.... — Deplasiran. — Taku ja! Ma narlepše je povedau tisti dohtar Dolhar. U anmi pismi uredništvi je reku, de je Primorski že večkrat zamedu pr-ložnost, de be kej povedau, ta bot je pej zamedu prložnost, de be moučou. — A ja, Mihec, fajn jem je zagodu. Mihec in Jakec se menita od Saharova in Pahorja Nobelovo nagrado za m Skupina zahodnonemških poslancev se je zavzela za to, da bi norveški parlament podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 1973 sovjetskemu fiziku Saharovu, ki je začudil ves svet s svojim pogumnim protestiranjem proti zatiranju svobode in izobraženoev v Sovjetski zvezi, ki se ne strinjajo z režimom glede notranje in zunanje politike. Mirovno Nobelovo nagrado za Saharova so predlagali še mnogi drugi mednarodni krogi, pa tudi pisatelj Solženi-cin. Mislimo da si je res nihče tako ne zasluži kot Saharov, ki je tudi že pred nekaj leti objavil v knjigi pogumno kriti- ŠTOKA ZA SLOVENSKO MANJŠINO Dne 12. t. m. je predsednik deželnega odbora Comelli poročal v prvi deželni komisiji o bližnjem sestanku predsednikov vseh dežel s predsednikom vlade. Na sestanku bodo obravnavali vsa vprašanja, ki pobliže zadevajo dežele in njihovo ureditev. Comelli se je obvezal, da bo v imenu deželnega odbora zahteval »vedno bolj popolno zaščito« državljanov slovenskega jezika ter televizijske programe tudi v slovenskem jeziku, kolikor bi to tehnične težave dopustile. Štoka je v odgovoru dejal, da je res že čas, ko se morata država in dežela sporazumeti glede reševanja slovenskih vprašanj, da ne bomo kot narodna skupnost stalno nekje izigrani. Medtem pa dežela lahko rešuje probleme, ki so v njeni pristojnosti in ki so ji bliže kot državi, saj je v posebnem statutu člen 3 prav zaradi nas Slovencev. O televizijskih programih v slovenskem jeziku je Štoka obširneje spregovoril. O tem pa bomo poročali prihodnjič. KAR NAPREJ ROVARIJO ZARADI »CONE B« (Nadaljevanje s 1. strani) Chamberlainom in Daladierom točno pred 45 leti, ko so barantali za ozemlje Češkoslovaške. Vemo, kam je tisto barantanje pripeljalo. Vsekakor pa je obsolutno fantastično, če si kdo predstavlja, da bo slovenski narod kdaj prostovoljno pristal na to da se odpove delu Primorske, svoji o-bali in svojemu izhodu na morje. Take predstave mejijo že na shizofrenijo. Pri misovcih nas to ne čudi, toda od predstavnikov levosredinske vlade pa bi lahko zahtevali, da končno trezno presodijo vso zadevo in da o njej tudi jasno spregovorijo ter povedo resnico, ne pa da se poslužujejo nerazumljive in dvoumne frazeologije. Italijani, vsi, od skrajne levice do skrajne desnice, naj zvedo, da je bivša cona B danes del slovenske republike, del slovenskega narodnega ozemlja in da pomeni vsakršno razpravljanje o njej v italijanskih šovinističnih in vladnih krogih hudo provokacijo vsega slovenskega naroda, ki je po drugi svetovni vojni spet dovolj žrtvoval za dobro sožitje in mir z Italijo, in tudi vse Jugoslavije ki je enako zainteresirana in mora biti zainteresirana za nedotakljivost vseh svojih narodov in delov. ko nesvibodnih razmer v sovjetski državi in pokazal, kako mora biti pravi izobraženec soodgovoren za vodstvo politike in vsega življenja v svoji državi. ZA SPOŠTOVANJE SLOVENSKIH IMEN KRAJEV Kot znano, pripravlja dežela Furlanija -Julijska krajina tehnični zemljevid dežele. V tej zvezi so župani posameznih občin že dali svoje pripombe oziroma izrazili mnenja. Tako se je med drugimi zavzel za slovenska imena na tem zemljevidu devinsko-mabrežinski župan dr. Legiša. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka pa je naslovil na predsednika deželnega odbora Comellija posebno pismo, v katerem se je zavzel za strogo upoštevanje slovenskih in ledinskih imen posameznih krajev v deželi. Dne 18. septembra je dr. Štoka prejel od deželnega odbornika Colonija odgovor, Kot znano, je odborniku Coloniju podeljena v okviru deželne vlade skrb za slovenska manjšinska vprašanja. Odbornik Coloni piše tudi v imenu predsednika Comellija in med drugih takole pravi: »V zvezi s pripravo tehničnega deželnega zemljevida želim zagotoviti, da sem skrbno vzel na znanje zahteve, ki jih vsebuje pismo.« Prav zares želimo, da bi bila deželna uprava pri tem delu natančna in objektivna ter izdelala takšen zemljevid, ki bo pogodu tudi slovenskemu prebivalstvu v deželi. SREČANJE V BOLOGNI Konec prejšnjega tedna je bilo v Bologni trodnevno srečanje italijanskih kristjanov na temo »Kristjani in socializem«. Srečanje so pripravile organizacije katoliških delavcev ACLI, sindikat delavcev CISL, gibanje »7 november« ter revije Testimonianze, Idoc in Com. Udeležilo pa se ga je nepričakovano veliko število ljudi. Glavni Gorvorniki so bili teologi Giulio Girardi, Ernesto Balducci. Ar-naldo Nesti, Gabriele Gherardi ter nekaj laikov in med temi predvsem predstavniki verskih skupin po Italiji. Bretonska kulturna zveza (Emgleo Breiz) je razposlala te dni listom in raznim forumom ter ustanovam po svetu izjavo v angleščini, francoščini in bretonščini o »Položaju bretonskega jezika in kulture«, ki je bila predložena lani na kongresu Mednarodne zveze za obrambo ogrošenih jezikov in kultur v Celovcu. Na brošuri je natisnjeno »Klagen-furt-Celovec«), Izjava opozarja svetovno jav nost, kako francoske oblasti še vedno zatirajo bretonski jezik, ki ga uporablja še okrog 600.000 ljudi in ki ima že tudi svojo kar obsežno in kvalitetno literaturo. Kot znano je bretonščina keltski jezik, soroden irščini, škotščini in vvaleščini. Svoj čas so celo sramotili in kaznovali otroke, k so v šoli govorili svoj materni jezik: bretonščino. Hoteli so doseči, da bi bretonščina čimprej izumrla. PA SLOVENIJA? V Trstu je zbudila pozornost novica, da so na Češkoslovaškem že dogradili svoj del velikega plinovoda, po katerem bo dotekal naravni plin iz Sibirije v Srednjo Evropo. Na Češkoslovaškem se razcepi plinovod v dva kraka. Eden bo peljal preko Avstrije do severne Italije. Preko meje bo segal blizu Trbi-žža, a v Huminu (Gemona) bo priključen na plinovod, ki bo peljal iz Tržiča. Kot znano, so se v Sloveniji še pred nedavnim ukvarjali z načrtom, da bi se tudi Slovenija povezala s tem velikim plinovodom in se preskrbela s sovjetskim plinom. To je tudi nujno, ker v Sloveniji akutno primanjkuje energetskih virov in kuriv. Toda potem so iz razlogov, ki niso bili docela pojasnjeni, odstopili od tega načrta. Morda so posredi finančne in zunanjepolitične težave. Vsekakor je Slovenija v nevarnosti, da ostane otok sredi prepletanja plinovodov in naftovodov v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvat-skem. SMRT KOCBEKOVE HČERKE Po kratki bolezni je v Ljubljani nenadno u-mrla Lučka Kocbek, hčerka pesnika Edvarda Kocbeka. V službi je bila kot višja medicinska sestra na dermatološki kliniki. Njena nenadna smrt je hudo prizadela vse, ki so jo poznali in jo imeli radi zaradi njene ljubeznivosti in vedne pripravljenosti pomagati. Pokapali so jo v ponedeljek popoldne na Žalah. Žalostnim staršem in bratoma Matjažu in Juriju izražajo globoko sožalje vsi, ki cenijo velikega slovenskega pesnika ter misleca in njegovo družino. Sožalju se iskreno pridružujejo u-redniki in sodelavci Novega lista. UMRLA JE ANA MAGNANI V Rimu je umrla v sredo filmska igralka Anna Magnani. Bila je že dalje časa hudo bolna. Anna — po rimsko Annarella — je bila eden najbolj simpatičnih in hkrati tragičnih ženskih likov italijanskega filma, tesno povezana z njegovo rastjo po vojni, ko je nastopala v raznih nepozabnih neorealističnih delih. Zdaj že precej let ni več igrala, delno zaradi spremenjenega okusa režiserjev in občinstva delno zaradi bolezni. Na večer njene smrti je oddaja'a televizija film »1870«, v katerem igra Anna Magnani skupaj z Mastroiannijem. Zdaj je bretonščina prostovoljen predmet v višjih srednjih šolah v Bretoniji, a v osnovnih in nižjih šolah je še vedno ne poučujejo, čeprav je vedno več učencev, ki bi hoteli tak pouk. Radijske oddaje v bretonščini znašajo samo 2 uri in 25 minut na teden, televizijske oddaje pa po 15 minut dvakrat na mesec. Dejansko se francoske oblasti niso odpovedale svoji nameri, da bretonski jezik zatrejo. V izjavi zahtevajo Bretonci pouk breton-ščine v vseh šolah (samo kot predmet), pouk regionalne (bretonske) zgodovine, gospodarstva in kulture, ukrepe za vzgojo bretonskih učiteljev, več ur na teden za bretonske oddaje v radiu in televiziji ter večjo vlogo breton-ščine v javnem življenju (tudi v krajevnih imenih). Bretonci protestirajo proti zatiranju svojega jezika in narodnosti Dr. F. Tončič - V petek, 28. t.m., praznuje 80. obletnico rojstva znani in ugledni tržaški odvetnik ter slovenski javni delavec dr. Frane Tončič. Prva ugotovitev ob tem njegovem jubileju je, da bi mu nihče ne prisodil tako častitljive starosti, saj ga lahko vsak dan srečamo, kako z naravnost mladeniško in elegantno držo koraka v svojo pisarno, točen kot ura, vedno prijazen, vljuden, ustrežljiv, gospod v pravem smislu besede. Jubilantova življenjska pot ga je še kot študenta pripeljala iz rojstne Hrušice v slovenski Istri v Trst, kjer se je takoj vključil v slovensko javno življenje. Tako ga še pred diplomo in doktoratom iz pravnih ved srečamo v uredništvu »Edinosti« in nato v vseh tedanjih slovenskih političnih in kulturnih organizacijah v Trstu in na Primorskem. Dr. Tončiču je vsekakor treba priznati vrhano mero civilnega poguma, ko se je ob razpustu vseh slovenskih organizacij in v času najhujšega fašističnega preganjanja odločil prevzeti odvetniško pisarno tedanjega državnega posl. dr. Josipa Vilfana, ki je moral v inozemstvo, če je hotel učinkovito nadaljevati boj za obstoj in svobodo svojega ljudstva. Tako je ta pisarna tudi v najbolj temnih časih naše zgodovine simbolno in dejansko ostala kraj pričevanja naše prisotnosti in hkrati trajen klicar upora ter odpora proti za-tiralnemu režimu. Dr. Tončič je bil na znanem tržaškem procesu pred posebnim sodiščem decembra leta 1941 obsojen kot član skupine slovenskih izobražencev na vrsto let ječe. V Trst se je vrnil spomladi leta 1944 in se kmalu ponovno vključil v narodnoosvobodilno gibanje. V povojnem času se je naš jubilant aktivno udeleževal v slovenskem političnem življenju, najprej v vrstah Osvobodilne fronte, nato pa v skupini neodvisnih Slovencev, ki ji je bil soustanovitelj. Toda bolj kot izrazito strankarsko politično delo ga je mikalo strokovno, znanstveno delo, saj je treba omeniti, da so vsi pomembni politični dokumenti tržaških in drugih zamejskih Slovencev nastali tudi izpod peresa dr. Franeta Tončiča. Glavno zaslugo ima naš jubilant tudi za ustanovitev društva »Pravnik«, ki mu predseduje od njegovega nastanka. Še in še bi lahko naštevali o dr. Tončiču, vendar menimo, da mu POMOČ JE NAKAZANA Deželni odbor je priznal škodo, ki jo je povračila toča z dne 9. julija letos v Boljun-cu, Dolini in Kroglah; za ta področja je postal veljaven zakon, ki predvideva posebne olajšave za kmetovalce. Kdor je imel najmanj 20 odst. škode na celotni proizvodnji, sme zaprositi za petletno posojilo z 1 odst. obrestno mero. Ta posojila bodo nudile tudi kmečke posojilnice In hranilnice. Rok za predložitev prošenj, ki jih je treba nasloviti na Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, poteče 2. novembra letos. Ker je treba v prošnji navesti natančne podatke o velikosti posestva, priporočamo kmetovalcem, da si preskrbijo katastrske o-ziroma zemljiškoknjižne izpise. SOŽALJE Članu Radijskega odra in sodelavcu Radia Trst A g. Danilu Lovrečiču je umrla mati. Naše iskreno sožalje. osemdesetletnik naredimo najlepši poklon, če ob tej priložnosti zapišemo, da je zlasti v zadnjih desetletjih nekakšen katalizator vsega slovenskega javnega življenja na Tržaškem, saj med drugim ni zastonj že deset let »začasni« predsednik upravnega odbora Kulturnega doma v Trstu. Ob njegovem častitljivem jubileju mu zato iz vsega srca želimo še mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva, predvsem pa, da bi dočakal uresničenje vsaj dela tistih idealov, za katere je vse življenje nesebično in požrtvovalno delal. D. L. —o— TRŽAŠKO POMORSTVO — LE ŠE POMOLI IN PRISTANIŠČNIKI V ladjedelnicah v Tržiču so začeli na veliko graditi petrolejske ladje z nosilnostjo okrog 250.000 ton. V sredo zvečer so splavili za družbo »Antares« iz Cagliarija novo ladjo te nosilnosti, ki je dobila ime »Ritina«. Blagoslovil jo je goriški nadškof Cocolin. Le žal,, da so drugje bolj podjetni kot Tržačani, kar zadeva pomorsko gospodarstvo. V vsej tržaški pomorski dejavnosti je zdaj le še malo tržaškega, razen pomolov in — pristaniških delavcev. V TOREK SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Tržaški občinski svet bo imel sejo v torek, 2. oktobra ob 18.30. Razpravljal bo o vprašanjih, resolucijah in interpelacjah. Zadeve, ki jih bo obravnaval, se nanašajo na mnoga področja občinskega življenja. UČITELJIŠČE OPOZARJA Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M Slomšek v Trstu vabi starše, ki tega še niso storili, da dvignejo v tajništvu obrazec za dežel ni študijski prispevek, ki ga morajo skupaj s šolskim potrdilom vložiti najkasneje do 30. septembra na pristojnem občinskem uradu. ŠOLSKA MAŠA ZA UČITELJIŠČNIKE Ravnateljstvo Državnega učitelj'šča A. M Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek 1. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. ŠOLSKA MAŠA ZA LICEALCE Ravnate'jstvo Državnega znanstvenega liceje »France Prešeren« v Trstu sporoča, da bo šolska maša dne 1. oktovra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. V zadnjih dveh letih se je cena stanovanj v Trstu praktično podvojila. Neka tržna raziskava je ugotovila, da se je kvadratni meter novih stanovanj podražil v dveh letih od 100-150 tisoč lir na 200-300 tisoč lir. Srednjeveliko stanovanje z 80 kv. m površine stane torej zdaj od 16 do 24 milijonov lir, glede na to, v katerem mestnem okraju leži, v kakšni hiši je in v katerem nadstropju. Cena variira od nadstropja do nadstropja za pol milijona do 800.000 lir. Stanovanja v lepših hišah z razgledom stanejo tudi 30 do 40 milijonov in več. PRVA POKRAJINSKA RAZSTAVA ŽIVINE SIVO RJAVE ALPSKE PASME JE DOBRO USPELA Pokrajinsko združenje rejcev je v sodelovanju s Kmetijskim nadzorništvom priredilo prejšnjo soboto v Bazovici prvo pokrajinsko razstavo živine sivo rjave alpske pasme ob udeležbi mnogih živinorejcev, predstavnikov kmetijskih oblasti, ustanov in organizacij ter predstavnikov krajevnih uprav in deželne uprave. Na razstavi je sodelovalo 70 rejcev, ki so predstavili 130 glav izbrane, selekcionirane živine. Ocenjevalne komisije so nagradile živinorejce po kategorijah. Prvo nagrado v posameznih kategorijah so dobili Miroslav ŽIGON Zgonik 36 (I. kat.), Anton RA-ZEM, Gročana 18 (II. kat.), Josipina GRUDEN, Mavhinje 47, (III. kat.), Andrej METLIKA, Bazovica 32 (IV. in V. kat.), Miroslav ŽAGAR, Bazovica 22 (VI. kat.). Nagrado za najboljša vimena je prejela krava Andreja Metlike iz Bazovice (2. in 3. nagrado pa kravi Miroslava žagarja iz Bazovice). Posebno nagrado za najstarejšo kravo na razstavi staro 19 let in ki je že 16-krat otelila, je dobil Alfonz Žužek iz Mavhinj 27. SLABO KAŽE ZA VINO Letošnje dolgo in vroče poletje je vzbujalo upe, da bo letošnja vinska letina dobra po kvaliteti, če že ne obilna. Toda dolgotraj no slabo vreme z dežjem, silovitimi plohami hladom in burjo, ki je zadnji čas zajela vso deželo, je uničilo te upe. Deževje in burja sta napravila na trti že nepopravljivo škodo. Večina vinogradnikov namreč še ni bila obrala grozdja. Slabo vreme imajo tudi v Sloveniji. V Istri pa so plohe in burja skoraj uničili letino grozdja. Tudi drugače so povzročile veliko škode. V Rovinju je burja razkrivala hiše. Razdejala je streho na 60 hišah. SESTANEK DEŽELNEGA SVETA Deželni svet Furlanije - Julijske krajine bo imel v skladu z določilom statuta, da se lahko sestane prvi nepraznični dan v februarju in oktobru, sejo 1. oktobra. Na dnevnem redu bodo vprašanja, nato pa volitve članov in strokovnjakov v razne odbore in ko-misje, ki spadajo v pristojnost deželnega sveta. V sredo pa sta se sestali prva in druga stalnakomisija. Druga komisija je pod predsedstvom inž. Ermana razpravljala o pomoči kmetom zaradi neurij in uim ter o izpolnitvi deželne zakonodaje v ta namen, prva komisija pod Ribezzijevim predsedstvom pa o aktualnem vprašanju odnosov med državo in deželami. Tudi majhna stanovanja, ki obsegajo samo spalnico, dnevno sobo, tesno kuhinjo in kopalnico, je zdaj težko kupiti pod oemo 10 milijonov. Tako zvišanje cen novih stanovanj so povzročili predvsem povečani stroški za delovno silo in podražitev materiala. Iz statistik trgovinske zbornice je razvidno, da je bilo v prvih sedmih mesecih prodanih v Trstu 3.365 nepremičnin, pi čemer pa so všteta mnoga skladišča, stara stanovanja in drugo. Koliko stane stanovanje v Trstu Lep uspeh domačih zborov v Gorici Nastopali so po vrsti moški, ženski in mešani zbori. Najprej so tekmovali v polifon-skih skladbah, nato pa v narodnih pesmih. Za nas Slovence, posebno goriške, je hvalevredno, da so se med prve zbore v precej ostri mednarodni tekmi uvrstili tudi naši domači pevski zbori. V moški skupini se je odlikoval moški zbor M. Filej iz Gorice, ki je zasedel drugo mesto. Tretje mesto v isti kategoriji pa zbor »Vasilij Mirk« s Proseka. Oba sta izzvala pri nedeljskem zaključku najboljših zborov burno priznanje. Tretji slovenski domači zbor, ki se je tudi uvrstil med priznanja vredne je mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. V hudi tekmi s šestnajstimi drugimi zbori je zavzel 15. mesto. Po mnenju nekaterih strokovnjakov, bi mu pa zlasti po popoldanskem nedeljskem nastopu morali prisoditi precej višje mesto. Vsekakor pa je treba obema zboroma čestitati za Števerjan KONEC ŠPORTNEGA TEDNA Športni teden v števerjanu, ki ga je organiziralo športno združenje Brda, je zelo dobro uspel. Zaključil se je prejšnji torek in sredo z zadnjo točko tekmovalnega sporeda, z namiznim tenisom. Tekmovalcev in tekmovalk je bilo kakh trideset. Po vrstnem redu so se z doseženimi točkami uvrstili: ženske: Maraž Loreta, Terše Silvana, Bulfani Orieta. Mlajši: Škormanc Marko, Puntar David, Terpin Damijan. Starejši: Fattore Klavdij, Mužič Joško in Dor-ni Rinaldo. Nagrajevanje bo 11. novembra. Povezano bo s kulturnim programom, o čemer bomo poročali. Športne tekme so se končale, zdaj je pa v polnem razmahu delo v vinogradih in v vinskih hramih. Trgatev pa ovira neprestano deževje, ki traja že od petka, škoda, da je ta odvišna moča prišla prepozno. Kljub vsemu pa je grozdju le pomagala. Smemo se nadejati, da bo letošnji vinski pridelek dosegel lanskega. SLEPARSKI AGENTI Govorjenje o poviških pokojnin in o ppo-sebnih ustreznih prošnjah naslovljenih na urad za socialno skrbstvo je zbudilo tudi nekatere premetene ptičke. Po vaseh se potika-je nekateri sleparčki, ki se predstavljajo za uradnike omenjenega urada ter obljubljajo naivnim upokojencem, da jim bodo preskrbeli poviške, seveda proti primerni nagradi. Policija je na Oslavju že prijela enega teh tičkov. MEJNI PREHODI Po želji nekaterih bralcev prinašamo ur ni k mejnih prehodov druge kategorije v go-riškem okolišu: Solkan od 7. do 18.30 ure Števerjan od 7.30 do 19. ure štandrež od 7. do 19. ure Škrljevo od 6. do 21. ure Palkišče od 6. do 21. ure Zeglo od 7. do 19.30 ure. njun pogumni nastop in tudi za dosežene točke v pravi tekmi z močnimi tujimi zbori. Omenimo naj še, da je med ženskimi zbori dosegel četrto mesto ženski zbor z Jesenic. Vsi štirje slovenski zbori so s svojimi vzornimi nastopi in tudi s strokovno izvedbo pokazali svetu, da je zborno petje pri Slovencih še vedno ena najbolj gojenih kulturnih panog. Vrh ZVEZA S SVETOM Na Vrh, ki stoji na enem najlepših in najbolj razglednih vrhov goriške okolice, postaja vsako leto bolj vabljiva turistična točka. V prvi vrsti skrbijo za njen razvoj domačini sami, ki dajejo pobude in prostovoljne prispevke v delu in denarju za razne javne naprave (za igrišče, šolo cerkev). Manjkajo pa še vedno dobre prometne povezave na goriško stran. Po neštetih opravilih, na delo in v šole hodijo vsak dan v So-vodnje in Gorico. Zato si prizadevajo, da bi se vpeljala boljša redna avtobusna proga med Gorico, Sovodnjami in Vrhom. Občina tudi razume te upravičene želje. Seveda ima pri tej zadevi odločilno besedo tudi prevozno avtobusno podjetje, ki je zdaj v zasebni u-pravi. Prav tako bi se morala zavzeti za zvezo vrhovskega okraja s svetom tudi pokrainska uprava. Tu gre predvsem za ureditev preoz-radi hudih klučev in ovinkov že dosti pro-ke ceste po Ušju, ker se je pripetilo tudi žametnih nesreč. UMAZANI KOREN Stalno se ponavljajoči glasovi o okuženih vodah so zbudili tudi goriške zdravstvene oblasti, da so začele preiskovati snago potokov in Soče v bližini mesta. Biokemične analize so ugotovile, da je potok Koran, ki teče, sicer pokrit, skozi mesto, izredno okužen. Poln kužnih miazmov in bakterij je zlasti pri železniškem prehodu na Blančah, blizu severne postaje. Tam je pravo leglo velikih komarjev in drugega mrčesa. Pokazalo pa se je, da je tudi Soča že precej okužena, posebno od Stražic navzdol, kjer se iztekajo v njeno strugo umazani odtoki iz mesta. Goriška Mohorjeva družba bo čez dober mesec obhajala petdesetletnico svoje ustanovitve. Dne 17. nov. 1923 je nadškof Frančišek B. Sedej ustanovil Družbo sv. Mohorja kot cerkveno bratovščino, potrdil njena pravila in osrednji odbor. S tem dnem je ta najmočnejša slovenska književna založba v nekdanji Julijski krajini začela s svojim delovanjem. Za svoj zlati jubilej najavlja GMD nadvse pomembno zbirko Mohorjevih knjig za leto 1974: 1. KOLEDAR: sodoben, pester, vsebinsko zelo bogat. NADŠKOF V AFRIKI Goriški nadškof mons. Cocolin se je zopet odpravil na misijonsko-dobrorelno potovanje v severozahodno Afriko. Kot je znano se je tam ustanovilo po njegovi apostolski gorečnosti središče za zdravljenje gobavcev, katero podpira predvsem goriška nadškofija, V nedeljo ob eni uri po polnoči se je zaključilo v Gorici 12. mednarodno pevsko tekmovanje. Letošnja štiridnevna priredtev, od 20. do vključno 23. septembra, je po dobri organizaciji, po številu nastopajočih, 12 pevskih zborov iz desetih evropskih držav, in po kvalitetnem izvajanju presegla vsa prejšnja enaka srečanja. SKOK V SOČO V Gorici se že nekaj let ponavlja skok v Sočo s pevmskega mosta. Znani mali in čokati Nini Orzan ponavlja vsako leto to vrtoglavo početje 18 metrov globoko v mrzlo Sočo. Tudi letos, v nedeljo popoldne je ponovil svoj poskus v mrzle valove. Okrog mosta se je zbralo okrog dva tisoč gledavcev, ki so ploskali Ninitu, ko si je spet pribori naslov »Kralj Pevme«. Prihodnje leto se bodo zanj potegovali še drugi kandidati. ZAČETEK ŠOLE Novo šolsko leto 1973-74 na slovenskih srednjih šolah v Gorici se bo uradno začelo v ponedeljek 1. oktobra. Ta dan bo ob 10. uri šolska maša v stolni cerkvi. Dijaki naj se zberejo pol ure prej, vsak na svoji šoli. DEŽELNI CENTER ZA VINOGRADNIŠTVO V Vidmu je začel delovati deželni center za vinogradništvo in vinarstvo, v skladu z deželnim zakonom o pospeševanju plemenitih poljedelskih kultur. Za predsednika u-pravnega sveta je bil izvoljen vinski strokovnjak Orfeo Salvador. Deželni odbornik za poljedelstvo Tripani je ob tej priložnosti poudaril pomen, ki ga bo imel novi center za razvoj vinogradništva n vinarstva v naši avtonomni deželi. Upati je, da se ga bodo posluževali tudi naši vinogradniki in vinarji ter da bodo zares ugodno občutil njegovo delovanje. 2. Dr. Mikuletič: INTERNATITIS. Kronika iz internacije v Italiji v letih 1941-1943. 3. SLAVNOSTNI ZBORNIK GMD, vsestranski prikaz družbene dejavnosti v loku zadnjih 50 let. 4. PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON, I. zvezek. Galerija likov vseh za primorske Slovence zaslužnih osebnosti. Ker bodo knjige izšle v sicer večji, a še vedno omejeni nakladi, priporočamo prednaročilo pri krajevnih poverjenikih (slovenski župniki) ali pri Mohorjevi pisarni (Riva Piazzutta 18, 34170 Gorizia). ODBOR GMD Ob 50-letnem jubileju goriške Mohorjeve družbe IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izšel bo ponatis Pleteršnikovega slovarja Cankarjeva založba bo izdala v reproduciranem ponatisu znameniti Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika, s čimer hoče počastiti obletnico smrti tega zaslužnega slovenista. Izdaja bo obsegala dve debeli knjigi. Prva bo imela 900 strani, druga pa 988. Pleteršnika je odlikoval v primerjavi z mnogimi drugimi slovenskimi jezikoslovci velik realizem. Vedel je, da temelji jezik predvsem na besednem zakladu, zato je sprejel v svoj slovar POROG USODE Sredi sedanjih homatij in festivala nasilja v Čilu je po dolgi bolezni umrl pesnik Pab'o Neruda, Nobelov nagrajenec. Kmalu po vojaškem , udaru, ko so se razširile vesti o tisočih pobitih, je obšla zemeljsko oblo tudi novica, da so pobesneli vojaki v neki kliniki ubili komaj malo prej operiranega Pabla Nerudo. Na srečo se je ta vest izkazala samo kot govorica. Vendar je pesnik 23. t.m. podlegel svoji bolezni, raku. Neruda je moral občutiti kot porog usode, da je doživel desničarski vojaški udar, ki je vrgel in ubil njegovega prijatelja Allendeja, prav na koncu svojega življenja, tako polnega bojev za nnjegove ideale, upov, razočaranj, pa tudi velikih priznanj. Bil je med drugim veleposlanik svoje države v Parizu in eden najbolj prevajanih in češčenih pesnikov sodobnosti. Že umirajočemu pa so izvedli hišno preiskavo in mu premetali vso hišo. kar največ slovenskih besed in to ne samo »knjižne«, ki so bile že v velikem številu »izposojene« iz drugih jezikov, posebno iz hrvaščine, srbščine, rrščine in češčine, ampak tudi narečne besede, ki so jih tedaj že izrivali iz knjižnega jezika, ker je hotelo slovensko malomeščanstvo govoriti »fino«. Menilo pa je, da pristne slovenske besede niso dovolj fine, ker jih govorijo tudi kmetje in drugi »preprosti« ljudje, zato so si izposojali »fine« besede drugje, da so govorili drugače kot ljudje na vasi ali v predmestjih. Slovenskega malomeščana tistega časa je bilo sram reči žena, rajši je rekel po hrvaško »soproga«, in ta mu otroka ni rodila, ampak po srbsko »povila«, in dojila ga ni na svojih slovenskih prsih, ampak na (od »slavistov« izposojenih) »grudih«. Pleteršnik pa je z ljubeznijo in spoštovanjem zbiral narečne besede in tako rešil marsikatero, ki bi bila verjetno drugače že utonila v pozabljenje. Danes je njegov slovar, ki pa ga je seveda težko dobiti celo v knjižnicah, prava zakladnica slovenskega jezika. Izšel bo pa samo v primeru, če se bo prijavilo dovolj prednaročnikov. Ker je ta slovar slovenistom in vsem, ki jih zanima zgodovina slovenskega jezika, takorekoč nenadomestljiv, je upati, da se jih bo prijavilo dovolj. Naroča se pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Izšel bo predvidoma januarja 1974. Škoda le, da ne bo izšel v čisto novi in izpopolnjeni izdaji, s čimer bi bila Plteršnikova smrtna obletnica še lepše počaščena. A zahtevati tak napor od slovenskih slavistov, je gotovo preveč, saj vse do danes niso zmogli niti etimološkega slovarja niti vsaj skromnega slovarja slovenskih narečij. V AJDOVŠČINI SO ODPRLI STALNO GALERIJO PILONOVIH DEL V petek, 21. t.m., so v Ajdovščini v nekdanji Pilonovi domačiji odprli stalno galerijo del ajdovskega rojaka, znanega slovenskega slikarja Vena Pilona. O pokojnem umetniku je najprej spregovoril njegov prijatelj, zdravnik in pisatelj dr. Danilo Lokar, njegovo delo pa je strokovno prikazal umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel. Končno je povzel besedo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, ki je predvsem poudaril pomen tega novega kulturnega središča za tamkajšnje prebivalstvo in omenil možnost uporabe ne samo za umetniške razstave, ampak tudi za koncerte, predavanja ipd. Zbrane goste je na kratko nagovoril še ajdovski župan Martin Greif. Galerijo Pilonovih del — oljnih slik, grafik, skic in fotografij — so zaenkrat postavili v pritličju Pilonove domačije, vendar bodo sčasoma to stalno in izpopolnjeno zbirko prenesli v prvo nadstropje, ki zaenkrat zaradi pomanjkanja denarja še ni urejeno. Pritličje pa bodo v bodoče po končanih delih uporabljali le za občasne razstave. Ajdovščina je tako drugi kraj na Severnem Primorskem — poleg Idrije — ki je dobil večje prostore v samem mestnem središču, primerne za razstavno dejavnost. F.J.-152 SM RT V POMLADI Kako čudno, je pomislil. Pred nekaj urami se mu ni niti sanjalo, da bo še to noč sedel v gostem gozdu nekje na sredi Dolenjske, s puško ob sebi, in čakal z drugimi vred, da se bo nekaj zgodilo, napad ali umik. Šele zdaj, ko je bila nevarnost mimo, se je zavedel, kako malo je manjkalo, da ga niso Lahi ujeli s tistim vražjim kovčkom vred. Saj je res čudno, da je naletel že po nekaj kilometrih bežanja na partizane. Komandantu in komisarju niti ni zameriti, če sta bila nezaupna do mene. In najbrž sta še. Moram paziti, da ne bom še poglobil njunega sumničenja, si je rekel. Vse je kazalo, da se bo še to noč nekaj zgodilo. Kaj? Ni hotel vprašati. Čakal je kot vsi drugi. Razmišljal je in čutil, da se ne boji in da si celo želi, da bi s streli sprostil napetost v sebi in jezo na tuje vojake, ki nimajo kaj iskati na tej slovenski zemlji, pa se obnašajo kot oblastni in samovoljni gospodarji ter preganjajo tiste, ki so rojeni na njej. Polastil se ga je občutek neke fantastičnosti lastne usode. Spomnil se je na Majdo in nato so mu ušle misli h Kuni. Kje sta zdaj? Majda verjetno pokojno 9pi v svoji sobi v vili na Mirju, Kuna pa je najbrž doma na Štajerskem. Silil se je rajši misliti na Majdo, toda misli se mu niso hotele odtrgati od Kune in spet je začutil gluho bolečino v sebi kakor vsakokrat, kadar je pomislil nanjo. Zakaj je moral zdaj, ko je postalo celo tisto. kar se je zgodilo, samo bled spomin, nekaj tako da'jnega, da je že kar težko verjel, da se je zares zgodilo — celo večkrat misliti nanjo kakor prej? V dnu duše je vedel, da je izvršil nad njo izdajstvo in da je bilo to najgrše dejanje njegovega življenja. Vedel je. da bo moral nekoč plačati za to krivdo, in vedel je tudi, da je to pravično Spraševal se je le, ali se bo to zgodilo že nocoj? Ga bo doletela kazen v obliki smrti v boju, ki jih verjetno čaka? Ali mogoče prihodnje dni? Ali kdaj pozneje? Niti malo ni dvomil, da bo kazen pr'š'a in da bo morala biti taka, da bo zadostila za krivdo. »Kakšen bi bil zdaj najin otrok?« se mu je spet prikradla tista misel. Skušal si ga je predstavljati, ležečega v zibelki ali v Kuninem naročju, toda predstava se mu je že naslednji hip razblinila v nedoločeno meglo. Ostala je le tista čudna, skrita želja po njej, po njenem toplem telesu, po vonju njene kože, ki ga je, bogvezakaj, spominjal na vonj rož in razgrete trave na poletnem travniku, ko se je kot otrok včasih vle-gel v visoko travo, srebrno valujočo v vetru, in si predstavljal, da je morje. Tisti vonj mu je neizbrisno ostal v spominu. »Ali mi je mogoče zdaj več do nje, kakor mi je bilo prej? si je rekel. »Sem se mogoče zaljubil vanjo?« Občutek skrite krivde, ki je ni mogel nikomur zaupati, je postal včasih tako težko breme za njegovo vest, da si je želel, da bi mogel čimprej zadostiti zanjo. Želel si je priložnosti, da bi plačaj ta svoj dolg. »Ali terja Bog od mene plačilo tega dolga? Ali pa sem tako šibak, da se želim čimprej znebiti tega dušnega bremena?« se je spraševal. Ni si znal odgovoriti na to. Predstava Majde se mu je odmaknila čudno daleč, odkar je nosil zavest te krivde v sebi. V njem je pustila le tajno obžalovanje po nečem, kar je bilo, pa se je za vedno odmaknilo. Včasih jo je srečal, tudi pozdravila sta se, a postala sta si tuja. Kadar jo je videl, skoro ni mogel verjeti, da je kdaj hodil zraven nje, in jo poljubljal, da sta se pogovarjala in smejala, da mu je pripovedovala o svojih preprostih doživljajih in skrbeh, ki so se mu zdele skoro smešno malenkostne, in da ga je rada poslušala, ko je on njej pripovedoval o predavanjih, o profesorjih, o demonstracijah na univerzi proti beograjskemu režimu in proti raznim totalitarizmom ter sploh kazala živo zanimanje za politiko. Imel jo je na sumu, da hlini to zanimanje zaradi njega, pa nikoli ni mogel pogruntati, če se moti ali ne. Zdaj jo je videl hoditi z drugimi, posebno z nekim dolgim, mišičastim fantom, znanim aletom, njegov oče je bil ravnatelj nekega velikega podjetja. Šalila se je z njim, se smejalain klepetala, in če so se srečali, se je zdelo, da ji ni nič nerodno in da ji ni za ničemer žal. Če so se njene oči zazrle vanj, je videl v njih samo porednost in hkrati tovariško prijaznost, v kateri dozdevno ni bilo sledi zamere. Kakor da je že sploh pozabila, da sta kdaj onadva hodila tako skupaj, le da veliko bolj v zadregi in nesproščeno. Moral se ji je bil zdeti neroden kot pubertetnik, je pomislil, a brez pravega obžalovanja, kakor se spominjamo stvari, ki so minile enkrat za vselej in o katerih človek ve, mu niso bile usojene, da so bile samo sanjarije. (dalje) Kletarjenje se začne pri trgatvi Sodobno kmetijstvo Ponekod so že začeli s trgatvijo, zlasti v obalnem pasu, drugod, zlasti na kraški planoti pa so na tem, da z njo začnejo. Ob poslabšanih vremenskih razmerah postane odločilno za bodočo kakovost vina prav izbira pravega trenutka trgatve. Dež lahko močno razredči sok v jagodah, zato ni priporočljivo brati grozdja takoj po dežju niti v rosi. To pomeni, da bomo, če je grozdje zrelo — letos bi moralo biti, seveda je treba to ugotoviti od primera do primera, na zunaj so trtni listi rumeni, od črnih sort rdečkasti, grozdni peclji pa oleseneli — počakali na suho in lepo vreme, da se bo lahko sok s pritokom novega sladkorja zopet zgostil. Priprava posode Preden začnemo s trgatvijo, osnažimo naj prej klet. V kleti ometemo pajčevino, počistimo vse kotičke (če imamo slabo navado, da držimo v kleti pridelke, orodje, suho meso ipd., jih vsaj ob trgatvi odstranimo, prebelimo klet z apnenim beležem, kateremu dodamo na 100 litrov pol kg galice. S tem beležem uničimo vse škodljive glivice in plesni, ki so se razvile med letom v kleti in ki bi lahko prišle v dotik z vinom ter povzročile v njem razne bolezni. Prebeliti moramo tudi vse podstavke, na katerih stoji vinska posoda. Nazadnje okna zapremo in zažveplamo npr. na 100 kubičnih metrov prostora približno 1 do 15 kg žvepla v prahu, katerega z ogljem zažgemo v železni posodi. Klet zapremo čez noč, drugi dan pa klet prezračimo. Očistiti moramo seveda tudi vse orodje in posodo, ki jo temeljito odrgnemo, zlasti plesniva in rjasta mesta. To naredimo s suho krtačo ali strguljo, potem tako posodo operemo z vodo, ki smo ji dali žveplene kisline. Nato jo operemo z vročim lugom in nazadnje izplaknemo z mrzlo vodo. Brente in plav-nike prav tako operemo na opisani način. Nove plavnike ali kadi izlužimo tako, da jih za nekaj časa napolnimo z vodo. Gnile sode najbolje odstranimo iz kleti za vedno. Rabljene toda zdrave sode pred uporabo dobro operemo z vodo. Rjaste železne dele dobro odrgnemo s peskom ali ustrezno krtačo, potem pa z vodo operemo in namažemo s čistim, belim vazelinom. Železne sklede pri stiskalnicah je najbolje prepleskati z belim lakom dovolj časa pred trgatvijo. Na splošno je priporočljivo vse sode izpariti, ali zakuhati s sodo, zlasti plesnive, potem ko smo odstranili plesen s krtačo. Od grozdja do mošta Za trgatev izberemo lep, suh, po možnosti topel dan. Hladno grozdje začne prekasno vreti. Istočasno se razvijejo škodljive glivice. Trgati ne smemo seveda tudi ob prevročem vremenu, česar pa verjetno letos ne bomo več doživeli. Dobro je vedeti, da mošt pretoplega grozdja začne silovito vreti, pri čamer se razvija manitna kislina, kar dela vino neprijetno. S trgatvijo bomo pohiteli le, če bi grozdje, ob dalj časa trajajočem slabem vremenu, začelo gniti. Pred trgatvijo moramo izločiti vse pokvarjene, zelene ali suhe grozde ter nezrele grozde na zalistnikih. Tudi od os in čebel izjedene jagode izločimo, ker vsebujejo ocetno kislino in okužujejo mošt. Prav tako izločimo od toče, peronospore ali oidi-ja in drugih bolezni poškodovane in osušene jagode. Sortna, specialna vina trgamo ločeno po sortah in zrelostni stopnji. Če želimo imeti res dobro in kvalitetno vino, je itak priporočljivo trgati večkrat, ko je grozdje popolnoma zrelo. Pri prevažanju grozdja iz vinograda v klet, glejmo, da se grozdje čim manj masti in poškoduje. Večje kadi za daljši prevoz niso primerne. Sok, ki se začne iztekati iz grozdja, takoj napadejo vinske kvasnicc, pa tudi bakterije, ki povzročajo cikanje. Med daljšim prevozom mošta zadržimo njegovo vrenje z močnejšim žveplanjem. S kalijevim metabisulfitom vežemo raztopljeni kisik in izločimo ali preprečimo delovanje vseh drob-mošt damo v čisto nezažveplano posodo. Če hočemo imeti kakovostno vino, mora-noživk, ki potrebujejo kisik. V kleti nato tak mo odstraniti jagode od pecljev. To opravilo imenujemo pecljanje ali robkanje, kar izvedemo strojno, pri majhnih količinah tudi ročno najbolje na bakrenih mrežah. Jagode pri tem stisnemo, da mošt in jagode, to je drozga, prevrejo skupaj. Mošt na tropinah s peclji dobiva čestokrat zagaten okus. Vrenje na tropinah Zdrozgano grozdje damo v vrelno kad, da prične vreti. Nastajajoči alkohol izluži barvo, ki je v jagodnih kožicah. To vrenje naj pri benih vinih traja približno 6 do 12 (narobka-no grozdje), pri robkanem grozdju 12-24 ur (vrenje daje vinu barvo), pri črnem vinu 3 do 4 dni, tudi 5 dni, odvisno od tega, kakšno črnino želimo imeti. Pri tem moramo tropi- V soboto, 22. t.m., so v gradu Kromberk pri Novi Gorici odprli razstavo slikarja in restavratorja Leopolda Perca (1884 - 1955) iz Ločnika pri Gorici. Razstavo prirejata Odbor za počastitev slikarja in restavratorja L. Perca iz Ločnika in Temeljna kulturna skupnost iz Nove Gorice. Gre za nekoliko zmanjšan prikaz originalnih del in restavratorskih posegov; v Gorici so namreč v lanskem decembru in letošnjem januarju že prippravili veliko retrospektivno razstavo tega slikarja v palači Attems. Organizatorji te razstave so nato izrazili željo, da bi jo prenesli tudi v Novo Gorico, saj je Perco zlasti v letih pred drugo svetovno vojno deloval tudi na Goriškem, in sicer na ober straneh sedanje meje. Na slovesnosti odprtja razstave je najprej govoril kustos Goriškega muzeja Tomaž Pavšič, nato odbornik za kulturo in šport goriške občine Francesco Moise ter slednjič Silvano Piani v imenu ločniškega Odbora za počastitev L. Perca. S pesmimi je sodeloval Komorni zbor iz nove Gorice pod vodstvom Štefana Maurija. Razstava v gradu Kromberk obsega 139 originalnih del, medtem ko so restavratorski posegi in cerkvene dekoracije predstavljeni s fotografijami. Ob razstavi je izšel tudi ka- ne, ki lahko na zraku hitro ciknejo, stalno mešati in to vsaki dve uri. Tako se trop ne kvari, a pri mešanju se mošt zrači in hitreje prevre. Ta način je običajen pri nas, drugod se poslužujejo zaprtega vrenja( priporočlji vo pri merlotu, kabernetu itd.). Zelo fina bela vina pa dobijo tako, da drozgo takoj stisnejo v stiskalnici. Sok brez pecljev in kozic pustijo 8-10 ur v nizkih kadeh, pri čemer odstranjujejo plavajočo plast in previdno pretočijo sok v sode, kjer se bo začelo vrenje. Načinov predelave grozdja je več. V Istri poznajo za pridobivanje kvalitetnega refoška maceracijo grozdja v zaprtih kadeh s kipelno veho.Grozdja ne mlejejo. Po 12-14 dneh grozdje po opravljeni fermentaciji sprešajo. Mošt dajo nato v sod, da dokončno prevre. — O — ŠPORT RADI BI TUDI LAHKO ATLETIKO, TELOVADBO IN PLAVANJE Po naših krajih na Tržaškem se je zelo razvilo tekmovanje v raznih moštvenih športih, kot npr. v košarki, odbojki itd. Premalo skrbi pa se posveča drugim športom, posebno lahki atletiki, ki je v slovenskih vrstah skoro zamrla, vsaj kar zadeva množičnost. Ali bi bilo nemogoče ustanoviti, npr. v večjih krajih tržaške okolice, kot so Opčine, Nabrežina in Dolina, športna društva, ki bi gojila tudi lahko atletiko in morda tudi telovadbo? O tem bi se splačalo sklicati posvet Istočasno bi lahko ustanovili kake folklorne skupine. Medtem ko se je že ustanovilo slovensko društvo za pomorske športe »Čupa« in tudi že izvedlo svoje prvo tekmovanje v jadranju, pa ni nič poskrbljeno za plava1ni šport. Tudi ta bi bil potreben naši mladini, tudi iz zdravstvenih ozirov. talog v večbarvnem tisku. Razstava bo odprta do 22. oktobra po naslednjem urniku: ob delavnikih (razen sobote) od 8. do 14.30, ob nedeljah pa od 13. do 18. ure. — O — S TRŽAŠKEGA PESTER PROGRAM PRAZNOVANJA ZAVETNIKA ZGONIKA Letos so v Zgoniku ustanovili poseben odbor, ki je pripravil pester spored praznovanja zgoniškega zavetnika s. Mihaela. Poleg verskih obredov bo v soboto, 29. t.m., ob 18. uri odprtje razstave domačih slikarjev in razstave o kmečkih puntih. Ob 20. uri pa bo v župnijski cerkvi koncert ekumenskega zbora, ki ga vodi prof. Zorko Harej. V nedeljo bo slovesna maša ob 10.30, popoldanski program pa predvideva ob 15.30 športno prireditev, po kateri se ob 16.30 začenja kulturni spored. Na sporedu so nastop ansambla »L. Hlede« iz Števerjana, nastop pevskega zbora iz Repna, recital o kmečkih puntih. Sledilo bo nagrajevanje za najlepšo konfekcijo grodja in za največji grozd. Praznovanje bo zaključil bogat srečolov. V primeru dežja bo kulturni spored v šoli. Percova razstava v gradu Kromberk u MIKLAVŽ GORBIČ IZTOK ŠUŠTERŠIČ Li oj w (A 03 O) a; rt 2 'o rt >n 1 a n > ca o 'O ra" A* . S -S, -5? 3 S K m Sš tl) „ ca >W >W ca p_, S * « V - -„ £ S si ca -r-s Ph > .tJ 3 ^ d 'O « g? S > rH O ^ il" 3 a> ° N .J P P 73 ca J 3 s u >2 > -a tn L_j PL, 1 73 •-« ca o ca „■ H T) » •«-*