Kako smo gospodarili lani Nadaljevanje s 1. strani vnešeni doslednejši ekonomski principi. Ustanovljena so podje¬ tja za gospodarjenje s stanovanj¬ skimi stavbami v družbeni last¬ nini z nalogo, da v prvi vrsti ohranjajo polno vrednost obsto¬ ječega stanovanjskega fonda. Iz¬ vršena je bila revalorizacija hiš in poslovnih prostorov z name¬ nom, da se določi ekonomsko sta¬ narino, ki bo zadoščala za vse stanovanjske stroške v zvezi z uporabo in izkoriščanjem stano¬ vanja, to je stroške za tekoče vzdrževanje in popravljanje hiš, za investicijsko vzdrževanje in amortizacijo hiše in eventuelno za razširjeno reprodukcijo. Ta¬ ko izračunane ekonomske stana¬ rine pa bodo zaradi še sorazmer¬ no nizkih osebnih dohodkov ko¬ ristnikov stanovanj še delno sub¬ vencionirane s 4 % prispevka bruto osebnih dohodkov od za¬ poslenih do leta 1970, ko bodo koristniki stanovanj sami plače¬ vali polno stanarino. Glavni vir za financiranje razširjene repro¬ dukcije pa bo ostanek 4 % dose¬ danjega prispevka od bruto oseb¬ nih dohodkov, ki se bo stekal v sklade delovnih organizacij. Po¬ membno vlogo pri financiranju novogradenj pa bo imela banka, ki bo z zbiranjem sredstev od delovnih organizacij in posamez¬ nikov in dajanjem kreditov pri¬ spevala k aktivizaciji razdroblje¬ nih sredstev. Premalo preciziran zakon o sta¬ novanjskem gospodarstvu je ob prehodu na nov sistem vnesel ne¬ malo zmede tako v zvezi z orga¬ nizacijo podjetij za gospodarjenje s stanovanji kot tudi glede raz¬ širjene reprodukcije. Delovne or- ganizaciie v sedanji situaciji ni¬ majo zadostnega interesa, da bi same organizirale novogradnjo, tako da bo potrebno najti pri¬ merno obliko zbiranja in troše¬ nja sredstev za razširjeno re¬ produkcijo v okviru banke in stanovanjskega podjetja. Vse to pa seveda vpliva na zmanjšanje fonda za izgradnjo novih stano¬ vanj v letošnjem in tudi v pri¬ hodnjem letu. Se so subj Nadaljevanje s 1. strani Skoraj vsi kadri v občinskem me¬ rilu, ki so dosedaj na vodilnih delovnih mestih, so po vojni spre¬ jeli vodilna delovna mesta z os¬ novnošolsko izobrazbo in vendar smo napravili v gospodarskem in družbenem življenju ogromen na¬ predek. Nikjer pa ni rečeno, da ne bi lahko napravili do danes še večji skok, če bi bili imeli spo¬ sobnejših, izšolanih ljudi. Danes imamo teh že precej in vendar ustvarjamo tako psihozo, kakor da sploh niso za rabo; posebno mlajših kadrov ne upoštevamo v zadostni meri. Mislim, da dela občinski komite prav, če se zavza¬ me za izdelavo programov v po¬ sameznih delovnih organizacijah, po katerih naj bi se izvajala spro¬ ščena reelekcija. Ti programi pa bi morali biti javno prediskutira- ni v kolektivih, saj so v interesu vseh. Dosedanje parcialno reševanje problematike stanovanjskega go¬ spodarstva preko stanovanjskih hiš in hišnih svetov je zameglilo splošno reševanje nalog, ki nuj¬ no zahtevajo reševanje na ravni komune. Te naloge — evidenca stanovanjskega fonda, skrb za ra¬ cionalno vzdrževanje in popravi¬ lo, sanacijo starih hiš, problem rekonstrukcije stanovanj, skrb za prosto in deloma razširjeno re¬ produkcijo stanovanjskega fonda, skrb za strokovne kadre in ure¬ ditev pravno imovinskih zadev v zvezi s stanovanjskimi in poslov¬ nimi hišami mora biti glavna na¬ loga novo ustanovljenega podje¬ tja. Dosedanja praksa je tudi poka¬ zala, da je težko obravnavati go¬ spodarjenje z obstoječim fondom hiš in izgrajevanje novih brez povezave s komunalno ureditvijo in nivojem ustrezne obrtne de¬ javnosti in bo na tem področju potrebno najti primerne oblike sodelovanja med temi delovnimi organizacijami na našem področ¬ ju. Zato bo potrebno konkretno obdelati možnosti sodelovanja vseh teh dejavnosti. Ocena izpolnitve osnovnih po¬ stavk družbenega plana za 1965 Med letom 1965 so bile izvede¬ ne dalekosežne spremembe v go¬ spodarskem sistemu, ki ob spre¬ jemu občinskega plana za leto 1965 še niso mogle biti ocenjene. Zato je prišlo na področju proiz¬ vodnje in potrošnje do večjih od¬ stopanj od predvidevanj družbe¬ nega plana. Skoraj celotna gospodarska ak¬ tivnost je padla na nižji nivo, kot je bil predviden, hkrati s tem pa tudi življenski standard za¬ poslenih. Namesto predvidenega povečanja obsega proizvodnje za 21 % in zaposlenosti za 11 % je bil dosežen porast le za 7—8 % ob 4 % povečanju zaposlenih in 3—4 % povečani produktivnosti dela. Družbeni bruto produkt je bil sicer za 18 % večji kot leta 1964 in je znašal 161.645.000 N din težave O teh in drugih vprašanjih je razpravljal občinski komite ZKS na svoji IX. seji. Iz razprave je bilo čutiti, da ne gre ločiti komu¬ niste pri opravljanju nalog od os¬ talih delovnih ljudi in občanov. Vsi se moramo vključiti v boj za hitrejšo realizacijo gospodarske reforme. Sproti bi morali odkrito kazati napake in jih odstranjeva¬ ti. Kritika bi morala biti za vse sprejemljiva, posledice kritike pa bi morali biti pozitivni rezultati v našem gospodarjenju, v naših odnosih v kolektivih in v vsak¬ danjem življenju. Vsi komunisti, posebno pa še tisti na vodilnih mestih, pa so še posebej odgovorni za dosledno iz¬ vajanje nalog, ki nam jih nalaga¬ ta III. plenum CK ZK Jugoslavije in VI. plenum CK ZK Slovenije. Marjan Stopar vendar pa je razlog za ta porast v glavnem v zvišanih cenah. Povečanje števila zaposlenosti, proizvodnih kapacitet, produktiv¬ nosti dela še bolj pa zvišanje cen proizvodov je vplivalo na pove¬ čanje narodnega dohodka, ki zna¬ ša 5.263 N din na enega prebival¬ ca v občini ali 26 % več kot leto poprej. Pri ocenjevanju doseženih re¬ zultatov gospodarjenja je treba upoštevati, da se ustvarja velik del narodnega dohodka v naši ob¬ čini na področju lesne industrije, ki je v preteklem letu dosegla le skromno povečanje celotnega do¬ hodka, v kmetijstvu, ki je zaradi slabe letine doseglo kljub napred¬ ku na področju živinoreje le do¬ brih 8 % proizvodnje iz leta 1964 in v gozdarstvu, kjer se je obseg sečnje zmanjšal za 4 %. Razen te¬ ga so dosegle le manjše poveča¬ nje obsega proizvodnje tudi trgo¬ vina, obrt, turizem in komunal¬ na dejavnost, medtem ko je go¬ stinstvo stagniralo. Ugodni re- doseženi kemične meta, kjer se je povečal obseg proizvodnje za okrog 30 %. V lanskem letu smo investirali v gospodarstvu nad 10,000.000 N din, od tega 8,377.530 v osnovna sredstva. Skupne investicije so za okoli 50 % večje kot leta 1964, vendar pa so pod planom za 1965. V letu 1965 je gospodarstvo iz¬ plačalo 33,780.000 N din bruto osebnih dohodkov, kar je za 39 % več kot leto poprej. V lanskem letu je bilo ustvarjenih v gospo¬ darstvu približno 11,000.000 N din skladov. Delež družbe pri delitvi neto produkta se je v 1965 zma¬ njšal z 45 % na 39 % in je zaradi tega ostalo gospodarstvu v naši občini okoli 3,000.000 N din. Izvoz v letu 1965 je znašal 1,623.000 dolarjev, kar je za 3 % manj kot leto poprej. Prikazane tendence v gibanju proizvodnje in delitve za leto 1965 kažejo, da je sicer prišlo do pozi¬ tivnih premikov. Zmanjšana di¬ namika proizvodnje in s tem v zvezi osebne potrošnje in izvoza pa opozarjajo na dejstvo, da je del gospodarstva v naši občini prišel po reformi v nemajhne te¬ žave in da se le počasi prilagaja ostrejšim pogojem gospodarjenja. Razlogi za to so razen v nedode¬ lanosti gospodarskega sistema po¬ sebno še v sistemu cen v ban¬ čnem, kreditnem in deviznem si¬ stemu, so pa tudi subjektivnega značaja, prisotni tudi v prej¬ šnjem obdobju, vendar so šele po reformi prišli bolj do izraza. To velja zlasti za organizacijo proiz¬ vodnje, nezadostno izkoriščanje kapacitet in delovnega časa, ne¬ smotrno vlaganje sredstev, pre¬ počasna orientacija na speciali¬ zacijo in integracijo ter moderni¬ zacijo obstoječe proizvodnje na¬ sploh. Poseben problem pri dosedanji stanovanjski izgradnji je bil oz. je še finansiranje komunalne ure¬ ditve zemljišč. Za popolno pri¬ pravo zazidalnega zemljišča bi bilo potrebno vlagati od 30—40 % od vrednosti novogradnje, med¬ tem ko smo mi investirali za ta namen le 17—18 % od vrednosti novogradnje. Zaradi premajhnih sredstev za komunalno urejanje zemljišč imamo skoraj vse zazi¬ dalno področje le delno urejeno. Za ureditev teh nemajhnih pro¬ blemov bo potrebno urediti siste¬ matično zbiranje zadostnih sred¬ stev deloma s tarifami za tiste uprave, kjer se uporaba posa¬ meznega koristnika lahko ugo¬ tovi, deloma pa s prispevki za uporabo mestnega zemljišča za vse tiste naprave, ki imajo značaj kolektivnih dobrin. Zbrana sred¬ stva pa bodo morala zagotoviti reprodukcijo. Ali se bo tempo izgradnje sta¬ novanj zmanjšal? V lanskem letu smo v naši ob¬ čini zgradili 80 novih stanovanj, kar je več kot kdajkoli poprej. V družbenem sektorju se je s tem število stanovanj povečalo za 67, zasebniki pa so dogradili 17 no¬ vih stanovanj. Vrednost novo¬ zgrajenih stanovanj znaša več kot 5 milijonov novih dinarjev. Ob teh podatkih lahko ugotav¬ ljamo, da smo v zadnjih letih do¬ segli lepe uspehe v stanovanjski izgradnji, posebno glede števila novih stanovanj. Manjši napredek smo dosegli pri opremljanju in strukturi novozgrajenih stanovanj ter pri projektiranju stanovanj nasploh. Čeprav so se zahteve stanovalcev (lahko bi rekli tudi možnosti plačevanja stanarine) v zadnjih letih precej diferencirale, gradimo že vrsto let enaka sta¬ novanja, struktura in kvaliteta stanovanj pa praktično ni bila pogo¬ jena z nivoji oseb. dohod, uporabni¬ kov novih stanovanj. Ta odvisnost osebnih dohodkov in vrednosti stanovanja je bila v dosedanji izgradnji premalo upoštevana tu¬ di zaradi sorazmerno nizkih sta¬ narin. S prehodom na ekonomske stanarine pa postajajo izdatki za stanovanja v novejših stanovanj¬ skih hišah veliko breme za sta¬ novalce z nižjimi osebnimi dohod¬ ki, ki se bo še povečalo do 1970 z dokončnim prehodom na eko¬ nomske stanarine. Te ugotovitve bi vsekakor morali bolj upošte¬ vati projektanti in gradbena pod¬ jetja posebno pri gradnji stano¬ vanj za trg. V letošnjem letu bomo dokon¬ čali gradnjo 38 stanovanj v druž¬ benem in 14 v zasebnem sektorju. Začeli pa bomo z izgradnjo 45 stanovanj v družbenem in 10 v privatnem sektorju. Iz teh po¬ datkov je razvidno, da bo število novih stanovanj iv naslednjih dveh letih nazadovalo v primer¬ javi z zadnjimi leti, ko smo letno dogradili 60—80 novih stanovanj. Predvidevanja globalnega raz¬ voja gospodarstva v naši občini za leto 1966. V letošnjem letu bomo po pred¬ videvanjih gospodarskih organi¬ zacij in analitične službe občin¬ ske skupščine na območju naše občine ustvarili okoli 200 milijo¬ nov novih dinarjev družbenega bruto produkta, kar je za skoraj četrtino več kot lansko leto. Od tega odpade na družbeni sektor okoli 162 milijonov novih din. Skuoni narodni dohodek naj bi bil 98 milijonov novih dinarjev Konec na 3. strani % Nadaljevanje z 2. strani ali za 21 % več kot leta 1964 in bi znašal 6.361 novih dinarjev na prebivalca. Predvideva se, da bo narodni dohodek privatnega sek¬ torja porastel nekoliko hitreje kot v družbenem sektorju, to pa predvsem zaradi delne stagnacije pri razvoju gradbeništva, prome¬ ta, gostinstva in deloma lesne in¬ dustrije. Število zaposlenih v družbe¬ nem sektorju bo predvidoma ne¬ koliko pod povprečjem v lan¬ skem letu. Masa bruto osebnih dohodkov naj bi se povečala za kakih 18 — 20%, kar bi pomenilo povečanje mase neto osebnih do¬ hodkov za okoli 25 % in bi tako znašala okoli 26 milijonov novih dinarjev. Skladi gospodarskih or¬ ganizacij bodo znašali po sedan¬ jih predvidevanjih okoli 18 mi¬ lijonov novih dinarjev, kar je za okoli 7 milijonov več kot lansko leto. Tako povečanje skladov naj bi omogočilo tudi ugodnejšo de¬ litev dohodka med družbo in de¬ lovnimi organizacijami, ki bo predvidoma 33 :67 v korist de¬ lovnih organizacij. Izvoz naj bi se povečal za dobro petino in bi ta¬ ko znašal okoli 2 milijona dolar¬ jev. Ocena možnosti razvoja v letu 1966 sloni na predpostavki, da se nadaljuje dosledno izvajanje re¬ forme. Letošnji proračun v znamenju reforme . hm V zadnjih dveh letih so se do¬ hodki in seveda tudi izdatki ob¬ činskega proračuna več kot po¬ dvojili, kar je omogočilo ureditev nekaterih zelo perečih problemov na področju družbenih služb, predvsem v šolstvu in socialnem varstvu. S spremembami, ki so nastale ^o reformi z omejitvijo splošne potrošnje pa je strahovit porast proračunske potrošnje smotrno omejen, saj je bila prav splošna potrošnja eden izmed faktorjev, ki so povzročali nesta¬ bilnost v našem družbeno-eko- nomskem razvoju. Čeprav so ne¬ katere posledice reforme — dvig življenskih stroškov — povzro¬ čile velik pritisk na proračun — lahko bi rekli — vseh koristnikov proračuna, bo letošnja prora¬ čunska potrošnja le za nekaj od¬ stotkov večja, kot je bila prete¬ klo leto, ker se predvideva le manjši porast dohodkov. V lanskem letu so znašali do¬ hodki proračuna 7,043.367 novih dinarjev, izdatki pa 6,986.076. Predvidevanja za letošnje leto pa so: Dohodki: 1. Prispevki 3.306.000 2. Davki 1.626,000 3. Takse 35.000 5. Razne kazni 20 000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 63.000 7. Dopolnilna sredstva od republike 2.440.000 8. Prenešena sredstva 199.852 Skupaj 7.689.852 Ta predvidevanja so precej op¬ timistična in bodo realizirana le ob ugodnih gospodarskih rezulta¬ tih na področju naše občine. Poraba sredstev proračuna pa je predvidena za letošnje leto v nrimerjavi z lansko proračunsko potrošnjo takole: 1. Šolstvo 2. Kultura in prosveta 3. Socialno skrbstvo 4. Zdravstveno varstvo 5. Komunalna dejavnost 6. Delo drž. organov 12. Družbeno-politične orga¬ nizacije in društva 13. Negospodarske inve¬ sticije 14. Gospodarski posegi 15. Vlaganje v rez. sklad 16. Proračunske obveznosti 17. Gospodarske investiciie 18. Nerazporejeni dohodki (v tej tabeli niso upoštevani manjši popravki, ki so bili izvrše¬ ni na zahtevo odbornikov). Kot je bilo omenjeno, obstoji možnost, da ne bomo mogli reali¬ zirati predvidenih dohodkov in bo zato potrebno veliko varčevanje pri porabi sredstev, da se ob mo¬ rebitnem rebalansu ne bodo po¬ samezne od proračuna odvisne dejavnosti znašle v težavah. Nekaj pripomb k delu naših od¬ bornikov Na zadnji skupščini je bilo na dnevnem redu poleg analize raz¬ voja občine in proračuna še več Nedeljski občni zbor Turističnega društva v Ilirski Bistrici bil je 20. marca letos — je pokazal, da je ta tako mlada organizacija v naši ob¬ čini, saj je začela s svojim delom komaj v mesecu juniju leta 1964, važnih odlokov. Ob sprejemanju odloka o določitvi maksimalne količine in vrste lesa lastnikov gozdov je bilo ugotovljeno, da skupščina ni sklepčna, ker je medtem nekaj odbornikov zapu¬ stilo razpravo, kar lahko označi¬ mo le kot skrajno neodgovornost izvoljenih odbornikov. Dejstvo, da skupščina ni zasedala polno¬ številno niti na — lahko bi rekli — najvažnejši seji leta, ko se je razpravljalo o analizi razvoja in proračuna ter izredno važnem odloku o določitvi maksimalne količine in vrste lesa lastnikom gozdov, kaže na majhno odgovor¬ nost dela odbornikov, katerim smo na volitvah izkazali svoje za¬ upanje. Nič boD pa ni razveselji¬ vo tudi to, da se od prisotnih od¬ bornikov ni niti eden prijavil k razpravi o analizi razvoja v naši občini v letu 1965 in predvide¬ vanjih za 1966 leto. doživela nepričakovane uspehe, saj ji je uspelo poleg ustvarjenih do¬ hodkov za nadaljnji turistični raz¬ voj afirmirati naše mestece daleč izven naših meja in privabljati Dne 28. marca letos sta se sestala na svoji prvi redni seji novoizvoljeni upravni odobr in nadzorni odbor tu¬ rističnega društva Ilirska Bistrica, ki sta svojo prvo sejo posvetila izključ¬ no organizaciji izseljeniškega pikni¬ ka, ki bo pri nas dne 4. julija. Šte¬ vilni problemi, ki so se pokazali ob razpravi, kažejo, da bodo morale pri tej tako veliki prireditvi nuditi veliko svojo pomoč tako podjetja kot ob¬ činska skupščina, saj turistično dru¬ štvo navzlic dobri finančni bilanci ne bi bilo sposobno nositi samo vse stroške priprav in organizacije. Če¬ prav predstavlja pripravljalni odbor celotni upravni odbor, je ta imeno¬ val še posebno 3-člansko komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, pod¬ predsednik in tajnik: ta ima nalogo, da najkasneje do 10. aprila pripravi vse potrebne načrte in programe prireditve s predračunom stroškov. Na podlagi teh bi se začele vse potrebne razprave tako za sredstva kot za prireditev. Upravni odobr je bil mnenja, da je to prireditev treba kar najbolj propagirati in v ta namen izdelati tu¬ di posebne propagandne plakate, saj se bodo gotovo poleg izseljen¬ cev iz Amerike in drugih držav ude¬ ležili piknika tudi številni ljubitelji to¬ vrstnih prireditev z drugih občin Pri¬ morske in Slovenije. K pestrosti pro¬ grama bodo prispevali velik delež ilirskobistriški pevci, ki že sedaj ze¬ lo pridno vadijo, poleg tega pa ra¬ čunamo tudi s točkami, ki jih bodo najavili vaški zbori iz naše občine, mogoče celo tudi zanimive progra¬ me, ki bodo izseljence gotovo zani¬ mali. Upravni odbor turističnega društva se hkrati obrača na vse prebival¬ stvo mesta Ilirske Bistrice s prošnjo, da brez odlašanja začne takoj ure¬ jevati okolico hiš, vrtov, poskrbi za cvtlice in podobno, tako da bo sle¬ herni udeleženec te velike medna¬ rodne prireditve dobil in odnesel kar najboljše vtise in mnenja o našem malem, a vendar lepem in simpatič¬ nem mestecu. Privabljati je začela tudi ljubitelje te dejavnosti v svoj krog, ki ji po¬ magajo z oddajo turističnih sob, predlogi in nasveti in lahko trdimo, da se bodo načrti društva uresni¬ čili, saj je v svoji razpravi pred¬ sednik občinske skupščine, tov. ing. Ivan Kukovec med drugim dejal, da je prav presenečen nad uspehi društva, ki je lani s svojo požrtvo¬ valnostjo ustvarilo skoraj toliko do¬ hodkov in imela turistična dejav¬ nost toliko prometa, kolikor so zna¬ šali davki kmetijskih proizvajalcev. Ne bo odveč, če se malo več sezna¬ nimo s problemi, ki so bili obrav¬ navani na tem občnem zboru. Začetek društvenega dela je bil težak. Tako je bilo slišati v razpra¬ vi in v poročilih o delu društvenih organov v času med obema občni¬ ma zboroma. Društvo pred dvema letoma ni imelo potrebnih osnovnih sredstev, ne poslovnega prostora, pa tudi ne potrebnih kadrov. Tako si je uredilo zasilno pisarno v ka¬ vami Turist, kjer so mu gostinci odstopili svoj prostor, vse pa kaže, da le-ta ne bo odgovarjal več, saj je tudi pod takimi pogoji skoraj ne- Nadal je vanje na 4. strani vedno več turistov v naše mesto. • • •« . • • • • s* 'i Z občnega zbora Turističnega društva Proračunski izdatki po dejav-nostih: Poraba 1965 Plan 1966 Indeks 1966 1965 / April St. 4 Spomin na tudi padle izpričajmo dejanji! Spominu našim padlim borcem žrtvam fašističnega terorja smo ca aprila so na sestanku članov ZB sklenili, da bodo prispevali za po- ^ v - / • • * oddolžili s spomeniki in spominski- pravilo spomenika prostovoljne pri¬ mi ploščami, ki jih najdemo že skoraj v vsaki večji vasi. Toda s postavitvijo spomenika še nismo storili vsega. pogledamo spevke. Res so vaščani dajali po 200, 300, nekateri tudi po 1000 di¬ narjev. S temi sredstvi in s prosto¬ voljnim delom so popravili spome- tere teh spomenikov, nas obide ne- nik. Uredili so ograjo, postavili vra¬ ta, okolico očistili ter zasadili ci¬ prese in cvetice, tako da je danes spet lahko v ponos vaščanom. S tem pa še ni končana njihova de- prijetno spoznanje, da smo za nji¬ hovo vzdrževanje premalo storili. Tega ne smemo dopustiti. In do tega spoznanja so v nekaterih va¬ seh že prišli. Za vzor lahko posta- javnost. Za letošnje leto imajo v na- padlim spomenik Črtu, da bodo uredili spominsko plo- tem ima tovarišica Milka Pro- sedanja ščo v Zabičah. Mislimo, da bi s tako zavzetostjo in skrbnostjo lahko uredili še mar- nica organizacije ZB. Že lani mese- sikateri spomenik po naših vaseh! Lepo oskrbovani spomenik v Podgrajah Turistično društvo Ilirska Bistrica obvešča vse zainteresirane prebi- ob Jadranskem morju skozi Mestre do Trsta. Po daljšem postanku po¬ vratek preko Sežane v Ilirsko Bistrico. Cena potovanja je 410 novih dinarjev za osebo. V ceni je vračunan prevoz s sodobnimi turističnimi avtobusi, vse v programu navedene go¬ stinske usluge, skupinski potni list, cestnine po Italiji, takse in drugi valce občine, delovne kolektive, sindikalne podružnice, organizacije zve- stroški organizicje, vodstva in podobno, ze mladine, osnovne šole in druge, da bo v letu 1966 priredilo številne - izlete, zabavne in poučne ekskurzije po domovini in v tujino s sodobnimi turističnimi avtobusi po izredno ugodnih cenah. ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ JE PRIPRAVILO PESTER PROGRAM IZLETOV ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN SICER: 3-DNEVNI IZLET V BUDIMPEŠTO PO NASLEDNJEM PROGRAMU: 1. maj 1966 — Gorice — krajši postanek maj 1966 Odhod z avtobusom iz Ilirske Bistrice ob 4.00 uri IV. 2-DNEVNI IZLET V PRVOMAJSKIH PRAZ. V TRST IN BENETKE: Odhod iz Ilirske Bistrice ob 4.00 uri. Vožnja preko v Udine z ogledom mesta. Nato preko Pordenone in Trevisa v Benetke s prihodom zgodaj popoldne. Namesti¬ tev v hotelu in nato ogled mesta ter njegovih zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Večerja, prenočišče. maj 1966 2 . Zajtrk, odhoda v Trst. Med potjo ali pa tudi iz določenih krajev v občini, kjer bi se zbralo potrebno^ šte- ogled gradu Miramar. Po prihodu v Trst ogled mesta in prosto do ve- vilo ljudi za en avtobus. Potovanje preko Ljubljane, Zagreba, Varaždina cera, ko je odhod v Ilirsko Bistrico. in državne meje Letenye, ob Blatnem jezeru' do letovišča Balatonfoldvar, kjer je postanek. Sledi nadaljevanje potovanja do Budimpešte s priho¬ dom v poznih večernih urah. Razmestitev v hotelu, nato prosto. Večerja, jev. v . v v prenočišče. 2. maj 1966 Popoldne po večerji obisk enega ogled mesta. Po zajtrku ogled Budimpešte in njenih znamenitosti, kosilu prosto za individualne oglede, nato večerja in po izmed karakterističnih madžarskih lokalov in nočni Cena 2-dnevnega izleta po gornjem programu je 185 novih dinar- V to ceno je vračunano: prevoz, stroški skupinskega potnega lista, vožnja z vaporetom po Canalu Grande v Benetkah, stroški cestnine, organizacije, vodstva, takse in drugi stroški potovanja. . _ V. 3-DNEVNI IZLET V PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH V KORNATE: 1 . 1966 maj Opatije —• krajši postanek Odhod iz Ilirske Bistrice ob 4.00 uri zjutraj do po Jadranski magistrali preko Crikvenice, maj 1966 Dopoldne prosto. Po kosilu povratek v domovino s prihodom v poznih večernih urah. Cena potovanja je 324 novih dinarjev za osebo. V to ceno je vraču¬ nano: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, gostinske usluge programu, stroški kolektivnega potnega lista, vodstvo in organizacija po¬ tovanja ter vse pripadajoče takse in drugi stroški organizacije. Senja, Karlobaga in Novigradskega kanala do Zadra. Ogled mesta in krajši počitek. Nato odhod do Sukošanov, odkoder sledi potovanje z motornimi čolni. Po dveurni vožnji med Otokom Ugljan in Pašuan ter dalje čez Srednji kanal prihod v Šali. Prenočišče in večerja. — Po zajtrku okrog 9.00 ure odhod z motornimi čolni na maj 1966 — triurno križarjenje med kornatskimi otoki kraja bo za vse 3-DNEVNI IZLET PRVOMAJSKE PRAZNIKE HEILIGEN- udeležence pripravljen piknik na prostem. Popoldne povratek v Šali. Ve- V • V V BLUTA IN PO ITALIJANSKIH DOLOMITIH V BENETKE IN TRST PO NA¬ SLEDNJEM PROGRAMU: cerja in prenočišče. maj 1966 Po zajtrku odhod v zgodnjih jutranjih urah čolni Odhod Ilirske Bistrice zjutraj ob 4.00 uri preko do Sokošanov. Od tu nadaljevanje potovanja z avtobusom preko Zadra maj 1966 Ljubljane skozi Ljubeljski predor, ob Vrbskem jezeru v Beljak — postanek. Nadaljevanje potovanja Spittal do Heiligenbluta. Če bodo Karlobaga naprej preko Gospiča Vrhovin Plitvic. Ogled daljši Spodnjih jezer. Kosilo okrog 15. ure v Slunju in nato odhod preko Kar¬ lovca krajši ogled mesta in Netrečita do Metlike in po krajšem po- dopuščale vremenske prilike, nadaljevanje do Franz J. Hohe — 2.454 m Stanku preko Gorjancev in Novega mesta v Ljubljano in Ilirsko Bistrico Večerja in prenočišče v Lienzu. 2. maj 1966 — Po zajtrku odhod v Dobiaco, ob jezeru Misurina 1.700 m postanek in ogled d’Ampezzo. dalje preko prelaza Tre Creoci v Cortino ogled velike elementarne nesreče) v Benetke. Večerja in prenočišče. Longarone (kraj s prihodom ob pozni večerni uri. Cena potovanja je 223 novih dinarjev. V ceno je vračunan prevoz z avtobusom in motornim čolnom, gostinske usluge navedene v programu in organizacija ter vodstvo izleta. Poleg prvomajskih izletov, turistično društvo Ilirska Bistrica maj 1966 Dopoldne ogled Benetk, mestnih zgodovinskih turističnih znamenitosti do 13.00 ure, ko je odhod v Trst. Spotoma ogled gradu Miramar. Po daljšem postanku v Trstu, povratek v Ilirsko Bistrico. Cena izletu je 283 novih dinarjev za osebo. V to ceno je vračunano: Prevoz s sodobnimi turističnimi avtobusi, stroški gostinskih uslug po na¬ vedenem programu, stroški kolektivnega potnega lista, cestnine, organi¬ zacija in vodstvo izleta ter vsi drugi pripadajoči stroški. 4-DNEVNI IZLET ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE V ITALIJO: BO- prireja zlasti za delovne kolektive, sindikalne podružnice in druge orga- izlete v vse kraje doma in v tujini. nizacije, organiziramo tudi druge Vse kolektive, sindikalne podružnice in podjetja, kakor tudi posameznike se za vse informacije, izlete in TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA, telefon 82. obveščamo, podobno obračajte na majskih izletov se lahko tudi spremenijo na mora s spremembo programa strinjati skupina, busom. Prav tako bo društvo prirejalo tedenske izlete v Trst Programi prvo- skupine, vendar se potuje z istim avto- so- botah LOGNA FIRENZE SAN. MARINO RAVENA. predvideno ceno 3.500 dinarjev. vsa podrobnejša po- Odhod iz Ilirske Bistrice zjutraj ob 4.00 uri v Se- 1. maj 1966 Žano, skozi Mestre do Padove. Po postanku in ogledu mestnih zname¬ nitosti nadaljevanje potovanja preko Roviga in Ferrare do Bologne. Po¬ stanek in ogled mesta. Nato vožnja po »Sončni magistrali« preko Apeni¬ nov v Firenze. Namestitev v hotelu, večerja in prenočišče. 2. maj 1966 — Po zajtrku dopoldne ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. (Možen ogled sejma ročne umetnostne obrti — razstava izdelkov iz vsega sveta). Večerja in prenočišče. 3. maj 1966 — Po zajtrku odhod. Vožnja skozi Rimini v najmanjšo in najstarejšo republiko na svetu, San Marino. Po ogledu povratek v Rimini. Namestitev v hotelu, večerja in prenočišče. 4. maj 1966 — Vožnja v Ravenne, kjer je daljši postanek za ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti tega mesta. Nato vožnja po cesti jasnila in informacije v pisarni turističnega društva. Za organizirane izlete za prvomajske praznike lahko vsak udeleže¬ nec dobi naslednje zneske tuje valute in sicer: 1. Za potovanje v Budimpešto 110 forintov za 62 novih dinarjev. 2. Za izlet po Dolomitih 6.500 lit. za 130 novih dinarjev. 3. Za izlet v Bologno Firenze 5.200 novih dinarjev. 4. Za izlet v Trst in Benetke 3.500 lit. za 70 novih dinarjev. Poslužujte se vseh uslug, ki vam jih nudi turistično društvo v Ilirski Bistrici. Redni delovni čas od 7. do 18. ure, v letni sezoni pa od 7. do 23. ure ob delavnikih, praznikih in nedeljah. Turistično društvo odkupuje še vseh vrst tuje valute, čeke, posreduje pri izdaji potnih listov za vse države in nudi vse druge usluge domačim in tujim gostom. IZ PISARNE TURISTIČNEGA DRUŠTVA ILIRSKA BISTRICA April Kilovče-Ilirska Bistrica 500 milijonov Občani, ki stanujemo blizu železniške postaje in vsi lesonitarji že dalj časa spremljamo intenzivna dela železniških delavcev in se sprašujemo, čemu vse to. Da bi vas vsaj na kratko seznanili s tem delom, smo zaprosili za nekaj podatkov inženirja, ki vodi ta dela in šefa postaje Ilirska Bistrica, tovariša Borisa Žbogarja. ' »Po pravilih bi morali izvesti remont proge vsakih 8 do 10 let. Naša proga Pivka—Reka pa ni bila generalno popravljena že nad 25 let. Tako smo pristopili k remontu proge že pred dvema letoma na relaciji Pivka—Kilovče, sedaj pa bomo do sezone zaključili re¬ mont do Bistrice. V naslednjih nekaj letih bomo to delo nadaljevali do Reke.-«. »Ali je bilo to delo res tako nujno?« »O tem je vsaka beseda odveč, saj nam je hotela komisija pre¬ povedati uporabo proge na celi relaciji in smo komaj uspeli podalj¬ šati uporabnost z zmanjšanjem hitrosti vlakov. Proga sama je precej obremenjena, predvsem v sezoni, ni pa bi¬ la vzdrževana tako kot naši predpisi zahtevajo.« »Ali se bosta sigurnost in hitrost prometa s tem bistveno pove¬ čali in koliko sredstev bo veljal ta remont?« ^Prav gotovo bo varnost popolna, saj je bila doslej vožnja po taki progi skoraj nevarna. \ Po opravljenih delih pa bo dovoljena neprimerno večja hitrost. Cena? Vsak kilometer remonta stane približno 70 milijonov sta¬ rih dinarjev. Od Kilovč do Ilirske Bistrice pa je 7 kilometrov.« | Prvič po osvoboditvi smo se žene 'z Pcdstenj zbrale na proslavi svo- iega praznika. Za nekaj ur smo pozabile na vsakdanje skrbi in se sprostile. Za prijetno razpoloženje smo same preskrbele. Zbranih nas je bilo 23 žena. Bolnih in starih smo se spomnile z obsikom na domu in z majhnimi darilcem. Našemu vabilu sta se od¬ zvala tovariš Dolgan Anton-Branko ter Šuštar Ivan, ki je kot predsed¬ nik občinskega odbora Rdečega križa pozdravil vse prisotne. Rdeči križ je zaživel prav zadnje čase. Z Merečami in Podstenjškom smo aktivno sodelovali v nabiralnih in krvodajalskih akcijah. Tovariš Dol¬ gan Anton-Branko je prisotne po¬ zdravil v imenu občinskega odbo¬ ra ZB. Čeprav je bil praznik žena, smo povabile tudi može in na kon¬ cu sklenile, da bomo z njihovo po¬ močjo še bolj slavnostno in z bolj pestrim programom še praznovale 8. marec. Drugega dne po proslavi se je v teh vaseh izvršila nabiralna akci¬ ja za pomoč Indiji. Vaške organi¬ zacije so zbrale 47.000 starih di¬ narjev. Priglašajo se tudi krvoda¬ jalci teh vasi, ki bodo šli v tem mesecu k odvzemu krvi v Izolo. Kozlevčar L. • • • o • » ••••••• Dan žena v Podstenjah Sem se oženil, se kesam... ? Polna upov in radosti sva tedaj stopila pred matičarja. Tam v po¬ ročni dvoranici je zakon potrdil na¬ jino ljubezen. Kot bi sanjala, se na¬ ma je zdelo in dobro sva si zapom¬ nila tiste besede: »Bodita si zvesta do konca življenja, dobra tovariša, vzorna vzgojitelja svojih otrok«. Natanko se ne morem vsega spom¬ niti. Rekla sva si »da«, morda malo plašno, a kljub vsemu ponosno. Ga¬ nljive besede so nežnemu srcu pri¬ vabile celo solze v oči. Da, pred nama je bilo novo ži¬ vljenje, dolga pot, ki jo bova mo¬ rala skupno prehoditi, naj bo rož¬ nata ali trnjeva. Čeprav sva videla le sebe, so za nama prihajali še drugi pari, z istim namenom in sličnimi željami. Bilo je mladih, starejših — pa saj se ne da prisoditi leta človeku, ki je oblekel najlepše, kar ima, na obrazu pa se tisti dan celo gube iz¬ gubijo. Minilo je leto, dve, deset in več. Življenje je teklo naprej. Odvijali so se različni prizori, čudne igre ži¬ vljenja. Prizori s solzami, zaušnica¬ mi, smehom in takšni, ki jih tudi dober poznavalec zakonov nikoli ne bi mogel predvideti. Hotela sva ugotoviti, koliko časa je že minilo, od tistega trenutka, ko sva stopila v zakon. Preštela sva. Polnih 21 let sva naštela. Komaj sva se še spom¬ nila tistih besed: »Bodita si zvesta.« Čas je pokazal njih svežino, izgu¬ bile so se kot senca. Spogledala sva se. Hudo nama je bilo, ko sva morala ponovno sto¬ piti pred zakon in povedati, da sva po 21 letih končno le spoznala, da sva se tedaj zmotila, ko sva rekla »da«. Kdaj sva lagala? Tedaj ali danes? Ne vem. Pomilovanja vred¬ na, izgubljena sovražnika sva bila sedaj. Ko sva odhajala s sodišča, si nisva upala več pogledati v oči. Najini duši sta črni in sprašuje¬ va vsak sebe: »Sva morda edina grešnika? Bodo samo najini otroci nesrečne žrtve ločenih roditeljev? Temne misli se podijo po glavi. »Če sva edina, je to še hujše«. »Morda pa se je še kdo drug premislil...? Zato sem po nekaj letih sklenil pogledati nazaj v celo preteklo leto 1965. Listal sem poročno knjigo, se¬ števal, ugotavljal, in tu vam na kratko prikazujem, kar sem* mogel zbrati o porokah in razvezah v naši Bistrici in okolici. 100 porok, 7 razvez! Vsak šti¬ rinajsti par se ni dobro izbral zato se je prepozno kesal. I. Sklenjene zakonske zveze v letu 1*956: Starost co CM CM (M Meški 99 — 1 — 2 60 26 Ženske 98 — 2 2 29 45 16 II. Razvezani zakoni v letu 1965 Moški 7 10 Ženske 7 12 III. Zakonska zveza trajala Takoj moramo pripomniti, da sem si olajšal vest, čeprav je to grdo. Res, nisva bila edina, še šest drugih parov je tako uredilo. Ke¬ sam se, ker sem zapustil 2 otroka, vsi skupaj pa smo jih zapustili 10. Dvakrat se kesam. Žal mi je za .21 let, žal mi je, kar nisem bil dovolj zrel in takten moški. Gotovo sem ga tudi jaz polomil, ne le moja biv¬ ša žena. Sedaj sem osamljen bedak. Skoraj bi obupal. Raje sem se premislil in sklenil, da ne bom mislil več dosti nase, temveč bom pozorno spremljal, ka¬ ko se bo ta družbena bolezen širila. Morda bom lahko komu zelo dobro svetoval. Za tolažbo povem še to, da mi bistriški občani le nismo najslabši zakonci. Ugotovil sem. da smo ce¬ lo vzorni. Pogledal sem in primer¬ jal nas z vsemi Slovenci in celo z vsemi Jugoslovani. Za lansko leto velja za Slovence na splošno poda¬ tek, da se je na 100 poročenih pa¬ rov ločilo 11 ali vsak deveti par. Še bolj žalosten podatek pa je za vse nas Jugoslovane, ker se je lani ločil vsak osmi par, torej je bilo na 100 porok 12 razvez. Potemtakem je v drugih krajih naše ožje in širše domovine za¬ konska morala padla na precej niž¬ jo stopnjo. Potrebna bi bila dolga pridiga. Toda rajši o vsem tem več raz¬ mišljanja, pa bo za to leto morda boljša zakonska kronika v našem kraju. Več razmišljajmo o svojih otrocih, ki so naj več j e in nedolžne žrtve takega ravnanja. A. 8 SNEŽNIK mi umni •mini nnnn milili nnnn nnnn nnnn nnnn nnini nnnn ninni IIIIIMI nnnn imini nnnn IIIIMM nnnn nnnn 24. marca smo v zgradbi RTV Ljubljana tekmovali na Veselem toboganu. Našo ekipo sta sestavljala poleg mene še součenca Mar¬ jan Korva in Ivica Gašperšič. Pomerili smo se v znanju zemljepisa, zgodovine, gospodarstva in kulture v domačem kraju. Naši nasprot¬ niki so bili učenci osemletke iz Prevalj na Koroškem. V Ljubljano smo prispeli že ob pol devetih. S svojimi sote¬ kmovalci smo se takoj seznanili in spoprijateljili. Že dopoldne so v studiu RTV vadili pevci, recitatorji in instrumentalisti, medtem ko smo morali mi čakati na vprašanja. Ob enih popoldne smo za¬ čeli z vajo tudi mi. Ob petih popoldan se je pričel Veseli tobogan. Velika dvorana studia je bila polna ljudi. Tekmovali smo na temo »Spoznavaj svoj kraj«, Prevaljčani pa na temo »Konjiček«. Napovedovalca sta bila Jana Osojnik in Marjan Kralj. Oddaji je prisostvoval tudi skla¬ datelj Luka Kramolc. Dobili pa smo tri vprašanja. Za vsak pravi¬ len odgovor smo dobili po pet točk. Vseh možnih točk je bilo pet¬ najst. Oboji smo se dobro odrezali in dobili po petnajst točk. Česti¬ tali so nam in nam podarili lepe knjižne nagrade. Plačali so nam tudi dnevnico in povrnili stroške. Za vse tri je bilo to lepo doživetje in veseli smo se vrnili do¬ mov. Kaj bi ne bili veseli, ko smo se pa tako dobro odrezali. Jožko Rosa VII. r. Pred nedavnim se je v Ljubljani vršilo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Vodstvo naše šole je učen¬ cem sedmih in osmih razredov omogočilo ogled tekme med Polj¬ sko in Cehoslovaško. To ni bilo karsibodi. Bila je nedelja. Zbrali smo se na šolskem dvorišču. Tu so nas čakali štirje avtobusi in nas že ob 7. uri zjutraj odpeljali proti beli Ljublja¬ ni. Vožnja je bila prijetna in ve¬ sela. V Ljubljano smo prispeli nekaj pred 1;0. uro, parkirali avtobuse in v vrsti odšli proti hali Tivoli. Že sam pogled na zunanjost stavbe nas je vznemiril. Všeč so nam bili tudi reditelji v svojih živordečih ob¬ lekah. Šli smo na svoja mesta. Vsi za¬ vzeti smo se zazrli na ledeno plo¬ ščo, na strop in stene te ogromne hale. Povsod napisi in živopisane reklame. Tekma se je pričela ob 10,30 uri. Bila je razburljiva. Navijali smo za Cehe, ki so zmagali z rezultatom 6 : 2, čeprav so nekateri prav vneto vzpodbujali Poljake. Po končani tekmi smo si šli ogle- gat muzej NOB in filatelistično raz¬ stavo. Pritegnili so nas dokumenti iz narodne revolucije in z zanima¬ njem smo opazovali filatelistiko. Nato smo si ogledali mesto. Šli smo skozi središče mesta, mimo zname¬ nitih spomenikov in stavb. Videli smo lepo urejene izložbe. ' Ob 14. uri smo krenili iz Ljub¬ ljane. Šli smo naravnost v B ; stro blizu Vrhnike na ogled gozdarske¬ ga muzeja. Tu smo videli mnogo zanimivega, največ časa pa smo se zadržali v prostoru, ki je spreme¬ njen v gozd, kjer smo videli živali v naravnem okolju. V Bistrico smo prispeli veseli, ko je bila že noč. Lidija in Damijana, 7. r. Za nami je velika športna prire¬ ditev Planica — 66 — svetovno prvenstvo v skokih. Ta šport me še posebno zanima, zato sem se od¬ ločil, da si to tekmovanje ogledam. V nedeljo se mi je želja uresni¬ čila. Taborniška organizacija nam je preskrbela vožnjo z avtobusom. Po dolgih urah naporne vožnje smo prispeli na cilj. Avtobus smo pustili na parkirnem prostoru in šli peš do skakalnice. Pri skakalnici je bila zbrana že velika množica ljudi, prihajali pa so še in še. Prišel je tudi tovariš Tito s soprogo Jovanko in sprem¬ stvom. Šli so na častno tribuno. Ko se je tekmovanje pričelo, je bil prostor okrog skakalnice nabito poln ljudi in nobeden se ni mogel več premakniti. Prvi je skočil češki skakalec, za njim pa se je zvrstilo dvaintrideset skakalcev iz štirinajstih držav. Gle¬ dali smo jih in občudovali njihovo junaštvo. Med skakalci je bila sku¬ pina Jugoslovanov. Najboljši je bil Peter Eržen, ki se je uvrstil na osmo mesto. Ludvik Zajc pa je sko¬ čil stodevetnajst metrov, uvrstil se je na trinajsto mesto. Svetovni pr¬ vak pa je bil Irži Raška. Tekmovanje je potekalo v naj¬ lepšem redu in brez hujših po¬ škodb. Planica je dosegla nov re¬ kord — 130 metrov, ki ga je do¬ segel češki skakalec. S prvenstva sem odhajal poln le¬ pih vtisov in presenečen nad uspe¬ hom naših skakalcev. Tako priredi¬ tev bi si še rad ogledal. Marjan Primc VII. r. MOJE JUTRO Zjutraj ob pol sedmih me mama pokliče. Hitro smuknem iz poste¬ lje, se umijem, počešem, oblečem in obujem. Naglo pozajtrkujem. Nato vzamem v roke šolsko torbi¬ co, ki me čaka pripravljena od si¬ noči. Poslovim se od domačih in grem v šolo. Mama me opozori, naj bom na cesti previden. Ko pridem iz Zarečja, vidim na cesti sošolce. Zberemo se v gruče. Med potjo se pogovarjamo. Kadar dežuje, ni lepo. Darinka Stadler II. r. Ob Sušcu se prebuja pomlad Narava se prebuja. Povsod se za¬ čenja novo življenje. Napotili smo se k izviru Sušca. Pot nas je vodila mimo njiv in vrtov. Ustavili smo se in opazovali. Mnogo njiv je že preoranih in nekateri vrtovi so že obdelani. Na neki njivi je neki starček že komaj vihtel motiko, vendar je neutrudno kopal. Tudi grmovje je že ozelenelo. Prišli smo do slapov Sušca, hitro splezali na skale in klicali drug drugega. Bobnenje in šumenje vode je preglasilo naše klice. Blizu sla¬ pa, kjer smo stali so nas orosile drobne kapljice. Na hitro smo na¬ trgali cvetja zase in za tovarišico. Nato smo se zbrali okoli tovarišice, ki nam je veliko več povedala o prebujanju narave. Veseli smo se vračali domov. Še enkrat sem ste¬ kel na veliko skalo in začudeno strmel v bobnenje bistrega stu¬ denca. Janko Popit IV. r. Ko sem bil še čisto majhen, sem si želel imeti zajce. To željo mi je izpolnil oče. Na Brcah smo kupili zajkljo, ki je kmalu imela mladiče. Skrbno sem hranil majhne zajčke. Vsak dan sem šel v zajčnik, jih bo¬ žal in ljubkoval. Nekega dne, ko sem božal zajčka, se je zajklja raz¬ jezila in se zaletela vama. Opra¬ skala me je, da sem prestrašeno od¬ skočil in nikoli več se jih nisem do¬ taknil. Samica je bila zelo požrtvo¬ valna mati. Lepo je vzredila mla¬ diče. Moja zajčjereja se je razširila. Imamo že precej zajcev in velike zajčnike. Večkrat imamo okusno kosilo. Prejšnji teden je moja sa¬ mica skotila devet mladičev. Zelo mi je všeč zajček z belo tačko in belo liso na hrbtu. Vsak dan na¬ biram zelenje zanje, kajti mladiči zahtevajo mnogo hrane. Upam, da bomo še nadalje gojili zajce, ker zelo ljubim živali. Jani Butinar V. r. VSADILI SMO FIŽOL Darinka je prinesla v šolo cvet¬ lični lonček. Zemljo smo dobili v šoli. Kuharica nam je- dala pest fi¬ žola. Zbrali smo najlepša zrna. Re¬ ditelji so vsadili fižol v lonček in ga zalili. Lonček smo postavili na okno. Tu bo imel svetlobo in to¬ ploto. Vsak dan ga zalijemo. Ča¬ kamo, da bo prikukal iz zemlje. Nekaj fižolov smo dali v kozarec z vodo. Opazujemo ga. Napel se je in kožico ima nabreklo. Karmen Štemberger II. r. Komisija za varstvo spomenikov pri občinskem odboru združenja borcev NOV v Ilirski Bistrici razpisuje NATEČAJ za ime kraja, na katerem stoji spomenik z grobnico bor¬ cem prekomorcem, borcem občine Ilirska Bistrica in bor¬ cem IV. armade. Avtor izbranega imena bo nagrajen s 50.000 S dinarjev, m Spomenik, v katerem je grobnica, stoji na hribu med S Vojkovim drevoredom in Gregorčičevo ulico ter zajema |jj približno 5 ha površine. V grobnico je položenih 284 okostij jj| borcev prekomorcev, borcev občine Ilirska Bistrica in bor- cev IV. armade, ki so padli za osvoboditev domovine. Mj Ime bo izbrala 5-članska komisija, ki jo je imenovala B komisija za varstvo spomenikov pri občinskem odboru zdru- JH ženja borcev NOV. V primeru, da bo poslanih več enakih IH predlogov imena, ki ga bo komisija izbrala, bo nagrada do- ■ deljena tistemu, ki bo dospel prvi. 11 Natečaj traja do vključno 30. aprila 1966. Predloge je treba poslati priporočeno na naslov: Ob- M činski odbor združenja borcev NOV Ilirska Bistrica, poštni Hf predal 38 — »Spomenik«, U Dne 2. aorila popoldne so se zbrali člani košarkarskega kluba »Lesonit« na svojem rednem ob¬ čnem zboru. Iz izčrpnega poročila in boga¬ te diskusije povzemamo nekaj glavnih misli. Ker je košarka v Bistrici šport številka 1, moramo vsi stremeti za tem, da postane bolj množična, kajti kvaliteta more biti le odraz množičnosti. Zato bo prva naloga novega upravnega odbora kluba tesneje sodelovati s šolo in tam delati na precej širši zasnovi. Po- ieg tega se mora novi upravni dali elito jugoslovanske košarke na domačem terenu, ki je sicer ne bi nikoli, igralci pa so spoznali metode dela in igro boljših klu¬ bov. Že samo sodelovanje med dvanajstimi najboljšimi ekipami v državi pomeni za naše majhno mestece velik usoeh. Vodstvo klu¬ ba pa je poleg igralcev in celotne tehnične ekipe prišlo do novih izkušenj za bodoče delo. Povzetek iz vseh razprav bi bil v kratkem tak: 1. Mladini posvetiti mnogo več pozornosti in organizirati na šo- 9 0 t | • 0 .’• » ••••••• • •■•«•••••••••• ••••_■ > rirWWW • • • JMOf] • •»•**••••• ta )•••••••«•••• • t t • • •••«•■ ••••• • ' | • • • • • •• •• •• • • • t t 3000 • • • • • • • ' • • • • j» • ra a > • • • • • « • • • • • • at» o • oi rrri ••• .••••• • • • • • t t • • f • 4 • • •••tttaat ta • • • roj 5 QCy. v.v.v.v. .%v.w?8KOT9K3 . .\v.\w. v.v.v.v XOl* ••«••• • • t.t • ti • VOIOpO~> ... • it • » • • O« «rVjrXj*jO • ••••• •• ••ta* » » • • * • i « • • ti • • .»»•••••• ••••••• ki • • t r 1 * t . ■••••••••••> *•#••- • 1 a X* • • • .••••••••••• • t a • • 1^3 1 t • * . . • . » •*•••••••> • • • ta • • • •>>:ssc%vx • • • • » • • .•.•.•.•.•.•.v • t • • • • • a ■ v v* v -1 •*•*••• § §. 11 Z občnega zbora košarkarskega kluba »Lesonit« PREDSTAVLJAMO VAM Vsi, ki radi zahajamo na košar- poln novinec, vendar upam, da bo karsko igrišče, smo v zadnjem času ob pomoči sodelavcev šlo.« zaznali med košarkarji nov obraz intenzivnejše delo. O tem? ne dvomimo, kajti Janez je skromen, resen, delaven in poln Novi trener, Janez Potočnik, do energije, pred kratkim član Olimpije iz »Kako pa misliš kaj o naši ko- Ljubljane, sedaj naš someščan, za- šarki? Veš, nate računamo resno.« MOC S 4 a Trener ekipe »Lesonit«, tovariš Janez Potočnik odbor resneje lotiti dela z mla¬ dinsko, žensko in pionirsko ekipo in ne skrbeti le za prvo ekipo. Ob takem delu ne bo problemov pri raznih nujnih menjavah v ekipi. Zavedamo se, da pomeni le¬ tošnja sezona v košarki, menjavo generacij in da spričo slabega de¬ la s prejšnjimi mladinci to ne bo prav lahko, še posebno ne zaradi precej labilne discipline med sta¬ rejšimi irgalci, h kateri je v ne¬ majhni meri pripomogel tudi od¬ nos nadrejenih v nekaterih de¬ lovnih organizacijah do delavcev- igralcev. Take odnose bo nujno treba urediti, če so seveda igralci na delovnem mestu tudi discipli¬ nirani delavci. Splošna ugotovitev občnega zbora je bila ta: Prva zvezna liga nam je pri¬ nesla marsikaj. Gledalci so gle- lah tekmovanja med razredi, da bi tako razširili košarko, z druge strani pa si zagotoviti širši izbor igralcev. 2. Treningi morajo biti v bo¬ doče resnejši in kvalitetnejši, za kar jamči trener Potočnik, vendar brez pomoči upravnega odbora in samodiscipline igralcev, skromno¬ sti in trdne volje to ne bo mo¬ goče. 3. Košarka ni le domena kluba ali celo igralcev, ampak je last Bistrice. Na njej gradimo in nanjo računamo. Posredno je naša ko¬ šarka prav tako propagator za naše mesto in naše gospodarstvo, zato neresnosti tu ni mesta. Naloga kluba in vseh aktivnih igralcev je na tak način postala zelo zahtevna, na nas je, da tako zaupanje opravičimo. poslen v Lesonitu, je prihajal na treninge že nekaj mesecev, preden se je preselil v Ilirsko Bistrico in treniral naše prvo moštvo še v šol¬ ski telovadnici. Naj resno računamo in smo pre¬ pričani, da bo našo košarko po¬ peljal do novih zmag, da bo naši košarki vrnil dobro ime in kvalite¬ to, kljub temu, da imamo kar šest bivših igralcev pri vojakih. »Janez, kako Ti je všeč v Bi¬ strici?« »Že ko sem nekajkrat prišel igrat v Bistrico, mi je bil kraj zelo všeč. Lepa zelena dolina Bistrice je kot oaza sredi krasa in sem prepričan, da bom postal pravi Bistričan. Tudi ljudje so mi všeč, preprosti, domači, vsaj tisti, s katerimi sem se srečal. Na delu v tovarni sem sicer še po- »Fante poznam že od prej in sem prepričan, da ne bi bilo problemov, vendar se mi zdijo nekateri pre¬ cej neresni. Na treninge ne prihajajo redno in potem je jasno, da ne moremo delati. Če ne bodo fantje, tistih ne¬ kaj »starih«, ki so še ostali, resneje poprijeli, bo bolj žaltava, kajti mla¬ di so pridni, nimajo pa še nobenih izkušenj. Priznati moram, da me je malce strah pred takimi upi, ki jih gradite na meni.-« Res je, o tem je bil govor tudi na občnem zboru, vendar smo prepri¬ čani, da tudi stari igralci ne bodo popustili, da bi o naši košarki go¬ vorili drugače, kot smo bili vajeni. Na svidenje do prve tekme, ki bo 27. aprila na našem igrišču! SEZNAM FILMOV ZA MESEC APRIL 1966 13. aprila francoski zabavni film: LANSKO LETO V MARIENBADU, od 16. do 17. aprila zahodnonemški barvni CS vesteren film: ZADNJA JEŽA V SANTA CRUZ, od 18. do 19. aprila amariški VV zabavni film: NA NEWYORŠKEM DOKU, 20. aprila angleški zabavni film: ZA IGRAČKANJE STA POTREBNA DVA, od 23. do 24. aprila angleški barvni kriminalni CS film: SPE¬ CIALIST ZA KLJUČAVNICE, 27. aprila nemški kriminal, film: KRO¬ NIKA NEKEGA UMORA. ZAHVALA Ob izgubi naše drage ANITICE ISKRA iz Novokračin št. 40 se za¬ hvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in vence, jo spremili na nje¬ ni zadnji poti, posebna hvala pa fantom, ki so jo potegnili iz jame. Iskrena hvala tudi pevcem* ter vsem ostalim, ki so nam kakorkoli po¬ magali. Žalujoči oče Jože, mati Tončka, brat Joško, stari starši in ostalo so¬ rodstvo. Novokračine, 13. marca 1966. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ko nas je za vedno zapustil naš dragi JANEZ BARBIŠ Iskrena zahvala č. g. dekanu Ber- cetu za njegov prisrčni govor, č. g. Kovačiču in ostali duhovščini, so¬ rodnikom, Komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica, pevkam, vaščanom, prijateljem in znancem. Družine Barbiš, Bene, Dovgan Šembije, II. Bistrica, Trst. t I